jznaia vsatc ponueijrar wtau"m peieK. veija za niiu mom m, za pot leta 10 nrrzantrr mesece 7 lir 50 stot., za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 stot. — Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecchc štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se lačunajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 00 stot. — Plača se naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. -.......................................... —rrr-^: lf Trstu, v petek 8. oktobra 1920 Orožje s katerim je meščanstvo porazilo fevdalizem, se obrača sedaj proti meščanstvu samemu. In meščanstvo ni le skovalo orožja v svojo lastno pogubo, rodilo je marveč tudi moštvo, ki bo sukalo to o: ožje — mederno delavstvo, proletarijat. MARX-ENGELS oiiflsiiio socmmsTicNE zveze tJUliIJSKI BENEČIJI Leto !■ - Štev. 60. PROBLEMI JULIJSKE BENEČIJE Poročilo sodruga Passigli-ja na zborovanju socialističnih poslancev v Trstu Na zborovanju italijanskih sociJaJiističnah ■poslancev, ki se je vršilo nvinoli torek v Delavskem domu v Trstu, po znameniti manifestaciji tržaškega proletariata, je podal sodrug Passigli v imenru izvrševai-nega odbora so-cfjafetične zveze v Julijski Benečiji, v imenu Delavske zbornice in tržaških delavkah konzumnih in produktivnih zadrug, obširno poročilo o razmerah m o probtemih Julijske Bene.ije. Sodrug PassigK ni imel naloge in ni .podal radi tega; nobenih prijicipijelnih izjav. Govorit je sodrugam, ki miso ■potrebovali principijelnih zj-av tnarveč le piodatke in zgodovino o naših razmerah, o naših problemih. V naslednjem sledi zan:mivo pcrcčfes, ki -ga toplo priporočamo našim čitateliem, da ga čitajo. Civilna revolucija in vojaška okupacija. Nihče ni pozdravil z večjim navdušenjem od socialistov v JuLisjki Benečiji 'besedo, ki je oznanje- • vala, da je vcjna končana. Besede, ki je oznanjevala konec one vojne, kit je M a nam več kot drugim kuga trpKenja in peroekucij. Mir je oživet v nas vero in nado v plodonosno in osvofcnjevatao delo. Z ustanovitvijo Delavskega sveta v letu 1917. se pričenja naše pogumno delo za civJno revoJucr^o in za absolutno samostojnost teh pokrajin. To deltji smo vršili . v dobi, ko so pmiesioaisiti italijanskega nacionalizma podpisovali avstrijsko vojno posojilo tako, kakor so g* podpisali koj v začetku. vojne eni, ki so bili sedaj imenovani kot člani italijanske gosposke zbornice. Ciivrifla revolucija .je bila- naše delo. 'Od te naše • c^viine revotucije smo *i obetali marsikaj in. danes lahka povemo odkrito, da nismo pričakovali n#> in ni pričakoval nihče, da se bo pesta vila itajr^ainsika oblast tako odločno in »tako -reakcij jonamo proti vsem pridobljenim delavskim pravicam, proti pravicam dela. Že cb začetku itcSjanske okupacije se nas je hotelo zavra t-ro napasti >:o nam škodovati- potem najbolj umazanih sredstev. Ni se jrm posrečilo, ker smo bi?-, kaker 0310 še vedno, močni. Le vi sodrugi iz It»i!;e, ste b'-r-i’ znani, s tukajšnjim delavstvom, s tukajšnjim prebtvalstvcm. Petitti, Ciufelii, Mosconi. Pet:f.ti, prvi gt&ematcr v Julijski Benečiji je razume! kr' kculu, da smo mi stranka *g katero ni preveč va.rco šalit'. se. Razumel .je še več: razumel je, • da je socisflšsti&aa edina resna in disciplinirana stran-' ka v deželi, s katero mora računati vsak, ki hoče narediti k*j pametnega. Ko se nam -je posrečilo preprečit-j umazane in nevredne nakane, ki so ise kovale tar.no proti nam, smo bifli kaj kmalu prisiljeni . pokazati svojo moč, svojo silo, svojo drs-crplino. Petitti je razumel, da bi bila vsaka šaia odveč in dal je tudi razumeti, da pozna vse to, kar tvori naša pereča narodnostna, gospcdaimka in poirtič. vprašanja. Priznati maramo, da je pričel s pametno politiko, .katare namen je b?l pobratenje med tu živečimi Slo-vatni in Italijani s .tem, da je nameraval dah vsem enake pravice, vsem enke .pravice zborovanja in svobode ter da se je uprl energično proti .pasjim. željam italijanskega nacionalizma. Petitti je odšel in .prišel -je Ci-utelli, ki je >v<3e pričeto delo poruš i. Prvi • dan ko je nastopil Ciufelii mesto civilnega komisa-rijata je racionalistična tlrhai pofda in unčHa pod vodstvom karabinjerjev našo Delavsko zbornico in dovolil je, da se f e aretiralo 400 delavskih zaiupiwkov. - CiufelvVu smo edgovoridi z našim energičnim in možatim nastopom. Zdejo se je, da se bo tnciž vrnil na stara pota, po katerih je pričel hoditi Petitti. Toda pršel je padec Nit kje v ega ministrstva 'in prišel je Giol''tti. Divjanje faiisiov. Od tedaj se počut'70 £aš‘sti bolj sii^uitoe. Od tedaj sme fašizem ugajati svoje irazbcfciiške o-g:je, .svoje zloč:ne pod prijateljskim in očitnim nadzorstvom državnih oblast1* ki ne morejo in nočejo preprečiti zastrupljanja življenja v vsej dežel). CiufeiSli je maral zapustiti Trst radi s veje reaikic ij-caame in divjaške -politjke. Njegov nc-H.edn'k .je Mosconi, ki mu je zares v vsem nasledek. Danes se pri nas požiga, se gojč naredno sovraštvo, se vrše csvete, razbojnike os vete in se nap&da pred očmi generalnega civilnega komisarja, ki vse vidi in vse dovdi. Fašizem je sovraštvo- Napada, uničuje in sežiga slovaMske narodne ustanove. Pri tem ne vedo, da se tako le podpira slovanski nactcnsilizem. Sklepa in naznanja uničenje ■vseh proletarskih inštitucij; naznanja, da bo sežgal naš list »Lavoratore«; sežge in uniči Delavsko zbornico, delavsko t^skamcl in delavski časop:s v Puliju. Udira v privatna stanovanja in uničuje imetje mirnih prebivalcev. Po mestu strašno in groze fašisti z bombami v rokah. Generalni civilni komisar Mosconi gleda in pusti delati. Morda se ceio smeje. Pri tem ne smemo pozabiti, da so plačani fašisti od znanih starih navdušenih avst-rijakantov. Česar si ne ■upa nared'** preti nam oblast, naloži tako delo fa- • šistom. Česar ne morejo storiti proti nam delodajalci radi sramu, stori fašizem. Fašizem je bela garda kapitalizma. V Italiji nabira krumirje in jih vozi v naše kraje, kjer odjedajo kruh slovanskemu in italijanskemu prebivalstvu. Pri stavkah pomaga delodajalcem. Fašizem je zadnji .up reakcionarnih indusitra-jalcev. On ni dejanska in fakti-vna politična moč: on nima za seboj ničesar, ne igra v politiki ničesar, ker ne reprezentira nobenih idej, nobenih nfačel. Je močan vsekakor, ker ima> za seboj via/dne oblasti. Svojo moč zajema iz twe, vladne brutalne s'ie in reakc;.;onarne politike. Volitve bodo pokazale, d-a fie tako, da so fašisti kakor malo število orehov v veliki vreči. Izredno stanje la vojna sodišča. Kadar neha pri nas izredno stanje, poneha tudi fašistovska slava. Izredno stanje je kriva vsega gorja, kar ga imamo danes v Julijski Benečiji. Naš zakon 90 vojaški odloki in vojna sodišča. Vo*n» sodišča pa so pravi pljunek v obraz najetementamejšim potrebam pravice. Člen 43 mednarodnega prava iz leta 1917. nalaga odoupiračoči oblast it, da vzdrži v okupiranih deželah red in, dia pusti v življenju vse obstoječe zakone, po katerih se mora ravnati. In res obstoje v Julijski Benečiji še vsi oni avstrijski zakoni, glede reda m miru. Zaradi' tega ni bik> prav nobene i potirebe nadočnestiti že itak reatkcijonamih zakonov s še bolj reakcionarnimi odloki. Še manj je ttlo treba ustanoviti izredna sodišča, poteg rednih- Po med-1 narodnem pravu hi imel edino le parlament pravico, da uvede pri nas vojna sedišča. Pri nas pa so bila uvedena volna sodišča potoni odlok« vojaškega po- veljništva. Kompetence tega -sodišča pa so 'bite do- I ločen« od civilnega komiisargaita. Kakorr vidite, lepe reči. Pri nas si misli namreč že vsak, da ima pravico dajati ljudstvu zakone in prisiliti to ljudstvo, da se po nj/ih ravna. Vojaški odtoki. Skoro da bi bilo odveč govoriti o izrednih in ne-postavnih odtokih (Bandi). Avstrija, reakcionarna Avstrija je cidpravija ceio v Trstu izjemna sodišča in •izjemne odloke. Prine.in ;:h je nam zopet Italija, da •nas ž njimi zabava. Odtoki nadomeščajo normalne zakone. Terorizirajo in ponjžujetio vso deželo. Zlasti je namen 'teh1 ■odlokov., da zasledujejo vse orne, ki nočejo služiiti militarizmu in reakciji. Izredna sodišča in izjemni odtoki imajo v.se,kakor razredni značaj To so sredstva sovrištvai in maščevanja. Izjemni odicki služijo skorol 'izkiijučno v to, da se airetira in obsoja v mesece in leta težke ječe socialistične delavce, ki imajio pogum, da povede odkrito svoje mnenje in da oproščaijo one, ki uničujejo in požigajo našo deželo, ,ki sežigajo Delavske zbornice, Narodne dome, ki mečejoi bombe proti »Lavoraitoru«, ki uni čutjero socialističnie tiskarne itd. Izjemni odloki shi-ži jo za vse rn visemu, le n« pravici in dobri stvari ne. Čemu se je usta»ovi.!o v Julijski Benečiji vojno sodišče, ako ga< je celo Avstrija odpraviia? Čemu se neki postopa na tak način z nami, ki se nas je prišlo »odire&iti«? Morda zato, ker so si gospodje mislili, da .uničujejo z odloki m vciiaškimi iscdišči našo •stranko. Ako je brJo to res, bi se bili morali gospodje že spatae-tovati. Čemu torej nada’ljujejo, ko bi se bili meraii že zdavno prepričati, 'da 'je vse zastonj. Od današnje kcpitaVistične vtode ne zehtevamo mi veliko. Le to zahtevamo, da se nas sodi potem normafaih e rešil človek prej v par urah, kvečjemu v par 'dnevih, jih ne reši sedaj niiti v enem letu ne. V uradih pomanjkuje stare elesticitete, manjka razumevanje reel-ih potreb našega prebivalstva. Pridnega in idisc.:pl:niraneg: uradnika se je nadomestilo s častnikom, kiiČoka, da odloži; 15vejo uniformo. Vršil se je tudi pri nas, in se vrši še vedno, tov na visoka in dobra/ mesta. Vse to škoduje .trgovini, 4ndustr^i in rednemu socialnemu življenju spl-oh. V®led nesposobnosti našega uradništva ni mogoče imeti nobenih rednih odnošajev niti z Nemško Av-»strijio, niti s Češkoslovaško, niti z Jugoslavijo. Ako pc(’de še dolgo tatko naprej, bo Tirst .nehal biti prav kmalu to kar ,je bit. Reka in Julijska Benečija. In kakor, da ne -bi- Mio vsega skupaj še 'dovofj, imamo pri sebi tudr reško dramo. Drataia za nas, zakaj gesti D'Annunzija se moramo zahvaliti, ako živimo danes- še v tem strašnem položaju. Saj je palč samo zaradi Reke in D'Annumzi-ja, da še danes ne vemo kaij bo z našim, pristaniščem in z našo ‘industrijo. Reka je kriva naše negotovosti in našega trpljenja. Reka je kriva v veliki meri tukajšnjega izjemnega stanja. Reka zalaga fašiste z orožjem- in s fašisti. Reka je ognjišče, od koder se goji. narodno sovraštvo. Vlada ni še razumela, kako močno vpdiva Reka na tukajšnje gospodarsko in politična življenje. D'An-nunzijeva gesta nam je prinesla bedo in obup. D'Aon.unzio bi bil naredil raid z nami ispo-razum, radi njegove reške republike. Zato je pos#ad k naan svoje emisarje, naj bi .poslousfe če 'bi-se dalo kaj takega naredit1: Ko je videl, da ga ne -smatramo za resnoga, je pričel jezno fašistovsko reakcijo proti nam .socialistom. .Danes imamo v Reki komedijo reške samostojnosti. Žalostna je ta .komed!ja. D'An-nunzi$eva ustava na Reki' jemlje pr.atvico -do glasovanja vsem, ki se niso rodili na Reki, ali ki še niso rešk-i, -občani, To se pravi, dat jemlje volilno pravico skoro vsemu ireškemu delavstvu, -ki je vse 'iz Julijske Benečije. Reška republika je fevdalna republika, je republika D'Aryiunz:jeve aristokracije. Zahtevamo, da se vendarle jneha s to komedijo. Komedija se je izpremenila za proletarijat v tragedijo. Da ne pride do slabšega, se mora napraviti temu konec. Reški problem se mora rešiti na način, ki bo odgovarjal mednarodnim interesom proletarijata. Tržaško pristanišče. Nekaj sem že omeni} glede tržaškega pristanišča in njegove trgovine. Naše tozadevne želje (smo že poldali' aa zborovanju italijanskih pristanrščnih delavcev. JemajOč v poštev dejstvo, da ne temelji tržaška trgovina' na uvažanju industr.ijehtih surovin in na izvozu imdusitrijelnih pridelkov, marveč .na uvažanju aprovizačnih potrebščin za vse držaive, ;ki so se izcimile iz bivše avstro-egrske monarhiijie, koji uvoz lahko kmalu poneha, smatramo, da je potrebno vzeti v poštev želje tržaškega delovnega ljudstva. Premirje nam je odrezalo železniško progo, ki gre mimo Logatca v Ljubljano in na Dunaj, obenem je bila odrezana tudi pri- Podbrdu državna žepezniška ■proga. Trst je ostal vsled tega odrezan od svojega zaledja1, kaimor ni mogel več ničesar -uvažati in- od koder ni- mogei izvažati. Zato je potrebna zgradba nove železnice, ki bo nadotmestita! obe odrezani-. Trst -je intimno zvezan in navezan, kar se tiče trgovine, na svoje stamo zaledje. Pred vojno je avstrijska! vlada podpirala .tržaško luko v bciju s severnimi prstanššči. Podpč.raia- je naše pristanišče z dileremci-jadnimi carnami pri uvezU po morju, z nizkimi železniškimi prevoznimi tarifatm’ j. nagradami plovnim •d.-užbam, s tem, da j* isubv jcijoniirala iudustrijelna podjetja, s tem da je prispevaSa k zgradbi najlepšega pristanišča itd1. Ta izreden položaj, ki so g* ustvarile Trstu avstrijske vlade, je sedaj nehal popolnoma. Italijanska vlada bi morala slediti potVldi, t katero naj bi- siiza-gotovila take -ednošaje z držatvami bivše monarhije, da :bi dale te prednd>t tržaškemu pristenišču. Pa-č se, je razpravijaCo o nekaterih železniških ipirobiemih.. Prišlo pa ni do nobenega skl.apa, in ničesar resnega ni bilo še storjenega v korist dobre rešitve -trgovinskih pogodb. Železniške proge, k: so vezale Trst z zaledjem, so bile pc-vsod pod eno in isto upravo. Danes upravlja te proge več držav, koje zamc-rejo zaipreti. progo, s katero razpolagajo, kadar hočejo. To se že godi na veliko škodo- Tnsta. Da se prepreči to- nepri-liko, se mora poskrbeti za to, da bodo te zveze zopet pod eno samo upravo, Jd naj bi jemala v poštev sicer ujemajoče se interese. Vsled dispozicij mirovnih pogodb, ki so b:le sklenjene v Versaillesu in., v Saiot Germainu, bi se morale razdela tržeške Isidje med \"se ententine države. Radi tega je prav go'.-Pravda« poroča: Proletarski pejraik P. Kozlov je dovršil svojo dramo treh aktov, ki nosi ime »Kragulj«. Drama je vzeta iz verižniškega življenja. KULTURA. Prvi ogromni vlak, ki je pričel svoje potovanje, je o-premljen z malim muzejem, biblioteko, ki vsebuje posebno knjige agrikulturne vsebine. Med bivanjem v posameznih krajih se bodo obdržavala predavanja, konference itd. za kmetsko prebivalstvo. UNIVERZA V TAŠKENTU. Komisarijat za javno izobrazbo namerava ustanoviti u-niverzo v Taškentu (Turkestan). BAKU NI IZPRAZNJEN. Čičerin je sporočil Litvinovu, da je vest, ki jo razširjajo sovražni časopisi o izprazntvi mesta Baku, popolnoma izmišljena. LUNAČARSKI O LJUDSKEM ŠOLSTVU. Komisiji za javno vzgojo je poročal Lunačarskij o stalnem naraščanju števila ljudskih šol. V letu 1917 je znašalo število ljudskih šol 55.000, v letu 1918. nad 73.000 in 1920. je doseglo 87.000. Nad 5 mijonov otrok se podu-čuje v ljudskih šolah; razuntega se je ustanovilo nad 1000 novih otroških vrtcev. Obsojeni najemniki RIM, 7. Nekateri najemniki, ki so se radi krivičnega postopanja hišnih lastnikov polastili hiš in bili nato aretirani po policiji, -so bili od sodnije kaznovani z zaporom 10 mescev in 1 leta. Proces se je dovršil včeraj. P0M0 med Italijo in Jugoslavlio RIM, 7. Tako se zdi, kakor da imata Italija in Jugoslavija namen pričeti zopet s pogajanji glede rešitve Jadranskega vprašanja. ČlovekUj ki sledi vsem vestem, ki prihajajo iz Jugoslavije in palače italijanskega zunanjega ministrstva, se zdi kakor, da nimata ti dve državi nobenega resnega namena rešiti tega vprašanja niti iz svojega meščanskega stališča. Tako se zdi kakor da bi se i-grali nacionalistični politiki za plašče križanih narodov. Italija pravi, da ne odneha od svojih minimalnih zahtev. Jugoslavija tudi iz svoje strani ravno isto. Italija pravi, da za zopetna pogajanja mora narediti prvi korak Jugoslavija, ker bi drugače izgubila Italija na svoji časti. Prav tako govori Jugoslavija. Nobena država ne vpraša ničesar ljudstva. Poleg meščanskih državnikov imamo tudi nacionalistično časopisje. Eno trdi da govori jadransko morje jugoslovanske jezike, drugo prisega, da govori i-talijanski. In kadar se zgodi čudež, da hočejo zunanji ministri obeh »prizadetih« držav vsesti se k mizi in »e pogajati, vzroji to nacionalistično časopisje na obeh o-brežjih jadranskega morja in dela na to, da prepreči vsa ko dobro voljo svojih nacijonalističnih in meščanskih vlad. Iz Belgrada se je vrnil tamošnji italijanski poslanik Volpi. Govoril je v Rimu z italijanskim zunanjim ministrom Sforzo. Poslednji se je odpeljal takoj v Cavour k Giolittiju italijanskemu ministrskemu predsedniku. Iz tega sklepa časopisje, da je prinesel Volpi iz Belgrada važne izjave -jugoslovanske vlade, ki lahko privedejo do; novih pogajanj. Že radi tega je italijansko nacionalistično časopisje kar noro. Ono noče pogajanj, hoče vojno, da dobi Italija največ in da bodo imeli industrijalci nove do-gledadobičke pri' proizvajanju novih topov in pušk. Vendar izglcda kakor, da pride to pot do resničnih novih pogajanj. Pogajanja se bodo vršila v Benetkah. Smo pač radovedni kako bo cela reč izpadla in kakšno usodo bodo gospodje določili ljudstvu ki živi na obeh straneh jadranskega morja. MILAN, 6. (L.) La »Sera« prinaša iz Rima sledeče: Nadaljevanje pogajanj med Italijo in Jugoslavijo je gotova stvar. Naši delegati se snidejo z jugoslovanskimi v drugi polovici tega meseca. Jugoslovansko časopisje zagotavlja, da bodo Benetke kraj pogajanj. V vladnih krogih se zatrjuje, da se ni tozadevno skl e nilo nikake določbe. Giolitti se ne udeleži pogajanj in bo poveril ministra Sforzo, da zastopa Italijo. (z Jugoslavije INDUSTRIJSKO-OBRTNI MUZEJ, V kratkem bo osnovalo v Belgradu ministrstvo za trgovino muzej, ki bo imel nalogo, da bo pospeševal domačo industrijo in obrt. »KRITIKA« IN ANTIKRITIKA«. V Zagrebu bo s početkom tega meseca začel izhajati književni list »Kritika«, pri katerem bodo sodelovali »mladi« književniki, ki bodo v prvi vrsti kritizirali »sta re«. Stari« bodo odgovarjali s svojim listom »Antikri tika«. NOVA GLEDALIŠKA REVIJA. Pododbor Udruženja gledaliških igralcev SHS v Ljub ljani začne izdajati gledališko revijo »Maska«, ki bo prinašala strokovne članke iz gledališke umetnosti, novosti in kritike iz dramatične litarature, satire iz gledališkega življenja, slike gledaliških umetnikov in komedio grafov. Izhajala bo dvakrat na mesec. — Poleg »Scene« je to druga gledališka revija. Železniška nesreča na Beneški prosi Osem mrtvili^ 20 ranjenih BENETKE, 7. Brzovlak Benetke-Milan je imel nocoj prj odhodu iz Benetk eno celo uro zamude ker se je, stro pokvaril. Za njim je odšel brzovlak Trst-Milan št. 49, ki je z veliko silo trčil v prvi brzovlak, ki je dirjal na isti pred njim. Iz poročil ki so prišla koj po nesreči se je dognalo, da je bilo ubitih osem oseb in dvajset oseb je bilo težko ranjenih. To so pač posledice nerednega poslovanja naših železnic. In nesreče se vrste ena za dnigo kar zaporedoma. . Rabelj v Bratislavi PRAGA, 6. (r. t.) »Venkov« poroča, da je odšel rabelj Wohlschlag s svojimi pomočniki v Bratislavo, kjer je proti tihotapcem živil proglašen prelci sod. »Čjeske Slovo: poroča, da se bavi vlada z načrtom, da proglasi obsedno stanje po vsej Slovaški. »Rude Pravo« pravi, da znaša število štrajkujočih 20.000 in da se je štrajk razširil po vsej Slovaški. V tem listu protestira Šmeral proti trditvi, da bi bili madžarski komunisti na Slovaškem Horthyjevi agenti. Nadalje poživlja Šmeral vlado, da odpokliče iz Bratislave rablja in da se začne pogajati s štrajkujočimi. Češkoslovaška vlada je zaplenila blagajno s 7 miljoni, ki je last ruske misije Rdečega križa. Misijo se je obdolžilo, da podpira s tem denarjem boljševiške agita- Kako ste majhni Večkinait sem že .prijel za pero, da .napišem »Edinosti«, (počeščena bedi), kar ji gre, oziroma, da branim svojo osebo. Vedno pa je prMo kaj no-vega ta počakati sem moral, da se tam izkričijo. Tistim, ki berejo- zraven »DeJai« tudi »Edilnolsfc« (kar ne priporočam posebno) je -morda znamo, da se »Edinost« že cel -beden z veliko vnemo ukvarja z onim -čtan-kairjem v »Delu«. Tisti člankar sem namreč jaz, ki onega- protičlankarija dobro poznam in se zato .ttijJl čudim, da ima v sebi toliko strupa, katerega ne pokaže v osebnem občevanju. KoMea ■čast ljudje božji, čaist namreč meni, katero mi izkacnuije »Edinost« s tem, da mi posveča list že cel teden, -kalkor pred kratkem regentu Aleksandru. Razlike nobene — ker ne more hvaliti Jugoslavije, zato hvali regenta Aleksandra — ker ne more sramotiti socijalisti-čne -istranke, zato sramoti mene. To je vedno bilo in bo, da iščejo ljudje v puščavi temen ob -katerega hi se 'izpodt-a-kreili, kakor pra'vi Cankar. Polenrka iffveh strark 'izpade vadmo v sovraštvo dveh oseb. Ker niiso svoje čase pri »Edinost?« moliti sramotiti ko-m-unTgfačnih teorij, zato so sraimctf-S Tumo, ker ni-so mogli! s 'protiargumenti sramotiti zgodovinskega razvaja soOfjaitetične stranke., zato sramotijo člankar.ja, itd. itd. Pesem je vedno ista, polemiika neha, m čMatet.ft ostanejo s prazno glavo. Zahtevali s® argumente, dokaze namreč za njih otepava«.je prazne slame skoizr dolbo tridesetih let .in dokaze sem jan dal do kamor is-ega moj spomin; starejši človek -tb! jim znai seveda povedati- še kaj Teč. ki če -bi bili orni <;udie hi mi rekli: »Dobro, takrait tsnaio feiir talkšni, b;-t:i hočemo drugačni« — še bog bi jrm odpustil, ne seimo ijaiz. Začefli so pa iproklkiijaiti in njih -greh me zasledujejo vojaške obla-sti sedaj, ko so na jasnem, da isern sociAafet in vi mi očitate podlost duše. čudna, da tavajo vsi v zmotah. Jaz pa sem «isto kar setm bil. Prijatelj, ljudski iglas je najboljši glas in zato vas prosim, če poznate kaj tljudi, ali če se znate ponižati sploh do revmh ljudi, da' jih iziprašate v okraju kjer suližbujem, koliko iizmed njiih sem že poitalijančil in -koliko barab sem vzgojil1. To vasi bo najbolj potolažilo, moj naslov pa dobite -pri uredništvu »Dela«, Zopet vam daij-era isnovi -gospod, da pripomorete z člankom va>šemu listu, ker če ne vam ostanejo samo najp.cdle>;še vesti pobrane iz najpodlejših ounj, o sovjetski R-usiijti. Polemika vaim ni škodila, kajti Sitati smo te dni v vašem l-jstu slavospev komunistu Tun-tarju. Odprti vam -bodemo menda še več oči, da bodete v'deli v socialistični stranki še več poštenjakov. Jaz nisem namreč v stranki in zato me tudi ne užali, če mi očitate nepoštenost, takoj pa, ko b; bil v stranki,, hi bilo to drugače. »Edinost« je stala nekdaj na strogo liberalni podlagi, vi -ste ji podlago vzeli im zato hočete, da bode danes nad strankami. Mi smo se pa učili v šoti, če se telesu vzame podlaga, da se ne dvigne, temveč pade. Isti .proces se je zgodil is tem Bstom, kateremu ste vzeli podlago, da je padel in taiva sedaj v največjem blatu. Seveda ste do dna duše prepričani, da je t:sto blato ideal, katerega potrebuje človeštvo, da se ohrani. Izkušnje pa nas uče, da iso služili .ideali vedno Histim, ki so si jih zamisliti, -človeštvo pa je šlo enakomerno svojo pot — delo od ranega -jiuitra do poznega večera, -plačilo glad — v srcu kletev. Ljudi pa, k.i so pridigovati človeštvu, -da ovržejo malike ter si vspostavijo sami .po teoriji enakosti svoj življenski; ideal — so križali. Imejte Krista, samo njegove nauke pustite nam, do katerih imamo pravico. * * * Napadli ste me, ker sem vam rekel hinavska drhal in zato ker sem pljunil na vas. O prijatelj, kolikokrat ste vi s tonili -iste.. Danes samo vračamo. Ni prijetno kaj ne? Prav je -rekel Kristus: »Ne stori svojemu bližnjemu kaj takega, kar bi iti ne hotel, da tebi -drugi store.« Ne storite prijatelji nam kaj takega, -kar bi vi »e hoteli, da storimo mi vam. Dobro se drž'it« teh besed -m mii ne bdmo žaiili. Izvolite sprejeti izraz našega največjega spoštovanja, s katerim imamo čast zagotoviti Vaši Ekscelenci največjo vdanost. Tako se končuje spomenica predložena 21, septembra 1.19>2G. strani odposlanstva, pod vodstvom dr. Wilfana, ministrskemu predsedniku Giobttf.ju. Fuji Ne morem, da ne bi pljunit v drugič. Vprašam vais, kako si morata dr. Wilfaa in pol. društvo »Edinost« vzeti pravico, da tv takšnem tonu reprezeatirata naš narod, ki gotovo ni vdan Giotfstiju, vsaj kolikor ga jaz poznam. Ali ste vprašali narod, -če .je Giolittiju iin njegovemu režimu res kar največ vdan? Ne prijatelji, zaradi ene šole, se pa še ne prodamo. Tako umazana, ie vaša politika? Tudi v tem slučaju moram odobravati socijališti-čno stranko, katera nima posla s hinavskim moledovanjem, ki je že davno uvidela, da Si je treba v tem režimu izvojevafci vsako pravioo s pestjo, zato so danes njih oči vse obrnjene v njih lastno moč, da si s to vspostavijo temelj — gospodarsko oblast. Njfh poštenost je jasna in -odkrita — bolj do skrajnosti. Kjer je poštenje, tam sem jaz !n zato sem z njimi. * » # Ves narod je že spoznal sedanje režime — samO njih vemi preditavit-elji še ne. Petdesettisoč ljudi raziičnfih narodnosti je manifestiralo pred kratkim ped eno bratsko zastavo, in Ovrglo je vse zastav« hujskanja. Milijoni in milijoni se danes dvigajo, da' iJ izrečejo sv-og jned-sebojni »j*z«{f In vi? — Kako ste majhni! Domači vestnik spremenili in tt časi so1 odnesli dr. Mandiča med »drugi, svet«. Nacionalistično delavstvo spoznavajoč svioje grehe in ptotožaj je prišlo v naše vrste, a še vedno jih je nekaj, katerim? roji po gliaiv>f aanoid-njaštvo. Mesto dia bi &>fcaili svoie delavsko glasrio, čttajjo »Edinost«. — Slišite, delavci »Edinjaši«I — »Edinost« je buržuaizijski list, list trgovcev in veriž-nikov, a Vi', ki ga čiitaite in podpirate, še dalektci ne spadate med one visoke kroge buržuazije. Ali. ne čutite, da s tem poljubljate šibo, kr- Vasi -vsak dan hujše tepe? Pretežen dieč nezavednih in zapeljanih je že našel svoj« mesto v vrstah mednarodno organiziranega; socišaJCstiiičnega-kommisitiičnega pnodetari-jata. Sledite jim še Vi zaostali, ker Vaše mesto je slejkoprej le med izkoriščanimi in zaničevanimi. Stavka tramvajskih uslužbencev se nadaljuje. Včeraj popoldne se je bavil. odbor organizacije tramvajskih de Nezadovoljni Prišli so v Trst socijalistični poslanci, da izkažejo svo jo solidarnost s proletarijatom Julijske Benečije, ki tukaj trpi in dela. PriSli so, in mi smo jim hvaležni za znak njihove solidarnosti. Prišli so, in tržaški proletarijat jih je sprejel navdušeno in jim priredi sijajno manifestacijo. Priredil je sijajno manifestacijo svojim poslancem in pokazal ob tej priložnosti še enkrat svojo moč, svojo silo. V Trstu, v Delavskem domu so podali poslancem zastopniki tržaškega proletarijata poročilo o položaju v Julijski Benečiji. Naš namen ni bil, dajati poslancem prcgramatičnih izjav. Le neko in objektivno poročilo so dobili od naše strani brez pretenzij in brez hudobnih namenov. Seveda smo jemali pri poročilu v prvi vrsti v, . , - - - poštev razmere proletarijata, kmečkega in industrijaI- laVfeJ Z vpraianjem kak* na, se neki postopa v bodoče _ ^ 9 ^ I V GII1P3 111 O IT" /\ O nA.n A. nnnmril« J m V Ivin m ■ T a nega proletarijata. Pa prihajajo na dan sedaj očitki od strani naših slovenskih in italijanskih nasprotnikov in nas podučujejo kako da bi bili morali mi poročati, kaj da izbili morali povedati. Naš odgovor na vse očitke je kratek in jasen za vse, ki ga hočejo razumeti: Govorili smo sodrugom, socijalistom kot socijalisti. Govorili smo v imenu stranke, ki ima svoje ideje, svoje oči, svojo pot, svoje cilje. Nismo izdali niti teh idej, niti teh ciljev. Govorili smo v imenu revnega ljudstva in za koristi tega revnega ljudstva. Tega ljudstva' nismo izdali, nisimo izdali njegovih interesov in jih ne bomo izdali nikdar. To je naš ponos, to je naša dolžnost. Kaj bi si želeli od nas nacijonalci obeh trikolor nas ne zanima in nismo jih šli niti vprašat. Vsak se bori za svoje ideje, za svoje cilje, za svoj razred. Mi se tudi borimo za svoje cilje in za razred izkoriščanega ljudstva vseh narodov. Nismo socijalisti zato, da bi delali nesocijalistično politiko. Kdor hoče drugačne politike, naj jo dela sam. Kdor hoče imeti drugačne izjave, naj jih daja sam. Saj imajo vsi gobec včasih še preveč velik kadar bi bilo dobro, da bi bili brez njega. Pa naj govore v svojem imenu v imenu svojih pristašev. Kdor nima poguma, da bi to storil, naj gre za peč moliti rožni venec in jesti suhe jabolke. Kdor ne razume naših izjav ali jih razume hote narobe, naj pusti pri miru ljudi ki imajo pogum povedati svoje mnenje in ki so dovolj pošteni, da ne bodo škodovali nobenemu. Najlepše je pa to, da niso z našimi poročili zadovoljni ne slovenski ne italijanski nacijonalci. Ker pa ne spadamo v družino onega znamenitega očeta, ki ni vedel ali naj bi posadil na oslička sebe ali sina, ne sprejemamo nobenih nasvetov in delamo to kar je prav nam in kar je koristno našemu ljudstvu. Kdor ni zadovoljen z nami, mu pač ne moremo pomagati. Mi smo proletarska stranka in moramo braniti delavske interese. Ako ima kdo druge nam nasprotne in z našimi se ne vjemajo-če interese, naj jih brani in zastopa sam. 2. Vprašanja o zdravstvei »m stanju, diagnozi ali pro-j orisal politični in gospodarski položaj v Italiji ter o na- gnozi se mora v teh izvearednih slučajih Staviti le na logah naše organizacijo. Povdarjal je potrebo stavbin- zdravniško osobie dotičnega oddelka. Pomožnemu osobju skih zadrug, potom katerih se bo omejilo privatno izje najstrožje prepovedano dajati, kake podatke o bol-! koriščanje delavstva, in se bo isto pripravilo, da bo nikih. lahko samo vodilo vsa stavbinska dela. 3. Informacije, ki so važne za časopisje, se mora pri-' Poročilo sodr. Qualina je bilo sprejeto z burnim odo-javiti službujočemu zdravniku ali uradniku v pisarni br&vanjem. , vsak dan in sicer od 8 do 9 predp., od 12 do 1 in 6 do 7 P« «dnji točki se je izvolilo sodr Bresaza za dele-pop.; ob pondeljkih pa samo opoludne. I «» Narodni zbor Zveze stavbinskih delavcev in pn- , rr* u J - , u ... , , . . I ' poročalo se je stavbinskim delavcem, da se odzovejo 4. Tudi v bodoče se lahko išče ob polnoči male infor-. ^ c n „ u.i«; . , l pozivom Splošne Delavske Zveze v Italiji, aa prispevajo macije pri vratarju. Časnikarji, ki zahajajo po mforma- F t j po 2 liri na teden skoz pet tednov za stroške kovinarskega boja v Italiji, katerega uspeh bodo uživali vsi delavci. Ko se je rešilo še nekaj notranjih zadev, se je konferenca zaključila ob 18. uri. Ne gre in ne sre! Tržaški »Piccolo« se bavi v današnji številki z izjavo; ki jo je podal sodrug Regent na zborovanju ital. socialističnih poslancev in jo imenuje nacionalistično. Seveda slovensko nacijonalistično. Ne gre mu v glavo da se ne morejo, da si ne smejo baviti socijalisti z vprašanjem meja in da imajo dolžnost braniti ljudstvo pred krivicami naj prihajajo te odkoderkoli. Po mnenju »Piccola« bi bili mi le tedaj internacijonalni ako bi zahtevali za Slovence italijanske šole in ako bi pripovedovali Slovencem, da niso Slovenci marveč Turki. Še nekaj bi morali delati; Zagovarjati bi morali krivice, ki jih trosi v Julijski Benečiji talijanska oblast. Z eno besedo: Mi bi bili prav všeč italijanskim nacijonalcem ako ne bi bili to kar smo t. j. socijalisti in internacjonalci. Bng zna ali bi bili tedaj všeč slovenskim nacijonalcem. Morda tudi. Toda kaj bi morali biti. Zelo, prav zelo bi bili hvaležni »Edinosti« in Piccolu« ako bi se ojunačili nam povedati kakšne bi nas rade imeli. Morda se celo sporazumemo? Zn porušeni Delavski Dom «Pulju Pokrajinska Soci-jalifetožna Zveza, Tržaška Socija-listična Sekcija ;'n Delavska! Zbornica so izdate okljc, v katerem; poživljajo vse sodruge, vse organizti-rance in vse proletarske ustanove, da prispevala za obnovitev »Delavskega Doma« v Pulju, ki ga je uničila faš:stovcka svojat, podpirana od oboroženih organov 'Javne varnicsti. Scdirugti, pokažite svojo proletarsko zavest! — Slovenski delavci in »Edinost«. Od sodruga delavca smo prejeli: Vsem' bo še dobro v spominu, kako mržnjo je imelo za časa obstoja N. D. O. naei-jomalistično delavstvo do naše stranke. Tei jie nepo-bdtna resnica. Pal saj ni čuda: Slov. delavativo, ki se nahaja v Trstu, £e prilšlo večinoma od drugod v Tnslt; torej kakor nezavedno, in ni bilo govornikom! NDO težko .pridobiti jih na svojo stran. Na shodih NDO 90 dr. Mandič im dtrugi ostro napadaJi našo, takrat še socijalnicrfemckrailična stranko, hujskali proti nam, kakor da bi' bili) mit ca j| večji razbojniki. A nagon sodrugom na shodih NDO ni bila) dana beseda. •Se mii je dobro w spominu kaij se je pripetilo sodr. Mfhevciu, na nekem shodu NiDO na vrtu »Nar. Dcma« pri Sv. Ivanu, ko fe prišel dioi besede. Izgovoril je šele par besied? im že se je vlila m množice .ploha žvižgov in psovk nam,}. Deilialvci NDO, so1 kakor razkačeni gadi sttezaffi jez'fke nad scdr.ugo.m Mibevcom. To je ibil cvet govornikov NDO. Dr, Mandič je kar naenkrat zasliotvel 'kot apostol slov. delavstva!. A Vi delavci, niste videli njegovega — manevra: ko je postal, enkrait cibčeznatt, ,;e ©tvoril svojo odvetniško 'pisarno. Ves njegov trud .in znoj sita prišla poplačana, ker s tem je privlekel nase kiiijentellO!. — časi so se v slučaju, ako se bodo ponovili napadi fašistov. Sklenilo se je, da bodo šli troški vseh eventualnih Škod na ra čun tramvajskih uprav. Te poslednje naj, ako hočejo, zahtevajo od oblasti povrnitev skodc. Uslužbenci se ne bodo obračali več do oblasti ker so spoznali, da je to popolnoma brezuspešno. Grof Noriš, civilni komisar za tržaško občinsko upravo, ki spočetka ni hotel priznati tajnika organizacije, se je udal in je včeraj zvečer poklical k sebi sodruga Ju-rago in mu naznanil, da bo smel tajnik organizacije tramvajskih uslužbencev prisostvovati sejam in pogovorom glede rešitve stavke. Vodstvo stavkujočih delavcev je izdalo na občinstvo proglas v katerem opravičuje stavko in pojasnuje vzroke stavke. Vzroki so našim čitaeljem že znani in jih ne bomo tu ponavljali. Razvitje drujftvene zastave Sindikata Italijanskih Železničarjev. V nedeljo, dne 10. t, m. zjutraj se vrši na trgu Donadoni velika slavnost razvitja zastave železničarjev in drugega delavstva v via Flavio Gioia pri glavnem (južnem) kolodvoru. Ob 9.30 odhod sprevoda na slavno stni prostor. Popoldne je v »Trattoria Nichelto« rta Mon-tebellu vrtna veselica s koncertom in plesom, s predstavo in šaljivo pošto. Sodruge in sodružice vabimo, da se najštevilnejše udeleže te slavnosti, ki bo znak bratstva in solidarnosti celokupnega delavstva Julijske Benečije. Pričetek šolskega leta na slovenskem učiteljišču v Tolminu. Pouk prične dne 15. oktobra t, 1. Vpisovanje se vrši dne 15. in 16., sprejemni in ponavljalni izpiti dne 18., 19. in 20., redni šolski pouk pa prične 21. oktobra t. 1. Gojenci in gojenke, ki se žele vpisati na pripravnico, morajo imeti poleg zahtevane predizobrazbe izpolnjeno 14. leto; gojenci in gojenke prvega in drugega letnika po 15. oziroma 16. leto. Seznami porotnikov za leto 1921. Tržaški magistrat naznanja občinstvu, da. bo lista porotnikov, ki bo služila kot podlaga za sestavitev letnega seznama za leto 1921. izložena na javni vpogled v sedežu statistično-anagra-fičnega. urada, v ulici Sanita 25, III. nadstr., vrata' 63, cd 7. do 14. t. m, in sicer od 9. zjutraj do 14. popoldne. Vsakemu, ki bi imel pri tem kakšen interes, je dovoljeno predložiti v gorinavedenem roku pismeni ali ustmeni IzvenreHni Kongres stovMnske ZoM M Benečije ■ cije, se morajo legitimirati. Ravnateljstvo bolnice. Tarifa za vožnjo z javnimi kočijami. Civilni komisar za mesto Trst in okolico je izdal naredbo, s katere, je razglašena nova tarifa za vožnjo z javnimi kočijami po mestu in tržaški okolici. Dnevna služba se šteje odi 6. do 21. ture nočna pa od 21. do 6. ure zjutraj. Nova tarifa se mora nahajati v vsaki kočiji na vidnem mestu; šzvošček ne sme zahtevati višje cene nego je delečena za ^žnjo v rajnih okrajih ^ q 3 { m #c vrf., izvenredni kongTes stav_ niti kake nastane. IzvoSček ki čaka na dotocemh binske zad na kaferem so b;Ii ,polcg 41 delegatov mestih s koa;o,_ne sme v nobenem slučaju odpove-| Je s)edeči zastopniki. sodrug poslanec QUagIino, kot ge- uati1 stranki vožnje, ‘bedi na čas ali na razda!]'0; neralni tajnik stavbinske zveze v Italiji, sodr. Giacometti razen tega ni primoran voziti pijnoev ali nedostojno'za zadružništvo beneških zadrug, vitez Pini za zvezo oblečenih oseb, ter prevelikih in težkih zabojev.1 zadrug v Italiji, za Delavske zadruge Trst, Istro in oko- Če še prišel izvcfček na ■določeno mesto, da odpelje lico sodruga Visintin in dr. De Rosa, za kovinarsko za- potnilka, n gre madlprisfofbina od' 1—2 lir; ato se' drugo sodr. Chiussi, Bozzeo in in Rozzo. Nadalje Delav- kečijaž odpošlje, ne da bi se vporabila kočija, ima' ske zbornice, tržaška, goriška, časopisa »Delo« in »La- izvožček pravico do zneska izvršene vožnje. Za voratore«. _ , krajje in vasi, ki niso vsebovane v n»vi‘ tarifi, kakor i Predsednik stavbinske zadruge sodrug Cattalan se za- tudi za vožnjo v izrednih urah, se mora cena po-' !>vali vsem navz1cčim za. obiln,° ude'ežb,°’., Ur. na£r . j . , . . ., r? , I kongres naj izvoli iz svoie srede predsednika, tajnika in gaj-večji pomen v Furlaniji, radi nedos talnega obrata, in pomanjkanja materijala. Priporoča novemu upravnem« svetu večje zanimanje za to, želi širšo propagando za Tolminski kot Vipavski okraj, večjo avtonomijo sekcijam, kakor tudi vse potrebne tiskovine za slovenske sekcije v njihovem jeziku. K debati o poročilu so se priglasili še sodrugi: Zollia, (Jlacomini, Sirk, ki so izvajali skoro vsi enako kakor sodrug Štolfa, ter priporočevali novemu upravnemu svetu bolj praktični dovoz materijala sekcijam. Cattalan odgovarja, da je goriška sekcija v istini vkri-tičnem položaju glede materijala (kakor tudi druge sekcije). Toda krivdo ni pripisovati zadružni centrali marveč ponovno naši »brihtni« vladi in njenim funkcijonarjem. Povdarjal je, da se je vodstvo obrnilo pogostoma na lokalno oblast na Mosconija, ter celo v Rim na minister-stva. Moramo se pač temu enkrat privaditi — dasiravno sprva težko gre — da, kar minister ali kdorkoli višjih funkcijonarjev samo obljubi, navaden major enostavno prepove. Skušalo se je kupiti tvornice od »Genia«, pogajalo se je na koncih in krajih, toda obljube so ostale v zraiku, oblasti na svojih mestih, vspeh zadruge pa v želji in čakanju rešitve. Sklicuje se tudi na neugodnosti ftra- želi, so se polotili nekateri agilni sodrugi, med njimi naš dragi sodr. Pittoni, dela za ustanovitev delavske produk- ni lojalne oblasti glede cddaje dela, ki mnogo ovira «-tivne zadruge. Italijanski liberalni zakoni o zadrugah in! spc5nost zadruge. Napadi fašistov. Predsii*čnim so napadli pri Sv. Ja- močni organizmi kredita v Italiji' so dajali zaupanje v jako stavbinsko zadrnžno ustanovo v naši deželi, kjer kobu kemičnega delavca Angela Vojska ko je šel do mov. O tem, da bi policija poizvedovala kdo so neki ti gospodje, ki v družbi »gospodičen« napadajo v imenu naroda mirne delavce, ni seyeda nobenega govora. Samomor radi psovke »faikt«. Težak Ivan Delmis-sich se je včeraj zastrupil radi tega, ker se mu je očitalo po krivici, da je fašist. Nesrečnež je smatral besedo »fašist« za tako žalitev, da se je raje umoril kakor, da bi jo bil še nadalje poslošal. Onemoglost vsled pomanjkanja. Nestor Nafesi, bivši’u-službenec v tržaški bolnišnici je včeraj padel v omedlevico vsled velikega pomanjkanja. Od bolnišnice je dobi val malo, sramotno penzijo, ki ni zadoščala niti za par prigovor, proti vpisu oseb, ki so po zakonu nesposobne dnj življenja. Dva redarja sta ga dvignila in peljala v za izvrševanje take službe. O pravilnosti in upraviče nosti takih prigovorov bo odločevala posebna občinska komisija. V porotniško službo se sprejmejo moški, ki so dovršili 30. leto, ki znajo pisati in citati, ki so državljani kraljestva ali pristojni v Julijski ali Tridentinski Benečiji (izvzemši onih, ki so pridobili domovinsko pravico v omenjenih ozemljih po 24. majniku 1915) in ki imajo svoje bivališče vsaj že eno leto v občini, kjer prebivajo. Nadaljnji- pogoj je plačevanje direktnih davkov v najmanjšem letnem znesku 20 lir; v krajih, ki imajo nad 30.000 prebivalcev, najmanj 40 lir; neglede na znesek davka so pripuščeni k izvrševanju porotniške službe odvetniki, notarji, profesorji in učitelji na višjih in srednjih šolah, in oni, ki so dosegli doktorsko mesto na kakšni državni univerzi. Minister Alessio pride v Trst. Včeraj zvečer je odpotoval iz Rima minister za industrijo in trgovino, Alessio, da otvori v Trstu razstavo vzorcev, ki se začenja jutri, v soboto. Ob tej priliki bo imel minister nagovor. Občinski urad za posredovanje dela Koncem meseca avgusta je bilo vpisanih: 232 delavcev, 9 delavk, 29 vajencev in 4 vajenke. V mesecu septembru je bilo na novo vpisanih: 26 delavcev, 33 delavk, 14 vajencev in 4 vajenke. Nameščenih je bilo: 97 delavcev, 30 delavk, 10 vajencev in 5 vajenk; zbrisanih je bilo radi poteka roka, radi preklica itd.: 67 delavcev. Koncem septembra je ostalo v evidenci: 194 delavcev, 12 delavk, 33 vajencev in 3 vajenke; celotno število: 242, Redkim povpraševanjem po delovnih močeh strani podjetnikov po 111 delavcih in 42 delavkah je bilo skoraj v celoti ugodeno. Tečaji za angleški in francoski jezik ter trgovsko korespondenco in stenografijo v Trstu. Prihodnji teden se otvorijo tečaji za angleški in francoski jezik, kakor tudi tečaji za angleško, francosko, j|ovensko, italijansko in nemško trgovsko korepondenco ter stenografijo po Ga-belsbergerjevem sestavu. Otvorijo se tudi posebni tečaji za deco. Prijave in natančnejša pojasnila vsak dan od 12. do 22. v ulici Giovanni Boccacio 3, vrata 14 (poleg južne postaje). Našim ljudem najtopleje priporočamo učenje teh vele-važnih svetovnih jezikov. Informacije v mestni bolnici. Ravnateljstvo mestne bolnice je izdalo okrožnico, ki vsebuje določbe glede informativne službe. Zastopniki tržaških listov in osobje bolnice so se na v to svrho sklicanem sestanku sporazumeli, da stopijo tozadevno sledeče določbe v veljavo: 1, Prepovedano je obiskovati bolnike po oddelkih in izpraševati osobje o njihovem zdravstvenem stanju. Le v izvenrednih in posebno važnih slučajih dovoli ravnateljstvo obisk in izpraševanje bolnikov, kar se mora vršiti predpoldne ob prisotnosti zdravnikov, ki dopuščajo informacije le z ozirom na bolnikovo stanje. bolnišnico. — Najprej so ga izkoriščali in iztisnili iz njega ves sok kakor iz limone. Ko ni. bil več sposoben za delo, so ga poslali proč in mu dali sramotno penzijo. Pa da ni lepo na svetu? n IMjte in M Jelo". 7o je (inš list, list iz&o- riščunih in Hrezpr&vniii H jjjgtf pregled Dež. konferenca sMlnskili delmu Julijske Benečije , Pretekli pondeljek se je vršila izredna deželna konferenca stavbinskih delavcev, na kateri .je bilo udeleženih 26 podružnic. V predsedstvo sta bila izvoljena ss. Bresaz in Budin K p-rvi točki je poročal sodrug Petejan o delovanju! nismo dobili skoraj ničesar, kljub svojemu prizadevanju v je vojna vihra podrla najlepše kraje in smo upali, da ne bode primanjkovalo obnovitvenega dela. To bi pripomoglo tudi .brezposelnim do zaslužka. Tako smo dne 16. aprila 1919. leta ustanovili v Trstu našo Stavbinsko Zadrugo. Če danes pogledamo nazaj na dovršeno delo, moramo priznati, da naš trud ni bil zaman. V drugačnih časih bi nas lastni vspehi napolnili z veseljem. Ali če to primerjamo s tem kar so bili naši nameni in naše želje in s tem kar je v potrebo našega delavstva, meramo priznati, da smo napravili šele prve korake. Mi si nismo nikoli mislili da dobimo toliko nasprotnikov in da sc bodemo morali boriti proti tolikim težkečam. Rezultati pa nas silijo k novim in hujšim bojem na delavnem polju, h bojem, ki z veselim srcem, podprti od nas vseh, dovedejo do zmage. Lotili smo se dela, da ustanovimo zadruge po vojni o-škodcvanih, kateri naj v svojo lastno korist pomagajo naši Zadrugi. Zakašnjenje udejstvitve zakona o vojni škodi v naši deželi jc preprečilo veliko programatično delovanje teh od nas ustanovljenih zadrug, ali vzlic temu so nam te 'pritiskajoč pri oblastih, pomagale, da smo dobili nekaj dela. To pa potem, ko so bili oderuhi že polni dela. Tako je bilo, da smo dobili koncem leta 1919. ko se je »Genio Militare« odpravil in nastopil »Genio Civile« nekaj več dela, kar nam je dajalo upanje v boljšo bodočnost Toda velikokrat smo bili v nevarnosti, da nam odvzamejo že nakazana dela ter smo morali nastopati e-nergično pri oblastih v Trstu in celo v Rimu, da se nam puste že nakazana dela. Tako, da danes smo dobili v Trstu dela za (izvzemši dela v naši ladjelnici) V Furlaniji dela za.................... N2 Krasu ».«•••••••••»••• Asfalti Instalacije •••«•••••*•••••• Tlakanja Mizarstvo ............................. 1,420.000 Slikarji . .............................. 350.000 Druga . Od L 3,200 000 „ 6,100 000 „ 800.000 „ 110.000 „ 1,100 000 635.000 in o uspehih organizacije v tekočem letu. Iz poročila posnemamo, da je organizacija sklenila 22 delovnih pogodb za skoro 25.000 delavcev. Organizacija je dosegla od 50 do 100 odstotkov zvišanja na plači Vpeljan je skoro povsod obligatorični prispevek za brezposelni fond, v katerega prispevajo sorazmerno delavci in delodajalci. Ravnotako je vpeljan obligatorični prispevek za strokovno organizacijo. Usanovili smo posredovalnico za delo v Trstu, kakor tudi za celo geriško, katera bo pričela poslovati v teku tega meseca. Naš sindakat sestoji iz 45 podružnic iz Opatije pa gor do Bovca, katere imajo 20.600 rednih članov. Tudi naša Stavbinska Zadruga se kljub vsem težkočam lepo razvija Giacometti odobrava delovanje in uspeh zadruge v kolikor so njene moči v tej neznosni pokrajini dopuščale. Priznava popolnoma kritični položaj prebivalstva v Julijski Benečiji, ter želi več pritiska strani proletarijata, na vse oblasti ki to zakrivljajo, ker na ta način bo bilo več dela in manj brezposelnih. Dokazuje, da so stavke in pritisk proletarijata uničili kapital, er priporoča splošno agitacijo za močno organizacijo, da ga popolnoma potlači. Dokler se to ne zgodi bomo vedno pred nezmožnostjo in onemoglostjo ministrstva, ki pusti, da špekulanti kradejo vse, kar se krasti da. To lahko dokumen-in pritisk proletarijata uničili kapital ter priporoča splo-položaju ne moremo dobiti od ministrstva ne enega stroja, ne komada lesa. Anonimna družba za dobavo gradiv-nega materijala, bn uorda dala, toda, tudi ona nima preveč mogočne avtonomije, ter poleg tega manjka tudi prevozno sredstvo, in zopet denar, da ni mogoče ustreči vsem potrebam. Proti vsem tem neugodnostim se mora nastopati najstrožje s skrajnimi silami. Ko se bodo zavedali vsi, da je to njih dolžnost, ter se oprijeli organizacij in zadrug ,bodo tudi lahko ždrobili kapitalizem v svojo lastno korist. (Burno odobravanje). Na isti način je ugotavljal tudi ing. Forti*, da smo ▼ neprestanem boju proti birokraciji, ki nas ovira celo v najkoristnejšem delu. V odgovor nekaterim delegatom, ki so priporočali izdatnejšo propagando v svrho razvoja, povdarja Petejan, da mora biti vsak delavec za kolektivizem in ne za e-goizem. Vsak delavec, ki dela v zadrugi mora biti tudi včlanjen kot zadružnik in s tem je tudi propaganda izvršena. »Ne dela se samo za »fliko« poviška«, je vsklik-nil, marveč dela se tudi, da se pobije in uniči privatne špekulante ki vse pokvarjajo. Stavbinska zadruga je na podlagi razrednega boja, ter mora radi tega biti vsak delavec enake ideje kakor tudi vodje, ter vsi enako pospeševati propagando. Ako ne bomo imeli različnih »bojevnikov« v konkurenco, in škodo nas vseh. Kajti naša zadruga je popolnoma socijalistična, ni nikaka sekcija kakega tehničnega urada, a še manj vlade, ter radi tega ni podpirana, kakor so »bojevniki« katerih napor mora- mo ugonobiti. manjša’ dela *. *. ’. ’. *. ’. ’.*.!! ’. *. ’’ 1,000!000 Zollia predlaga, da sc glasuje zaupnico in odvezo (ab- . , , .. . Isrfl “7 solutorij) staremu upravnemu svetu, kar je bilo enogla- vsega ogromnega vojnega materijala iki> je> Asfalo, ^q sprejeto Nato se preide na 4. t ičko dnevnega reda: sprememb* pravil. Spremenila se je fondamentalna točka 5, ki dovoljuje da postane odslej tudi uradnik ali vodja lahko član zadruge, ako je organiziran pri delavski zvezi. Na to točko se nanašajo tudi vse druge in sicer točka 7., 9., 10., 11., 17., 19, 20., 22., 25., 26., 28., 29, 30, 33. 34. in 45. Vse točke so bile enoglasno sprejete. Nato je posegel v besedo poslanec Quaglino ki prinaša kongresu pozdrav v imenu Italijanske stavbinske zveze. (Radi pomanjkanja prostora v današnjem listu nadaljevanje v pondeljski številki). in pritiskanju. Tudi za naše tovarne smo zelo malo dobili vzlic velikim obljubam od zgoraj. Da so oblasti pričele najhujši bojkot napram naši zadrugi je že vsem znano. Od vlade smo imeli pač malo užitka, dasi je v prvi vrsti poklicana za prospeh poprave poškodovanih poslopij. Ako pomislimo, da nam je dala za mesec november in december 1919. za 335.000 lir dela, ter za celo leto 1920. le za 300.000, je to v pravem pomenu velika ničla. Ni bilo malo truda, da sta zairogla ing. A. Ghira in Fortis doseči vsaj nekoliko vspeha, dasiravno to od daleč ne zadovoljuje stremljenje zadruge in njih vodji. Prvi in sicer eden izmed naj- Končno poroča sodr. Petejan o konferenci Delavske i koristnejših nakupov je bila ladjedelnica za izdelovanje plovnih izdelkov v cementu, z vsemi potrebščinami. Tsmkaj so se izdelale že tri maone, ter so v dokončanju tudi druge moderne priprave. Zadruga ima lastne Zveze v Milanu, ob priliki gibanja kovinarjev, na kateri je glasoval za resolucijo sodr. DAragone. Ako je njegov nastop opravičen ali ne, bo odločal narodni zbor Zveze Stavbinskih Delavcev v Italiji, kateri se bo v najkrajšem času vršil v Rcggio Emilia. Po temeljiti debati, v katero so posegli razni sodrugi, se poročilo sodr. Petejana vzame na znanje. K drugi točki je poročal splošni Zvezin tajnik in drž. j svoje moči, da bi se ji posrečilo popraviti porušeno, u-poslanec sodr. Quaglino, kateri je v daljšem referatu j stanoviti velike tovarne, z modernimi in rapidnimi sred- Mnogobrojni čitatelji buržuazijskih listov pripadajo delavskemu razreJu. S či-tanjem teh listov oni pomorejo buržuaziji mizarske, pleskarske, slikarske, delavnice kakor tudi j V lZkoriŠCanjli delaVCeV, ker je burZliaZlJ" podjetje za tlakovanje asfaltiranje itd. K temu poročilu 1 g^j ^ en0 najjaciih sredstev, da delaVCe doklada ing. Ghira, da se v teku dobe obstoja zadruge: . . ~ . ni zamoglo Storiti več, dasiravno js zadruga napela vse ^ obdrži V tieSpOZtiatlJU 10 SUZdlJStVIl. Karl Liebknecht JANKO JANKOVIČ: Čevljar Niha in njegova žena Vesela zgodba. Čev.ljar Miha bi:} droben', neznaten možiček, dobrodušen in std« tefekoveiren, kakiCT je malo enači h na svetu. Danzadinem je pridno zbijal po svoj h kopitih, šiivai in vje-keil 'dreto, ■ka&Jk dela je bilo vedno dovoJ}. •Bil je ntanrrež edšni vačikf: čev^ar in ceia: srenja je bila1 takorekoč odvisna od njega1. Delavnico, mimo katere' se je v tekla š.Voka, cesarska cesta, je imei v zapuščeni bajti, dober streljaj cd velsi. Bal je to tesen, ntzek pro:i:or, v kaiteirem si se komaj obrnil. Tu je čepel od jutra do nciči, si včasih tiho zažvižgal ve&elo pesmico a£' pa zrl zia ljudmi, fei so ■hodili mimo' njegovega okna. Bif je vdlovec 'brez otrok. Ptar let }e prešlo že od taikrat, ko je bifa zatisnila njegovai Kaitra za večno svoje oči. ‘Ei'3ai je tk> ženska, mciorta, koščata, 'ki 'bi bila lahiko krotita, tudi medveda, Z njim ni Imela seveda tudi preveič opravka, karti on’ je bil .skromen ia ponižen. Ljudje so Si vtoih pravili, da ga pretepa, a to je bila najbrž samo govorica! hudobnih tezikov. Pa so ga vendar imeli radi! Samo eno slabost je imeH 'čevljar Miha, zaradi .katere je mora! manikaitierikrat prestati to ali ono bridikosft. Bsfl se je namireč strašne noči im ciganov. 2e ob prvem mraku ga nisi srečal več zamaj, a ko FJo prišli v vas čmi cigatndv se je vs.kdar skrbno zaprl v svojo delavnico in CifclčevaJi z ljudmi samo še skozi okno. Sevedai je prišla ptomj vsakega večera nje-gOvia žena in ga' odpel^Ea domov, sioer ba bil najSe prespal celo noč na trdih tHeh zapuščene bajte. Pa mu ntso vaščani} prehudo zamerili te njegove slabost«. Le v.&stsih se je kdo pošaiil z njim afe pa ga hudomušno podraiži‘1', d>a je 'bil potem par dni ves! n osrečeni cd same žaicati in sramote. A tudi to jo v®!kdar minilo in potem je živel čevljar Miha zepet ne,prej le svojim .čevljem in svojfm mislim. Tem zadnjim se je posebno rad ndlaljal, če ni imel shičajno druge družbe. In tat je bila precejšnja. Včasih je obsedel pri njem berač Luka, neke vrste vaškega preužiitnika, vO£g'h ta ali mi fant, ki mu ni bito dostii do dela in «|i je rajše .preganjali čas z posedanjem n govcrjenjemi. Marsiikaterikrait se je ushalvil pred’njegovim' oknom pocestni popotnik, se odpočil cd dolge poti na nizki, leseni1 klopi ob zedu in zmenjal z nlitn par besedi. In vseh je 'bil čevljar Miha vesel! Nobenega drugega pa tako od srca kakor Kocmurjovega Blaža, izprijenega študenta, ki je tratil svoj zlati čas brez dela in truda zdaj. po samotnih hcž'čah, zdaj za mizo v vaški krčmi', ljudem In Bogu v EiiEmicitia Rad je1 poslušal) nrji&gove zanimive, vesele zgodbe, se smejal njegovim dovtipnam šaiam in norostim. A tudi na resno stran sta* jo -včasih udarila! Seveda je iLo njegoivo početje dražilo Katro, njegovo ženo, ki je včasih privihrala v bajto, nagnala •r.aSrjeno študenta iz nje in njega oštela, da so ga bolela ušesa in včasih tudi srce. In vendar ni mogla razdreti' tega prijateljstva! »Zdaj počiva ttam ziar cerkvijo In nič ji ni več na poti,« si' mftii nekega jesenskega, večera čevljar Miha in oidloži kopito, ki ga je bil izvlekel iz velikih, kmečkih škornjev. Natlačil je svojo kratko1 pipico, se ogledal .po ognju in vzdihnil utrujeno: »Moji Bog, nobenega ni. danes k menit Ali so mari vsa pozabili name?« Dolgčas se ga je polotil in rad bi bil imel koga, da bi se razvedril. Zagledal se je skozi okno. Tam za vrtom preko ceslt« je ležalo široko morje zav&fco v sive, motne megle, ki so se vaHe kakor ogromne pcščlsti proti bregu. Zdajpazdaj so zazijale naširoko in samotna ledja je izginila v njiih temno žrelo, da je ni' videlo več čJoveško oko. Sotace, ki je še pred nremi trudno sijalo na pustem, jesenskem .nebu, se je bilo nekam pogreznilo in ozračje, prej še mekciiko mehko in teplo, se je polalgoma zlede-niio. Prava jesenska pnščeba. Na strmem pobočiu, ki- je padalo enakomerno v nižino, so ždele, raztresene sem in tja kakor utrujene ptice, viatške koče in strmet!e vse zamišljene v mrtvo sivino. Le glo>-beko do I-1', prav nad morsko glatdŠTio, se je belila široka cesta iz mesta,, ob 'kateri &o samevale, obdane cd majhnih, goVo rslsajenih vrtov, razkošne stavbe mestnih mogotcev. Z nekako odločno (trdovratnostjo so se upirale mrzli utrujenosti, ki je legate, na molčečo zemCjo. Tupatem je pfanii po zraku splašen, človežiki gSets. vztreptOal zeroclklto kakor razbit zvon im. utonit nekje v daiiavi. Iz vaškega zvonika je ea-peia pobožno .pesemi. Čevljar Miha je vstal., vzel iz kota piošvedrane ženske čevije in se zepet spustil niai stol. »Še to-le peto zbčjemi,« je zamirmrlal in eie zaglcibil v svoje delo. Tako je bil sklonjen morda dobrih pet mtnttt, :ko ga nenadoma zmota vesela pesem, ki se je oglasila v bližini njegove bajte. Vzdigniti je svojo giatvo dn poslušal. Pa se mui je obraz razjasnil in z globokim vzdihom' je zamrmral: »Hvala Bogu.,,« Par trenotkov kabneje ]e stat pred- njim: Kocmur, jev Blaž ves nedeljski in nateSgran. Klobuk je imel postrani in dolgi škrici njegove črne suknje so opletali nekam veselo okoli njegovih nog. Miha zazija v njega in se ■čudi: .»Pa ne da bi bil od nedelje tak? Tri dni, za božjo voijo.« A BSaž se samo smeje, lovi z rokama po zraku in je ves biažen. »fk-ha-ba! Tri dni.... kaj je t)o pinota večnosti! In tak bi hote! stopiti tudi pred Go- speda...« se kiichoče Blaž naprej; in se spusli na bKžnjo -stolico. iMiJhj-! ne odvrne ničesar, samo zmaje z glavo in se skleni zopet nad svoje delo, »Ej1, Miha, Miha! Kaj ,bi se vedno smol?! in tolkel po prsih? Je preneumno... .preneumno... Živi', smej se od rojoVa do groba, to je pravi smoter človeka, ha-ha-ha ...« po vzame spet šfcudemt in pogleda' čevljarja z metnim pogledom. Potem radaljuje: »PiM smo, tri dni smo ga pili, da se ;e ce-iio po- tleh. kakor v ofcliubljeni deželi. Bog me udari, če ni res, da se še meni ni zgodilo oikefr. .kaj t tace ga!« se je raizvnel in naste|vii: »Veš, Kcvačev Ernest? je prestal, k3.kor pravimo, neke izpete. Ves?! je in dienarja ima obilo. Še celo godbo si je cltv&KI, tisi pasja para. Da, ha-ha-ha, gedbo...« In zavrtel se jc spet na eni nogi, da je pod zaškripal pod njim. »Katkšno godbo, kaij...« poizveduje radovedno Miha. •»I, kakšno!« se za»ezi Blaž. »Miciko, no, da je bilo bci.j veselo. Ira tnsdi pSestait smo. Bogmef Še jaz sem se vrtel, ki se bo'j poredkoma spustim nat take reči, ha-ha-ha ... Pravim ti, lepo je bilo.,, božansko lepo... Zdaj bi biio treba samo še umreti,« izgovori nekam zieimišljeno. Pa se zopet ogreje in .pravi-: »O, punce... veš", take črnolase, žive, sam ogenj,.. ciganska; ikri... ha-ha-ha.« Kakor da bi b’to <čev®ar ja Miha pičilo nekaj v nogo, se je zdrzni preplašeno in vprašaj hlastno študenta: »Kje so cigani, kje?« Strmel je nepremično Vanj »n lezel počasi v dve gube'. »He-he-he,« se smeje tai prekajeno. »Kaj te je strah, Mihat, ali) kali? < Vzbudite' se je v njem želda bi se i* *eviharja maJDo ponorčeval. Pomislit je nekoliko, se sklonit k njemu; in mn zašepetal v uho: »Sinoči so prišli. Na travniku za našo hišo so potllav'li svoje šotore. — Tako črni eo kakor oglje, močni kot hrasti in oboroženi ... o, tako so oboroženi do zob, da bi se jih vstrašil sam hudič. Dekleta seveda ne ...« je prsta vil previdno. Tako so padale n.?i čevljarja Miho njegove besede, da je kar omahni na stolu. Ves se je tresel, gledal topo pred seboj iHoječega študenta in molčal kot da je tumrla v njem vcaka beseda. Ta ipa je zrl na svojo žrtev z brezsrčnim, mrzim pogledcin. Pa se Miha mahoma spomni postelje in noči in obide ga mrzla nrtsd: »Kako pridem v vas?« Oklenil se je študentove roke, zrl vanj s prosečimi očmi in zamrmra® obupujoče: »Pomagaj mi fant. Pcič vina plačam v nedei.o, če greš z menoj,.. Saj ni dciga pot... komaj pet minut, pel krafikih minut.« A študent zmatjai cdločrtct z glavo, se opoteče po sobici in govori trdo: »Draigi moj Mihec, ne mo- rem... ne morem. Tam me še čakajo, moram spet k njim, da ne zamudim veselja in pijače. Škoda bi bC'l-vršskad in odiel prepevajoč v noč. Streslo je Mibo *d same razburjenosti, ko je zagledat nepredirno ‘temo, ki se je režaia vanj skozi polodprta okna. Tako je bila črna in gosta kakor da so se stlači Ji noctttj na omto vsi temni obtoki na|-težjiih slutieaj in obdati ngega in njegovo bajto. Kakor v rog« je Mo. Nr«w svetlega pramena, nikjer žarit* rešflve. (Dalfe prihodnjič.} Pohniinsko Zvezo m oknjnezone Primorski socialisti smo spadali do razpada Avstrije Jugoslovanski socijaldemokratični stranki. Z šta£yansko okupacijo >je nastala nujna potreba, da se združimo z Italijansko Sc-cijalistično Stranko. Posledica tega je b;i>a predrugačenje organizacije -po italijanskem vzcrou. Pri tem smo naleteli na velike ovire, ka^ti zemljepsni, trgovski hi industrijski pogoji v posameznih potkrasnah *o medsebojno popolnoma različni. Proletarske interese industrijskega Trsta ne smemo istovetiti z interesa istrskega in goriškega poljedelskega prdetarijata. Vztc tej raznoličnosti, interesov gravitiral celokupno življenje dežele na trgovsko in industrijsko središče Trst, ki je obenem tudi sedež vseh oblasti. In ako govori z ene strani mnogo okoliščin za delitev dežele v nekoliko pokrajinskih zvez, imamo z druge strani še več razlogov, ki zahtevajo enotno deželno organizacijo. To so interesi, ki so skupni vsem pokrajinam. Upoštevajoč omenjene razmere se je otftožrl zadnji deželni kcngres z.a nadaijni obstoj Pokrajinske Soci-Jafistične Zveze, ki se deli v deželne cone. Vsaka izmed slednjih imenuje propagandni odbor, ki si usmeri delovanje po določilih pravilnika Pokrajinske Zveze. Priporočamo novemu izvrševalnenuu odboru Pokrajinske Zveze, da upošteva pri določanju con tudi ozemlje Krasa in notranjskega, ki bi spadata; radi lažjega upravljanja (iz jezikovnotehoščnih ozirov) v samotcijno cono. Obenem dodamo, da je kongres enoglasno sprejel pc-av.in-k Pckrajinske Sccijalistične Zveze Julijske Beneč ;e, priobčen v našem listu št. 56, z dne 29. septembra t. 1., z nekaterimi spremembami. Tcčka 6. se mora glasiti: Podpirati zvezni odbor pri propagandnem delu in pomagati sekcijam je naloga propagandnega odbora, kS se imenuje v vsaki coni. Točka 8. se mora glasiti: Odbori razvijajo svoje delovanje v skladu s sklepi strankinega vodstva in zveznega ddfcora. Isti se zberejo v svrho imenovanja kandidatov za upravne volitve. Točka 15. se mora glasiti: Pckraj:Et ki tajnik predstavlja zvezo in kot tak se sme udeleževali z odločujočim glasom zborovanj vseh sekc‘.-; in dc&iČnih političnih odborov. IZ DEŽELE S KRASA O nas Kraševcih se prav malo črta, iker se malokdo zanima zato, da bi poročal javnosti, kaj se^ pri nas godi. — Vaš list. čitajo še precej :n kakor vidim se ljudtje čimdalje bolj zanimajo zanj. Em ®o naročeni nanj, drugi si ga prinesejo iz Trsta. Jaz se oglasim, da Vam malo razjasnim razmere na našem sivem Krasu. Ta je življenje zmeraj enako; kakor pod prejšnjo vladavino. Nič se ni bistveno izpremenilo. — Aprvoivizacija «nal (veliko razprodajo in dober zaslužek. Pred kratkim so razdeljevali sladkor. Niti v dveh vaseh ni bila cena) enaka. V eni vasi so prodajali sldkor kg po 9 lir, v drugi pa) po 12 Ur kg. Tudi z drugimi stvarmi ni drugače. Župani določajo sami cene, kakor je pač njim po godu; samo, da ljudi bolj nesramno sleparijo. Kar (majo že poine žepe, si želijo še več in predrzno dvigajo cene blagu. Kraški župani so vedno isti: Požrešni, objestni in skopušni. Taki so bili ped Avatefio, taki so danes pod italijansko oblastjo. Kot *tacunarji so ljudi? nesramno cdralf, kot župani so se pa držaH žan- dasjev tako prej pod Avstrijo, sedaj delajo enako, le z razločkom, da se sedaj šopirijo skupalj z italijanskimi karabinjerskim? maršali in brigadirji in da se muzajo ital:’£nski oblasti. — Pogledamo župana v Skopem, pogledamo na druge, vsi po vtojni oboga-etlv in zato so vsi tem nesramnejši. Prosimo Pokrajinsko Socijalistično Zvezo za Ju-iirgko Benečijo, da se pcb-riga malo •več za nas Kraševce. Scdr. Regenta prosimo, d.ai skfiče pci nas ka} kmalu kek shod, da nam govori m nam vlilje peguma. Delavke Zadruge pa opominjamo, da je zadnji čas, IdlinsRi užstnl lzvenredni kongres MlnfiinsKe Sodimi-stične Zveze Julijske Benečije' Kongres je sklican in, zboruje na podlagi točke 40. do 53. pokrajinskega Statuta. Mtaidrnski Socialistični Krožki Julijske Benečije, ka pripadajo Zvezi, dobijo prepis imenovanega štatiultia tekom tega tedna. Da mojejo sodrugi krožkov zavzeti stališče na-pram točkam dnevnegai reda, morajo vodstva 6kfc-cati občni obor. Sklicanje zbora se mora v pravem času javiti I ramo ljubiti in zanj deteti. Ce pa -si ptokličem gotove sodrugom in is»tocasno tudi osrednjemu odboru So<- j vaše stvari 1n svoje doživljaje v spomni, potem mi cilalisUčne Zveze, ki ima) svoj sedež v Trst«, ulca|ni jasno, koga pravzaprav mislite s to besedo: Madonina št. 15. J narod, koga priporočate v ljubezen in za koga naj Krožki morajo povabiti osrednji pokraijrnski od- j delamo. Vodnik, Prešeren, Simon Gregorčič, Aškerc, bor na vsako zborovanje, ki ga skliče sekcija, in Tavčar, Peter Hugoffn, cela vrsta naših umverzitet-sacer v s vrbo razpravljanja o vprašanjih, ki tvorijo nSh in drug.h profesorjev itd. gotovo vsi ljudje, dnevni red kongresa. OSREDNJI ODBOR.! ki so delali za slovenski narod. Jaz grem n. pr. --------,-- mnogo med naše rudarie, — in nktanji so gotovo Na izrečniO' željo nekaterih sekcij, 'ki pripadajo narod1 — pa fib vprašam: Pokrajinski Zvezi socijaiistične mladine, sklic interno | — Alt poznate Vodnika, ki je delal za vas. 17. oktobra v zeleno dvorano Delavske Zbornice v Trstu izvennedni kongres s sledečim dnevnim re- KAJ SE TiE V JUGOSLAVIJI OBJAVITI, Govor slovenski inteligenci (Nadaljevanje) Utrdimo najprej en poji«. Odkar sem začel čira'ti vaše duševne proizvode in odkar sem v.stiku z vami, mi neprestano pišete, pojete m pripovedujete o narodu. Pripovedujete mi vse mogoče o njem, a predvsem dvoje: da ga mo 2.20 7.50 7.50 ZR TISKOVtfl SKLAD „DEliA“ Neimenovani iz Ajdovščine....................L 5.— Josip Saršon in edfn drugi delavec iz Sardona (Sv. M tej v Istri)..................m 34.— Občno Konsumno društvo v Idriji . . „ 80.— Nab ano pri krstu malega komunista Vrabčka v Komnu, darovano od omizja, proslavljaj čega dogodek, sestavljeno iz križke in komenske veselice oštarica Lena............................................ 130.— Aloj* Gorup iz Idrije......................., * 3.— Bartolomej Granc.................. Ivan Pavlina, Nabrežina................... Ivan Cattarizza, Nabrežina................ Nabral sodrug otefan Leban iz Slivnega ob priliki smrti Angele Kraljeve, v znak sožalja s preostalimi in kot protest proti dejanjem onih, ki so krivi teh britkih posledic vojne: Leban Št. L 4 Leban F. L 1, Dobregar Avg. L 2, Peric Mir. L I, Jenko Al. L 3, Kralj Roza L 1, Peric Kr. L 2, Rebula Al. L 2, Furlan Janko L 2.50, Caharija Ivan L 2.50, Gabovec Karl L 1, Masten Izidor L 1, Leban Alf. L l,Ber-kfc Al. L 1, Urdih Jos. L 1, N. N. L 2, Legiša Jos. L 1, Furlan Anton L I, Kocman Iv. L 1, Radovič Mart L 2, Radetič Jos. L 1, Pahor K. L 5 Pahor Mat. L 5, Mokole F. L 2, Kos-mina Silv. L 5, Rebula Jos. L1. Širca Josjp L 1.35, Sirca And. L 1, Furlan Josip L 1, Sirca Ant. L 1, Metlikovec Bruno L 2, Urdfh Janko L 5, Kosmina Janko L 2, Sardoč Al. L 3, Rebula F. L 2, Urdih Ant. L 1, Terčon Vinko L 2, Masten F. L 1, Metlikovec F. L 2, Berkič Iv. 1, Mokole Angel L 2, Mokole Jul. L 1, Milič F. L 1, Kralj L 4. — Skupaj •.............................., 85.35 Darujejo delavci tržaškega vodovoda ,Aurisina“: Ferfolja Andrej L 3, Fer-Solja Josip L 3, Švab Alojzij L 3, Caharija Franc L 3, Vellich L 5, Zach L 5, Pahor L 5, Versa L. 5, Furlan Karl L 2, Pirjevec Dom. L 3, Pasku-Hn L 2, Štolfa L 2, Trampuš L 3, JL Hurel L 1, Škrk L 4, Caharija Fr. L 3, Vidoni V. L 5, Daneu J. L 2, Suia Alb. L. 1, Starc Josip L 2.22, Pirjevec Krist. L 1, Caharija Mundi L 2, Sedmak Frid L 5, Ipavec Alojz L 3, Daneu Krist. L 5. Skupaj - . . „ 78.20 Skupaj . Prej izkazanih . Skupaj.... 432.75 676.20 L 1108.95 Delavci za delavsko stvar Socijalistično gibanje po vsem svetu je pokazalo v boju za svojo moč, da ne smejo zaupati delavci pri vzdrževanju svoje organizacije in svojega časopisija nobeni dobrodušnosti posameznikov ali slepi finančni sreči. Tudi ne smejo ra čunati na nesigurne dohodke za pokritje drugih stroškov, ki so v zvezi z delavskim gibanjem. Delavci morajo skrbeti sumi za svoje organizacije, za svojo agitacijo in za svoje časopisje. Danes živimo v časih, ko je zelo otež-kočeno delo za organizacijo in je otežko-čena agitacija. Tega se ne smemo vstrašiti. Ne smemo pozabiti nikdar, da je bodočnost prehranjena pogumnim bojevnikom. Taki moramo biti tudi mi. Zato poživljamo sodruge naj pridno nabirajo za tiskovni sklad lista; naj nabirajo nove naročnike In dobivaju listu nove odjemalce. Naj vsak organizira v svojem delokrogu kolportažo lista in naj, kadar ve za kraje, kjer je mogoče ustanoviti socijalistično sekcijo ali izobraževalni krožek, takoj naznani strakinemu vodstvu ali našemu uredništvu v Trst. Delavci ne smejo pozabiti nikdar, da je osvoboditev delavstva naloga delavstva samega! da 'ustanovijo tudi pri nas r.a Krasu svoja skladišča.. in prodajalni c e. Le potom Dslavskih Zaldirug se moremo mi ikraški kmetiči in deiavci osvoboditi pijavk • štaicumariev. Mi smo tu in hečemo mirno žirve-lr. v svojih bornih domovih. Hcičemci da se taket r.2Eip:še)o občinske ■volitve. Vsaka občina najj si ztece poštenega župana, ki bo vsem v korist. Kraševci! Delaivci in kmetje! Premišljujte o svojem neugodinem položaju. Dvignile se. Kjer je komunistična organizacija, vpišite se vsi vanj«. Kjer je še ni, prosite tamrštvo »Socijaiistične Zveze« v Trstu', da Vatn jo ustanovi. BOVEC Naši sodrugi jn kmet;« mlagše vrste so se često pritoževali, -da je, v našem Bovcu vse mrtvo! In res ni nllkakega ■razvejila, ne druživa, kjer bi se tudi delavec in kmečki fanti pcčutila v sredini sebi enakih, ter se mogla pncisto zabaivarti. Tudi v pevsko društvo bi prav redi. ptf stiopifi naši famitje, ker imajo izborne gjariave. Pa porečete zakaj ne pristop.’®© k že ■ olbsto-ječemu dnušfrvu »Rombon«. Mi ne p-c vernic' kot par besedi, ki naj vsem zadcstuijeio: Naši fantje in dekleta se ne puste prezirati cd naše inteligence! — Vrpcdtbtijen c:n 2 več alirani caprcezn se je obrn i naš iizvrševalni £ii iprjpra^i/alni c*dltor na Višj'1 Kulturni Svet v Trstu. Ta je r^devci> ustregel prošnji za usitaacvitev Ljiudskeg-a Cd"a v Bovcu. — To*re? fantje :'n tudi dekleta, sefc| vi;č na noge! Vsi v to društvo, da naši inteligenci pokažemo, da se ne pustimo več prezirati. Oni Vas poznajo de, ko Vas rabijo. V našCh vrstah re tonete (prez.rrac;; mi srno vsi1 enalkopiravni. Naše zaupnike pal pnesjmo, da se v najkrajšem času oglasijo z velikim Steviiom udov. Sodrugš iz vasi: Koritnice, Kal in £e®:ic<ča! Vstopite isto v naše v;ste! Obenem ee obračamo na naša zavedna dekleta, da se iste ne puste izkoirižčalti cd nekaj inteligeaticv v razne namene! Tudi Ve se morate postaviti- v eno vrsto s lamti! Tudi Vas prezirat«'! Ker gospoda misli, da je prišla na svet zato, da gleda na Vas od zgoraj dol. Ve bodiite tem potom pozdravljene in dctbrcdošte v našem krogu! Upamo, da se pozivu našega odbora' ne bodete odre-lde in boste vse do z£idn,je vstopne v naše vnste. S tem pozivom Vas pozdravljamo in kličemo Vam na svidenje o*b ustanovitvenem občnem zboru Ljudskega Odra. — Cilmveč Vas bede, tiimprej se bode zaičeJo. Živeti mladi sodtiugi in sodnužice! Pripravljalni odbor. KOJSKO ■ Javen shod) -bo pri nas v nedeljo, 17. it- m. ob 3. pop. v prostor,!h Benedikta MarinSčai Dnevni red: Kolonske pogodbe. — Priporočamo, da ne izostane od shoda nihče. SLIVNO. Pretužna vest, da je pri na« prerano zatisnila za vedno svoje oči, od svojcev neizrečeno ljubljena hčerka Angela Kraljeva, je k nam privabila v nedeljo, 3. okt., na dan njenega pogreba, mnogo okoličanov, da izrazijo žalujoči družini svoje sožalje in da priredijo pokojnici zad nji sprejem. Bil je to trenotek poln žalosti. Oni, ki je še pred par dnevi videl to petnajstletno deklico čilo in zdravo, si ne more predstavljati njene smrti, ne da bi se spomnil na nesrečno klanje ljudstva. — Bodi fef zemljica lahka! STEVERJAN. Socijalistično politično društvo naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 1*. t m. ob 16 uri v Kojskem (Brda) pri g. Mariniču ljudski shod. Shod sklicujejo zaupniki delavcev in kolonov. Delavci, koloni! Udeležite se do zadnje ga nedeljskega shoda v Kojskem. Razpravljali bomo zelo važnih zadevah svojih organizacij. Koloni) Bodite previdni in ne poslušajte raznih sladkih besedi, katere vam šepečejo razni ljudje. Tu v Brdih i-mamo mnogo agitatorjev, ki »o plačani od grofov in baronov. Oni želijo zasejati prepir med vas in delavce. V nedeljo vsi na shod! IDRIJA Za dolžnost ei smatram, da Vam na,pišem en par vrertic iz blažene Jiugostevije. — Pnedmet nar bo: Kako nas rešujejo natrodmL ptrvaki in braitje So,koli v Jugoslaviji. — Bilo je nekako sredfi1 meseca septembra v gostilni pri Vinku Demšarju — po domače pri Bahaču v Žireh. Takoji ko spozna gostif-n-čar in mesar, bral Vinico, da> 60 tudi Idrijčani v njegovi gostilni se ogJasi k besedi in pravi: O Idrijčani, mi vaisi zalagamo z imenitnimi klobasami! Ko bi vedli kakoi krepenrina žerete v naših klobasah, katere vam pošiljamo' čez mejo. Dcbeir kšeft smo napravili s temii. klobasami'. Vi Idrijčan* imate pa res dobre želodce. Nato je dvignil brat Vinko čašo in trčil: Nazdravi« svojiih neodrešenih ibraitov na zasedenem oizemltii! Na zdair! Kaj gospodje? Adi ni ta Vaš brat Vinko imeniten dečko. JRes imeniten način reševanja, no pa s«(j je to že Vaša stara metoda. Kaj, nared,, samo, da je dober kšeft, prvič kre-penino, Idobase, drugič kontrahamti, tretjič pa še lire dobro prodam. Kaj zato če so moji brati v zasedenem ozemlju bolni po podganah, samlo, da je moj žep poln. Kje ve Vaš idealizem, katerega imate vedno polne usta? Ko bd ne bili egoistični jn mate-rijafistični, bi1 mogoče toj napravili za narod. Dokler se pa Vas držijo kronične bolezni, je to nemogoče. Pesek v oči matatii ubogemu narodu to je kaj iahko, a žrtvovati — zakaj? Naj le narod za svo;e egoistične prvake žrtvuje. Pri' Vas Je bdi in bo narod predmet izkoriščanja. — Jugoslavija 'krasne bojevnike imaš, samo Be tam jih obdrži za to stran že mi preskrbimo. Na udar bratje, le tako naprejf dom: 1. Imenovanje predsednika in verifikacija mandatov; 2. Moralno poročilo o Zvezi; 3. Fmančnoi poročilo o Zvezi; 4. Moralno poročilo o zveznem glasihi »La Riis^ cossa«; 5. Finančno pociočilo o zveznem gia&iih» »La Riscossa«; 6. Pokrajinsko in deželno mladinsko gibanje; 7. Odbori oon;. Pokrajinske Zve^e in pokrajinski štatalt-; 8. Organizacija »Rdečih kolesarjev«; 9. Organizacija vajencev; 10. Žeruiko g'banje; 11. Raznoterlcsti. JANKO JANKOVIČ: Hi tolsta svobode smo HI Mi vojska svobode smo, vojska osvete in gremo, da zrušimo carstva nasilja! Naj bodo te prsi le smrti razpete, dokler ne dosežemo svojega cilja... 3okorščine suženjske več ne poznamo, ne prošenj udanih, ne tihih bolesti... Naprej mi drvimo kot vihra po cesti -kdor stopi na pot nam, ga v prah poteptamo Kaj čakal bi, brate vse svoje življenje, al šel iz noči ~bi tja k solncu v daljavo ? (ar stopi... kar stopi pod našo zastavo, da tvoje izpolnjeno bo hrepenenje. n ti, ki v obupu le viješ si roke od same bolesti vsa mrtva in gluha, o sestra v trpljenju, za tvoje otroke mi damo ti vsega: svobode in kruha. s: ' Vodnika? Tu ni nobenega Vodnika, mogoče se piše v kočevskem revirju kdo Vodnik. — Ne, ne — popravljam jaz — pesnika Vodntka? Vame streme velike oči črnih mož. — Ali poznate Prešerna? vprašam naše kmete? — Da, Prešerna poznamo, stoji v Ljubljani pred frančiškansko cerkvijo. — Dobro, ali ste čitafi njegove -pesmi? — A, on je pisat pesmi? Našim kmetom se dobro zdi, da je pisal Prešeren pesmi, ali čital jčh je redko kdo. Morda eden na deset tisoč. — Ali poznate Tavčarja, kmetje moji? — O, da, dr. Tavčarja pa že poznamo. Ta je advokat v Ljubijani In tako bi šlo to naprej za vso našo literaturo, za viso našo glasbo, za vse naše slikarstvo in za vse naše znanstvo. Drugačne odgovore bi seveda dobil v mestu Oprostite mi torej, draga mo3a inteligenca, ea kateri nared pojete vi svo;e pesmi, pišete vi svoje romeme, skladate svoje napeve, slikate svoje slike in pišete svoje učene znanstvene razprave? Imenujte li vi nared teh par desettisoč i;udi, ,ki sede po ljubljanskih in mariborskih zakajen:h, kavarnah, pri »Fajmcštpib« in pri »Belem volku«, ali je vaš narod ona črna delafvska in kmečka masa tam zunaj? Ako imenujete narod ono črno maso tam zunaj, potem je vaše delo k«ij čudne vrste, zakaj ta masa prekleto malo ve za vas in maž« občuti vaše delo. Pač pa vem, • da ta ičrna/ mas del za vas, draga in da vi to delo vise drugače občutite nami. Kje je on« s svojo industrijo, is svojimi železnicami, s sv-ojim? cestami?« Včasih, vendar redke e, slišim: »Pa tudi v književnosti in gteisbi 90 daleč za nami,!« Potemtakem so kuitura najprej tovarne, potem že leznire, kanali, ceste in moistovi itn: končno literatura in glazba. Ne, draga moja inteligenca^ v tovarnah ni nrav niič kuHure, niti! so železnice, kanali,, ceste in mostovi kultura, pa' tudt knjige, note in šole niso le kuttura. JCuMura je duševno stanje čJoveka. Merilo za kulturo človekal je njegova občutljivost za dobro, lepo in pravo. Narodna kultura ,je duševno stanije naroda. Merilo njegove kulture niso tovarne, železnice, kanali, ceste in mostovi, pa tudi ne knjige, opere, šole — ampak njegova občutljivost za dobro, iepa in pravo. Kdo je v -tej revoluciji bolj kulture®: naš ruski v?tok, ali evropski zapad? Ali je bolj kulturna grupa ljudi, ki dela na vse pretege, da bi nas na novo zasužnjila svojemu kapitalu, da bi nas napravite hlapcem v svojih tovarnah in izpila iz naših delavskih teles naše poslednje sokove, ali je bolj kulturen narod, ki nam požrtvovalno in v največjem altruizmu neprestano kliče: »Bratje, ne dajte se na n, Itat-i';anom, Culukairdm, ravnotako kakor izkor šče-vanim Poljakom, Čehom in Jugoslovanom, sem pripravljen boriti se z vami in umirati z vami v krvav:h bojih, da se vsr izkoriščevani osvobodimo, da r'*' r' širno ves svet kapitalističnega gospodstva, -v, • r-goni v svoje tovarne, v svoje podzemeljske r.c-vc, v svoja katorge, v svoje Jetnišn ce, da izmozgani in izžeti nimamo več časa, ne možnosti misliti na to, kaj je dobro, kaj Je po in ka; pravo, ampak Cfflo v svoji kulturi ponižani do voznega živLn-četa!« In ruski narod ima manj tovaren, manj želean:c, manj cest, manj kanalov, in skoro je imel tudi menj šel kakor mi zapaidni Evrope-jci. Kdo se vam zdi- bolj kulturen, dragi slovenski in-teSgenti, evrepejski zapad, ali revolucionarni ruski vstok? Na svojem begu čez Albanijo sem, naletel v Pri- Hej, brat, ki od zgodnjega jutra do mraka nikov. Ak^ počivajo* samo * eoi da7 vTw& ^niki |»?»« «oko »fraio predaddm vojnto krampi in lopate, ste vr vsi zmiešani in se derete po vseh svojih časopisih, da se pedira in ruši Jugoslavija. Bilo je tam po zima: in po ljubljanskih ulicah sta tavata' dva makedonska kmeta — komunista. Iskala sta »Narcdni Dem«. Vstavita pred pošto nekega inteiigenta in ga vprašata: — Gosp,edine, kje je tu v Ljubljani »Narodni Dom,« ? Gccpodin rnteligent jima navdušeno pokaže »Na rodni Dom-« in bratoma od Prilepa je zaigtalo prs h 6-rce: Evo ti naših Slovencev, kakci ponosno palačo imajo za svoj »Narodni Dom«. E, naravno, civilizo-van in indus-trialen narod-, ti' Slovenci! In stopila, sta v »Narodni Diom«. V pritličju na desno in levo vse pdno veselih mladih gospodov in gospodičen, ki so izgiedali kaj malo »narodno«. Toda, mogoče je delavstvo v ti zlati Sloveniji že tako napredovalo v svojem blagostanju in v svoj', civilizaciji, dla ima bele roke ko sneg in se oblači v svilo, kakor žene in devojke makedonskih veriž Bil je to srbski starec, tretjepozi-vec, dema nek1? od Knj,aževca, Starec je slonel cb svoji dolgi puški in plakal. Videč njegovo bel se obzirno ustavim pr-njem, pa ga skušam z lepimi besedami potolažiti c n pa mi odgovori : — Veš, gospcd, imam dva sina in vnukai v vojsk in za nobenega ne vem, da li še živi. Dva sina sen izgubil v prvi naši vojni s Turki. Toda vse to ms ne bdi. Ne bdi me tudi1, da bom moral pustiti svoje stare kosti v teh zmrzlib gorah. Toda misel, da mi Bolgar gazi mc^o hišo, tisti Bdgar, ki se križa ravnotako s trem p prsti kakor jaz, ki je iste vere kakor jaz, ki govori isti >jezik kakor -jaz, moj sosed in po Bogu brat — vidiš to me beli. Da md je poga-zil mojo .hišo Turek, da m® jo je pogazii Švab, da! mi- je izgorela, vse bi lahko prenesel, ali da mi jo skupni brat, vidiš, tega ne morem prenašati1. Dragi inteligenti, vprašam vas: kdo' je bil bolj kulturen, ta knjaževski čičo, ali tisti naši univerzitetni profesorji, ki so se med vojno izpisali v divjem sovraštvu proti bolgarskemu -bratskemu ljudstvu? In ta kultura ie cilj vsega čfoveštva. Ta kultura je edini pravi njegov cilj. Vse drugo so samo zmote nad žgočim železom si palil si grudi, napočila tebi svoboda bo tudi, če se boš izkazal v tem boju junaka! Še ti, ki neutrudoma hrbet si bočil pod težkim bremenom, zdaj rešen boš pekla, ker noč bo svobode luč svetla presekla, dan jasen zatiranim vsem bo napočil. In vsem, ki pod roko tiranov oblastno živeli ste dneve nasilja, krivice, zdaj lepše življenje — življenje pravice s krvjo odkupili mi bomo vam lastno. Prosita, diovolite, kje je tajništvo krajevne po- j naše [liitične organizacije? Mlad gospodič, začuden nad prečudnim vprašanjem in makedonskima kmetoma. Kakšno politično nlrgan;zaicino iščete? Vašo, socialistično, — odvrneta skromno kmeta. — Našo...? Socialistično...? Tu... v »Narodnem Domu« socialistična ter-gairnzaciifta .,.? In ne vem, kdo se je bolj čudil tej situaciji, mladi , gospioddč ali naša makedonska kmeta? Kaj torej im en ujete vi slovenski' narod, gospoda nuoja? Vi, ste nekoliko v zadregi cb tem vprašanju, totfa [ jaz nimami mnoge časa in zato vam bom pomagal pri tem enostavnem cd,govoru. To pa, kar mi vi navajate za kulturo, bi morali biti pomočki za razvijanje kulture. In samo s tega stališča moramo precenjevati vse te pomočke. Ali služijo te stvari res razvirjanju našegai duševnega stanja, ali ne. In vse, kar ne staži -temu, moramo zavreči' in porušiti brez pomislekov in brez odloga. * • • In vi ste kulturni delavci'... D«1, toda vaši duševni produkti služijo danes samo enemu razredu: razrediu pijavk narodovih in vaše -besedičenje o narodni kulturi! je le 'besedičenje brez vsebine. Vaše povesti, vaše pesmi, vaše sinfonije, vaše drame, vaše opere, vaša gledišča, vaši koncerti služijo brezdvomno razvodu d^a — toda če-, ..gavega? Til vaši! produkti služijo v raszvoj dušev-Stovenski- nared je skupina! vseh «nh l^uci,^ I negft stanja onemu razrediu, 'ki je za duševen razvoj praiviiio, da je njihov materni jezik sAovengki in ^ I dovzeten in -najmanj .prikladen, t. j. razredu ne izkoriščajo tujega-dela v svicj dobiček. Vsi- lt^rMg' j meščanskega, kapitalizma, rtaizredu p-ijavk narodovih pa, 'ki tudi pravijo, da j e nj.hov materni iezfk slo- J ^ duševne vaše produkte razredu delavnega venski in izkoršča^o tuje deto v svoj profit, so pl- neprestano podražuje in jih monopoliziral javke slovenskega naroda. 12asc. NaTod.u pia, ki) dela in ne izkoriščuje dela dru- Ogrcmna večina slovenskega naroda ne ve prav gjj,, kii ne živi od profita, izžetega' iz tujih žuljev, nič za najlepše produkte vašega duha in tisti maj-|pa odpadača komaj drobtinice od' teh vaših- pro-hni del večine, ki se jih končno vendarle poslužuje, duktov in še te gredo na račun njegovih najskrom-jih ne razrome, stobo razume ali pa napačno razume nejših vsakdanjih ži-vljenskih potreb. ker so- ustvarjeni v njej tujem duhu. Vi ustvarjate Cesto pa1 nastopi vprašanje, če so' vaša’ najlepša svoja duševuuai dela za ono ogromno manjšino, 'ki sem ,jugevs:ia Jela, vaši najlepši idejni proizvodi vobče jo nazval pijavkam slovenskega naroda. kulturno delo. Iznajdba telegrafa, telefona, letala, Včeraj še je bil krog vašega slovenskega naroda I različnih žarkov itd., ali so ti divni produkti člo ■ mnogo* veija K faibrikantem in trgovcem sta se dru- veš.kega diuhai tudi še kulturna dela, kadaT služijo, Kar je danes veUkcga po svojem sestavu presega ved- žya šc jn študent. Vaše pesmi in vaše po- da se ž njihovo pomočjo ubijajo *judje, uničuje ne- no meje enega kraja, ene države ali * eno besedo t. i- vcs.ti s^,a efela tudi' še uradnik in študent. Danes Ufeta Jjud^tva blagra in zasužnjavajo celi deli sveta? ”Jci5n7 mednaroden; ^rimsko l^to"iškVcerkTv nilna'ta več č^a za to, danes morata v svo^m ipro- Kadar va*e pesmi, vaša glasba^ navdušuje brata.vboj je velika — in je zato internacionalna ali mednarodna, s tem času pndno venžrti', da si ohranita golo živ- prt*j bratu, midjite vi, da so to kulturna dela? Mi-kakor ta dva, tako je internacionalen tudi socijalizem, Ijenje, ali pa morata sedeti za te svoje »grehe« v sli<« « vi, da niS'te sami odgovorni za učinke teh ker je velik po svojem sestavu in mora vsled tega za- j ječi. Včeraj ste ptsali drsni e in skladali akoide tudi I svojih duševnih, proizvodov? vzeti objem vsega sveta, čeprav se razvija po svoji takti- za uradnika in študenta, danes so še del malih fa- I ____________ politiki, ma smo kulturni delavci, ki v raznih državah in notranjih mejah od časa do časa brikantov in ittaiVh trgovcev požrli veliki fabrkanti, 'je odgovorna za' pravilno vporabljanje nai- različno, kakor se različno razvijajo v teh mejah kapita- banke in verižnki in vaše drame, vaše opere in 5;h dušcvnih proizvodov v korist človeške družbe! ližem. * * - ' - ' — 1 Mi vojska svobode smo, vojska osvete in gremo, da zrušimo carstva in nasilja! Naj bodo te prsi le smrti razpete, dokler ne dosežemo svojega cilja... Rdeči utrinki vaše koncerte zasedajo za drag denar samo še ve-IcfEfcrikanti, verižniki in ravnatelji bank, ki so gle-Nezadovoljen si s sedanjimi razmerami po svetu. Ali I ^,^3 kratkomclo vzeH v zakup, jih tako podražili, pa tudi kaj storiš, da nastanejo boljše razmere? Pritožu-ješ se čez krivični družabni red. Ali se pa tudi bojuješ s tistimi, ki ga hočejo nadomestiti s pravičnejšim? Kadar spoznaj krivičnost sedanjega sistema, kadar si se prepričal, da vlada danes po svetu korupcija, tedaj pristopi v socijalistično organizacijo, da postaneš bojevnik proti korupciji, krivičnosti in mezdnemu suženjstvu. • * • Delavsko neznanje je skala, na kateri sloni kapitli-stični sistem. Kadar to neznanje izgine, izgine i njo tudi sistem, na kateri temelji. Najboljše sredstvo za odpravo tega neznanja je socijalistična organizacija in njeno časopisje. Organizirajte se in agitirajte za socijalistično časopisje. • • • Osvoboditev delavstva ne pride od zunanjih sil. V vsaki deželi se mora delavstvo samo boriti za svojo osvoboditev in pri tem sodelovati v boju z delavstvom vseh drugih dežel, kakor sodelujejo kapitalisti vseh dežel v boju proti delavstvu. Le delavski razred more — on mora vojne. zaustaviti da uradnik in študent, samo še ponoči, ako jih slu-čaijno ne mori preveč glad, sanjata o diramah, operah in koncerfh. In še nekoliko naprej v tem razvoju, pa boste postali- vsi vi možje duha, vi inteli-genlca, popolnoma nepotrebni, ker za te vaše kulturne goste bo kmalu v ,polni meri zadostoval tiudi ta kinematografiični mat eri ai, ki je desedaj srečnemu človeštvu dvajsetega' veka na razpolago. Sliko bo nadomestila fotografija, muziko gramofon in tehničnih iznajdb imamo tudi že dovolj, da zadovoljimo vaš presrečni narod, ki se vedno bolj in bolj krči in ki bo menda končal v ravnatelju ene same banke, v gospodarju ene same tovarne in v enem samem verižmku. Po tej poti hodi- vaša kultura! to to je vaš narod. Moj narod pa je delavec. Todiat kaj je kultura, dragi moji inteligenti? Vi pravite, da> ste nosilci in stebri kulture, pa ml boste odgovorili na <0 vprašanje1. Kadar vas slišim! govoriti o kulturi, se mi zdi vedno takoi smešno, »Srbija je r kulturi sto let za O, počasi, dragi moji intelektualci! Vi ste del te človeške družbe, v kateri stojite. Vi, ki rodite velike nrsli, ki nodite načrte vsega njenega gibanja, ki ste njena dnatmična sila, imate ogromen v.pliv na to družbo. Ako pa nimate odločilnega; vpliva, je to vaša krivda. Nimate ga zato, ker vam -je bolj ko-modtoo biti privesek vladajočega razreda, kateremu služite in kaiterega končno smatraite svojemu nai-rodu. Blesk kapitalizma vam je oslepil oči, slabi ste, premalo je v vas samoniklega, odtrgali ste se od svojega naroda, kakor trs na vodi. Brez značaja ste in brez moči. Gnjijete v tradicijah razreda, ki propada in danes, ko ste že vsi zapazili, da. vai gospodar propada, ste zmedem, kakor hlapci gospodarja, ki stoji pred konkurzom. Toda, stvari «0 danes jasne: Na eni stTanf izkoriščani, n» drugi izkoriščevalci. Vmes. — ničesar! izkoriščevani' se zovejo narod, izkoriščevalci — pijavkei , s *olju notranjih odnošajev se nacijonalna politika Komunistične Internacijonafe ne sme omejiti na enostavno, formalno, čisto verbalno priznanje, ki je brez vsake obveznosti priznanje enakosti pravic narodov, kakor to dela meščanska demokracija (bodisi, da to iskreno izjavljajo, ali pa da se skrivajo pod imenom socijalistov, kakor socijalisti II. Intemacijonale). Ni zadosti samo s propagando in boji komunistične stranke (bodisi v ali pa izven parlamenta) neprenehoma razkrinkavati neprestana nasilja nad nacijonalno enakostjo v vseh kpitalistič-nih državah kljub njihovim demokratskim ustavam; ravno .tako jc neobhodno: a) vedno naglašati, da samo sovjetski režim more dati stvarno enakost pravic narodom najprej z zbiranjem proletarcev, a potem z zbiranjem vse množice delavcev za boj proti meščanstvu; b) potrebno je, da vse komunistične stranke neposredno pomagajo pri revolucijonAnih gibanjih odvisoih n »r )iov ali pa onih, ki jim je odvzeta enakost pravic (n. pr. Irska, ameriški črnci- itd.) in v kolonijah. Brez tega poslednjega, posebno važnega pogoja je boj proti podjarmljevanju odvisnih narodov in kolonij in priznavanje njihovih pravic na neodvisnost samo laž-njiva firma, kakor to vidimo v strankah II. Internaci-jonale. 10. Priznavanje internacijonalizma v besedah, a stvarna uporaba'v propagandi in praksi mlomeščanskega nacionalizma in pacifizma je redno dejstvo ne samo strank II. Intemacijonale, ampak tudi onih strank, ki so izstopile iz te internacionale, pa celo nekih, ki se sedaj imenujejo komunisti. Borba proti temu zlu, proti tem najbolj ukoreninjenim nacijonalnim predsodkom se vedno bolj vsiljuje, kolikor aktualnejši je problem preobrazbe naci-jonale diktature proletarijata (t. j. diktature proletarijata v eni deželi) v internacijonalno (to je diktaturo proletarijata nekoliko naprednih dežel, ki so sposobne, da odločilno vplivajo na svetovno politiko). Malomeščanski nacijonalizem označuje kot internacijo-nalizem samo priznanje enakih nacijonalnih pravic in (da ne govorimo o čisto verbalnem značaju tega priznavanja) vzdržuje v polni meri nacijonalni egoizem, dočim Proletarski internacijonalizem zahteva: . . a) da se interesi proletarskega boja v posamezni deželi podrede interesom proletarskega boja v svetovnem okviru; ' b) Ha se narod, ki je zmagal buržuazijo, pokaže sposobnim in voljnim, da doprinese najtežje .nacijonalne žrtve v svrho, da se zruši internacijonalni kapitalizem. Na ta način je prva in najvažnejša dolžnost v popol-« noma čaj, ki naj najtesneje spaja komunistični proletarijat za padne Evrope z revolucijonarnim kmečkim gibanjem na Vzhodu, v kolonijah in v zaostalih deželah sploh. Potreba odločnega boja proti temu, da se osvobodilna gibanja meščansko-demokratskega značaja v zaostalih deželah lažnjivo predstavljajo pod firmo komunizm Komunistična Internacijonala mora pomagati nacijo nalnim gibanjem meščansko-demokratskega značaja kolonijah zaostalih dežel samo pod pogojem, da so ele menti bodečih proletarskih strank in ki so samo po menu komunistični, združeni in imajo popolno zavest svoji posebni nalogi, ki obstoja v borbi proti meščansko demokratskim gibanjem doma. Komunistična internacijonala mora stopiti v začasno zvezo z meščansko demokracijo v kolonijah in zaostalih deželah, toda ne sme se stopiti z njo in mora absolutno obdržati avtonomijo proletarskega gibanja, četudi v naj primitivnejši obliki f) Potreba, da se razruši in razkrinka v širokih množicah delavcev vseh dežel, pred vsem pa v zaostalih deželah, iluzija, ki jo imperijalistične sile sistematično vstvarjajo s tem, da ustanavljajo države, ki so baje ne. odvisne, v resnici so pa popolnoma odvisne i gospodarsko i financijalno i vojaško. Za odvisne in slabe narode je danes edina rešitev v zvezi sovjetskih republik. 12, Stoletno suženjstvo kolonij in slabih narodov pod imperijalističnimi silami je rodilo pri delavnih množicah podjarmljenih dežel nezaupanje ne samo proti narodom, ki so jih podjarmili, temveč tudi proti proletarijatu teh narodov. Izdajstvo socijalizma od strani večine voditeljev 1914—1919 je samo povečalo to opravičeno nezaupanje. Z druge strani: kolikor je kaka dežela bolj nazadnjaška, toliko je v njej važnejše malokmečko proizvajanje; patrijarhalno življenje se je umaknilo in to daje posebno odporno silo globokim malodružabnim predsodkom: na cijonalizmu, egoizmu in partikularizmu. Ker morejo ti predsodki izginiti šele, ko je prenehal imperijalizem in kapitalizem v naprednih deželah in ko se je korenito preuredila vsaka podlaga gospodarskega življenja zaostalih dežel, more biti uničenje teh predsodkov le zelo počasno. To nalaga zavednemu komunističnemu proletarijatu vsake dežele posebno obzirnost in pazljivost proti ostan kom nacijonalnih občutkov v deželah in pri narodih, ki so bili dalje časa v suženjstvu. Ravnotako je potrebno delati gotove koncesije, da bi se kar hitrejše in korenitejše odpravilo nezaupanje in predsodki, o katerih smo prej govorili. Brez svobodnega in zadovoljnega napora za edinstvo m zvezo od strani proletarijata, potem pa od strani delavnih mas vseh narodov, ne more biti konečne zmage nad kapitalizmom. Tajnost veličine Sovjetske Rnsljg T?:’nost vel čine bcl;šev''ške 'Rusije, njene -site in tš61 v tem, da »prevajajo njeni sedanji' voditelji besedo izovc.rveoo v sovjetu, na shodu in na kongresa todš v dejanje. — Moskovski isti porečajo, da; predsednik sovjeta Ljodcikrb komisarjev Vi 2:1'mor Iliič Uhanov — Lenin-, ni samo dober voditelj “ev-oiucje, ki pometa rosJc'« kapitalizem s površja Rusije, temveč prime rod tudi za meltto, kadar je .treba .počistiti hišici ali ulico. Ko je bil čistilni- teden v M-cskvi, ,je tudi Lenin izvršil a ostalimi ljudskimi kam-isarji vred svoj delež dela poleg svojega rednega otptrovliia v pirarni,, .ki' mu navaid-no vzame dnevno petnajst do osemnajst ur. Lenin je sam počistil svoje psomiške priclstore v 'Kremlu in pomagala trn je njegova žena, nakar je znosil sam smeti v košari na vozove, ki so striH na ut e;. • »Pravda« p- še, da je Lenin dejal, da :s-edanji sistem v Rusiji zahteva, da mora vseikdo prijeti za delo kadar je treba in v tem oziru r.-e sme biti nobene ■razlike med- predsednikklm sov-jet-gke vlade in naj-navadnejšim delavcem. »Pravda'« je dalje objavila .sledeči dopis vojaka, ki služi- v delovni armadi v Jekateršnograldu: Ko sem pred nekaj dlnevi hcdi-l ob železniškem tiru proti postaji, sem opazil skupno delavcev, ki so kidali -sneg s tka. Ko sem se približal, sem videl irjed njimi rc!:iža, ki se mtt je adel zn:ln. Pogledam bolj natančno in nisem se motil. Scdrug Trocki je kidal sneg. Sprva sem se čudili, kaj mu je 'treba tega dela, ali potem senu si mli-aiil tako-le: Zaikaj ne bi scidnug Trocki kidal snega z železniškega tira? On je voo-a delovne armade in ,s svojim delom mora dati vojakom, dioiber zgled. Trocki vedno pravi, da ■moramo v:« pcmegatt >k rekonstrukciji Rusije, in zato je čislo naravno, da ti udi on pomaga. In ko sem videl, kakio siedoug Troraki urno suče lopato, sem z'ključi!, da zdaj šele ima Rusija prave voditelje, ki .pomagajo ne samo s pereisom in besedo, temveč tudi z rokrimfr in dejanji, da rešijo ruskega delavca in kmeta lakote in mraza. Naši voditelji znajo ne samo vcidrti in delati naredbe, temveč tudi delati oo šil,rani delavoa. Dokler ima Rusija talke voditelje, je nepremagljiva... Nato sem prijel tudi jan za lopato, da pomorem —- kaikior sodnug Trocki — svojim braticlm, delavcem in kmetom..,pri velikem delu na novi ruski, fronti, delovni fronti. — Ivan Gajev. Oklic ruskih lesnih delavce« na Italijanske sodruse. Vseruski osrednji odbor lesnih delavcev je izročil predsedniku Zadružne Zveze v Turinu, ki se je udeležil italijanske misije v Rusiji, oklic s sledečo vsebino: »Ruski prolelarij t je opravičen povedati svojim evropsk m sodrugom, da je čas, da se pride h koncu, da je čas, da se razločuje so stvarno avantgarda proletarijata, boj proti buržuaz-nemu, oportunističnemu in pacifističnemu ublaževanju internacijonalistične idejo in politike. 11. Kar se tičo bolj nazadnjaških dežel in narodov, kjer prevladuje fevdalno ali patrijarhalno in kmečko življenje istočasno, se mora upoštevati: a) Potreba vseh komunističnih strank, da pomagajo meščansko-demokratskemu osvobojevalnemu gibanju v ■ teh deželah; na prvem mesiu dolžnost najaktivnejše pomoči pripada delavcem države, ki od nje zavisi zaostali narod, bodisi kakor kolonija, bodisi v finančnem pogledu. ' b} Potreba boja proti duhovništvu in vsem reakcionarnim in srednjeveškim elementom, ki so obvarovali svoj vpliv v zaostalih deželah. c).Potreba boja proti panislamizmu in drugim sličnim strujam, ki hočejo osvobodilno gibanje proti evropskemu in amerikanskemu imperijalizmu združiti z ojačenjem pozicij kanov, spahij itd. d) Potreba, da se posebno pomaga kmečkemu gibanju v nazadnjaških deželah proti lastnikom, proti veleposestnikom, proti vsem ostankom fevdalizma in potreba, da s« temu kmečkemu gibanju najrevolucijonarnejši zna- svetovnega kapitaizma. Evropski proletarijat je gledal razpad ogrske, bavarske in finiandske sovjetske republike, priča je bil nekaznovani umo-ritvi apostolov Karla Liebknechta in Roze Lttksem-burgove; vse to je bilo mogoče vsled dvoumne politike voditeljev evropskega de’avskega raz eda, med tem ko dela ruski delavni razred z eno roko v de’avnicah, a z drugo se bori v fronti proti rabljem celega sveta, da brani sovjete do prihoda svežih rezerv evropskega proletarijata v imenu socijallstične svetovne revolucije. Ruski delavni razred bo branil in razvijal socijalistično svetovno revolucijo, toda istočasno zahteva, da preide evropski proletarijat od besed k dejanju-. !! Proletarci vseh dežel združite sel !! VILIM LIEBKNECHT: Pauci i muhe S v im a je poznait jedam ružaln zaireznik sa okruglim trbuhom' f tjepJjivtim fijetom. On pravi svoje razbojniško gniiiezdo :po -tanrniim zakuoima, što je moguče dalje od dnevnega sv-jetia. Baš tu i d-afazi jadna, neoprezna muha — i pogiba. Ovo je tiužno čudo-vište, sa Oukjrugltkn stakleniim očima i dugačkiim kri v;.m prednjim ni Olgama, vrlo dobro uv-Sežbalno hvaliti g uš iti svoje žrtve. To je čudovište — pauk. Samo pogledajte, 'kako ravnodušno nepomična s jedi _u svom u-glu, čekajuči na pljaičku, koja b5 došla u nje govo cairsUvo. Kako vraškom spretinošču plete svoju i-mirtoTiosnu mrežu, kojom h vata- i omotava slabil muhu! Ova odurna živa ti n ja sr uzme dugo vremena da što bolje .usavrši svoje mreže — po svfai pravi-liimai um.JetmoBti. iNajpnlje .cina izpušta jedam k ona-c zati-m driugi, treči ilbd. Iza toga pnoteže poprječne niti i veže ih- novim, konci-mia. A sve to čini, da njegove žrtve rti u kom ivDČaju ne bi moigle raskinirti mrežu. Napokon je mreža gotova, zamika je .postavljena, tako da joj se gotovo ne može liz-bije-či. Pauk se vrača u svoje s krov; šle i čeka, detk plačljiva i la-koumna -muha, gcmijetaa glad ju, ne dod-e u potrazi za hranomi. Ne sme-ra on dugo čakati-. Muha uskoro doleti. Ona, esinc-tai, pcisvuda fcraži hranit i na jednom nailaz.i nai postaVlienu -mrežni, -u koju se zapileče. Njena je sudfcna več rijeSe-na... Pank priimfet; svo-ju žrtvu i napušta pc.tajno skrovišt«. Krvožednim pogledom i rašrenim mc-gama pritoži on sporo prema pliački. Nije potrebno žuri-ti se! O-duma živo-tinja vrlo dobro zna, da mu jadna žrtva neče više ureadi, na.kon što je tamio 'dospela. On prilazi sve 'bliže i bliže, požudno nperivši n niu svoj pogled-. Muha je prestrašena i sva dirhče Ona vidu priielbeču epa snest, hoče 'da ise spasi i na-pinje svu našu sitofu u ofčajmctm potkušaijlu, da po-bjegne ... No svi su napori -uzaludir.! Pa-učina je sve snažnšje obuhvača, nove niti stišču muhu sa svih Štrena, a' pank je sve to bKže. Nemočna i oisupKena, ona je več u vlasti sveg nep;:jate\'a. Onda ružho čud-ovište proteže prema njo} 'svciie .Ejepl;’ve noge i stane je gušiti. Ono siiše slcfrove dršučeg itšjeta svoje slabe žrtve. Utažuv na neko- vrijeme svoju žedju, pauik je ostavija na pola živo. Zatkn .se opet vrača i još siše ... I to tr-ie sve dotle, doik u nesretnoj mahi ne ostane nč kslpljica .krvi. ■ Krvožedni vuko-dlaik joj Oduzim^e život, guta sve njene sile, pdije krv i ne p uš ta je na miiru, dok .u .D,je ostaje i jedam atom života e snage. Na,pokom muha pogiba, .postaje Jaka poput slsimk-e i b!v,a izibačena at pauičine. Prv® slabi dašak v jetra' je pribvati — isve je svršeno za n.iu — na uvijek... Siti 'i zadovalram .samim sobom cšjeJm svi je,trm, misleči, da je marljvirn iljudima jo« i danas laka živieti n.a ovcan bijelom svajetu_________ MUHA, olju krv is šu, a onda je odbace i umište, čijcim se ‘krvlju hrame, — to sile vi, profctarcii, gra>d-ski i seoskiil-Ti, zarebijeni narode, vi, umni. truidbe-nioi, vi tvornihld rednlci, vi, r.jeine mlade djevc^ke, slabe i .pcittečece žene, svi vi koji se ne usiud^ujete tražrti i-ivoja .pr-ava! Vi jadne žrtve mditalriz-ma! Jedrnem riječju, svij, nercetni, zarobljeni, koje odmah izbace ven, č:'.m opa-ze, da nema u vašim žilama vilše krvi, da sišu, keji r."r-dmb i nesaivjesno c'Cedi i.z svojih' radnika. No CW'bi se oVir tugodtli zahtijevatl nešto veču plaču, ca c-dmah pozivlje vojsku, da ba-rutem- rast- era huntevirke ... MUHA — ito Je majo diijebe, kcije u naijraaijoj dob: mora poči na težak rad u tv-c.rnicu, u radianu, a čeijto je p,:fcit;eco rafti i (kod kuče, da miu ne bi cbitelj pc-mrla od gledL MUHA — to su bijedni -reditelji, koje kruta tnjeda sili, da žrtvuju pveje d.jecu, -da ih bace u naručaj sa-vremenih groznih pu']'fka, koje -djecu pretvaraju u rablje, vrijedjaju rjibave narc-vne osječaje i 'bjjed-u d-ižu na otiipanj željezrjcg zeikcna ... MUHA — to je .nevJaa dje\'a:ka iz naroda, ikoja je voljno zarcidljiivati s! -kruh na pošten način, ati )e često — u potrazi .za redom — .prisiljena udovcljlti gadnim željama tvcirničara rli ravnatelja tvarnSce. Kor‘isteči se iteški-m položajem Re.sretjni'ce, ovi nit-kovii Ju dapače izba-ce !iz tvorni,oe, da bi izbjegli šksinda.lu i srametti, PAUK — to je m Ladi rau-pnik -z bogataške obi-leiji, koji enako u »šali« —- zarvadja djevajke j vuče ih *u vrtlog razvmaita-, koji se defpače jx>nosi, ako mu pedje za mrkcim obeščastiti &to veči -broj bezaštit-nih žena!... MUHA — to si ti, ml-nii rataru! Ti, 'koji u znoju lica zaredluješ kruh svoj, ofc'ratdjuješ zemTju 'bogat-taša, s:ješ, Žan,ješ, kopaš i sa)b:reš plodove, koje rasiplje ue zašit ni veleposjednrk. -PAUCI — su veliki zemiljcposjednici, koji tjeraju svoje zakupnike, dinevnč-aire i ostale radnške, da rede do iznemtoglcvtl, pCrvečavajuči svake godine renriu i sniziujuči plaču, a sve to, da bi- saani mogli živjefct raskošnin v ti jeti Im životom, kojim se dapače znalo i' ponositi! MUHE — to au s\» ponrženi, uvrijedjeni, bijedni i zarobi ianri!... ‘PAUCI — to je samovolja,' oivoreni grabež, despo-tizam u sviim oblickna! MUHE — to s-incl mi, bitodni i potlačeni, kot« su od djef.:;njstva jmuBrit, da drbčemo pred crkveaim oltarcm, da se pokorno iklamjamo popovima, da vje-rujemo u njihove laži i da se barirto njvbovih priijet-nja o pakl-enim mukama; to sli« vi, koji se koljete sa pnlstašama drugih v,!era — na zadcrvdjstvo crnc brače! PAUCI — to su svečenici i kakudjeri, koji zaimra-čuju um i traja dušu vjernika, koji u cblbk.u vjere ppapovijedaju Tapsku pokornegt sihroima ovog svi jeta, kc-ji baca-ju proklestvo na svaki pokušaj -siromaka i trudbenika, da poboljšaju svoje tužno stanje u borbi sa krvopojaima radnog naroda. Nekad su .paiuci pJeli svlo.;« mrež« na svojim ima-njiroa, a danas u ovni svrbu bi,raju indusLri.alna središta, bogate predje!« sretnika na-šeg vremena. Oini su is« tugiujezdili najviše u tvc.rničkiim gradovima, ali itiakodjer i na selu, dapače i u malim naseobi-nama,' uoipče, svoda, gdje im je omogučeno, da se bave izrabljivaujem. Oni su posvuda, gdje živi ne-irnučni narod — i piosvuda-, gdje su oni, vlada ne-obuzdana pohlepa za zlatom. Pcsvuda nalazimo razapete široke mreže bogataša, i pomoču njih kapitalisti hvataju .neudruženo i nemočne radnike, koji pa-daju i pogibaju bez broja!... Kaiko potresna bragediija1 se je odigravala tijekotn proštih vjekoiva u ovoj borbi izmedju slabih, prestrašenih muha i krvožednih, oknJtmi-h piaJuka; Ta je krvava .povijest miuklog i pniitajenog stradanja. Ali — čemu izaziv-ati uspomenu na ova stradanja i muke? To je več prošl-o, a prostost se ne vračal... Pobrimimo se racije za sadašnjost i budučnost. Proučimo borbu, koju danas vode paiuci i muhe. Zadjiimo u njene uvjete, razjasnimo si gradfru mreža, koje nam -stavIHaju na&i protrvnšci, nastopno što bolje pnauč-iti njahovu lukavost, a prije svega — udružimo se sva do jed nog a! Mi smo slabi, (kao poje-d'ind. Sjedintmo svoje siile, da ibt zajednički rastrgali mreže, kojima ,su n-as zagraditi sa svih -s tram a! Raiski-niinio verige, kojima su nas okovali! Prognajrrae naše krvopiiie iz njihovih kutiča, batoimo jasno svjetio sva.jesti, da ovo mrsko čudovište ne bi više moglo činčlfci' svoja strašna djelal O, sama kad biste htjeji, kad bi ste htjeli, postalo bi nepobjedivf! Istina je, da su pauci danas još u vije k silni, ali' n.jiih j« jako malo. Vi, naravno, nematte pcčedince nikakovos; ut je čaja, ali' vaš je broj vrio v etik, — i u tomu je vaša moč!... Vi ste žfvot, vi šte svjetto!... Kad biste se uje-diniili, raskinul-i hi jednm udarcem -sivojh ikrila sive te mreže, uništiilri. verige, ko,jima su vas svezaK, kojima se mučite i pogibate, gonjeni, gladom i ne-Voltom! Vi ibiste učmiii kraj svaikor bjedii i ropstvu, samo kad- bd ste htjeli. (Naučiti se — htjeti! (S ruskog.) v veljavo takoj in jc polnomočen tudi za rusko-poljski korHilt. Brezposelnost v Nemčiji. Minister del je izjatvil neotemu časnikarju, da znaša število brezposelnih v Nemčiji, ki dobivajo podporo od vlade, nad tri milijone. (Stefani.) Klani Zetkin v Moskvi. »Beriircer Tatgblatt« prinaša if. Helsingforsa, da je pozdravila v Moskvi Klaira Zetkin — sovjete v imenu nemških delavcev. Izratzifa se je o skorajšnjem izbruhu nove revolucije, ki bo objela tudi Francijo. LISTNICA UREDNIŠTVA Vsem dopisnikom! Opozarjamo vse dopisnike, da frankirajo primerno vsako pošiijatev, da se izognemo sitnostim. — Pošiljatve, namenjene uredništvu, naslovite le na uredništvo; enako naslovite stvari namenjene upravništvu le na upravtu-štvo! PO SVETU Nadomestilo za premog? V Chicagu (Združene države severnoameriške) se je .pred mesecom dni vršila konferenca ameriških kemičarjev. Na dnevnem redu te konference je važna razprava o nadomestilu premoga. Kot je razvideti iz razprave in poročil raznih kemičar-jev, bo podlaga tej novi iznajdbi »tekoči premog« lignit ali rujavi premog, kakršnega kopljejo v ŠL Janžu na Dolenjskem in katerega se dobi v veliki množini v državi Illinois. Ta premog dosedaj navadno niso rabili, ker, ima zelo malo dobrih snovi v sebi in so ga zametavali. Toda po nekem gotovem procesu, katerega so iznašli še za časa vojne in ga držali tajno, zmešajo premog s petrolejem in iz te zmesi dobijo neke vrste tekočino, ki gori kot olje. Največje vrednosti pri tem je pa to, da je petrolej ostanek, ko odvzamejo od rudninskega olja gazo-lin, kerosin in še druge vrste snovi in petrolej navadno zavržejo, ker ga dosedaj še niso mogli praktično vpora biti. Na trg je prišlo zelo malo petroleja. Za razsvetljavo so rabili samo kerozin. Sploh so dosedaj smatrali lignit in petrolej brez vsake vrednosti, toda ako se posreči ke-mičarjem združiti obe te dve snovi brez vsakih velikih stroškov, bo takoj neprecenljive vrednosti in zelo dobro kurivo, Že za časa vojne so zelo vporabljali to nove vrste kurivo in sicer samo r vladnih napravah. Toda sedaj bodo skušati izpopolniti to iznajdbo, da bo služila splošni javnosti. In najbrže ne bo dolgo, ko bo hišna gospodinja naročila mesto nekaj ton premoga, nekaj sto galonov »premoga«, e Na tej konvenciji bo na dnevnem redu tudi razprava o kemičnem poizkusu pridobivanja gazolina iz plina. Kerni-čarji so že imeli nekaj uspehov, in sicer so najprvo plin stisnili do gotove točke in pri tem je pričel gazolin sam kapljati iz stiskalnice. Ko so potem preizkusili ta stisnjeni -plin, so videli, da ima še vse potrebne snovi v sebi za kurjavo in razsvetljavo. Ako bi država prevzela v svoje roke vse te nove iznajdbe, bi imelo ljudstvo zelo veliko koristi od tega. Če pa bodo privatni interesi monopolizirali te nove iznajdbe, bodo imeli korist samo privatni interesi, ljudstvo pa nič. Sklep mornarjev. Mednarodni kongres mornarjev, ki e zboroval v Bruselju, je sprejel predlog ,ki ima namen onemogočiti vojne na ta način, da mornarji v bodoče ne bodo hoteli prevažati čet in municije. Ta zaključek stpi| Izdaja za socijalistično zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu. llfttaH išče sobo s hrano ali brez hrane v UklluJ mestnem delu sv. Jakoba ali v njega bližini. — Naslov pove upravništvo .DelaV Iščem strokovnjaka v zidarski stroki m gospodično strojepisko, oba zmožna perfektno slovenskega jezika v govoru in pisavi. Ostop v službo takoj. Za stanovanje in hrano preskrbljeno. Naslov uprava. prel „Prf Prelovco" t se nahaja sedaj pri J. ŠTRAUSU tik šole v Idriji Iščem pisnim stro] nov ali obrabljen; na prodaj ali na posodo Ponudbe na upravništvo „Deia“ pod naslovom -VIPAVEC". Zoloso or ia ztatofllBB ter delavnica ALOJZU POVH Trtcfoa 3—IS tošal bvcšcmc Trst, Piozzfl 6. Gflri&flHU 3 (a Burriera) Osvoboditev proletarijata bo dele proletarijata samega !!!! Delavske zadruge 20 Trst, Istro In Mnljo vknjižena družba z omejenim jamstvom XVII. zadružno leto—od 1. januarja do 31. de:embra 1928 — XVII zadružno teto januar februar marc april maj . junij julij . avgust MESEČNO POROČILO RAZPRODANO BLAGO: V lastnih sklriitfh I jan* razpnhjalikak ..........Lir. 3,085.666-64 ...... 3,389.435.— ...... 5,290.594.45 ............. 4,409.744.64 ............. 4,025.323.35 Ur 1,030.110.95 ...... 4,714.381.71 . 1,318.814.17 ............. 5,193.974.47 . 1,527.602.80 .............. 4,877.709.70 „ 1,156.702.59 Stn» Lir 21,230.875.03 . 6,033.195.88 . 6,721.577.27 „ 6,034.412.29 Lir 34,986.829.96 Lir 5,033.230.51 Ur 40,020.060.47 STANJE ČLANOV s Vpisanih zadružnikov 31. avgusta 1920 » » 31. decembra 1919 32.764 24.007 Prirastek v 8 mesecih 3757 HRANILNIMI ODDELEK: Stan\e ulog 31. avgusta 1920 „ » 31. decembra 1919 . . ....................Ur 7,500.846.24 ........ . 4.968.497.27 Prirastek v 8 mesecih Ur 2,532.348.97 leto Od 1. januvarja 1920 do £1. avgusta 1920 so bile izplačane dividende za poslovno 1918-1919 Lir 101.421.92. Od 1. januarja do 31. avgusta 1920 so bile izplačane podpore bolnim in za umrle zadružnike Ur 61.299.34. v INKASO V SKLADIŠČU OBLEK: (ki zneski se ie vključeni v tabelah razprodanega blaga) Oddelek proizvajanja Ur 1,327.609.37 . manifaktumi . 899.678.48 „ obuvala . 588.810.96 klobukov , 139.630.63 Lir 2,955.729.44 TRST, dne 31. avgusta 1920. Vodstvo.