PROSVETA .yiaiŒ* lista js $8.00 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CH1CAGO, 1LL., CETRTKK, 20. AVGUSTA (AUGUST 20), IS36. Uredniški In «pramláki pro« tort: MftT 8. Lswndale Ats. Office of Publlastlosi MIT South Lawndale Ato. Telephone, Rockwell 4904 attar Juui7 1«, IBM, M ta« nnUiMlM u4n IS« AM of CwNtNM of tUrtk lût. Subscription 96.00 Yearly t ftTKV.—NUMBER 1S5 mm Acceptance for mailing at apeelal rata oí poeta*« provided for la eectioa 1108, Act of Oct. 8, 1917. euthortaed on June 14, 1*18- Mussolinijeva intervencija Hv španski civilni vojni Domače vesti bo njena armada okupirala Madrid. Vodja ioanskih socialistov pravi, da premirja ne bo, dokler ne bo fašistično gibanje zatrto. Rebeli v gusdarramskem gorovju se pripravljajo na ofenzivo „„os, Španija 19. avg. -¿l in Nemčija bosta pnzna-i {Cistično vlado, če bo njena jasedla Madrid, je lijaki viiji vodja fašističnih ocv, katerih glavni stan je v ¿mestu. Reprezentantje nem-5 in italijanske vlade so ie dali | uradno zagotovilo, da bosta sli fašistični režim kakor .. bo strmoglavi j ena madrid-levičarska vlada. Poročila se glase, da so to zabilo dali poveljniki nemških Julijanskih bojnih ladij, ko so Ktili generala Francisca Fran-načelnika fašistične armade, ivem glavnem stanu v Ma- naznanilo je bilo objavlje-kmalu potem, ko je priAla ix Rima, da bo italijanska aka armada 1500 leUl pri-i na pomoč španskim faši- i, 19. avg. — Mogočna ita-k& letalska armada je bila Mliiirana in bo odletela v iijo na pomoč fašističnim a, kakor hitro bo dal Mus-povelje. Iz zanesljivih vf-1. r je prišla vest, da bo i tal i j an- Uspehi mije kav-čukarskih delavc Unija dobila več tisoč novih članov »rila vest, da bo Italijan- Rubber Co. ator podprl španske rebe- oik> v unij< i bo Francija še nadalje po-ala madridski ljudski vladi utiranju fašistične revolte. lijaniki letalci so bili že infor ni, da morajo biti priprav-i na odhod v Španijo. Nepotr poročila ne glase, da so I-že izkrcali večje število kov na Malagi v svrho pro-eije italijanskih, državljanov i uradnikov konzulata. Italijanski letalci se odprto po-da je bomba, ki jo je vr-italijanako letalo, razdejala n»ko bojno ladjo "Jaime I" in ' « je potopila. (Vest is Gibraltarja javlja, da J kila U ladja odpeljana v pri-v Kartageni, kjer jo seli popravljajo.) Neko drugo poročilo se glasi, 1 dve francoski letali za-i v bitko z italijanskim leta-katerega sta zasledovali, 'Gibraltarjem. toijanako časopisje v sarka-komentarjih žigosa fran-' aktivnosti v prilog madrid-Piše, da Francija igra rirno politiko in omenja obiske francoskih urad-v Vniji in druge aktiv-medtem ko se Blumova P<*»ja z drugimi državs-sklenitve nevtralnost-PakU. . Urbr Akron, O. — (UNS) — S. H. Dalrymple, predsednik unije kavčukarskih delavcev, je naznanil, da j« njegova organizacija izvojevala več zmag na raz-ičnih frontah in raztegnila ak-iivnosti svoje organizatorične kampanje. Dve novi postojanki sta bili ustanovljeni v Akronu in ena v Norwalku, O. Dvanajstdnevna stavka kavču-karsklh delavcev v Framingha-mu, Mass., je bila končana z zmago delavcev. Hogman Rubber Co. je pristala na vse zahteve stav-karjev, ki so med drugim uklju-čevale priznanje unije in starost-nih pravic, plačo in pol za nadurno delo in zvišanje mezde deset odstotkov. Ysč ato delavcev, ki »o uposle-ni v tovarnah Aoe & Anderson r Co. v Akronu, je pristopilo v unijo. Ta se je sedaj pričela pogajati z družbo glede sklenitve pogodbe. Karavana dva tisoč avtomobilov, v katerih so se vozili kavču-karski delavci, je nedavno inva-dirala mesto Willoufhby, kjer je sodelovala v demonstracijah z delavci Ohio Rubber Co., ki se hočejo otresti kompanijBke unije. Organizatorična kampanja, je teku v vseh središčih kavču-karske industrije, zaznamuje velike uspehe. Darlymple je dejal, da je unija dobila nad pet tisoč novih članov v zadnjih tednih. Z unijo sodeluje tudi Lewiaov odbor, ki ji je poslal tri organizatorje. Ti so Allan S. Haywood, Član rudarske unije in podpredsednik Illinoiske delavske federacije, W. J. Carney in Charles Lanning. Slednji je bU vodja stavke kavčukarskih delavcev, ki je preteklo leto izbruhnila proti Ohio Rubber Co. v WiU loughibyju. Obiski Chicago. — Gl. urad in uredništvo Prosvete so v sredo obiskali: Louis in Gertrude Uher-nik iz Ambridga, Pa., Helena U-netičssinom Andrejem in hčerjo Ano iz Gary ja, Ind., Mary Gur-govič in Ana Dular iz La Salla, HL, in J. Ulešič, naš farmar iz Wlllarda, Wis., in bivši Calumet-čan, ki nam je povedal marsikaj zanimivega o razmerah v svoji naselbini. Tornado na farmah Chicago. — Naročnik in prijatelj Mike Krulc iz Wlllarda, Wis., nam poroča, da dežja tamkaj že ni bilo od 17. junija; vse je zgorelo in razen 50% sena ne bo letos nobenega pridelka. Dne 15. t. m. je pa prišel "tornado" kar na suho in naredil silno škodo. V bližini Willarda je vihar podrl oziroma odnesel osem hlevov poleg mnogo drugih manjših poslopij. Tik pred viharjem je toplomer kazal 112 stopinj vročine v senci. Iz Clevelanda Cleveland. — Charles S. Bolka, mladi slovenski letalec v službi a meriške mornarice, je zadnje dni obiskal elevelandsko naselbino. Botka se je udeležil rekordnega poleta iz Calif orni je na Havajsko otočje in bil je pri 16 pofetih, pri katerih so bili doseženi novi rekordi. — Zadnjo nedeljo se je med vožnjo z avtom ponesrečil rojak #ank Noae, star 26 let. Bil je tekko pobit na glaivi in odpeljali so ga v bolnišnico v Chardon u. Francoski delavci proti nevtralnosti i Pripravljeni *o pomagati španskim levičarjem Pariz, 19. avg. j- Štiri milijone organiziranih delavcev v Franciji je odločno proti nevtralnosti napram civilni vojni v Španiji. Dokler f^istična Italija in nacijska Nemčija očitno pomagata španskim fašistom, bi bila vsaka nevtratoost na strani francoskega delavstva naravnost izdajstvo napram Španskemu delavstvu. Francoski levičarski delavci zahtevajo, da Blumova vlada preneha s nesmiselnim poga janjem za nevtralnost in takoj začne pošiljati oriftje in munici-jo španski vladi. Tako j« včeraj izjavil Leon Jouhaua, predaednik Splošne delavske zveze v Fianciji, ki se je pravkar vrnil v Mtalu iz Madrida. Njegova misija v Madridu ni znana, domneva se pa, da je kon-feriral s Caballefom in drugimi španskimi delavskima voditelji. Takoj po povratku iz Madrida je Jouhaux privatno konferiraJ z Blumom. "Zmaga Francavih fašistov v Španiji pomeni," je rekel Jou-haux, "da Italija, in Nemčija ne-dvomno dobita neke koncesije v španski Afriki. Te koncesije bodo na škodo Angliji in Franciji, zato je bolje, da Francija prepreči fašistično zmago na španskem, kakor da bi kasneje imela v») i mi z Italijo, Naučijo in Španijo." SNOVANJE NOVE I Španski bogatini na I NAPOVEDUJEJO POLITIČNE FRON- varnem v Franciji ZMAGO SPANTE V AMERIKI vletovuahfeii. SHHLEVIČARJEV 1 stične zmage domaW ^^B Nadstrankarska liga o-j risala svoje cilje ZAPLODEK BODOČE I STRANKE? «r«, Francija, 19. avg. — vlada je dovolila ^ja in municije preko kttjfa pre municije ozemlja španaki armadi v San Sebaatianu minu. Dva .^mti in Španska vlada dobiva olje iz Rusije Cehi ne smejo dati pomoči španskim levičarjem Nov čikaiki list podpira unijtko stranko Chicago. — Prva Številka novega lista "Chicago Labor News" vsebuje naznanilo, da bo list podpiral kongresnika Lemkeja, predsedniškega kandidata unij-ske stranke in druge kandidate te stranke v Illinoisu. Urednik lista je poročevalcu Federalizira-nega tiska dejal, da list podpira večje število delavskih unij, nasprotno pa je Edward Nockels, tajnik Cikaške delavske federacije, rekel, da je list potvara, raket in da ne predstavlja nobene delavske unije. Uradno glasilo Cikaške delavske federacije je "Federation News". Ko je bil u-rednlk novega lista informiran o izjavi tajnika delavske federacije, je dejal, "da bomo kmalu I-meli več naročnikov kakor No-ckelsev list"_ Cikaške unije poma-gajo španski vladi Chicago. — Cikaška delavska federacija je pozvala pridružen« unije, naj zbirajo prispevke v v sklad za obrambo španske republike, ki zatira fašistično re-volto. Clkaike unije in druge or Običajen naval na zdravniške ma-zače v Chicagu Chicago, 19. a**. —? Detektivi državnega departmenta za regl-atracijo in vzgojo so včeraj aretirali šest moških in dve ženkkl. Vseh osem je bilo obtoženih, da "zdravijo" ljudi brez dovoljenja in izvabljajo denar iz bolnikov pod sleparskimi pretvezami. I-mena aretiranih mazačev in ma-začic so: "dr." Roy Drangle, 1111 N. Ashland ave., Moritz H. Fleischman, 1851 W. Chicago ave., Burd Grey, 116 So. Kast ave., Oak Park, "dr." David B. Ingram, 1075 W. Roosevelt Rd., "dr." Perley Johnson, 914 Des Piaines ave., A. L. Roas, 1809 N. Damen ave., Ruth St. John, 5tt6 N. Rush st. In "profesor' John Strahler. 1560 N. Damei ave. Roosevelt se zanima za špansko civilno vojno Washington, I>. C., 19. avg. Danes poročajo, da predsednik Roosevelt "ne pojd« daleč od doma" na svoji kampanjski turi zaradi kritičnega položaja v K vropi. Predsednik Je bil zadnje dni Informiran, da ao mednarodni od noša ji vedno bolj napet vsled dogodkov v Španiji. Nev-tralnostna akcija Francije bo vsekakor padla v vodo in priča kovati Ji' neljubih pSIlMS ISS ganizacije ao že Zbrale $50,000 in jih poslale v Madrid. Washington. D. C. — (UNS) — Voditelji Nadstrankarake delavske lige so iajavili, da bo organizacija formirala enotno politično fronto delavcev in 11 beralnih elementov v tej delali po ponovni izvolitvi RooseveRa za predsednika Združenih dr žav. V sedanji volilni kampa nji bo liga podpirala Rooatvel ta. potem pa bo aačela graditi permanentno organizacijo, ki bo po laja vi Geo. L. Berryja, predsednika lige. "protektirala in terese ameriških delavcev, organiziranih in neorganiiiranih, kakor tudi liberalce v tej deželi." Na konvenciji lige, ki se je nedavno vršila v Waahingtonu in katere so se udeležili rapre-zentantje delavskih organiaacij iz vseh ameriških držav, ao ae slišali srditi napadi na govar nerja Landona, predsedniškega kandidata republikanske stranke. John L. Uwis, predsednik rudarske unije, je dejal, da Ja republikanska stranka iSbrala kandidata, ki je lutka Standard Oil Co., jeklarskega truata, Hearstovega časopisja in wall streetskih bankirjev. ••Oni, ki kontrolirajo jeklar sko industrijo, železnice, premogovnike It) finančne Institucije, naj podpirajo Landona," Je deal ItfWiSx "Dejavci, kl garajo Jeklarski In drugih industrijah in vsi, kl zahtevajo vačjl delož od la>gastva, katerega pro ducirajo s svojim delom, na mo rejo pričakovati ničeaar od 4iiidona. Cas je prišel, ko ae morajo delavci organizirati ekonomsko in politično." Sidney liillman, predsednik Amalgamated Clothing Workers unije, je v svoji izjavi poudaril važnost združitve delavcev In iberalcev v novi politični fronti, ki bo morala voditi odločno borbo proti reakciji v prihodnjih letih. "Fašizem dviga glavo tudi v Ameriki In ima močno oporo pri Hearstovem časopisju in AmerUkl ligi svo bode, ki jo kontrolira DuPon tova munlcljska dinastija," je rekel Hillman. George L. Berry Je bil ponovno izvoljen za predsednika lige, I*wia za načelnika odbora direktorjev, Hillman za blaga j nika, M. S. Warfield od bratovščine železniških («prevodnikov pa za tajnika. Kksekutlvni odbor lige tvorijo uradniki mednarodnih delavskih unij. Certfere, špansko- - francoska meja, 19. avg. — V razkt»šnih hotelih in vilah v letoviščih na francoski strani meje je na stotine bogatih Spancev, ki so pribe-žali semkaj prve dni civilne voj-ne v Španiji. Moški v belih oblekah In ženske, odete a dragocenimi oblačili in dragulji, posedajo v kavarnih in na vrtovih v Banyulsu, Port Vendreau, PorpU gnanu, Vernetu drugih letoviščih, uživajo fina jedila in vina, zabavajo se in šalijo — čakajoč fašistične zmage v Španiji. Večinoma so to španski arlsto-kratje, plemiči, monarhlsti, veliki semljlškl, industrijski magna-tje. Najmanj ne dvomijo, da bodo španske fašistične čete zmagale v tej vojni In oni se medtem zabavajo v lepih francoskih letoviščih . . . Mnogo teh Ima s seboj svoje sinove, krepke mladeniče, ki bi lahko nosili puško v fašlatičnl armadi, Ce jim kdo omeni zakaj niso na fronti, ae nasmehnejo in malomarno odmahnejo s roko: "To opravijo drugI za nas — lahko Jih najamemo tisoče, ki pojdejo radi v boj namesto nas ..." Bogatim španskim begunom pa ne gre vse gladko. Vrednoat španske valute Je tukaj |*dla ln francoske banke zahtevajo v4ao-ko premijo, kadar menjajo španski denar. Normalno Je španaka peseta vredna 18 ameriških centov, ali danes dobe komaj šeat centov za peseto. Green ožigosal 'razkolnike' v ADF •. i Demorálizacija v vrstah organiziranega delavstva sevelt Ims v programu obisk se vernozapadnih drŽav, ki ao pr{ zadete po suši. vlaka, natrpana municijo sta šls me*to proti Hendsyju, J* Tam bodo orožje in naložili na španske la-Mo odrinile proti me-"; vi Sebastian in Irun, ka-r'^"fajo fašistični rebeli. kr'*i se izjavili, da je "^s akcija, ko je odre-L ■ ucij<» vojaških letal, da _ *»Hala španskim rebe-L nasprotju z de- W Ciana, ^•"-ra zunanjega minis-V ^ ' zagotovil, londonsko K^/4 francosko- ] - /U-d«. sklenitve nev-Mussoliniju. "^«•laiMU Bukarešta, Rum unija. 19. avg. — Iz krogov tukajšnjega sovjetskega poslaništva ae je izvedelo, da aovjetska vlsda zalaga levi-čafako vlado španske republike s petrolejem in bencinom, ki ga špsnski pamiki izvsžajo iz Ba-tuma na Kavkazu. Olje in bencin dajejo eovjeti Špsncem ns kredit. Pred neksj dnevi so Spsn-ci naložili ns parnik Remedier 6500 ton olj s in bencins v Bstu- mu. _ .. ■ Praga, 19. avg. — Češka r^li kalna delavska organizacija ^ Udarnost je zadnje dni poslsla španaki levičarski vladi tovor nujnih potrebščin v vrednost $1500, toda čehoslovsški oblaet-niki so pošiljko zsplenilL Ceho-slovaška vlada je tudi prepovedala javne delavske shode v znsk simpatij a Španskimi levičarji. * Ameriške dr Is veke federsrije Is Dsvld IhiMnakr* predeedsik Willis« Crees (lev«)» predsedsih Ajeríese «h-- —w Inil. Ladiss' Gsrmeat Workers ssije. — Rochester, N. Y. — "Odbor za ndustrijsko orgsnlzacljo, kateremu načeluje John L. Ih»w1s, preds«Hlnik rudarske unije, je odgovoren za sedanji razkol v A-meriški delavski federaciji", je dejal William Grw»n, predsednik federacije v svojem govoru na etnJ konvemijl mednarodne u-nije živilskih delavcev. Sovražniki organiziranega delavstvs, ki opszujejo U konflikt, se Ishko smejejo. Ti bodo ¡mell največji dobiček, če ne bo konflikt likvidiran. Ta nI omejen na glavne delavske unije, temveč se je razširil na 112 unij, ki ao včlanjene v ADF ln Je a«*-daj nevarnost razespitve vseh delavskih organizacij v tej dsžell." Green Je svojim poslušalcem pojasnjeval <*adje a|*>ra med ekaekutivo ADK in l*wlsovim orom. "S|wr ni vprsšsnje In-duetrljakega ali izklicnega unl-onisma", Je rskel Green. "Za za. gmornlke ols»h o»>llk unlonlzma je dovolj prostora v federaciji in obe obliki smo ln bom« še na dalje propagirali v vaeh slučajih, kj«*r ae bo ^»kazalo, da prva ali druga oblika unlonlzma najbolj S^iti Intereae delavcev. Glavno vpr ašanje v tem sporu Je, ali naj vlada manjšina ali večina v ADF. Ko smo na zadnji konvenciji razr pravljali o UJ s|Mrrnl luulevl in Je večina določila »merniče, so mi>-rali vsi delegatje. ki so ae udeležili debate, oliljubftl, da »Malo držali zaključka večine toliko časa, dokler druga konv*nrlJa. naj. višji tribuna! Mera* ije, ne ČJ drugače. Izvajanje smernic, ki nasprotujejo načelu vlad« večl-| ne, (»omeni kao« In vz|a»alavlt4^ zakona džungle, (nirje gibanju, čigar anidrnice »allo^uje želt-zna N|*at." ____ Proti pošiljanju oroija v Španijo Waahing1<*t, C. — iWm kmigreanikirv In dva »enat<»rja *o ibrzojavrai pozvali predsednika Fašisti bodo podlegli, pravi francoski voditelj M02N0ST RAZTEG-NITVE BORBE Chleac«. — (PP) — Spanaka ustavna vlada, katero podpirajo delavci ln kmetje, bo porazila španake fašistične rsbele v sedanji civilni vojni, J« dejal An-dre Ribard, bivši tajnik pokoj-nega franooakega predsednika Pa ln leva in poznejši tajnik A. Briaaona, predsednika nižje francoske zbornice. Ribard je vodja Francoske lige proti vojni In fašltmu, kl jo J« ustanovil pisatelj Henri Barbussa Ta ima 200,000 čla-nov poleg pol milijona drugih, kl so v Ugi pridruženih organizacijah. Ta liga je hrbtenica ljudske fronte, kl Je postavila na krmilo Francije Leona Blu-ma, socialističnega voditalja. "Ako ne boste nacijska Nemčija in fašistična Italija Intervenirali v prilog rebelem, bo fašistična fronta v Španiji kmalu zlomljena," je rekel Ribard. "Ta možnost nI Izključena, toda v tem slučaju bo tudi francoska vlada priskočila na pomoč španski ljudski fronti v njeni borbi proti fašističnim rebelem. Francija bo mo-rala to storiti v Interesu lastne varnosti, ker ne sms trpeti fa-ši stični h sovražnikov ob svoji mej! na Juguaapadu In severovzhodu. Od srnage španake ljud-sks fronU» zavisi Uvijtnjf vlade ljudske fronte v Franciji," Ribard, kl se Je mudi! v španskih rudarskih revirjih pred dvems letoma, v času nemirov v AsturlJI, Je dejsl, da bodo španaki dulavcl zmagali v civilni vojni, "ker so zedinjeni In močni ter lojalni republiki." Francnaki voditelj Je prišel v Združene držsve, da zalntereal-ra Američane za proti vojni kon-gres, kl Ihi «l>oroval v Bruslju, Belgija, v septembru. On želi, da tudi ameriške delavske In pacifistične organizacija pošlje-jo svoje reprsssntante na ta kongres. On Je dober govornik, organizator ln pisatelj. Hplssl Je knjigo o položaj u španskih mas na bazi podatkov in vtisov, ki Jih Je d<»bll na svojem obisku Španije I. V Ameriki se I*, mudil več tednov In v tem času Imi obiskal vsa večja mšsU. Stavka jeklar- • AriA delavcev PltUburgh, Pa. — V bližnjem CaraopUisu Je zastsvkslo okrog i»etato delavcev, ko J« Htaiidaitl Steel Spring <'o. prekliesia d<»g<>-vor, vsebujoč iMJubo, da Ih» priznala krajevno unijo Zveze je-klarakih in železarskih deiavcsv. Znamenja kaH«. da ae Ih» atav-ka razširila tudi na druge jek-turne, ki Jih Ima ta koinpanlja v tem okolišu. Delavski svet obsodil akcijo ADF Aik*ntown, Pa. — Tukajšnji avet drlavaklh in atroktivnih u-|nlj je sprejel rraolucljo, v kateri obsoja ekaekutivo AI>K, k««r i Je «alredlla aua|»enzlJo Uwism lh unij, ki vodijo organizat«»rično kampanjo rn«vl jeklarskimi ln žs-leaarxkimi delavci. V telegramu, kl ga je nsalovll eksekutivi, zahteva preklic auaprnzlje ln pre-dUrfitev *s4leve konvencij! Ameriške d< lavak» fe « afclapaiu. na prtwr oznala ameriški farmar in mali obrtnik, že davno ni več. Se slepec lahko vidi, da je ame-riAko gospodarsko življenje od Atlantika do Pacifika, od Kanade do Mehiškega zaliva, danes tako tesno i>ovezano med seboj, da vsak «tresljaj takoj občuti vsa Amerika. Kdino slepil, ki čltajo burbonake dnevnike, tega ne vidijo ali nočejo videti. V North I lakoti ali Nehraxki jo huda auša in na žitni borzi v tlhicsgu je panika, v "slo-mih" v New Yorku je pa strah pred draginjo živil! V Detroit» poči banka in v San Francisco je finančno razburjenje! V Kanaasu ali lowi je propadla farmska letina in v tovarnah za farmske stroje v Chicago odslavljajo delavce, ker slutijo, da bo manj naročil na trgu! To je le nekaj primerov, ki |K>trjujejo na temelju neštetih izkušenj, kako "enostavno" je gospodarsko življenje v Ameriki. Dejanaki je amerISka družim najbolj komplicirana družba na svetili In nobeno hurbonsko blufanje ne iz-premeni tega dejstva. Ameriški podjetniki ho imeli proate roke cela • I. etktJa. Nihče jih ni kontroliral, nihče oviral s socialnimi zakoni in nihče jih ni gulil z visokimi davki. Mod vojno je bilo nekaj navidezne kontrol««, katero ao |m dobro izkoristili zase, toda po vojni so nepretrgano dvanajst let počeli, kar so xuiui hoteli. Nikdar niao bila privatna |NHij«*lja tako avoltodna kakor so bila jKxi llarding« m. Coolidgejvm in lioovrom. In kaj Je bil rezultat te avdnidoT Saj v«wte, kaj ae j«' zgodilo leta 1921). Hurbonakl bluffarji ditnos uiti ne pisnejo o dogodkih tega leta. Si a m jih je in mialijo, da so ljudje že — |>oca-bili. Kako ao "svobodna |XKl)ctja' letela v propast i Kako so "svobodne" banke šle druga za drugo k hudiču! Se spominjate? Na tisoče "avo-bodnth" Lov aren zaprtih In "svobodni", ameriški delavci v km uih linijah! Prišel je "new deal" In "svobodna" |>o.lj«tja so At* vein« zaprta! In milijone delavcev na relifu! Ako bi avol odni jmdjetniki >aml nosili poale-die: polemov, naj bi pepeli kar N hoteli. Toda poaltJke polomov zadenjjo najbolj «Mavre. ObJir.* In mi ta pripadajo, v-. življenj trpi in nosi gorje, če industrije ustavijo obrat. I-akt je. da od vsakega Mjetla zavisi ekai-stenca in svoltcda delavcev in njih družin, eksistenca okolice. Zato pa ne mere hiti m.heno podjetje toliko svobodno, da bi laičrnjalo kar bi samo hotelo — ne da bi imelo «icialn* ndgovor-noati! Kdor še verjame kapitalističnim bluffarjem, svobodno mu — toda prevzeti mora moralno odgovomoet s kapitaliati vred ta po^fedic* da. naš nje goapudarsk« anarhij«! revijo za Slovence v Ameriki* ki se bo imepovala Cankarjev glae- uik. Namen revije je: porode« o delovanju naših kulturnih društev in ustanov, naših goapodar-skih organizacij, prinašati povesti, črtice, pesmi, opise in členke, v katerih se bo razpravljalo o važnih aocialnih, delavskih in gospodarskih vpraienjék» poseb-ao umetniško prilogo, fenaki del in po potrebi angleéko »ekeijo za našo angleško govorečo mladino. Revija bo nekaj predvsem novega, zanimivega in dobrera za nas Slovence v Ameriki, kar je gotovo tudi upoétevanja vredno, in lahko prinaša obilo sadu. Ali je nam Slovencem potrebna taka revija? To se bo vprašal marsikateri. Odgovor na to je: Dal Po moji sodbi je ie skrajni čas, Ako bi imeli nekaj takega že pred leti, bi imeli danes lep zgodovinski pregled našega priseljenega slovenskega neroda v Ameriki, v obliki iztfeov letnikov »lične revije, kar bi piflMo o na-tih aktivnostih in doftfvljajik v detelj kjer je vsega preveč in vsega premalo — v prečudežni Ameriki. Dosedaj so prinašali naši koledarji nekaj igodovine in poučnih člankov, od katerih ee nedvomno najbolj odlikuje A-meriiki družinski koledar JSZ, ali radi pomanjkanja prostora to ne zadošča potrebam kot celota in dokaz temu je, da nas v starem kraju ie zelo malo poznajo, v sled česar postajajo odnošaji med nami in staro domovino čedalje bolj tuji. Pred par leti eem videl v ljubljanskem dnevniku Jutru sliko poslopja SNPJ v Chi-cagiL I1L, spodaj je bilo pa ze-pisano "Slovenski narodni dom v Clevelandu, O." To je «amo en slučaj, gotovo jih je pa več, ki ustvarjajo nejasnost. Drugo še bolj važno vprašanje za nas pa je: k*j ae godi z nemi in okoli naa? Sedanja debe, v kateri je demagaštvo v cvetju in ae tudi med nami Slovenci ne manjka laži rodoljubov, ko ee vsak prevarant amatra za odličnega goapoda, je potrebno, da i-mamo nekaj, ker nam bo pomagalo orientirati se v poedinih korakih, po katerih stopamo v življenju. Izkušnje proilih let nam predstavljajo ln kažejo nar peke, katere so bilo tako usode-polne za naa, ln to vsled naše brezbrižnosti, ker smo se premalo zanimali ta vedo — uian-stvo, katero je predpogoj za pravilno razumevanje položaja, v katerem ae nahajamo. V mnogih deželah je beseda o pravi socialni razpravi zaatražcna z bajoneti po fašistični diktaturi, demokracija je popolnoma izginila in prej ali alej as zna tudi ame riški kapitalizem skriti pod fašistično marelo ter nam pe Kapitalistični éiba -,ride prav: »uša, k povo,FJ v-dno v ve* Aena. Preskrbeti dobro kakovost država je na demokratičen način "tev,lu za odjemalca Je za trgovca sklenjeno, da se priredi velik zlšt in da se povabijo vwanapred na društva in klubi, d» se»ufek*ijo in sodelujejo. Piknik se bo vršil na Hrvatovi farmi na Guttey rd. dva dni — v nedeljo 6. sept. in na ni ao Nova 6Û5 Čepki vaKK.mjCephei. OpazTJfe?« časno v več zvezdarnah, pni pa £ t * dosedanjih portf"*^ ^ ¿udno, kajti noč nastopa v Ru^i To pbsehno pevci in igralci, se v velikem šteHlut iiiioU*,yo, tako da bo večji uepeh.' Spndn se prf-Čakuje velika udeležba od veeh strani Detroita. Gre za dobro stvar — za kulturno delo med našim delavekim ljudstvom. Na tem pikniku dne 6. in 7. sept. bodo rasne tekme in igre ter veepolno razvedrila za in mfado. Društvi Wolverines 677 SNPJ in Young Američane 5*4 SNPJ so bosta kosali v base-ballu za prvenstvo. Ze sedaj se jim zahvaljujemo za eodelova-nje na pikniku SOD. Vlekla se bo seveda tudi vrv, bal i near j i z za-padne in vzhodne strani se bodo tudi kosali za premoč. Vee tak oetali Evropi. Gimnazijec Zariši^ Mbdrana pri Pragi, o katerem . ^ nilL da jo je prri^tu ^Z"0 Je razvidno iz dosedanjih op^ ' ^ #e*fetg in ae v tem pogledu že približuje ¿i Hm zvezdam v oavezdju Velikega medvedi pripadajo, kakor znano, drugemu redu o zimo jo na l»ncu Ceieja, .skoraj na isti črtll ohemj zadnjima zvezdama Velikega medve ki rabita na znani način v orientacijo, bd iščemo na nebu zvezdo Severnico. OdSeven coje na .nasprotni strani tudi približno ena otfafeesia kakor tista izmed obeh zadnjih Velj^ga medveda, ki je Severnici M Op potom glasovnic ta kapitaUstič- | pfc. pe^i tokti prašiček in pa mlado jagnje. Na pikniku bo zapel par lepilr pesmi zbor Slavec. Gospodinjski klub bo skrbel z* dobro poetreš-bo. Postavljene bode mize, tako da bodo piknikarji lahko z vsem zadovoljni Nastopil bo tudi govornik, ki bo govorU o pomenu doma in naše kulture. Sploh ne bo na tem pikniku manjkalo ni- slovenski domovi so na*& zelo potrebni. Ko je naštela kriza, emo čéBar. Na razpolago ba kajpak J čikaških aocialisto%. dobra pijača in oddala ee bo miza s štirimi stoli. V slučaju slabega vremena se prireditev vrši v SDD na 437 & Livernois ave. Rojaki ln rojakinja v Detroitu ln okolici! Ze mnogokrat smo vas vabili in mnogi ste se odzvali, zar kar vam gre lepa hvala. Odzovi-te se tudi eedaj in pripeljite s seboj svoje prijatelje in znance. Ne ozirajte se na posebna vabila, kajti večkrat nimamo vaeh naslovov. Vsakdo je dobrodošel. Ce bomo skupno in složno delali za dom, bo &UD kmalu naš, kajti zadnje čase smo s pomočjo gospodinjskega kluba Pri SDD precej napredovali Zavedati se moramo, da imajo osebe, ki imajo na roki take prireditve, Obilo • 1**1» in truda ter izdatkov, tako tudi igralci ln igrovodje ter pevci. Zato pa je dolžnost n&s vseh, da jih podpiramo. Posebno igral- j ce. ki so delavni in, nimajo od tega nlkakih dohodkov, temveč le izdatke. Sploh se morajo Igralci in pevci truditi s vajami tedne in meneee, da dajo na oftr nekaj vrednega — v razvedrilo in užitek. Seveda zalo slabo voliva na pevce in igrale«, če Je na. dan prireditve v dVorani le maJa skupina ljudi. Zfcto pa glejmo, da borfio v bodoče bolj vee trm obiskovali njihove prireditve, ker bo v korist in napredek nam vijem. Igre in koncerti se prirerejo v1 našo korist, seAo pa je naia dott-nost, da jih vselej podpiramo. V nedeljo avgusta je gospodinjski klub SDD priredi! piknik v korist doma. Poset je bil dober in pričakttfe ^e. tia bo tudi preostanek lep, o čemer pa bodo že same poročale. Naša dolžnost pa je, da se omenjenemu khibu iskreno zahvalimo za njegov trud In marljivo delo v korist SDD. One dc!eJo naprej ne-utrudljivo. Priznanje gre tudi našim rojakom na vzhodni strani, ki so se udelefttti v lepem številu. v Pripravljeni smo. da poset vrnemo. Delajmo Skupno napi«;, kar ho dalo naši etvari več veselja, več 'ivijenji in več uspeha! Le v slogi je MOč! šot Obraaovkh. 1 zve ,, _ ....... najbiii Upe noči zadnjih dni so astronomom omo« Z V8emi sv°jimi pripomočki p svetili študiju nove zvezde. V berlinski vi učiliški zvezdami v Neulbabelsbergu j0 j« b z velikim teleskopom mogoče opazovati celo j dfleri. Baš tu so ugotovili, da njena svetla nest narašča in s fotoelektričnimi stanicami tudi natančno zasledovsli ta porast. Kako je prišlo prav za prav do odkritja zvezde, ki bi se morala na videz kar izgub med neštetimi drugimi nebesnimi telesi? I> stvo, da so jo odkrili v celi vrsti krajev skoi ietočaeno, kaše, da mora biti v stvari neki i stem. In je res. Zvezdoslovci položaj ozvea in poedinih svetlejših zvezd med seboj v npi< nem dobro poznajo, saj jih neprestano opažu jo. Ce se v podobi neba, ki ga tako dobro i znajo, nenadoma pojavi nov, svetel objekt, morajo potem seveda takoj opaziti. Z veliki teleskopi in spektrografi so mogli že doslej ui toviti nekatera zanimiva kemična in fizikil dejstva, ki se dogajajo, oziroma, ki so se dog jak pred toliko in toliko leti tam daleč v iv tovnem prostoru. Nova zvezda je namreč bi kot}e tako daleč od nas, da je rabila njena svi loba mnogo let, preden je prispela do nas. Ki šaa je ta oddaljenost, pa doslej še ni bilo n goče ugotoviti, za to bo potrebno še nekaj op zovanja. Preiskava njenega spektra kaže, da izžare izredno mnogo ultravioletne svetlobe. To po fizikalnih naziranjih mogoče le tedaj, če v da na površini zvezde temperatura več dn tisoč stopinj. Energijski prevrati v zvezdi n rajo biti tako mogočni, da drevijo z njene | vršine žareči plini s hitrostjo več nego tis kilometrov na sekundo v svetovni prostor. I daj raziskujejo tudi to, da-li ni bila ta zvea le prej na tem prostoru, pa je zavoljo njene i znatnosti niso mogji odkriti. To se bo dalo ( ločiti na podlagi fotografij tega predela n« s pomočjo orjaških teleskopov. Pri prejšn; podobnih primerih so mogli skoraj vedno < gnati, da je bila zvezda kot silno majhno i besno teio na svojem mestu, preden se je po; vila v očitnejši obliki kot nova zvezda. Po| stoma so bile te zvezdice tako neznatne, di jih odkrili samo na fotografijah določenih < lov neba, ki so jih snemali z najmočneje daljnogledi po več ur. Sele po večurnem d poniranju so svojo slabotno svetlobo vtisnile i fotografsko ploščo. Takšne majhne oziroma slabotne zvezd* potem nenadoma vzplamenele, v nekoliko uri so po večtisodkrat povečale svojo svetlobo. Ji no je, da se V takšnih primerih dogajajo « vite eksplozije nebesnih teles. Od kod te a nadne eksplozije, pa astronomi še danes ne m rejo točno povedati. To je uganka, kakor sploh marsikaj v zvezi z novimi zvezdami up ka. Pri. novi zvezdi v Herkulu, ki se je po vila tako nenadno v decembru predlanske?! ta, so začeli rt pr. domnevati, da utegnejo skrivnostni kozmični žarki, ki delajo učenji^ in stratosfernim letslcem tolike P svoj izvor v presilnih sprožitvah energij, n zvezane s pojavom novih zvezd. Meni so ce da ee je kozmično žsrenje ob pojavu Herk * nove zvezde povečalo za pet odstotkov. \ < ™ pa se tO ni dalo nedvomno dokszati m N> zanimivo'vedeti, da-li je tudi pojav iefejr nove zvezde zvezan s takšnim porastom mičnega žarenja. ... ^ Naj bo kakor hoče. v»ek»k<. bi « no priporočljivo, ie W nafcm« padlo na minel, d. bi M tako.» r£^ Gnanih planetov v voljno»«' «* podobno novo trerfo. da bi ' ^ kakor si Ja ixmi.Hl» Cefej"» nov^pM»t Rim Mevilom let. N. m.h I»I problami, Id daajo v«'« KotaefHudil^ °tokof I __ | - Bhimova vlada namerava kazenske kolonij0 i» nadurno^" stva z drugimi metodami. tn Pravosodno ministrstvo ■ > -J paj s kolonialnim ministrovem u ČH. katerega podrobnosti m^« Pe je. d. bo odpr, rfVŠt»** in prisilno Jblvenje v kolonijah r ■ „ Prevosodno ministrstvo tk» re/ormo kazenskega zakonika r čfnov. ki so - kolonije. iinr irnM* esti iz Jugoslavije ___j,*****.........* ***** »M«««J n KI JE RAZBURI- ^ajkkske kraje -raleni cesti je avtebiw pri- ¿Senika ob vox in po- 09t\\ 8»rt Konjice. 3. avgusta. Velik avtobus je danes žara-VJiial 20 potnikov v Avstri-Sšoferjem vred je bilo v vc Ig odraslih in 2 otroka. Ve-so imele dame. Okrog osme - je pri Konjicah prime-po krivdi dveh voznikov ioda ki le P« vsej sreči ni obsega velike katastro- fo sto je avtobus pri vozil ne-S 3 km pred Konjicami foncu nizdol, ki pada pola-k ¡ua velikega ovinka v l0 je šofer zaviral avto-( da je imel k večjemu 3Q ,'braine. Ta previdnost je bi-'¿rajno na mestu, kar se je »j nato pokazalo. Nenadno namreč dva voznika zaprla k V umeri od Konjic je pri-mlad voznik velik voz Njemu nasproti pa je jal neki drug voznik deske. Jač pred avtobusom sta se ) križala in cesta je bila pčena. Šofer je hitro zavrl, uvore »o popustile in av-i je treščil v voz. Potniki so kriknili od stra-Na cesti je obležal mladi ik z nogama zlomljenima kolenom in pobit po glavi, tobus pa je zdrsel še nekaj Ije in se nato ustavil na levi i c«ete. V avtobus je pu-mnogo črnega prahu, kaj-irec je bil močan. Poško-se je sprednji del stroja, tozu pa so se gruče premoga pobile v prah. Pri Vsem tem vendarle nihče v avtobusu nI poškodovan, samo nekaj »hu so vsi prestali' v teh Itkih ¡»okundah. je kmalu nato privozil neki motociklist so ga od-lili v Konjice obvestit mika, orožnike in sodnijo. »edtem ko so iz Konjic pri-po poškodovanega vozni' io se pa potniki odpravili v jice. kjer so .še dobili vlak, io se lahko odpeljali. Ji voznik je izdihnil v celjski bolnišnici Celje, 3 avgusta, nesreči so ugotovljene nanj« podrobnosti: Ko je avli privozil okrog nevarnega d« na k rižev s kom klancu Stranicah pred Konjicami, )* pojavil pred njim nenad-» premogom obložen vo«, [ katerega je stopal kot ik posestnikov sin Edvard iz Stranic, ki je vozil iz Stranic v Konjice, hipu jo z nasprotne stra-I^vozil voz z (leskami. Born-* »^¡1 za svoj voz in zahirati. ftofer avtobusa je "•vrl, vendar je avtobus v Barnška in ga pritisnil d •rnšku > zmečkalo obe no- 1 mu zdrobilo tudi lobanjo. JjrsinMu se je pokvaril »J' del av tobusa, šofer je M»Jhne praske, potniki pa nepoškodovani. Kmalu na kraj nesreče 2 dr, Ivo Rudolf iz »premstvu orožnika. '"»val naj pre-B» K"rr.ska na dom, če* da Bl /.anj pomoči. Kljub ■ji* !; ka naloži li OA I , »vto in prepe* J<(*<» Ih,I,„Anico. Tu so J"»!ioko nezavestnemu Jkh Operacija 1 " » k O d o v a n i l"»P »ldne popravili. iik'¡'MKildne razne- * rir"" ""vice, dase je «¿"IT"' 'lo dtv* J' izkazalo na po-4S| '"formacij, da so fvnno preUrg. nega in z neštetimi ranami po glavi in vsem telesu so ga pripeljali v mariborsko bolnišnico, odkoder pa so ga ker je bil vsak up na ozdravljenje zaman, vrnili nazaj domov, kjer je v nedeljo popoldne izdihnil. V prvem trenutku je bilo jasno, da gre za zločin. So pa doslej ostala brez uspeha vsa poizvedovanja, kdo je morilec. Truplo Ivana Krebsa so prepeljali v- mrtvašnico na kamniškem pokopališču, kjer so ga danes popoldne obducirali. V komisiji sta bila preiskovalni sodnik Kramer in sodni zdravnik dr. Zorjan. Ugotovili so, da je dobil pokojnik 34 Vbodljajev in sicer 22 v glavo, 8 na desno, 4 pa v levo roko. Vibodljaje je dobil z nožem, na truplu pa se poznajo tudi udarci z nekim trdim topim predmetom, s topim delom sekire ali tako zvanim boksarjem. Smrt je nastopila zaradi otrpnjenja možganov. Pokojnik ima zdrobljeno levo sense. 2e obdukcija je pokazala, da sta morala pokojnika napasti dva moža, eden z nožem drutf z onim topim predmetom. Ko je Krebs dobil prve poškodbe, brf-kone od zadaj je dvignil roki v obrambo. Zato vbodljaji na obeh rokah. Poškodbe kažejo, da sta se napadalca hudo borila z žrtvijo. Krebs je bil pri svojih visokih letih še vedno zdrav in močan, saj je opravljal vsa težka domača dela. Po obdukciji se je komisija opravila v Krebsovo hišo, kjer so rekonstruirali zločin. Hiše stoji blizu znane viničarije mariborskega trgovca Poša na majhnem gričku, 40 korakov od ceste. Na griču so tudi druge hiše na daljavo 60 do 100 korakov. Komisija je zaslišala več pokojnikovih sorodnikov in sosedov. Mariborski orožniki pa so danes dopoldne zasliševali tudi neke ljudi, ki so prišli v nedeljo dopoldne mimo hiše. Tako so nekateri izletniki ki so jo mahali, proti Sv. Urbanu, izpovedali kakor da bi kdo udarjal po deski, tolkel z desko po mizi. Slišali so tudi neko vpitje. Neki pokojnikov sosed je dejal, da je videl stopiti v hišo pokojnega Krebsa včeraj okrog 9,46 dva moška, ki sta prišla po cesti iz Maribora v spremstvu neke ženske. Ona je ostala zunaj. Kmalu potem je prav dobro slišal, kako je ženska zavpila: "Jezus, Marija, kaj si napravil!" Danes dopoldne se je zglasi-la pri orožnikih v Mariboru neka Krabeova nečakinja ki je povedala ,da ji je stric Kreb« večkrat pravil o neki hranilni knjižici. Med sosedi krožijo govorice, da si je Krebs prištedil okrog 40.000 Din. Ali je imel ta denar v gotovini ali pa naloženega v kakšni hranilnici, še ni bilo mogoče dognati. Značilno pa je, da je bilo v Krebsovi hiši po zločinu vse v najlepšem redu in ni bilo nikjer nikakih sledov da bi bili storilci stikali po o morah. Domačini pogrešajo le nekaj zlatih in srebrnih prstanov ter starih avstrijskih petkronskih kovancev, ki jih je imel pokojnik shranjene V predalu svoje omare. Kakor kaže, zločinca nista Krebsa umorila zato da bi ga oropala. Ord&niki so na drugem pravem sledu. Razmere v hiši sta morala zločinca zelo dobro poznati. V Mariboru in po vsej o-kolici so ljudje zelo razburjeni, ker se je v šestih tednih v najbližji mestni okolici izvršil že četrti roparski umor. V Studencih pri Mariboru (Slomškova ulica 9.) je pred dvema mesecema prevzel Beli-novo pekarno pekovski moj«, eter Slavko Fekonja. 27-letne-mu pekovskemu mojstru je prav posebno prirastla k srcu Belinova 19-letna hčerka Ana, čemur je pa Belina nasprotoval in prepovedal teeri vsako cblčevanje s Fekonjo. Anka je bila uslužbena kot tkalka v Thomovi tovarni v Mlinski u-lici, kamor je odhajala vsako jutro na delo. Tudi davi je bila ie pred 6. uro na poti v tovarno. Domačinom se je vse čudno zdelo ,da je bil Fekonda danes že na vse zgodaj praznino o-blečen. Niso pa nič hudega slutili, ker so mislili da ima gotovo kake opravke v mestu. Neposredno po odhodu njegove ljubljene Ane je skočil na kolo in hitel sa njo. Dohitel jo je v Rajčevi ulici. Ko je Ana zagledala Fekonjo, se je skrila v hišo št. 2, kamor pa ji je Fekonja sledil, ko je bil prislonil kolo k zidu. Prijel je Ano za roka, hoteč jo spraviti z dvorišča. Ana se je tega branila a tisti trenotek je Fekonja že izvlekel iz žepa samokres. Ustrelil je proti njej, dvakrat. Ana se je zgrudila, iz glave in prsi ji je curljala kri. Fekonja je, videč svojo izvo-ljenko na tleh bliskovito oddal dva nadaljna strela samemu sebi v glavo in se zleknil z zevajo-čo rano na glavi poleg nezar vestne Ane. Na kraj tragedie so prispeli policijski organi, ki so ugotovili, kar je bilo treba, in so odredili prevoz obeh nezavestnih žrtev v bolnišnico. Fekonja je kmalu po prevozu izdihnil. Ana Belinova pa je živela nezavestna še tri ure, nakar je istotako podlegla. Pokojni Fekonja je imel pri sebi dvoje poslovilnih pisem, v katerih izraba željo, da bi bik pokopan poleg svoje drage Ane, ki jo je tako vroče ljubiL tU rietiiTM. William E. Dodd, ameriški poslanik v Berlinu. ^"'mukvi; žrtve Inl?1; m"r'lfein 77 l^«a k reime avgust*. ** o «krivnoet-'^-iHnegi po-K ret** y g^ •arrotarsko ti-' Nezavest» Musaolmijeva intervencija v »paniki civilni vojni (Nadaljevanje s 1. strani.) ki se mudi na počitnicah blizu Rima. Madrid, 19. avg. — Franeisoo Largo C&barello, vodja španskih socialistov, je dejal, da premirja v španski civilni vojni ne bo, dokler ne bo fašistično gibanje popolnoma zatrto. On je odločno zanikal vest, da je v Madrid dospel diplomat neke zunanje države z namenom, da aranžira premirje med fašističnimi in vladnimi oboroženimi silami. 'Tujci ne morejo razumeti, kaj se dogaja v Španiji," je rekel Caballero. "Oni so mnenja, da se civilisti ne morejo boriti proti armadi, ker se ne zavedajo, kaj pomeni, kadar se ljudstvo oboroži v obrambo svojih interesov. Zgodovina vseh narodov potrjuje, da vsako veliko gibanje izvira iz ljudskih mas, ki so glavna sila. Prav za prav ne smemo grajati tujcev, če ne morejo razumeti tegs, ker so celo med nsmi ljudje, ki tega ne zapopa-dejo." Možnost Je, da niti vojni minister ni tako dobro poučen o tajnostih obrambe Madrida proti fašističnim rebelem kakor Caballero. Njegovi pristaši pravijo, da bi bila civilna vojna v Španiji kmalu končana, če bi bil Caballero na krmilu vlade, toda socialisti so se odločili, da je bolje, a-li> se drže začasno v ozadju. Madrid, 19. av. — Levičarska vlada je pričela jačiti svoj« oborožene sile, ko je bila informirana, da se fašistični rebuli, ki so zssedli utrjene pozicije v guadar. ramskem gorovju nad Madridom, pripravljajo na naakok na glavno mesto. Vlada je izdela poziv, naj se njeni armadi pridružijo novi rekrutje, ko ao voditelji re-belev v Burgosu naznanili, da sta že dve tretjini Španije pod nji- < ho>vo kontrolo. Španske ženske, ki so uposlene v municijski in o-rožni industriji, so bile tudi pozvane, naj pospešijo produkcijo bojnega materiala. Vpisovanje proetovoljcev v ar-se je že pričelo v amisiu od-vojnega minietra. Prvo ar-o rezervo bodo tvorili možje v starosti 26 do 80 let. Vsak prostovoljec bo dobil 10 pezet (o-krog $1,30) na dan in vsak, ki se bo izkazal za izrednega junaka, lahko doseže čast generala. Vlada je obljubila tudi penzije družinam pohabljenih vojakov in o-nim, katerih glavarji bodo padli v vojni. IJzbona, Portugalska, 19. avg. — Naznanilo madridske radiopo-staje se glasi, da bodo vladne čete uporabljale plinske bombe pri bombardiranju rebelnih trdnjav. Strupenih plinov se bodo posluževale v napadih na Maročane, bombe-solznice pa bodo metale na domačinske rebele. Burgos, Španija, 19. avg. — Voditelji fašistične revolte so včeraj naznanili, da bodo premestili svoj glavni stan iz tega mesta v Valladolid, ki leži v bližini Madrida. Vojaški častniki pravijo, da premeatltev glsvnega stana pomeni prvi korak v nameravani ofenzivi proti Madridu, katero bo vodil general Kmilio Mola, načelnik rebelne armade na severu. vrgla na cesto Evehardt* Armstronga in Franka Lyncha, člana uredniškega štafca, zaradi uelj-skih aktivnosti. Tukajšnje delavske unija eof takoj priekočile na pomrtč časopisnim delavcem in jim pomagajo pri piketiranju uradi Hear-stovega lista. Na prvi dan stavk« je več ato piketov obkolilo urad« kar je izzvalo bitko med stavkar-jl in stavkoka*!, v kateri ao bjfo tri osebe ranjene. Pet piketov je policija aretirala na obtočbo napada na Hearstovega stražnika. Istočasno, ko je sem duspfl* vest o izbruhu stavke proti Hša^-stovemu listu, je federalne komunikacijska komisija nainani-h la, da je Hearst Radio Inc. kupi-la radiopostaji v Oklahoma City ju, Okla. in v Wacu, Tex. in da je vprašala za dovoljenje glede gradnje dveh novih nsdiopoetaj Albanyju, N. Y. in Washingtons D. C. Demokratski politiki sledtjo rasvoju stavke proti Hearstove-mu listu v Seattlu s zanimanjem. Poleg tega lista izhajata v Seattlu dva druga dnevnika, ki tudi vodita opozicijo proti Roosevel-tovl administraciji. Commonwealth federacija, politična stranka, ki so jo nedavno u-stanovile delavske unije v drla* vi Washington, je iajavlla, da pozdravlja stavko časopisnih delavcev in da ji bo nudila vsestransko podporo. Ta stavka je še druga proti Ilea rs tov i verigi časopisov. Prva j« izbruhnila v Milwaukee ju. Wis., pri listu "Wisconsin Newa" v zadnjem februarju, ko so čaao» pisni delavci Šil v boj sa priznanje unije in pravico kolektivnega pogajanja, Ta stavka, ki je tudš povzročila krvave konflikte, še vedno traja. Washington opazuje stavko v Seattlu Unije podpirajo cato-pisne delavce Washington, U. C. — (FP) — Medtem, ko je William Randolph Hearst, časopisni magnat, odpotoval v K v ropu. kjer bo obiskal nacijsko Nemčijo in fašistično I-talijo, je izbruhnila stavka pri njegovem listu "Post-lnUliigen-cer" v Seattlu, Wa*H.. ki je že izzvala nasilja in bitke in zs katero so s« pričeli zanimati u-radniki v Rooacveltovi administraciji. Stavks j« bila okiicsns, ko je upravs Hearstovega lista Delavski list obžaluje razkol v ADF t T* -e ♦ Rane te bodo zacelili*, je mnenje urednika Tacoma, Waah. — (FP)—"La-bor AdvocuU)", glasilo centralne ga sveta delavskih unij» obžaluje razkol ki ga je izzvalo vpra šanje industrijskega unlonizma v Ameriški delavski federaciji. John McGivney, urednik glaaila, pravi, da ne more raaumetl, sa kaj je eksekutlva ADF zapretila s suspenzijo re bel nim unijam, ki ao včlanjen« v Odboru za Industrijsko organizacijo, namesto da bi spor predložila v rešitev pri hodnjl konvenciji ADF, ki Je e-dina oblast, ki more izreči obsodbo proti I>ewisovim unijam, ki so o!>dolžens revolte v vrstah organiziranega delavstva. "Predsednik Green pravi, da to ni borba med zagovorniki Indu atrijskega unionizma in priatašl |H»klicnega unionizma", piše Mc Givney. "V tehničnem smislu j« (rneenova izjava pravilna, kajti različna mnenja, ki prevladujejo, so le izraz ataJišča. ki ga zavzemajo zagovorniki te in on« oblike unionizma. V Ameriški delavski federaciji ao pol«g poklic nih včiiuij«ne tudi industrijske unije, toda sedanja tendenca je izločitev industrijskih unij, kar je izzvalo odfior pri zagovornikih industrijskega unionizma Kljub temu upamo, da bo v do-glednem času prišlo do kompro misa med olwms strqjama, da bo organizirano delavsko gibanje tudi iz t«ge konflikta črpalo nove »i|e zs glavni boj, ki mora biti ns|ierj«n proti d»iodaJak*m. ki zanikajo dtlavceem i pravico organiziranja." Ç. A. Undbergh (desno), alavni ameriški letalec, ki Je nedavno Obiskal nacijsko Nemčijo. Organizatorična kampanja v lUinoisu Kompanije dajejo koncesije delavcem Chicago. — (FP) — Organizatorična kampanja, ki Jo vodi Odbor za induatrijako organizacijo, se je raztegnila na jeklarska mesta zunaj Čikaškuga diatrikta kljub svijačnim potezam Jeklar-aklh magnatov, ki akušajo preprečiti organiziranje delavcev, pravi Van A. Bittnar, direktor kampanje v člkaškem distriktu. V PeorlJI, kjer Caterpillar Tractor Co. upoaluj« 11.000 delavcev, je uprava že trikrat zvišala plačo v zadnjih dveh tednih in dala je tudi druge konce-aije delavcem, da jih naveže na-ie. V Molinu in Rock Islandu, kjer Je v jeklaraki industriji u-poalenih 16.000 delavcev, ao na delu organlsatorji, ki ao pridobili že večje število delavcev v unijo. Položaj se j« nekoliko poslabšal v Sterling», 111., kjer j« U'wl-sov odbor iavejeval svojo prvo smago, Dogovor, ki Je bil sklenjen pred zaključkom stavke, Je določal, da mnra Northwtwtern Uarb Wire Co. ponovno ti posli ti vse stavkarje. toda družba se ne drži dogovora in nova stavka je na vidiku. Fedoralui i>oatvdoval-ci so Še vedno tu in a« trudijo, du preprečijo nov kunflikt. DelaiuJm unija zapretila n izetopom iz ADF Boston, Mass. — Predsednik sveta elektrarskih delavcev v novoangleških državah je naana- nil, da je unija dvlavcev, ki ao uposleni v plinarnah iu kokaov-nah, odglasovala, da izatopi ia Ameriške delavake federacije in se pridruži Odboru sa industrijsko organizacijo, kateremu na-čelujs John L. Levvis, predsednik rudarske unije UMWA, Odločitev glede priključitve k Le-w I so v I rudarski uniji Je padla na konferenci representantov 28 unij v novoangleških državah, ki štejejo nad 4000 članov. Unije v drugih državah so brzojavno obvestile Roberta H. Strachana, predsednika aveta elektrarskih delavcev, da odobravalo stališče, ki so ga zavzeli reprecentantl organiziranih delavcev v plinarnah In koksovnah na svoji konferenci, 4 NA PKODAJ J K--v Hon Air-Oe- rivraaugh okrsju, l'a., dvMtanovanJ-■ks, ns vaskl »t m tu j»«t huIimm MAn in polov jo A« «ns I»rt »ubns hila. (Jorks vod», ill*« »loj« na rfv«h «tsvblMih. I>v« garali. Na vrlu «urino drtvj«. Ift minut hod* do U«thl«k«m Misel Milli, I*rods m v»« ia $4.000.00, ker •ftpuatkii meato. Ilsrry Tillo*, R. D, f, Johnstown, I'm, — PREČITAJTE in TAKOJ SPOROČITE USTRELIL JK IJUBLJKNKO IN H K BE L juba v na tragedija mladega pe< kovnkegs mojstra Maribor 4. avgust*. V zsdnjih tednih stoji Mafi-bor pod vtisom rsznih nesreč in trairedij. Ne mine skoro dan, d* ne bi prevzela mest* vest o kakšnem zločinu ali nesreči. Se Je Maribor pod vtisom tragedije Ferlinčevih na Aleksandrovi cesti, ko so v Rajčevi ulici št. 2. danes zjutraj spet odjeknili streli, ki ao zahtevali človeški življenji. svoje Ime. naslov, poklic In tel. «tev ÜA TUDI VA*B IME UVIWTI KIJ KICIRANI ISfKJO SS lin MU»Nlll ■■ wi.ii «MMWynsMj »I, malvM« IIIMIU •• .«»• hiICTÏT ■■ luaii HI âflltM U ^^^ " UrrXl i fifth Avs. N«w Yo#k,l Miličniki InaU pr«i*kuie>o petiübe aa NAZNANILO IN ZAHVALA TmAjm»s* mu Miaaa|««lrr )r m«*««I la Aa* ft. JullJa l»SS nuil v IwriniAntcl » H«Nafvll|r, I'« IN«rrli m ts«r*4l |m< haMIAh*« .»hrrriu In |m»Ii<*|mis )• mi 4n* » |uli|s ISSS * NlrSvIlls. Ps. Hr#ns knla vera, bl ■(« SS «blshall la nú a|afm UUwl ns i* «olMS v l*olnl*aatr< l* «mm. kl — |».»»li#*lll ué oh s|#- |u»mm wii«a*a«m mátu. Ns|lo|4« h»sls /lunom In /isnlf»» ss »»•, liarkull st« nsn* Mr»|i ilarlll. IW^bni» lr|ia h«sls mr. In «rs. Jsba Cmmámii. mi j«b* < SiS» I*» Wslu aM»i»ffs —»r»SS mr %nInn Hs»i»m kl «a pra^ull Sv» nméi In nsa lolalllé la Mil * pm»wt ♦ orí UlMli. N«S-In Upé U|*4rl awa. NvnSI u ♦»», k«r nnn* )•> daisf|a «lurlls In p» Nas«*l*. t#r *4-iU*m In «rMl >»18, kl tm nom no«nns*a v otsh Aa UmD. Ukrrai h»ala «w* 4aiataban hrN«slk »»aa»» In cvar«l|l« In airar droAtt« M. sts HSI'J étgir tInn ta MI |»iM.|*lk. M»r«nlalkmni mr. In aira. antan lia»Hf mr la mr». Kraok Vrrmam, lar |»rl|aSal|nm, «ra. la mr* Pr»Nh t • **mi 1« Hrark»arMi» l'a iWaSNlhNNi Mr. I* aira, immpk ha»*«*, aar. In mr*. iabn Mari* mr la aira. Marlla <1* m»tm»méU. a*4al|» M»i|ai«l|»«o mr. I* mra. lliMaU aa «aa. UrUII «ta na*» ga at*rlll la ptrnafé-M lítala l»sa Va»*, kl Ma «a »pr»|#tl k ail»pmdirku aa «IradvNr. T»M Sraai ****** tm a#» pm A»llaa^ % mirm In lahU aa| TI iMtfa rnm»tmk» »»«l|a. ta*)«* aatalli Hmm Ha»Ha, alfaS In a* Mal l«h*| ta» Sr«*l Mal v « hlab»U*N Umin.. * -lar»» k»N|a ps Niall, lrl|a Mai|» la Ir) »«Mra. Hrs+*nriéw PtOSVIT« KRIŠTOF D IMAC H pisal JACK LONDON. — It sag leštiae prevedel FRANCI MAGAJNA Svojo druibo, ki je čakal» na izkrcevanje blaga, j« popustil na produ in ae napotil po obrežju v smeri proti staremu akladilču. Ni nosil svoje glave bahavo pokonci kakor mnogi "osamokrešeni" možakarji. Mimo njega je prišel. eklonjen pod težkim tovorom, visok, koščat Indijanec. Križ je gledal za njim in občudoval njegova bedra ter moč in lahkoto, s katero je atopal pod bremenom. Indijanec je vrgel svoj tovor na tehtnico pred aklsdiščem in Kri* ae je pridružil gruči zlata željnih mož, ki so stali okoli noseča. Tovor je tehtal stopetindvajset funtov. Glaa o tem je žel od ust do ust in razodeval pritajeno skrb in bojazen. "To je pa že nekaj," si je mislil Križ in rad bi poskusil, če bi lahko zadel ns rame tako težo in jo nesel. "Ali pojdete s tovorom do Lindermanikega jezera, prijatelj?" je vpražal noaača. Indijanec je z vidnim ponosom pritrdil. . "Koliko zaslužite pri takem tovoru?" "Petdeset dolarjev." Kri* je hkratu prekinil pogovor. Njegovo pozornost je vzbudila dekle, stoječa na pragu skladiiča. Kljub tedanji modi ni nosila kakor druge ženske niti kratkega krila niti hlač do-kolenk. Bila Je oblečena kakor je primerno potujoči Ženski. Ni sč mogel ubraniti čuta, da ima ta ženska pravico biti tu in da nekako nuj* no spada v te kraje. Poleg tega je bila mlada in krasna. Sijajna lepota in barva njenega podolgovatega obraza ga je tako očarala, da jo je gledal malo predolgo, tako dolgo, dokler ga ni opazila. Njene črne oči, obdane z dolgimi trepalnicami, so se srečale z njegovimi v mrzlem opaau/očem pogledu. Ta pogled je zdrknil z njegovega obraza k junaškemu "pihalniku", ki mu je tičal za pasom. Nato ao se njene oči vrnile k njegovim in zagledal je v njih zabaven prezir. Zazdelo se mu je, kakor bi ga kdo oplazil po glavi. Dekle se je obrnila proti možu, ki je stal poleg nje, in namignila proti Križu. Možak ga je opazoval s prav tako zasmehljivostjo kakor ona. "Clčeko," (indijanska beseda, ki pomeni mehkužnega novinca, ki že ni prdžival zime v Alaski.) je rekla dekle. Mož, ki bi človek rekel, da je klatež, tako po-nošene so bile njegove doramne hlače in jopič, se je suho nasmehnil, in Križ se je začutil ponižanega, dasi nI vedel zakaj. "Krasna je pa le, U dekle," si je mislil, ko sta onadva odšla. O-pazil je poseben način njene hoje in končno prižel do sklepa, da bi jo po tej hoji spoznal tudi čez tisoč let. "Ali ste videli tistega moža z dekletom?" je Krila živahno vpraAa) sosed. "Veste, kdo je?" Kril je odkimaL "Charley Cariboo (Carlej Karibu). Pravkar ml ga je nekdo pokazal. V Klondiku ga pozna staro in mlado. Star Iskavec je. Bil je ob Yuko-nu (Jukonu) več nego deset let. Baš danea prihaja odondod." "Kaj pa je to: čičeko?" ga je vprašal Kriš. "Vi ste že čičeko, pa Jaz tudi", mu Je mož odvrnil . "Že mogoče, ampak ta beseda je zame prazen Šum. Kako pa bi se to reklo po naše?" "Mehkonožec." Ko se je vračal k pristanišču, je Kriš spotoma obračal to besedo na vse strani. Peklo ga Je, ker ga je slabotna ženska imenovala mehko-nožca. Zalezel se je v kot med kupi blaga in pred očmi se mu Je venomer prikazovala podoba Indijanca z ogrozn i m bremenom. Hotel je poskusiti svojo lastno moč. Pograbil je vrečo moke, kl je vedel, da tehta prav sto funtov. Kazkoračil se je in Jo zgrabil, da bi jo zadel na rame. Pa ni šk> in Je najprej sam pri sebi dejal, da je sto funtov presneto lepa teža. Nato mu je prišlo na misel, da bi njegov hrbet utegnil biti slaboten. Slednjič pa se je po petih minutah brezuspešnega napora sesedel vrh vreče, s kstero se je rval, krepko zarobantil in si obrisal potno čelo. Iznenada je zapazil, da ga izza vreč z živili opazuje stric, John Bellew, in se mu posmehuje. "Moj Bog!" je vzdihnil ta apoStol utrjeno-sti. "Iz našega levjega plemena so se začeli roditi slabiči. Ko mi je bilo šestnajst let, sem se s takimi stvarmi igračkal." "Ti pozabljaš, striček, da jaz nisem bil vzgojen z medvedjim mesom." "Ko bom star šestdeset let, mi bo taka teža še vedno igrača." "Daj mi jo pokasati." In John Bellew mu je pokazal. Bil je sicer rftar oseminštirideset let, toda sklonil se je kot mladenič, prijel vrsto čez sredo, da mu je prosto visela na rokah, s« s hitro kretnjo vzravnal in — Že mu je vreča ležala na rami. "Spretnost, fant, spretnost — in hrbtenica." Kriš je spoštljivo snel klobuk. "2iv čudež si, striček, živ, sijajen čudež. Kaj deš, aii si bom kdaj pridobil tako sprstnost?" John Bellew je skomizgnil. "Se preden se pot pravzaprav pridne, jo boš ucedil nazaj." MNe, tega se pa nikar ne boj," je vzdihnil Kriš. "Tam v meStu je 0'Hara, rjoveči lev, ki me čaka. Nazaj ne grem, dokler ne bo sila." Prva noinja je Šla Krišu po sreči. Najeli so Indijance, da odneso njihovo dvatisočpetsto funtov težko zalogo do Finneganovega (Finl-genovega) križpotja. Od tam naprej je delo čakalo njihovih lastnih hrbtov. Sklenili so, da napravijo vsak dan eno miljo. To je čisto lahka reč — na papirju namreč. Ker je John Bellew moral čuvati šotor in kuhati, nI mogel to-voriti več kot enkrat na dan. Tako so morali njegovi trije mladi fantje prenesti vsak dan osemsto funtov miljo daleč. Ako so si natovo-rili vsakikrat petdeset funtov na hrbet, so prehodili vsak dan šestnajst milj obloženi in petnajst milj prazni. "Ko si prenesel poslednji tovor, ti namreč ni treba več iti nazaj,", je Kril razodel prijetno skrivnost Osemdeset-funtni tovor je zahteval devetnajst milj pota vsak dan, stofuntni pa samo petnajst. "¡Nisem prijatelj hoje," je dejal Kriš, "zato bom nosil po sto funtov." Opazil je na stričevem obrazu nejeveren smeh, pa je naglo dodal : "Seveda se moram prej utrditi. Kdor hoče nositi, se mora privaditi oprtam in se navzeti apretnoeti. Začel bom s petdesetimi funti." Storil je tako In veselo odkorakal po stezi. Odložil je tovor na prihodnjem taborl&ču in se vrnil. Bilo ja lažje kakor si je mislil. Toda dve milji sta ta posneli Žametno površino njegove moči ln na vrh Ja prihajala mehkužnost. Njegov drugi tovor je tehtal petinšestdeset funtov. Že ni več korakal tako živahno kot prvič. Spotoma se je Često ustavil pri kakšni skali, naslonil nanjo svoje breme in počival, kakor je videl druge. Pri tretjem tovoru je postal pogumen. Oprtal si je petindevetdeset funtov težko vrečo fižola in se napotil Ko je prehodil sto vatlov, je Čutil, da ga teža zmaguje. Sedel je na tla in si obrisal potno čalo. -------;- "Kratke razdalje in kratki počitki," je mrmral, "to je vsa umetnost" Včasih ni naredil niti sto vatlov, In kadar je vstajal, se mu je zdel tovor neizmerno težji. Lovil je sapo ln znoj ga je oblival. 'Preden je imel za seboj pol milje, je slekel volneno jopo in jo obesil na drevo. (DaUe lrfeodaJM.) Mira Gruhenberg: Tetina najboljša vloga Za prosto službo se je potegovalo sto nezaposlenih. Kden izmed njih Je bil Charles Fo-rain, in prav on je imel najmanj tipanja, zakaj ne priporočila ni imel ne izpričeval. "Ali imam lahko vaaj malo upanja," Je sramežljivo vprašal. "Predsedniška seja bo v are-do." j«, godrnjavo menil ravnatelj, "tam ae U> šele odločilo." Torej apet teden dni čakanja. Čakanja — zaman, Zakaj — da bo plutla» dobil nekdo drugi, Je bilo itak že pribito. £e mesece in meneče je tako. Nihče mu noče dati priložnosti, da bi po-kasal. kaj amorr .in zna. Seveda. če ae ozirajo zmerom le na take le čednoati. kakršne ao toč-noetv pridnost in zanesljivost: v teh se kakopak ne more kosati z drugimi. Tod» v njegovi glavi je kar vršalo «tvarnlških domlslekov; prav gotovo bi'njegove ideje, ki jih je stresal kar it rokava, vsakemu podjetju «td aiie koristile. "Prav tako vsm gre. kakor meni," je zamišljeno dejala TI-ikU. arčkana gledališka levi* nja, ki ji je v neki majhni kavarni tožil svoje gorje, čeprav jo je bil šele komaj spoanal. Morda je prav čudna skupnoat njune usode zgradila tako hitro most med obema mladima Človekoma . . . 'Tudi meni nočejo dati nobene velike vloge, ker ne verjamejo moji nadarjenosti." je žalostno dodala. "Tega res ne razumem," je galantno odgovoril Charles, "saj vam mora vaša lepota vendar vsepovsod odpreti vrata." "Mislite?" Je hladno vprašala. "TskAnih poti ne ubiram!" Je energično dodala. "Rekel bi," je modrijansko pripomni) Charles, "da je z le-jn»to tako kakor z bogastvom, reven človek mora plačati z denarjem. bogatin ima pa kredit ..." Tako ae je torej začel pogovor, ki je trajal Ae dolgo. V sredo bo odločilna predsedniška seja. Toda aaj vemo. kakšne ao take in podobne reči ; ravnatelj izbere po avojl volji, ae j» pa potrdi. In rsvnstelj je bil fte ubral; ministrovo priporočilo je as pečati lo u*<»do devet in devetdesetih. Toda v torek je dobil ravnatelj oepričakov sno obisk. G» Isntno je ponudil arčk*ni dami »u>l in jo vpr»š»t: "Prišla sem po listine svoje \ moža, ki se je potegoval za prosto sluftbo." "Odločitev bo šele jutri, ml-loatljiva." Je prijazno dej»l ravnatelj. "Vem. Tod» moj mož nim« prav nobenih š»na." "Zakaj bi človek že vnaprej vrgel puško v koruzo," je še laakaje vprašal ravnatelj. "Spričeval nima in priporočil tudi ne." Ravnatelj se je nasmehnil: "To nič ne de; vsakdo mora en krat začeti." "Občudujem vašo bistroumnost in uvidevnost, toda rekla aem že. da niti priporočila ni ma." "Pri nas ne poznamo protek- •iJe." "To se Imenitno sliši, gospod ravnstelj. Kljub temu ps sta vi m, ds moj mož službe ne bo dobil." "Nu. p« staviva; kolikšen je vstavek V* Up» ienfečk» je vstala: "Ce vas 1» razveselilo, ko boste videli »rečno ženo. potlej vas prosim. da ml pridete veselo novico sami povedat." Ravnatelj ji j» galantno po-nudil roko in vprašal: "Prosim za ime vašega soproga." •Vharles Forain." e • i m vam lahko uatrešem?" Nszlednji dsn Je bil n» pred- log ravnatelja sprejet Ch»rles Forain v službo. Ravn»telju se je od sile mudilo, da odnese ljubki ženici veselo vest le toplo. Pri Forainovih je bila miza pogrnjena za tri. S aladkogrenkim nasmeškom Je ravnatelj pripomnil: Torej ste že pričakovali, da ae bo srečno izteklo?" "Navajena sem," je žareča od sreče odgovorila domačica, "da stave zmerom izgubim." V naslednjih tednih so se vsi predstojniki podjetja prepričali o dveh stvareh: prvič da je Ch»rles z» vsako delo nepora-ben, drugič pa, da je gospa Fo-rainova naj pri kupne j ša ženica, ki je sploh kdaj stopila v te dolgočasne pisarne. Prihajala je sicer prav redko, toda zmerom takrat, kadar se je nad glavo njenega nediscipliniranega moža obirala nevihta. "Z mojim možem niste zadovoljni, čujem," je očitajoče po-tožila ravnatelju. "Včasih pride prepozno in tudi med delom se mu včasih prikrade kakšna napaka. Ali mar ne?" "Žal," je potrdil ravnatelj, "vsak dan slišim kakšno pritožbo." "Zakaj ga pa pustite na takem mestu, kjer dela ne zmore?" "Vi sami, milostljiva, tako govorite?" "Da. Ce bi bila jaz ravnatelj, bi v dobro podjetju, sicer pa, kaj bi vam dajala nasvete . . ." "Da, že ..." je odgovoril ravnatelj, ne vedoč, kaj naj1 zine. "Vi sami, gospod ravnatelj, ste dovolj modri, da boste na njegovo mesto postavili človeka, ki je poosebljena točnost in pridnost, in ki ima tudi sicer vse druge potrebne čednosti." 'Torej naj vašega moža . . ." "Kakopak, gospod ravnatelj. Mojemu možu dajte takšno delo, kjer bo lahko pokazal svoje zmožnosti, svoje imenitne do-misleke, kjer bo lahko svojo stvarnilko'moč porabil v korist podjetju." Uganili ste mojo namero, milostljiva," ji je pritrdil rav natelj in j1 vroče poljubljal roko, ki mu ja ni odtegnila. Na sploitio začudenje Char-lesu niso odpovedali. Narobe. Dali so mu imenltnejio službo — in mož se je tam počutil prav zadovoljnega. In glej, od tistega dne so bili s Charlesom tudi vsi drugi zadovoljni: po zaslugi njegove Imenitne propagandne ideje je podvojilo podjetje prodajo. Zadovoljen je bil torej Charles, ki se mu je obetala plodonosna kariera, zadovoljna je bila lepa ženica, ki ji je navdušeni ravnatelj pošiljal vsak dan prekrasno cvetje in darove, in zadovoljen je bil naposled le ravnatelj sam, ker si je obetal, da bo sčasoma dosegel pri njej še kaj več, ne samo ljubeznivih besed in pogledov. Toda čas je mineval — in ravnatelj nI dosegel ničesar več. Njegova straat se je kakopak samo stopnjevala in lepega dne spomladi je tako prekipela, da je rotil Tineto, naj se loči od svojega moža ln postane njemu žena. "Ločitev Je nemogoča," je odločno dejala lepotica. "Zakaj T Globoko je Tineta zajela sapo, preden je odgovorila: "Ker le poročena niaem." "Torej sta njegova prijateljica?" Tudi to ne." "Prosim vas, za pet ran božjih, pojasnite mi to čudno zadevo." Odkritosrčno mu je povedala načrt ki sta ga — siromaka — takrat v kavarni skoval». Imenitno se jima Je bil posrsčil." Dv» uboga človek», brez belič» in brea ume; — zakaj bi ne bils drug drugemu pomagal»," je prostodulno dejala. Morda si adaj mislite, da je to odkritje ravnatelj» razveselilo in navdotilo. aaj ni bilo njegovi strasti nobenih legitimnih zaprek več v napoto. Tod» človeška narava je čudna. Zdajci ae je ravnatelju zazdela Tineta brez teh ovir mnogo m»nj poželenja vredna, celo jeail ae je. da Je nasedel na limance. I ¿epi ženici je dal koj Usti dan alovo. Charlesu jo p» grenil življenje, kjer mu g» J» le mogel, e Prav v tistem čsau je razpi-aalo neko konkurenčno pod- jetje imenitno službo. Kakopak se jih je spet mnogo potegov»k> zanjo in tudi Charlesa nI manjkalo med njimi. Nič ni kazalo, da bi službo dofcil, toda dan pred odločitvijo Je obiskala Tineta ravnatelja. Galantno ji je ponudil stol in vprašal: "S čim vam lahko ustrežem?" — "Prišla sem po listine svojega moža, ki se je potegoval za prosto službo." — "Odločitev bo šele jutri, milostljiva." — "Vem. Toda moj mož nima prav nobenih lana." — "Zakaj bi človek že vnaprej1 vrgel puško v koruzo?" — "Spričeval nima in priporočil tudi ne." — To nič ne de. Vsakdo mora enkrat začeti." — -Občudujem vašo uvidevnost, toda rekla sem že, da niti priporočil nima/' — "Pri nas ne poznamo protekcije." — To ae imenitno sliši, gospod ravnatelj1. Kljub temu pa stavim, da moj mož službe ne bo dobil." — "Nu, pa staviva; kolikšen je vstavek?" — "Ce vas bo veselilo, ko boste videli srečno ženo, potlej mi pridite veselo novico sami povedat.", e Naslednji dan so na ravna-teljski seji sprejeli Charlesa v službo. Ravnatelj j*a takoj po uradnih urah odhitet v stanovanje prikupne ženice, da bi ji sporočil veselo novico še toplo. Toda na poti je srečal dobrega znanca, ravnatelja konkurenčnega podjetja, Id mu je kar brž odprl oči . . . Z zbadljivim nasmeškom je stopil ravnatelj v stanovanje, kjer je bila miza že pogrnjena za tri, "Čestitam, milostljiva, vašega moža smo sprejeli v službo." "Ali si lahko mislite, gospod ravnatelj, kako srečna aem?" "Ni vredno besed, milostljiva. Ker smo pa sprejeli v službo vašega moža, bi vas prosil, da mi zastran reda pokafcete poročni list," je posmehljivo dejal ravnatelj. Z zlobnim izrazom je pričakoval njene zadrege. Toda lepa ženica je stopila mirnih korakov k pisalni mizi. "Prosim," je dejala in ponudila ravnatelju neomadeže-vano listino, kakor se to spodobi za poročni list, ki je star šele osem dni... A. Jean: Brada mu je slonela na belo svetlikajoč i h se konicah trdega o-vratnika nad smokingom, kar je dajalo igegovi zdravi polti iše močnejši povdarek. Oči ao se mu svetile globoko in v gladko počesanih laseh je tisočsvečni gledališki lestenec bleščeče odseval* _"Da bi me vendar opazil," si ie mislila Laurence, ki je bila zaposlen» samo v prvem dejanju. V obeh naslednjih se je učila svojo vlogo, katere še ni znala popolnoma na izust. Ko je prihodnji ve$er spet poškilila skozi odprtino v zastoru, bi bila od presenečenja skoraj rahlo kriknila: v loži št. 7 je sedel spet tisti lepi visoki neznanec. "To velja meni," si je mislila ne čisto brez ponosa. Ko je bilo prvo dejanje končano, je Laurence spet poškilila v dvorano: loža štev. 7 je bila prazna, mladi mož je izginil. "Sijajno! Komad je videl že včeraj in ker nastopam samo v prvem dejanju, ga ostalo ne zanima več." Naslednji večeri so Laurenco potrdili v ti veri. Vselej pred začetkom predstave se je pojavil mladi *mož v fstt loži in s koncem prvega dejanja je izginil. To se je ponavljalo večer za večerom. "Zakaj neki nima toliko poguma, da bi me počakal pri odrskih vratih?" se je spraševala Laurence. Izprva je pripi-> «ovala to obzirnost njegovi dobri vzgoji, nato spet je mislila na pretirano plašnoet pred ženskami. Nazadnje jo je pričela ta nerazumljiva obzirnost navdajati s strahom. Po dveh tednih je zacepetala z nogo: če gora ne pride k Mohamedu, potem mora pač Mohamed iti h gori. In odločila se je, da se bo sama lotila zadeve. Priložnost se ji je kmalu ponudila. Ravnatelj je nameraval preiz-kuttiti neko novinko in ji poveril za nekaj večerov vlogo. Ta si je za prvi prosti večer preskrbela vstopnico za ložo štev. 7. Ko je vstopila je bila loža še prazna. Porabila je priliko in si obnovila šminko in puder. Tudi ta večer se je odigrala običajna igra: tisti trenotek, ko je igralka, ki je nadomeetovala Laurenco, stopila na oder, so se odprla vrata in mladi mož je, Četrtek * s^j previdno po pr8tih v ložo. Sedel je poJi Predal na oier^ mm izrazom odvrnil ,, \ "Ni dvoma, !» i® videl, da nocoj VS '»» J«." «i je Laur jala vsa zadovoljna . ^janje se je končalo in i je posvetila luč. 1 ..2!*, 'U v«tsia kal», v Neznanec globoko priklonil. "Prosim* oprostite" Od, vrata in odšel. «To ' t prehudo. ,Nj me «p^J Cez nekaj trenutkov Laurence odšla iz loie in . dala na hodnik. V dvorani j gledala neznanca iz lože ¿t 1 je malomarno slonel ob točil Toda -- toda zdaj je bil, v belo toča j ako haljo. Na hip je že pričel virtuozno ponikljano posodo, v kater jpretno kakor iongler vliva kočine iz steklenic naji lih oblik in barv. Nato se je z jeznim ,zrs okoli ust obrnil k debelemu] žakarju, ki je na drugi sti čilnice z blagorodno do stvenostjo varoval blagajn. '.'Jim," je dejal neznan«, je vendar nekaj atra*n« se ne moreš odločiti, da štacuno vsaj četrt ure pi si bom moral še večkrat, ni treba čakati nate na ho ogledati to prvo dejanje, tako neizmerno dolgočasi, norim! Zanikern komad, i zmerom prava Shakeip mojstrovina spričo «r neznanja igralcev . . ." In obrnjen k nekemu "Gospod, vaš mand« koktail bo takoj gotov." Razočaranje ". . . Med nastopajočimi se je zlasti odlikovala mlada dama, gdčna Laurence Arlos, s svojo prikupljivo zunanjostjo in dobro mimiko. V velikem ljubezen-skem prizoru v drugam dejanju je mlada umetnica pokazala močan talent. . ." To kritiko je brala Laurence Arlos tisto jutro po svojem prvem nastopu v Bourdetovi "Jet-nici". Po dolgoletnem delu, po naporih, ki so ee zmerom i znova iz-jalovljali, je mlada igralka aled-njič dosegla prvo stopnjo na poti k uspehu .. . Laurence Arlos je medtem postala splošno priznana ljubljenka občinstva. In ko ji je celo državno gledališče Odeon ponudilo pogodbo na več let, je bila brezmejno srečna. In vendar ... ' t 1 Laurene Arlos se je navadila, da je vsak večer pred predstave na skrivaj z levim o-česom škilila skozi luknjo v zastoru. Najblj jo je zanimal bleščeči pas lož in pod njim gledališka dvorana. Seveda v ložah je največ u-panja na plen, kadar gre za lov na moža! Kako lahko je ujeti tod mladega moškega I Laurence je videla adaj tam mlado leno. ki je zdolgočasena ob strani svojega navdušenega mota žvečila gumi. "Kako jo zavidam 1 — Šestindvajset let imam le. Pa se le noben molki ni spomnil, da bi me poprosil za roko," ai je mislila Laurence. Prvi od treh udarcev n» gong. kl oznanjajo pričetek predstave. jo Je iztreznil. Urno Je stekla s» kulise. Samot» je neskončno mučila Laurenco. Ni se prav nič trudila. ds bi našla sorodno dušo, ki bi enako utripal», kakor »i je s»m» domišljala, d» utrip» nje-njena ... In vendar, nekeg» večer» — Igrali ao ravno prvikrat nov komad — je aadel v loži Štev. 7 mlad molki, po videzu športnik, ves ožgsn od sonca, ki JI Je vzbudil vso poaomost. ANV.V.KSUIA/J ; 1 arnet Vedno nizke cene za X-KAY- Ure: 6:80 do 8:30 rofcr Phone: Harriaoa 0751 3 2 h > S TAl l 0|l|)O-|| II.IU. I AU ste ie aaro«iU PmrtUi trajne TredneeU. Id ga n sal dineld Ust aveiMia prljstdji rodniku v dtoeiovlaoT Ta i« «i lahke peiljete irejcwi ▼ *m» PRIDITE V JUGOSLAVIJO 7 dni de vaše domovine, če potujete na ekepreoaih parnikih BREMEN E U ROPA 06BBNO VODENI 1 Z LET ODPLUTJE IZ NEW YORKA 3. SEPTEMBRA as znanem parniku HANSA I zborne ieleaniške zveze od Ckerbourfa in Hsaibergs HASBIRB-AMERICAN LIH MITI IEINM LL0YI 1M W. RANDOLPH ST. CHICAGO Ô. d d 'a 8 TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA Tiska vabila za veselice in shode, viiitn'^- ^ knjige, koledarje, letake itd. v ^nsk^ J^ * slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziKu m VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ( 1 KS> S.N.PJ.. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vta pojasnila daje ved.l" ti.kan» Cene zmerne, onijzko delo prrt Pilite po informera aa «—^ printer 2«&7-5* SO. LAWNDALE AVE*1 * Telefon RecfcWell t4*'1 CHICAGO, ILL. Tam ae dobe as šal* ** "