METOVALEC.
IlustMan gospodarski list s prilogo Jrtnar".
Uradno gfa, glasilo
c. kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
..Kmetovalec-' izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Ddje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na >/, strani 8 gld., na >/4 strani 5 gld. in na '/« strani 3 gld. Pri večili naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5.
Molji. — Lonec za kisavo. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inserati.
Molji.
(Ob enem odgovor na 109. vprašanje.)
Molji delajo po hišah velikansko škodo, zato menimo, da je prav, ako v kmetijskem listu obširneje opozorimo naše gospodarje na načine, kako jih zatirati, vsaj je ohranjenje notranje hišne oprave in obleke tudi kmetovalcu, ki hoče uspevati, ravno tako potrebno, kakor ohranjenje gospodarskega imetja. Moljev imamo raznih vrst, ki nam povsod silijo v stanovanja.
Oni nam razjedajo in razdevajo dragoceno krznino, suknena in volnena oblačila, žimnice in pernice na posteljah, naslanjače, sedala in drugo z živalsko dlako nagačeno pohištvo. Takisto kvarijo molji ptice in sesalce po prirodopisnih muzejih, kajti pred njimi ni varna nobena stvar, ki je od perja ali pa od živalske dlake. Vrhu tega se še hitro plodijo, tudi majhni so in delajo tako na skrivnem, da jim človek navadno pride na sled šele tedaj, ko je uže na škodi. Še vesel mora biti, ako jim ustavi pogubno delo in da reši vsaj nekaj. Jeseni, ko si je treba poiskati toplejše obleke, toži se vse vprek na molje. Temu so razorali suknjo, jo bode mogel obleči samo še za silo, a onemu so
prevotlali in sklestili tako, da ni več za nobeno rabo. In vender je siromak mislil, da jo bode nosil vsaj še tri zime, če ne več. Najmenj belijo molji glavo tistemu, ki ima eno samo suknjo, ki jo nosi po leti kakor po zimi, o petkih in svetkih. Kajti tega ni še nihče videl, da bi bili molji komu suknjo požrli na živem životu. Kakor druga kvar-ljiva svojat, tudi oni niso prijatelji belemu dnevu, še menj pa dežju in vetru.
Molji so metuljčki, zelo mič-keni metuljčki. Znati jih je po str-čeči glavi, po drobnem telesci in po ozkih in dolzib resastih krilih, ki so v miru v podobi strehe zga-nena, ali pa okoli trupla ovita. Na glavi nosijo dlakav čop in poleg ve-licih oči precej dolge nitkaste tipal-nice. Nekaj posebnega so dolge resice, s katerimi so krila zadaj obrobljena. Te resice tudi delajo, da so krilca videti širja, nego so v resnici. Metuljčki se pokažejo časi uže meseca maja in letajo najrajši zvečer. Po dnevi sedi mirno po temnih kotili, ako ga hočeš prijeti, smukne urno izpod prstov in navadno uide. Ako loviš letečega, pade hitro na tla in se skrije v kako Jodoba 22.	raz0 Največ so neznatne barve,
da I sivkasti ali rjavkasti ali vender nahajajo se med njimi jo prelepo risani in pisa'ni metuljčki. Ako jih s povečalom
ogleduješ, priznati ti bode, da so molji najkrasnejši metulji. Ali kdo jih gleda?
Molj v popolni podobi kot metuljček ne dela ni-nikakeršne škode, ker nima grizočih čeljusti, temveč samo zvito srkalo. Škodljiv je le v svoji mladosti, ko je še ličinka, rekše: gosenica. Moljeva samica znese predrobna bela jajčka na primerno mesto, kjer mladi takoj najdejo hrane. Gosenice so drobni, belkasti črvički rjavoglavci. Vsak tiči v majhni cevki, katero si je spolstil od zgri-zene robe. Ta cevka je na obeh konceh odprta, in gosenica jo vlači vedno s seboj. Pod zimo jo prilepi na kakšno steno, bodisi v omari, bodisi na zid in šele prihodnje vzpomladi se v njej izpremeni v bubo, iz katere naposled izide metulj.
Moljev se ubraniš najbolje s tem, da sukneno in volneno obleko, krznino in kar je še druzih tacih stvari, večkrat obešaš na zrak in na solnce ter ob tej priliki vse dobro iztepeš in učistiš. V shrambah pa imej vse v platnenih rutah zavito. Resnica je tudi, da nekatere močno dišeče tekočine odvračajo molje, tako n. pr. terpentinovo olje, karbolova kislina in petrolej. Sitno je samo to, da vse te stvari tudi človeku smrde in da nobeden ni prav pri volji take duhove imeti v stanovanji. Pravi perzijski prah proti mrčesom med obleko potresen tudi odganja molje.
Po naših hišah bivajo posebno štiri vrste moljev, namreč: močni molj, suknarski molj, krznarski molj in perni molj.
Prvi je močni molj. Metuljček ima belo glavo, prednja krila so siva in temno morogasta ter imajo v sredi tri črne pike v eni vrsti; zadnja krila so jasnejša. V miru drži krila ravno. Njega gosenica živi v moki, v otrobih, pa tudi v volnenih tkaninah in v dlaki. Metuljček leta zvečer in po noči skoro vse leto.
Suknar ski molj ima srebrnasta krila in na korenu ob hrbtu na vsak strani belo piko. Gosenica živi v suknu, v volnenih oblekah, v preprogah, posteljah, v sedalih in tudi v krznu. Metuljček leta uže meseca maja, in za tri mesece je gosenica uže dorasla.
Krznarski molj nosi na glavi čop rumenkaste dlake; prednja krila so rumenkasta, zadnja sivkasta, a oboja se močno svetijo, kakor bi bila od svile. Prednja krila imajo navadno — pa ne vselej — dve manjši temni piki v gornji polovici in eno večjo v spodnji.
Ta molj polaga svoja jajca najrajši na mrtvo živalsko dlako, torej na krznino, žimo, nagačene živali, pa tudi na volneno obleko. Po hišah, kjer se temu mrčesu ne stopa krepko na prste, videti je jeseni in po zimi na stenah in na stropu vse polno visečih mešičkov s prezi-mujočimi gosenicami. Te mešičke je treba skrbno obrati ali omesti ter jih pohoditi ali pa sežgati. Da ti ne oglo-jejo dragocene krznine, prezrači in učisti jo precej vzpomladi, potem jo s perzijskim prahom potreseno in v prtenino zavito hrani med perilom, v katero nobeden molj ne zahaja. Samo ob sebi se razumeva, da suha vročina zamori tudi krznarskega in sploh vsacega molja.
Četrti v tej malovredni družbi je:
Perni molj. Perni molj je krznarskemu močno podoben, zlasti tacemu, ki na prednjih krilih nima ni-kakeršnih pik. Prednja krila so jasno rumena in nagi-bljejo nekoliko na polteno, zadnja so pa bledo-sivkasta in se svetlikajo rumenkasto. Tudi so ožja in na konceh ostreje prirezana, nego pri krznarskem, ki je vrhu tega za mrvo večji.
Živi v perji, pa tudi v vsaki drugi tvarini, ki je narejena od živalske dlake. Glede zatora velja o njem vse, kar smo prej o druzih povedali.
Po raznih knjigah in po časopisih hvalijo se in priporočajo h i t r i in gotovi pomočki proti moljem brez konca in kraja. Lehko bi ž njimi napolnil nekaj strani. Tega vender ne storim, ker bi mi bralci za to vedeli slabo hvalo. Enega samega mislim tukaj omeniti, če tudi mu sam ne dam mnogo vere, ali poskuša se lehko, in toliko vem, da škoditi ne more. Ta mnogo hvaljeni moljski strah je neka rastlina, rastoča pri nas povsodi okoli hiš, ob potih in po mejah in cvete od junija do jeseni. Imenuje se medena detelja, tudi k o koteč, nemški: Steinklee, latinski: Melilotus officinalis. Ta rastlina zraste časi možu do pasa in ima trojnate liste (peresa), rekše, zmerom stoje po trije listi skupaj. Drobni, lepo rumeni in močno dišeči cveti nabrani so v podolgastih grozdih. Te rastline torej natrgaj in potakni nekoliko vršičev med obleko, po posteljah in povsod, kjer ti molji zadajejo strah. Vsi molji pobegnejo in druzih ne bode blizu, ako medene detelje hvalilci — resnico govore. V ostalem poskuša se lehko, kakor sem uže zgoraj rekel.
Lonec za kisavo.
Vprašanja in odgovori.
Drugi odgovor na 153. vprašanje. Jagnjeta, in sicer ovne in ovce, vzhodno - frizijskega ovčjega plemena ie dobiti pri podpisanem, kateri je lansko leto, takrat kakor kranjska kmetijska družba, kupil v Hebu 5 ovac in ovna tega plemena.
Josip Iiijavec, v Šempasu (hiš. št. 9) na Goriškem.
Vprašanje 169. V moji hiši mi delajo molji strašansko škodo, vse razjedajo, in če kakšno volneno blago spravim le za en mesec, pa je uže načeto od moljev. Izvolite mi svetovati, kako pregnati molje? (P. R. v D.)
Odgovor: Ker bi obširen odgovor na to vprašanje utegnil marsikoga zanimati, priobčujemo ga na drugem mestu današnje številke. Popis moljev je po3net iz izvrstne Erjavčeve knjige „Škodljive živali".
H. Bechman piše kmetijskemu listu „Oeconomu" to le: Razodeti vam hočem, kako sem si naredil lansko leto za domačo rabo kisavo od zelja in repe, to je, kako praktično sem si izmislil obteženje kisave. Ko je bilo zelje v lonci, pogrnil sem je po vrhu s čisto ruto, kar se itako mora vselej storiti, in položil sem na njo pripravo za stiskanje. Podoba 21. jo kaže. To je navadna pokrova, ki gre natanko v odprtino lon-čevo. Na pokrovo je pribita deska, 25 % dolga in spodaj 10 c/m široka. Da more ta pokrova pritiskati na kisavo, privezan je dvojen motvoz na en roč lonca, potem potegnen čez desko in zopet privezan na drugi roč lonca. Na vsaki strani na sredi potisneta se med motvoza klinci, s katerima se
motvoz napne, kakor pri ročni___
žagi. Ako motvoz čez nekaj	~Podoha 21.
časa odjenja, pa se zopet napne.
Podoba 22. kaže lonec s kisavo, ki je z ravnokar popisano pripravo stisnena, in sicer bolje in silneje, nego s kamenjem. Druga velika prednost te priprave je tudi snaga. Kadi je tudi na ta način lahko stiskati.
Vprašanje 170. Zelo uii ugaja, da so v »Kmetovalci" razne cene naznanjene. Jaz imam tudi na prodaj kakih 10.000 % suhih češpelj, zato prosim, naznanite mi trgovca, da bi mu jih prodal po ceni, zaznamenovani v „Kmetovalci". (J S. v Z. T.)
Odgovor: Kmetijska družba naša, oziroma uredništvo tega lista, radovoljno ustreže vsakemu, ki se obrne do nje, seveda kolikor jej je mogoče. Da bi pa družba tudi za vsakovrstno kupčijo posredovala, to pa vender ne gre. Bodi nam dovoljeno na tem mestu nekaj o tržnih cenah Dunajskih omeniti in posebe o cenah suhim češpljam. Mi posnemamo te cene vedno iz najnovejših Dunajskih tržnih poročil, zato pa nikakor ne moremo vedeti, katere Dunajske tvrdke plačujejo blago po tej ceni, kar je mnogo čitateljev našega lista uže od nas zahtevalo. Kar se pa tiče suhih češpelj, pa je v »Kmetovalci" zapisana cena vedno za slabejše blago, ki pa vender ni na dimu sušene, torej je ta cena še vedno veliko viša, nego za slabe naše češplje. Cena češpljam je zavisna od njih debelosti, tako na pr. pravi zadnje tržno poročilo: Češplje, ki jih gre 70 do 75 na kilogram (T0/7r>), so po 34 gld. ; s0/85 češplje so po 32 gld., ,J0/ioo češplje po 29 gld., ,l0/,,0 češplje po 28 gld. in navadno tržno blago po 26 gld. meterski cent.
Vprašanje 171. Imam kravo, katera nosi uže tri tedne čez rok. Ker se bojim kake nesreče, prosim pouka, kaj mi je s kravo početi? (J. P. v C. pri Gorici).
Odgovor: Da krava nosi uže tri tedne čez rok t j. čez 9 mesecev, to prav nič ne de, ker čas 9 mesecev je le povprečen, a krava lahko donosi popolnoma zdravo tele uže v 230 dneh, pa ravno tako lahko podaljša ta čas na 321 dni, t. j. skoraj na 11 mesecev. Bodite torej brez skrbi, če je krava le drugače zdrava.
Vprašanje 172. Imam konja, kateremu je počilo kopito pO Črez, sedaj še ne močno, a da bi ne šla razpoka naprej in da bi se mi konj ne pokvaril, prosim pouka, kako ravnati s kopitom, da je ozdravim? (J. P. v č.)
Odgovor: Rog na roženi steni poči ali se razkolje včasih poprek ali počez. Primeri se to večidel po nadkopitnih nastopih in sploh po ugnidah ali operacijah žilnatega nadkopit-nega svitka, pri katerih se je kaj te žilnate spletenice odrezalo. Znano je, da rog stene raste iz tega svitka Ko je torej bil na ta ali on način poškodovan, zaostala je za tisti čas rast rogu in nasledek zaostale rasti je, da roga manka, in to je — poprečna razpoklina. Prav za prav je le začasno prejenjanje rasti stenskega roga. Tz tega se tudi lahko razume, da se taka razpoklina nikdar ne zaraste in da izgine le takrat, ko je pri vsakem podkovanji stena bila porezana, da je razpoklina vedno niže šla in zadnjič bila celo odrezana. Iz tega se pa tudi razvidi, da kolikor daljšo pot ima razpoka od zgoraj doli, toliko dalje časa traja, da izgine. Na prstni steni se računi sploh blizu 1 leto, na prvi polovici stranske stene okoli 9 mesecev, na drugi polovici te stene pa 4 do 6 mesecev. Poprečne razpokline ne pomenijo veliko in same po sebi ne potrebujejo nobenega ozdravljanja, ker zdravnik tudi ine more storiti ničesar nego to, da da razpoko zamazati s ismolo, da se prah vanjo ne nabira. Le takrat, ko bi razpoka vseskozi šla skozi rog noter do žilnate stene in bi ta razpoka imela ostre robove ter bi žilnata stena ven silila in še ščipala, ttakrat je treba pomoči zdravnikove, ki s kovaškim nožem ostri irob starega spodaj ležečega roga za toliko poreže in ogladi, <da ne more žilnate stene raniti. Zgornji rob razpoke pa pusti ]pri miru ali ga pogladi k večemu le za toliko, da se lahko w razpoke vtakne osvalček prediva; nanj položi veči in trdo 2zasukan prediven osvalček med razpoklino in jo pritegni z cozkim trakom, katerega čez konec podkve naravnaš in privežeš ttako, .da trdno drži. Bolečine potem kmalu nehajo, da je le žžilnata stena pod rogom. Tudi ni treba obeze prevezovati, ako jje nisi naredil tako rahle, da žilnati deli zopet ven silijo.
Vprašanje 173. Kaj bi moral storiti pri svoji kravi, da bi se odvadila jesti cunje, usnje, gnoj i. t. d., a dobre klaje, bodisi sveže ali suhe, pa niti ne pogleda? (J. T. v R.)
Odgovor: To ni razvada, ampak le nasledek bolezni, ki prihaja od slabe ali izprijene krme in od pomankanja apna v krmi. Zdravljenje te bolezni je popisano v knjigi družbe sv. Mohorja „Domači živinozdravnik" na str. 75. pod sestavkom „Li zanje".
Vprašanje 174. Kako je odpraviti uši na mladem sadnem drevji? (J. P. v R.)
Odgovor: Na enako vprašanje smo odgovorili uže v zadnji številki „Kmetovalčevi" pod št. 163., zato Vas opozarjamo na tist odgovor.
Vprašanje 175. Škoduje li smrekam, ako jim odteka smola, in ali se da tok smole ustaviti in rana zaceliti? (A. M. v L na Goriškem.)
Odgovor: Gotovo škoduje smrekam, ako se jim odteka smola, zato rabijo le tiste smreke za dobivanje smole, katere itako kmalu posekajo. Ako mora dajati smreka več let smolo, zlasti če je še mlada, potem prične gniti po sredi. Ranjeno smreko, kateri se odtaka smola, pustiti je pri miru, da sama od sebe ozdravi, ker smola, ki se izteka iz rane, je naravno zdravilo za njo. Ako se pa smola vedno pobira, potem se pa rana ne more zaceliti.
Vprašanje 176. Kako bi se dalo napraviti z malimi stroški in na priprost način iz Žaganja dosti pepela, ki bi
bil izvrstno gnojilo za travnike, dočim kar na kupu sežgano žaganje prav malo da pepela? (J. V. v K.)
Odgovor: Zelo čudno vprašanje! Menjajte goldinar, kjer ga hočete, povsod dobite zanj 100 krajcarjev, in sežgite les, kjer in kakor ga hočete, vedno boste dobili toliko pepela iz njega, kolikor je rudninskih snovi v njem. 100 hjg suhega bukovega lesa ali žaganja da vselej preko hjg pepela, 100 % suhega mehkega lesa pa le 2'/4 %
Vprašanje 177. Kje izdelujejo Eugmayerjeve pluge in kje popravljajo dobro stare take pluge? Pri nas so se uže trudili mnogi kovači, da bi tak plug popravili, a nobenemu se ni posrečilo. Navadno potrebuje popravljen plug en par vprežne živine več, nego poprej. Ustregli bodete mnogim po naših krajih, ako nam sporočite o tem. (J. V. v K.)
Odgovor: Čudno se nam zdi, da bi pri Vas ne znal nobeden kovač popraviti takega pluga, dočim v Ljubljanski okolici in po mnogih drugih krajih domači kovači ne le popravljajo take pluge, ampak izdelujejo tudi popolnoma nove. Prvi Zugmayerjevi plugi so prišli potom kmetijske družbe na Kranjsko, in sicer jih je dal Tomaž Bohrer v Celovci, na katerega se pismeno obrnite. Gotovo potrebujete težih plugov za dva para vprežne živine, zatorej mora biti seveda močna deska, katere navaden kovač z navadnim orodjem ne more narediti. Tudi Fr. Luttenberger v Weizu na Stajarskem Vam postreže s težkimi Zugmayerjevimi plugi.
Vprašanje 178. Kako daleč narazen naj se sade na vrtu kumare, melone (dinje) in tik ve, da se med saboj ne plode? Ali je res, če so kumare preblizu melon, da diše melone uže prvo leto po kumarah? (A. B. v D. v Dalmaciji.)
Odgovor: Kumare, dinje in tikve so sicer precej sorodne rastline, a med saboj se vonder ne plode, ko bi se pa vender, oddaljenost ne bi hodila posebno v poštev, ker te rastline pomagajo ploditi razne žuželke, posebno pa čebele, ki prenašajo cvetni prah moških rastlinskih delov na ženske dele daleč na okoli. Da bi bližina kumar vplivala na vonjavo melon, nismo še slišali in tudi ne izkusili, bržkone je to le vraža.
Vprašanje 179. Ali je koristno, če potržem Škorco-neri cvetje, da vzgojim debelejše korenine? (A. B. v D.)
Odgovor: Ako škorconeri potrgate cvetje, ne bode jej to prav nič škodilo, če se pa bode zato bolj zdebelila, pa nimamo izkušnje, a z ozirom na izkušnje pri drugih rastlinah smemo to trditi. Poskusite, vsakakor bo dobro, če ne dosežete drugega, vsaj zemljo varujete nepotrebnega izsesanja.
Vprašanje 180. Vsled katere bolezni na paradižnikih listje in plodovi očrne, zgnijo in odpadejo. Ali je kak pripomoček proti tej bolezni? (A. lir. v D.)
Odgovor: Bolezen je tista, vsled katere tudi krompir črni in gnije. Rastlino namreč napade gliva „phytophtora in-festans." Ta gliva je tudi sorodna oni, ki dela na trti strupeno roso. Pomaga pa zoper njo škropljenje z modro galico, in sicer na način, katerega smo uže večkrat priporočali v tem listu za krompir.
Vprašanje 181. Kateri nemški kmetijski list bi mi priporočali, katerega cena pa ne bodi nad 6 gld. na leto? (A. B. v D.)
Odgovor-. Priporočamo Vam list „Der praktfsche Land-\virt", ki izhaja na Dunaji po enkrat na teden in stoji za celo leto 4 gld. List naroČite pri lastniku: Hugo H. Hitschmann, Wien, L, Dominikanerbastei 5.
Vprašanje 182. Mislim napeljati vodo iz reke v kuhinjo. Daljava je 13'/<i Svetujte mi, kakšne cevi naj rabim? „Bleiberger Union" mi ponuja svinčene cevi za to daljavo za 16 gld. Ali so take cevi dobre in kaj trpežne? Biti bode morala pumfa, ker je od vode do kuhinje premalo strmca. (J. Kr. v B. na Koroškem.)
Odgovor: Ako hočete ceno opraviti, priporočamo Vam vsakakor svinčene cevi, ki so dovolj močne, zelo trpežne in jih je najlaže polagati. Tudi to je veliko vredno, ker jih blizu dobite in bi Vas vozarina malo stala.
Vprašanje 183. Ali se smejo porabiti za kompost ostanki od kuhanega Žganja, in sicer od brinja, sadja itd.? (Fr. P. v P.)
Odgovor: Gotovo smete vse te reči porabiti za kompost, zlasti ker imajo v sebi veliko dobrih rudninskih snovi, posebno kalijevih, ki so izvrstna rastlinska hrana.
Vprašanje 184. Imam lepega, sivega, pol leta starega junčka muricedolske pasme, katerega mi prigovarjajo sosedje pustiti za pleme. Zaradi tega vprašam: Ali bodo tudi taki biki licencevant? Kaj je treba storiti posestniku za licenco in pri kateri starosti dobi bik licenco? (V. J. E.)
Odgovor-. Vsi biki, ki se bodo rabili za pleme, bodo morali biti od prihodnjega leta licencevani. Ako je bik za pleme sposoben, bode licencevan, bodisi doma vzrejen ali ne. Napačna je misel, ki je razširjena po deželi, da bodo licencevani samo biki, katere daje naša družba. Pomisliti je, da rabi vsa dežela okoli 1500 bikov, družba pa jih more na leto k večemu 25 v deželo dobiti. Licencevanje ne bo posestnika nič stalo, le pred komisijo ga mora na določen dan in na določen bližnji kraj pripeljati. Licencevani bodo najmanj poldrugo leto stari biki.
! nijo vsak slučaj te bolezni prav precej glavarstvu ter se potem natančno ravnajo po propisih okrajnega živinozdravnika, drugače se dežela ne bo iznebila te kuge, ki z ene strani veliko škoduje pozameznitn živinorejcem, z druge strani pa zopet škoduje živinorejcem vse dežele, ker cena živini pada, če ni tujih kupcev.
*	Kmetijsko in gozdarsko razstavo priredi c. kr. kmetijsko društvo v Gorici od 12. do 27. septembra, in sicer v proslavo stoinpetindvajsetletnice društvenega obstanka. Deželna razstava bo za kmetijske in gozlarske pridelke, avstrijska za vina in za druge zavrete pijače, pa tudi za kmetijski pouk, za ribarstvo, živinozdravilstvo in podkovstvo, mednarodna pa za vse snovi, ki nam jih daje kmetijska kemija, in za kmetijsko orodje in za stroje, koje nam oskrbuje mehanika. Ako se hoče kedo s Kranjskega udeležiti te razstave, more se zglasiti neposredno pri razstavnem vodstvu v Gorici, ali pa tudi posredno pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani, katera bode ravno tako rada vse potrebno oskrbela. Za zglasitev potrebni obrazci se uže sedaj dobe pri naši družbi v Ljubljani in ravno tako tudi natančni programi.
*	Četrti avstrijski vinarski kongres bode od 16. do 20. septembra t. 1. v Gorici. Vabilo na ta shod ter tudi program obravnav priobčujemo v pričujoči številki med uradnimi vestmi. Omenjamo, da se kongresa lahko udeleže odposlanci kmetijskih in vinarskih društev, zastopniki kmetijskih in vinarskih učilišč in poskušališč ter tiste osebe, katere se vpišejo kot udje pri kongresnem predsedništvu.
*	„Slovenska kuharica ali navod, kako okusno kuhati navadna in imenitna jedila," je naslov dobro znani knjigi, katera je pa pred kratkim izšla v tretji pomnoženi izdaji in jo je dobiti v „Katoliški bukvami'' v Ljubljani, Stolni trg št. 6. Prav zelo priporočamo vsem Slovenkam to velekoristno knjigo, ki stoji 1 gld. 50. kr., lično vezana pa 1 gld. 80 kr. V knjigi so popisana raznovrstna jedila, in to ne samo fina, ampak tudi čisto navadna, zato je pa ta knjiga primerna tudi vsaki večji kmečki hiši. Po naših kmečkih hišah so mnjgokrat veliko premalo v čislih dobra kuhana jedila, in tudi premalo pazijo na primerno spremembo, zato pa zabavljajo posli in delavci, ki tako hišo hitro zapuste. Ob sedanjih časih, ko je tako težko dobiti dobrih poslov, mora gospodinja vse storiti, da dobre pri hiši obdrži. V ta namen pa ni najmanj važna dobra hrana. Koliko imamo dobrih jedil, ki so največkrat tudi ceno, katerih pa naše gospodinje niti ne poznajo! Vzemimo na pr. le razne postne juhe, za katere ima gospodinja vse doma, ravno tako razne prikuhe i. t. d. Veliko je vredno, če ve gospodinja tako kuhati, da je vsak dan drugačna jed, ker ni ga človeka, ki bi se ne naveličal najboljše jedi, če jo mora zauživati dan za dnevom. Omislite si torej Slovenke gori omenjeno knjigo, ne bode vam žal, koristile bodete same sebi, ker se bodete učile ceno in dobro kuhati, a koristile bodete tudi svojem možem, ker jim pripomorete do dobrih iu veljavnih delavcev, kajti „dobro jelo, dobro delo".
Gospodarske novice.
*	t Franc Wurzbach pl. Tannenberg, grajščak v
Lancprežu ter ud naše družbe, je umrl 5. t. m. Naj počiva v miru !
*	Gospod Viljem Eohrman, adjunkt na deželni kmetijski šoli v Grmu, naredil je v pričetku tega meseca na Dunajski visoki šoli za kmetijstvo izpit za pouk na poljedelskih šolah. Čestitamo!
*	Izvoz govedi in prašičev na Koroško s Kranjskega je prepovedan zaradi bolezni na parkljih in v gobci po naši deželi. — Prav toplo priporočamo gospodarjem, da nazna-
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Posnetek iz zapisnika družbenega občnega zbora dne 11. junija 1801.
(Konec).
Na vrsti so predlogi podružnic.
Metliška podružnica nasvetuje: „Glavni odbor naj posre-1 duje, da se deželni zakon za povzdigo živinorejstva takoj o pričetku
ne zvreuje z vso strogostjo, ker občine niso dale za 1. 1891. v svoje proračune nikakega zneska za nakup bikov." Predlog se sprejme.
Senožeška podružnica predlaga: ,,Občni zbor naj pooblasti osrednji odbor, da se zopet obrne do državnega zbura s prošnjo, da se zniža cena tisti šoli, ki se rabi za krmo, ali pa da se zope» vpelje živinska sol."
Ta nasvet podpira g Meden, kajti živinoreja je za Notranjea, ki nima niti gozdov niti vinogradov, edini steber, kateri ga še vzdržuje — Predlog Senožeške podružnice se vzprejme
Vipavska podružnica nasvetuje: „Družba naj na merodajnein luestu deluje na to, da dobodo občine Vipavskega okraja zaradi splošne bede plemenske bike za tretjino cene. Ako pa temu ni nikakor mogoče ustreči, izposluje naj se, da se dobe biki na upanje, in to brez obresti."
Gospod I{ovan podpira ta predlog, ker so Vipavci po trtni uši in peronospori prišli zelo v bedo.
Tajnik g Pire pravi, da tej prošnji ni mogoče ustreči. Kmetijska družba podpira živinorejce zadostno že s tem, da daje pleme-lijake za polovico cene. — Ta prošnja se torej odkloni.
Vipavska podružnica nadalje predlaga: „7,a občine Vipavskega okraja oskrbe naj se biki sive pasme, toda od take, ki so boljše za mlekarice, nego muricedolske. Ako pa to vender ne gre, naj se da vsaj v vsako veliko občino po eden bik beljanskega plemena " Tajnik g. Pire opomni, da osrednji odbor ne bi mogel tega predloga podpirati. Ko je tajnik Pire to vprašanje obširno pojasnil, odkloni se predlog.
Predlog Novomeške podružnice, naj se v Novem Mestu priredi prodaja plemenskih bikov, se odkloni, ker se ne bodo več prodajali na dražbi. Vodja g. Dolenec vpraša, kje bodo plemenski biki za Novo Mesto na razpolaganje, v Ljubljani pač ne. Tajnik g. Pire opomni, kakor se plemenjaki postavijo na Gorenjsko v Kranj in Lesce, tako se bodo za Novo Mesto na Videm, za Črnomelj in Metliko v Karlovec. — Vzame se na znanje.
Novomeška područniea predlaga nadalje: „To leto naj bode v Novem Mestu premovanje govedi in naj bode raje več malih nego malo velikih daril, dajo naj se pa tudi pismena priznanja. Vodja gospod Dolenec podpira ta predlog ter naglaša, da se zadnja leta lepo širi živinoreja v okolici Novomeški, a pri premovanji vtakne bogati grajšč-ak darila v žep, revni kmet nima dru/.ega, nego da je živino prignal in da jo zopet žene domov. Zato naj bi bilo več malih daril, kmetu dojde vse dobro, tudi najmanjši dar.
Župnik lila dni k priporoča za premovanje tudi manjše okraje, kakor Idrijo, Razdrto, Cerknico, in le mala darila. — Tajnik g Pire izjavi, da je družba, kar se tiče premovanja, vezana na državno podporo, katera bode letos došla jako pozno, šele koncem julija, avgusta. Potem bode mogoče šele odločiti. Da bi grajščaki vtaknili pri premovanji ves denar v žep, ni res v Kamniku, Vipavi dobili so darila le mali posestniki. S pismenim priznanjem ne bode nič, kajti papirja živinorejec neče, še srebrno svetinjo je vrgel nazaj, češ. denarja mi dajte. Gotovo pa se bode premovanje priredilo na več krajih, ako bode dosti denarja. — Pri glasovanji se vzprejme predlog Novomeške podružnice in gospoda župnika Hladnika. Glede enakih predlogov podružnic v Ribnici, Dobrepolji in Jesenicah sklene se v istem smislu
O vinarstvu predlaga podružnica Metliška: „Glavni odbor naj najnujneje priporoča državno trtnieo za Črnomaljski okraj". Gospod Planine iz Boštanja priporoča isto za Radeški okraj. Oba predloga se vzprejmeta.
Krška podružnica nasvetuje: „Glavni odbor naj izvoli na merodajnem mestu vprašati, kako je to, da ni dobiti iz državne trt-nice v Kostanjevici ameriških trt niti proti plačilu, dasi bi jih tam morali imeti več stotisoč." Župnik g. Pavlič potrdi, da se iz državne trtnice ne dobi nič, kajti pošiljajo se pridelki iz dežele.
Vodja g. Dolenec pristavi, da županstvi s Krškega in iz Kostanjevice hočeta trte le iz deželne trtnice v Grmu, kajti iz državne trtnice v Kostanjevici se ne dobi nič, ker se pošiljajo od tam v druge kraje. Trtnica v Grmu pa tudi ne more vsem željam ustrezati, potem
se pa zabavlja, da se iz Grma nič ne dobi. S Slapa je naročilo 25 kmetov vinogradnikov trt iz Grma, tako da je moral govornik prositi g. Mežana, naj jim več ne piše prošenj, ker se iz deželne trtnice nikakor več ustreči ne more. Štajerski deželni odbor je strogo prepovedal izvažati ameriške. trte iz deželnih trtnic, isto to je storil kranjski deželni odbor, in tega se šola v Grmu strogo drži. V Kostanjevici v državni trtnici so trte drage kakor „žafran", v obče pa jih dobiti ni.
Deželni predsednik baron Winkler opomni, da mu doslej te razmere v državni trtnici v Kostanjevici niso bile znane, da pa bode' takoj skrbel, da se te napake odstranijo.
Predsednik g M ur ni k misli, da se bodo po zagotovilu g. deželnega predsednika napake hitro poravnale. Nasvet Krške podružnice se vzprejme.
Kos tanje viška podružnica nasvetuje* „Delovati je na to, da bi se ljudstvo samo, to je po vinogradih, praktično poučevalo o cepljenji ameriških trt in da se v ta namen izposluje primerna podpora "
Župnik g. Pavlič pravi, da je veliko število vinogradnikov, kateri ne znajo cepiti ameriških trt Te naj bi od vinograda do vinograda poučevale osebe, katere to znajo, tem pa naj bi se dovolila dnevna nagrada. Zato treba podpore.
Nadučitelj g. Rib nikar misli, da starih vinogradnikov ne bode mogoče prenarediti, to bode le mogoče v šolah pri mladini.
Dr. Vošnjak opomni, da je deželni zbor kranjski dovolil 1000 gld. podpore za vinogradnike, ki bi nasadili ameriške trte. Podpore so določene po 15, 20 in tudi 30 gld. 500 gld. pa je odločil deželni zbor za poučevanje o cepljenji ameriških trt. Naj se dolenjski vinogradniki, kateri žele pouka, oglašajo, gotovo bode vodja Grmske deželne trtnice rad ustregel njih želji. Misel g župnika Pavliča pa bode moči izvršiti šele takrat, kadar bode dosti v cepljenji ameriških trt izvežbanih vinogradnikov, za vsako faro na Dolenjskem po eden. Sploh pa zdaj, kakor se sliši, še do voljnega števila ameriških trt nimajo za cepljenje. Ko se bode pokazala potreba, bode gotovo deželni zbor dovolil potrebno vsoto v ta namen, zdaj pa še niti dovoljeni kredit ni porabljen.
Vodja D o le ne c odgovarja, da so bili razgovori zastran kurzo.v za cepljenje ameriških trt mej deželno vlado, deželnim odborom in \odstvom deželne kmetijske šole v Grmu. Sklenilo se je, naj bodo kurzi za vinogradnike z Dolenjskega na šoli v Grmu, vinogradnike v Vipavi pa da pojde poučevat učitelj iz Grmu Razpisali so se kurzi na šoli v Grmu, in misliti je bilo da bode došlo toliko ukaželjnih, da jim v gradu ne bode prostora. A prišlo jih je vseh vkupe 30 vinogradnikov, in ti so pripeljali do lOletne otroke s seboj, ž njimi prinesli kruha, klobas in sodček vina. Pa so rekli stari vinogradniki: Ti naj se uče, mi se ne moremo v<jč. Pustili so otroke in odšli domov. Reklo se je danes, da se pri malih otrocih nič ne doseže, a tudi pri odraslih ne vse. "Najboljši za pouk so mladi kmetje, ki imajo prevzeti domovanje. Za pouk v ravnanji z ameriškimi trtami razdelila se je dolenjska stran v štiri dele in določilo se je: tu bode pouk letos, drugo leto tam itd, da pridejo vsi na vrsto. Poučeval pa nisem izza katedra, prinesel sem seboj nož, trte itd. in kazal vse praktično. Pohvaliti mi je pa le vinogradnike v Leskovci, ki so se jako zanimali za pouk in naročili ameriških trt V drugem kraji pa so se po-smehovali, trdili, da ne bode trtne uši, in če pride, da bodo pa raje prašiče redili, nego sadili ameriške trte. V Grmu razpisani kurzi so ostali torej zgol na papirji, izvršili se niso. Kako bi se tudi, če posestniki iz najboljših vinskih krajev, iz Gadove Peči, sv. Križa, trdijo, da bodo raje prašiče redili, nego zasajali svoje vinograde z ameriškimi trtami. Teh ljudi nesreča ni še spametovala.
Gosp. Planinec pravi, da ima Radeška podružnica o cepljenji ameriških trt prav izurjenega fanta, katerega so bili poslali pred dvema letoma v Grm.
Župnik g. Pavlič trdi, da je v Kostanjeviškem okraji takih moči, zato se je prosila podpora. Nekaj pa se je v Gadovi Peči in pri sv. Križi že storilo, in v Gadovi Peči bodo letos že vino ameriških trt pokusili.
Tajnik g. Pire misli, da je nasvet glede cepljenja ameriških trt lahko izvršiti Na Francoskem uporabljajo za to tudi ženske. Deželni odbor bode gotovo pritrdil, da gredo mlajši vinogradniki, ki se žele cepljenju priučiti, za nekaj dni na šolo v Grm, in ti bi storili lahko potem mnogo.
Predlog podružnice Kostanjeviške se potem vzprejine.
Podružnica Vrhniška nasvetuje: „Osrednjemu odboru se nalaga, naj izkuša potrebno na merodajnem mestu izposlovati, da se izkamerujeta vodni mitnici v Ljubljani in na Vrhniki."
Gospod Lenarčič naglasa, da sta dotični mitnici že davno zastareli. Imeli sta pomen, dokler je bil glavni promet iz Trsta od Vrhnike naprej po Ljubljanici in sta bili dve skladišči na Vrhniki. Tudi je država takrat kaj storila, da je bilo možno plaviti po Ljubljanici. Naredba iz 1. 1824. natančno določuje, da se sme blago naligati le v Ljubljani ali na Vrhniki. Kdor bi nalagal vmes mej tema postajama, plačati ima kazen. To danes vse nič ne velja. Pozneje se je mitnina od meterskega centa znižala na 1 kr., od čolna sploh na 1 gold. Ker se vozijo večinoma le drva po Ljubljanici, plačevati jih morajo zgol le Ljubljanski prebivalci zaradi mitnine draže, kar pa nikakor ni opravičeno, ker erar za vožnjo na Ljubljanici prav nič ne stori. Pri glasovanji vzprejme se predlog Vrhniške podružnice.
Tajnik g. Pire poroča o predlogih podružnic za rastlinarstvo in poljedelstvo.
Horjulska podružnica nasvetuje: „Družba naj priskrbuje svoj'm udom vseh onih poljskih semen boljših vrst, katera se rabijo za setev, zlasti letos, ko je ostra zima vsa ozimna žita pobrala. Na občno željo kmetovalcev naj bi družba zlasti priskrbovala drobno sivo in črno ajdo."
Tajnik g. Pire naglasa, da bode družba kolikor moči priskrbovala svojim udom semena, kakor je to storila za stroje.
Novomeška podružnica predlaga: „Kmetijska družba naj daje revnim kmetovalcem, ki osnažijo svoje njive kamenja, pa nimajo denarjev za potrebno strelivo, primerne denarne nagrade."
Ta nasvet je podpiral le vodja g. D o 1 e n e e, nasprotovali so mu gg. Šiška, Babnik in Pire, in je bil odklonjen.
Begunjska podružnica na Gorenjskem predlaga: „Družba naj prične delovati na to, da bi po Gorenjskem, koder raste mnogo sadja, pričeli napravljati pravilno urejene sadne sušilnice in da bi se posestniki, ki hočejo napraviti take sušilnice, podpirali z dobrimi sveti in z denarno podporo,"
Nadučitelj g. Turk podpira ta predlog, naglašaje, da se na Gorenjskem pridela mnogo sadja, katero se sveže ne speča, posušeno pa bi se lahko prodalo, ko bi bilo pravilno posušeno in bi ne smrdelo po dimu.
Tajnik Pire pozdravlja ta nasvet iskreno kot prav umesten. Že pred 4 in 5 leti se je doseglo precej. Hitreje se suši, brez dima in z dosti manj kurivom po ameriškem načinu, nego v naših na- ' vadnih „pajštali". Jabolka se posuše na ta način tako, da so, ako se pozneje skuhajo, kakor sveža. Pri glasovanji se vzprejme predlog podružnice.
O gozdarstvu nasvetuje Vipavska podružnica: „Glavni odbor naj na merodajnem mestu blagovoli delovati, da se pretrgano pogozdovanje Vipavskih goličav zopet prične, oziroma nadaljuje."
Gospod Rovan podpira ta nasvet. Dotična komisija naj bi prišla na lice mesta, da se sama osvedoči o stanji.
Vodja Dolenee opomni, da je pogozdovanje Vipavskih goličav vsako leto na razgovoru. Ali se ni izdelal načrt pogozdovanju, kakor za Kras?
Tajnik g. Pire opomni, da mu je že na lanskem občnem zboru g. Hinko Kavčič rekel, da se le občine protivijo pogozdovanju, torej naj se občine same potegujejo za pogozdovanje. Pri glasovanji vzprejme se predlog podružnice.
Podružnica Kostanjeviška nasvetuje: „Lovska postava naj se premeni na korist kmetijstvu, oziroma sadjarstvu.
Župnik g. Pavlič podpira ta predlog, kajti zajee je po sedanji postavi preveč prost in je letos napravil neizmerno škodo. O tem predlogu je bila obširna razprava. Govorili so: gg. Žirovnik,
Lavrič, vodja Dolenee in Babnik, in iz vseh govorov se je cul klic : „Smrt zajcu!"
Tajnik g. Pire podpira predlog Kostanjeviške podružnice in nasvetuje, naj se osrednjemu odboru da nalog, da izposluje prena-redbo lovskega zakona morda v tem smislu, da sme v zagrajenih krajih kmetovalec zajca ubiti. Pri nas na Kranjskem se kmet, ki ubije zajca, vrednega 80 kr., kaznuje z 8- do lOdnevnim zaporom.
Pri glasovanji se predlog podružnice Kostanjeviške vzprejme.
Podružnica v Cerknici predlaga sledeče: „Vodstvo južne železnice je prenaredilo dne 1. junija 1891. 1. vozni red za železniško progo Trst—Ljubljana tako, da po sedanjem redu ni mogoče kmetovalcu in trgovcu tako redno, kakor do sedaj, semnje v Ljubljani in okolici obiskovati in nasproti se tudi iz Ljubljane iu nje okolice ne morejo udeleževati semnjev v Cerkniškem okraji, ker dohajajo dotični vlaki po novem redu veliko pozneje, kar je gotovo na škodo kmetijstvu in trgovini. Odbor kmetijske podružnice v Cerknici torej nasvetuje: „Osrednji odbor c kr. kmetijske družbe naj blagovoli pri vodstvu južne železnice vplivati, da se vpelje za pot« nike ugodnejši vozni red, ali pa da se napravi za omenjeno železniško progo poseben vlak („Sekundiirzug"), da bode kmetovalcem in trgovcem mogoče udeleževati se raznih semnjev in druzih kupčij." Predlog podružnice se soglasno odobri.
Gospod Ribnikar končno še predlaga: Glavni odbor naj pri poljedelskem ministerstvu in deželnem zboru prosi za podelitev tolike denarne podpore, ki je primerna številu šolskih vrtov, da dobi vsak učitelj za oskrbovanje teoretičnega in praktičnega pouka v kmetijstvu in sadjarstvu delu primerno plačilo. — Gospod Ribnikar svoj predlog jako obširno utemeljuje.
Tajnik Pire načelno ne nasprotuje, pač pa misli, da je to, kar je sklenil osrednji odbor zaradi razdelitve podpor za vzgledne šolske vrte, popolnoma pravilno in stvari sami le na korist. Pri glasovanji se vzprejme predlog g. Ribnikarja in potem zborovanje sklene.
Razglas kranjskim ovčarjem.
Podpisani odbor je ukrenil tudi letos porabiti državno podporo za ovčarstvo ter bode v ta namen kupil in razdelil po deželi dobre plemene ovne bergamaške pasme.
Izkušnja je pokazala, da našim krajem izvrstno ugaja „ber-gamasko ovčje pleme", imenovano tudi,,velikansko planinsko pleme". Prednosti tega plemena so hitra rast, velikost in teža, primerno dobra volna, velika mlečnost in rodovitnost (ovce imajo redno po 2 mladiča) ter izvrstna sposobnost za pašo. Ovce tega plemena niso vsled slabih pašnikov svoje domačije prav nič razvajene ter utrjene zoper vse vremenske spremembe. Lansko leto od družbe vpeljani ovni izvrstno uspevajo, visoki so do enega metra ter tehtajo nekoliko čez 2 stara centa. Jagnjeta od njih so v dveh mesecih bila tako velika kakor stare ovce bolškega ali istrskega plemena, imajo lepšo volno nego domače ovce, in celo majhne ovce so z največo lahkoto skotile.
Podpisani odbor bode torej tudi letos oddajal te ovne, in sicer onim kranjskim ovčarjem, ki vlože prošnjo, v kateri je od dotične kmetijske podružnice potrjeno, da se precej pečajo z ovčjo rejo (navesti je število ovac), in ki se zavežejo :
1.	da plačajo, kadar prejmejo ovna, glavnemu odboru tretjino kupnine (okoli 10 gold.) in
2.	da bodo vzprejetega ovna obdržali najmanj dve leti za pleme ter ga razen za svoje ovce prepuščali tudi sosedom za pleme, kolikor dopušča umna ovčja reja.
Nekolkovane prošnje je vložiti do
avgusta t. 1.
pri podpisanem odboru.
Pristavek: Vsled želje večine onih ovčarjev, ki so prejeli lansko leto te ovne, pripravljen je podpisani odbor priskrbeti n a račun naročnikov tudi ovce čistokrvnega ,bergamaškega plemena. Tisti torej, ki žele tudi ovco imeti, naj to do gori naznanjenega dne semkaj sporoče ter pridenejo 5 gold. are. Koliko bo ena ovca
stala, bode podpisani odbor kmalu pozvedel ter v prihodnjem rKmetovalci" prijavil.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
R a z g 1 as
zarad oddaje modre galioe 1. 1891.
Podpisani odbor oddaja tudi letos modro galico za škropljenje trt proti peronospori, sklenil je pa z mnogih vzrokov, dajati jo samo družbenim udom.
Cena modri galici je z zavojem vred 26 kr. kilogram
Prejeto galico je precej plačati, ako pa kedo želi, da ga podpisani odbor čaka za plačilo, naj pa to uže ob naročitvi prijavi in se zaveže, da bode dolg poravnal najkasneje do 1. decembra t. 1., in to brez katerega koli izgovora.
Naročila odbor takoj vzprejema in jih bode precej zvrševal.
Glavni odbor e, kr. kmetijske družbe kranjske.
Vabilo avstrijskim trtorejcem.
Zbor avstrijskih trtorejcev, kateri se je bil sešel po prizadevanji goriškega c, kr. kmetijskega društva septembra meseca 1875. 1. v Trentu, sklenil je prirejati od časa do časa avstrijske vinarske kongrese za trtorejske dežele zastopane v državnem zboru.
Pridejana pravila določujejo namen, delo in vse to, kar se tiče takih kongresov. Do zdaj so zborovali trije, in sicer v Mariboru, na Dunaji in v Bolzanu.
Zadnji je sklenil, da je sklicati prihodnji, to je četrti avstrijski vinarski kongres, v Gorici leta 1891. takrat, kedar bo kmetijska in gospodarska razstava, katero priredi goriško c. kr. kmetijsko društvo v proslavo 125 letnice svoje ustanovitve po preslavni cesarici Mariji Tereziji.
Podpisani odbor javlja s tem trtorejcem vzpored onih vprašanj, katera bo razpravljal kongres. Poseben poročevalec bo z nadrobnim poročilom napotil razpravo o vsakem vprašanji ter stavil predloge, o katerih bo sklepal zbor.
Ob zborovanji bo kongres obiskal tudi nekatere uzorno kmetije na Goriškem in posebno tiste, kjer pravilni nasadi domačih in v zadnjem času zvršoni nasadi ameriških trt ponujajo priliko koristnemu pouku.
Taki izleti, pa tudi istočasno otvorjena razstava odpro deležnikom obširno polje poučljivih pozvedeb o raznih kmetijskih pridelkih goriške grofije.
Četrti avstrijski vinarski kongres je sklican za dobo od 16. do 20. septembra 1891; ob istem času bo zborovalo v Gorici tudi društvo za varstvo avstrijske trtoreje.
Program napovedanega kongresa je prevažen ne samo za Primorsko, katero je zdaj žal po nekaterih krajih uže okuženo po trtni uši, ampak tudi za druge sosednje in sploh za vse avstrijske trtorejske dežele. Kar bo kongres sklenil, to bo imelo pot kazati v boji proti pogubnemu mrčesu, v boji, kojega se bo moral v kratkem lotili vsak trtoiejec, če se hoče obvarovati gospodarskega pogina. Tudi drugi predmeti, s katerimi se bo po pride-janem programu bavil kongres, so posebno zanimivi, bodisi glede trtoreje, bodisi glede njenih drugih sovražnikov in slednjič tudi glede ukoriščenja njenega žlahtnega pridelka in kupčije ž njim.
Podpisani odbor pozivlje torej prav iskreno vse trtorejce in vse znanstvenike, ki se lahko uspešno pečajo z vinarstvom, naj se blagovolijo mnogoštevilno udeležiti goriškega kongresa, kajti edino taka udeležba bo dala kongresovim sklepom potrebno izdatno veljavo.
V Gorici, maja meseca 1891.
Osrednji odbor IV. avstrijskega vinarskega kongresa.
Predsednik: Coroni 11 i.
Program IV. avstrijskega vinarskega kongresa v Gorici
od 16. do 20. sobtembra 1891.
1.	Kaj je storiti, kadar zapazimo trtno uš v taki vinorejski pokrajini, katero smo imeli za neokuženo? Ali ni v takem slučaji vladi dolžnost zapovedati, da se po zvedencih skrkno preiščejo vinogradi vse okolice, to je vseh občin, in da se tako tudi v smislu dotičnih postavnih določeb pozve, kako daleč in do katerih mej se razteza filokserino ležišče, in da se, koder je malo osamljenih takih ležišč, od katerih preti nevarnost ostali deželi, brez odlašanja izvede pokončevalno, a nikdar ne obdelovalno delo po majhnih, na meji nahajajočih se ležiščih, pa da se v ta namen uporabljajo sredstva, katera so uže po znanstvu in izkušnjah kot najizdat-nejša spoznana?
2.	Ali bi ne kazalo v dosego boljšega uspeha, da bi se morda filokserske krajne komisije, kakeršne so dandanes v Avstriji in ki sestoje v večini kmečkih občin iz priprostih, o stvari, s katero se jim jo pečati, prav nič poučenih kmetov, nadomestile z deželnimi filokserskimi družbami in filokserskimi stražami, katere izhajajo iz -prvih in so od njih odvisne? (Take družbe in straže so zdaj uže
, ustanovljene po nekaterih italijanskih vinorejskih pokrajinah in se sponašajo prav dobro). S kakimi sredstvi naj bi se na dragi strani pospeševalo ustanavljanje vinogradniških sodstev, kakeršna so na Francoskem zaradi zatiranja trtno uši, bodisi s poplavljanjem vi-vinogradov, bodisi z obdelovanjem ali pa z nasajanjem vstrajnih trt? —
3.	Katere nove izkušnje so se naredile v boji proti drugim trtnim sovražnikom (peronospora, antrachnosis, cochylis, othyorin-chus, itd.)?
4.	Kako najizdatneje skrbeti, da se poobči boj proti peronospori in da se tudi malopremožnim olajša poraba dotičnih pripomočkov? Kako dolžnost ima v tem oziru vlada in kako nalogo imajo kmetijske družbe? Ali treba v ta namen posilnih postav, ali kaže morda bolje, da se pripusti posameznim prizadetim osebam, naj delajo svobodno po svojem spoznanji ?
5.	Kaj bi bilo prav ali potrebno započeti, da se olajša uva-
1 žanje in zasajanje ameriških trt po takih krajih, katere je okužila,
ali katerim preti trtna uš?
6.	Ali je z ozirom na okužonje po trtni uši, koja je uže pred tremi leti prodrla v Goriško deželo, svetovati, da se nasajajo ameriške, neposrednje rodeče trte, in katero njih vrste se najbolje prilegajo podnebju, zemljiščem in kmetijsko-gospodarskim razmeram na Goriškem? Katere dobre lastnosti in katere napake imajo
1 take trte in kako naj se prve ukoristijo, druge pa popravijo? Kakšen je slednjič najboljši vrelni proces moštov, katere daje njih grozdje ?
7.	Katere vztrajne vrste ameriških trt so najboljše podloge požlahtnitvam posebno za avstrijsko Primorje? Katere evropske domače in tuje trte je z ozirom na posebne razmere posameznih trtorejskih pokrajin omenjene dežele vredno, da jih trtorejci s cepljenjem na vztrajne podloge množe?
8.	Kakšne vrste domačih in tujih trt je priporočati po posameznih vinorejskih pokrajinah našega Primorja za nove zasade, dokler ni skrajne nevarnosti okužonja po filokseri in dokler ni zadosti vztrajnih trt na razpolago, pa ni po poskušnjah dognano, da se trte ob tukajšnjih podnebnih in zemljišnih razmerah sponašajo?
9.	Kakšni načini požlahtnitve so najboljši, da evropske trte poženo vztrajne ameriške korenine ? Kako bi sc moralo skrbeti, da dobi po soglasnem, v predzadnji seji osrednje filokserske komisije storjenem sklepu vsak okraj ali vsaka občina svojega sposobnega požlahtnjevalca ? Ali bi ne kazalo morda, da se ustanovi mnogo praktičnih šol za požlahtnjevanje, kakeršne uže dolgo s prav dobrim uspehom delujejo v rodanskem departementu in po skoro vseh trtorejskih pokrajinah na Francoskem? Morda bi bilo želeti,
da se poprej ustanovi šola za učitelje požlalitnjevanja in v njej vzgoji potrebno učiteljsko osobje za nameravane praktične šole?
10.	Kateri pogoji so najboljši, da se udomačijo posamezne ameriške trtne vrste, in katera so glavna pravila, po kojih treba nasajati, obdelovati in gnojiti ameriške za direktno pridelovanje ali za podloge odločene trte.
11.	O važnosti in uporabi zelene požlahtnitve, kadar se iz nova predelavajo trtni nasadi.
12.	Nove iznajdbe in pozvedbe o vinarstvu.
13.	Kako skupno postopati glede preiskave vin na podlogi mednarodnih pogodeb?
14.	Katere želje naj bi se izrazile o mednarodni vinski kupčiji?
Osrednji odbor IV. avstrijskega vinarskega kongresa
v Gorici 1. maja 1891.
Predsednik: C o r o n i li i.
Tržne cene.
V Ljubljani z dne 15. julija 1891.
Pšenica gld. 8.03 kr., rž gld. 5.72 kr., ječmen gld. 4.16 kr., oves gld. 3.25 kr., ajda gld. 5.94 kr., proso gld. 5.51 kr., turšica
gld. 5.55 kr., leča gld. 10. - kr., grah gld. 9.— kr., fižol gld. 9.— kr. (Vse cene veljajo za 1 hektoliter.)
Krompir 100 kgr. gld. 2.50 kr.
Prašičje salo 68 kr., špeh svež 58 kr., špeh prekajen 64 kr.T surovo maslo 85 kr., goveje meso 60 kr., telečje meso 52 kr., svinjsko meso 60 kr. (Vse cene veljajo za 1 kilogram.)
100 kgr. sena gld. 1.52 kr., slame gld. 2.32 kr
Na Dunaji do dne 15. julija 1891.
Pšenica gld 9.53 kr., rž gld. 8.31 kr., ječmen gld. 7,— kr., oves gld. 5.84 kr., turšica gld. 6.19 kr., fižol gld. 11.25 kr., grah gld. 10.75 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.)
Suhe češplje gld. 26 — kr. 100 kilogramov.
Goveda (lepi voli) gld. 59.— kr. za 100 kgr. mesarske vage.
Prašičje salo gld. 48.50 kr. za 100 kilogr.
Špeh gld. 45,— kr. za 100 kilogr.
Loj gld. 24,— kr. za 100 kilogr.
Goveje kože čez 50 kgr. težke gld. 47 do 48. od 40 do 50 kilogr. težke od gld. 41 do 42, od 35 do 39 kgr. težke po gl. 32 do 33 za kilogramov.
Kože od jagnet po 110 do 115 gld. za 100 komadov.
Med 100 kgr. gld. 33,— kr.
Vosek 100 kgr. gld. 146.50 kr.
esr INSERATE 13*
sprejema ^Kmetovalec" po ceni. zaznamovani na prvi strani. V ^Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je ,, Kmetovalec" za objavljenja pri
nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
Mlado račjo zalego
ima za oddati meseca septembra, in sicer pol lela stare rake. graj-ščina Krumperg (Kreutberg) pri Domžalah. Raki so domače vzreje
iz grajščinskih ribnjakov, koder ni bilo nikdar račje kuge. (63—1) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Edina zaloga
pravega karbolineja
za Notranjsko je pri
Fran Kogej-u v Postojini,
ki priporoča karbolinej za mazanje vsakovrstnih lesenih naprav, zlasti pri mlinarjih.	(62—1)
Isto tako se priporoča sedaj ob košnji za zavarovanje zalog sena. slame, pohištva itd., ker on zastopa za Postojino in okolico
edino narodno zavarovalno društvo banko Slavijo v Pragi. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
#
o = C rt
ti > rt rt
>o)
Lzorcc nn, vse strani zastonj.
Suknjo
za vsako porabo, samo dobro, trpežno, pravo in cenejši kot povsod drugod, pošilja na zasebnike za prihodnjo pomlad in jesen zaloga c. kr. priv. tovarn za suknjo in volnene izdelke
Morica Schwarz-a
v Svitavi (pri Brnu) na Moravskem. Tisoči ostalih koncev se za res ceno prodado.
Kdor enkrat poskusi, ostane vedno naročnik. V zalogi so vse vrste suknja za uniforme, društva, zavode, samostane, itd. Poletnje domače suknjo, nevaljano suknje za gozdarje in turiste, na željo tudi nepremočno za vodo. (25—10)
Za gg. krojače najlepše knjige za uzorce.
a 2 Srp
•a * 2
■o 2.
P 3
» ®
B-a i
B
» Z
»3
S
O ►-t N O S-
"L 5" g. o
! Izvrstno vino s leta 1890.!
ima na prodaj grajščina Rakovnik, pošta Št. Rupert na
Dolenjskem.	(64-—1)
Kot šotor porabne
rjuhe (rantohe) iz hodnika,
šotore, konopnene cevi.
kakor tudi nepreinočue rjuhe (plahte),.
strešno lepnico in strešno klobučevino,
nepremočne
dežne plašče iz gumijeve tkanine
v velikem izboru tehniška blaga iz azbesta in kavčuka i. t. »L priporoča po najnižih cenah prva c. kr. priv. tovarna
Paget & Comp.
Wien, I., Biemcrgasso IS.
Ceniki in uzorci se pošiljajo zastonj. (60—1)
S JVilhelm Klenert
a	prej Klenert & Geiger
X 1. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice
0	—— v Gradci.__
Q (Ta drevesnica pripoznanakot ena najv čjih in najbolj vredjcnih v Avstriji.)
Priporočamo veliko in izborno zalogo: Vrtnic,visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špahrje, kordone in enoletne požlahnitve ; divjakov in podlag za prltllkovoe; Jagodnega sadja; lepotlčnega drevja in grmovja, drevja (8—13)	za drevorede Itd.
Razpošlljatev pravilno imenovanih cepičev vsih vrst sadja. S9" Cenike je dobiti zastonj in franko.
Vse stroje za kmetijstvo in vinarstvo!
Nik. Hoffmann,
tovarnar kirurgiških inštrumentov, umetalni, ter orožni kovač in nožar
7 Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena.
Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vi-nogradarje, kakor sploh nožarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje vinogradarje, gozdarje itd.
Keči, ki niso v zalogi, se po naročilu precej in v najboljši kakovosti narede.	(7 —12)
! Domača tvrdka!
Tovarna za kose, srpe, slamorezne kose, lopate, krampe i. t. d.
Kajetan Ahaeie-ove vdove v Tržiču na Gorenjskem
prodaja z garancijo za najboljše jeklo kose po sledečih cenah: Mera pesti 6, 61/», 7, 7 '/», Cena kr. 75, 80 85~ 90. Srpe navadne po 35 kr. in večje po 40 kr. ~ Blago, ki ne služi, se nazaj vzame. ~ Na debelo primerno cenejši!
Tovarna izdeluje tudi vse druge močnejše kovaške izdelke, kakor žvenkelje za zvonove, nakovala (ambose), vezi, ter tudi sprejema popravo teli reči.	(56—2)
0 cfcvfcjfccfcvfcvfccfccfccfcj
H
H *
Zbirka
DOMAČIH ZDRAVIL,
kakor jih rabi
slovenski narod.
S poljudnim opisom
človeškega telesa.
Drugi natis.
Dobiti je v Cel j i pri založniku Dragotin Hri-1S bar-ju. Cena 40 kr., s pošto 45 kr. Na prodaj je tudi v »Katoliški bukvami«, J. Giontini-ju in M. Gerber-ju v Ljubljani.	(59—1)
Prekupci dobijo popust. -
C. kr. ^ pri v.
^Assicurazioni Generali v Trstu"
(ustanovljena 1. 1831.)
Poroštveni zaklad je štel 31. decembra 1889. 1....................gld. 40,758.238-42
Družba je od pričetka do sedaj plačala škode ....................,> 227,378.631-43
Dne 31. decembra 1889. 1. je bilo v oddelku za življenje zavarovane glavnice............ 166,904.648-39
Premijski listi in premije, ki so za plačati v poznejžih letih v oddelku za ogenj........... 23,544.053-22
Assicurazioni Generali zavaruje v nastopnih oddelkih:
1.)	na življenje;
2.)	proti škodi po ognju pri cerkvah, grajščinali, pristavah, hišah sploh, pri pohištvu, raznem blagu, lesu, oglju v poslopjih in na planem ter proti škodi po razdiranju in iznašanju, kakor tudi po streli in razpoku plina ali parnih kotlov.
Občinam, cerkvam, samostanom, dobrodelnim ustanovam, in grajščinam dovoli Assicurazioni Generali 20 °/0 odbitka od navadne premije.
3.)	proti škodi vsled vožnje na morju, rekah, kanalih, jezerih in na kopnem za blago, izdelke, ladje in za vrednostne pošiljatve po pošti;
4.)	proti škodi na strtih zrcalih in zrcalnem steklu;
5.)	proti telesnim nezgodam na račun 1. občne avstrijske zavarovalne družbe na Dunaji;
6.)	proti škodi po toči na pridelkah na račun »ogrske delničarske družbe za zavarovanje proti škodi po toči v Budapešti«
I*" V oddelku za življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednost tudi tele:
po petletnem obstanku zavarovanja ne zgubi polica veljave tudi ob samomoru in dvoboju;
po triletnem zavarovanju ne more priti nezadolžena polica na noben način ob veljavo;
pravico do obnovljenja (v teku 3 mesecev) police, ki je vsled zamude plačilnih obiokov zgubila veljavo in to brez ozira na zavarovančevo zdravje;
omejitev ničevnih uzrokov samo na priznano goljufijo;
polica dobi brezplačno čez 6 mesecev tudi veljavo ob slučaju, če je zavarovanec poklican zvršiti svojo črnovojniško dolžnost in sicer do 15.000 gld.;
ravno tako tudi, če je brainbovec ali reservist poklican na vojsko in sicer do 50.000 gld.
Oddelek za življenje je popolnoma samostojen, ima svoje premoženje in je od drugih oddelkov tako ločen in nezavisen, ■da tudi zguba pri oddelkih za škodo po ognju ali vožnji nima na oddelek za življenje nobenega vpljiva,
Družba dovoli vse olajšajne, ki so mogoče ob določitvi premij in pri izplačanji škod, katere se hitro in v gotovini izplačujejo.
Glavni zastop je v Ljubljani pri O. TAGLIAPIETHU	(i-7)
v Gradišah št. 4.
Pluge, brane, valjarje, sejalnice, ži-tokosne stroje, senene grablje, stiskalnice za seno, mlatilnice, gepelje, lokomobile, trijere, žitočistilnice, robkače, slamorez-niee, stroje za žito treti in repo rezati, mline za sadje, stiskalnice za sadje, mline za grozdje, vinske stiskalnice, stiskalnice za olive, škropilnice proti pero-nospori, stroje za sadje lupiti, sušilnice za sadje in zelenjad, vinske srkalnice, kletarsko orodje, pompe, krožne žage, decimalne in živinske vage, stroje za mleko posnemati, srkala, stroje za vrtati, stiskalnice za sladko krmo, stroje za prati, stroje za lan otrepati i. t. d. Vse v najboljši sestavi po fabriški ceni. — Jamčenje, olajšava plačevanja in oddaja na preskušnjo. —
Tovarna strojev za kmetijstvo in vinarstvo
Ig. HELLER na Dunaji, (28-10)
II. Pratoi-strusse IV »•. 78.
Slovenski, nemški in laški cenik, ki ima 144 strani in polno podob se pošilja na zahtevanje zastonj in franko. Pošteni zastopniki se povsod sprejemajo.
Mala naznanila.
Vsak ud c. kr. kmetijske družbe krunjske sme po dvakrat na leto in sicer brezplačno prijaviti med ,,Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sine presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to število plačati po 5 kr. za vsak natis. Ne udje plačajo za objave med ,,Malimi naznanili" po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Pravi stari slivovec in breskvovec (persico) prodaja upravništvo grajščine Impolca, pošta Radna na Dolenjskem. Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj in franko.	(11)
Nosne obročke za bike prodaja c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani in sicer take z zmetjo po 60 kr. in tako z vijakom po 50 kr. s pošto vred.	(26)
Za čebelarje, ki imajo panje s premičnimi satniki prodaja Jakob Žumer v Gorjah, pošta Bled, lepe v furnirski žagi narezane lipove remeljce. Iz njih more čebelar sam zbiti satnike, po naročilu jih pa gorenji tudi uže narejene pošlje. Cene so prav nizke.	(29)
Išče se izurjen kovač, ki zna okovat.i vsa kmetijska orodja in dobro razume konje podkovati. Kovači ki se spoznajo o živino-zdravstvu imajo prednost. Ponudbe naj se pošljejo na uredništvo ..Kmetovalca' v Ljubljano.	(49)
Modro galico za škropljenje trt proti strupeni rosi oddaja le udom c. kr. kmetijska družba, klgr. po 26 kr. z zavojem vred. >50)
Suhe slive (češplje) ima na prodaj Ivan Urbančič v Trnovem pri II. Bistrici.	(51)
Čistokrvnega jorkširskega mrjasca, vzorno lepega, 8 mesecev starega proda za 50 gld. Ivan Baumgartner, grajščak v Fužinah pod Ljubljano.	(52)
Nekaj izvrstnih angleških kos je še naprodaj v pisarni kmetijsko družbe v Ljubljani in sicer 80 dolge po 1 gld. 30 kr., in 75%, dolge po 1 gld. 20 kr.	(53
Sir v hlebih po 10—16% ima naprodaj grajščina Rakovnik, pošta Št. Rupert na Dolenjskem.	(54)
30 starih še dobrih panjev, to jo brez romičkov ima naprodaj prav po ceni Potepan v Dolenjem Zemonu, pošta II. Bistrica. (55)
Lepo obširno posestvo
ležeče prav blizo Ljubljane, odda se v zakup (v najem) takoj ali od sv. Mihela naprej prav po ceni.
Priročna poslopja, hlevi itd. Posestvo se tudi proda pod prav vgodnimi pogoji.	(61—1)
Obrniti se je do J. liode-Dogana v Ljubljani.
Kose z znamko „kosec"
iz najboljšega angleškega srebrnatega jekla,
razpošilja na občine in posameznike
edina tovarniška zaloga za Avstrijo
L. Miinzer v Drohobycz (v Galiciji).
Te kose so svetovnoznane zbog njih lahkote, dvojnega kaljenje, rezivosti in prožnosti.
Enkratno klepanje zadostuje za dolgo, in se morejo rabiti če jih tudi samo brusiš in nič ne klepaš. Z enkratnem brušenjem moreš kositi 120 korakov najtrše trave. (49—5) Dolžina v centimetrih 62. 65. 70. 75. Cena za 1 koso gld. L—, 1.05, 1.10, 1.20,
_80._85. 90._95._1001
gld. 1.30, 1.40. 1.50. 1.60. L70. Kose se pošiljajo z obratno pošto ^proti gotovi plači ali proti poštnem povzetju. Če se naroči najmanj 10 kos, stoji vožarina za eno 2 do 3 kr.
Mnogobrojna pohvalna pisma se prilože pošiljatvam.
Pozor na sleparje!!! Pristne so le tiste kose, ki imajo znamko „kosec" vtisneno in se neposredno naroče pri
L. Miinzer v Drohobycz (Galicija).
Kmetovalci, ki zbirajo naročila, dobe provizijo.
Važno za posestnike lepnatih streh!
Fatent-Starrtheer
(Stabilni katran) je preskušena in zanesljiva maža za nove kakor stare poškodovane strehe od lepnice in za izolovanje proti vlagi. -Ž njim se mrzlo maže, ne postane mehek pri najhujši solnčni vročini in da ga ni potrebno potrositi s peskom kakor navadni katran. — Prodajamo strešno lepnico. strešni lak (kovinski katranov vosek\ rdeči lak, lesni cement, strešni kit, asfaltovo smolo, premogov katran karbolinej in lesni katran.
Vse po najnižji ceni.
Tovarne kemijskih izdelkov v Turmitzn itd.
Dunaj', II., Scherzergasse Nr. 1/2. (33—5) Opomnja. Za razkuževanje prodajamo: Kreolin, surovo kar-bolno kislino, karbolno apno, razkuževalni prašek, železni vitrijol kot najboljšaobrambena sredst va proti kužnim boleznim.
Navodila in cenike zastonj in poštnine prosto.
Tinktura za želodec
katero pripravlja G. Piccoli, lekar pri ..Angelu" v Ljubljani na Dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izde-lovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček po 12 stekl. velja gld, 1*36, z 55 stekl. (zabojček 5 kg.) velja gld. 5'2ti. Poštne troške plačajo naročniki. Stekleničice po 15 kr. dobivajo se tudi v raznih lekarnah.
Odrašeni jemljejo na tešče po eno žlico na dan, otroci po eno kofetno z vodo pomešano. Učinek bo potem ali večji ali manji, kakoršna je narava dotičnika. in pokaže se ali preje ali pozneje. Zato treba se je vsakemu po svoji telesnosti ravnati, da tudi več ali pa še manj vzame. Ta tinktura, ozdravi prav hitro bolečine v prebavnih delih; kot čistilno, telo odpirajoče sredstvo pa deluje bolj počasi in to šele čez nekaj ur.
Ako se naredi na dnu steklenice gošča, naj se pred porabo tinkture steklenica do dobrega pretrese, kajti ravno gošča sestoji iz onih snovij rabarbare, ki se izločijo iz sestavine zdravila.
Pri vživanji te tinkture treba natančno se držati zmernega, ne preobilnega uživanja jedil in pijač. Vsaka steklenica te tinkture ima utisnjeno ime izdelovateljevo (G. Piccoli, Laibach) in jej je pridejan popis o rabi v treli jezikih, na kojem ovitku je natisnjena postavno zavarovana znamka ali marka.	(58—1) Naroča se ta tinktura v lekarni G. Piccolijevi v Ljubljani na dunajski cesti, kjer se po poštnem povzetji najhitreje odpošilja.
Varstvo proti živinski knffi, perečem ognju prašičev, muham v hlevih, raznim mrčesem, gnilobi iu trhlenobi lesa, gobani na lesn in zidovju itd.
da edino le najboljši in priznan
Bartlov pristni karbolinej,
ki naredi les 3 do 4krat trpežnejši in lepo barvan. Popise zastoj. 5 klgr. po pošti stoji 1 gld. 50 kr., 100 klgr. 16 gld.
na Dunaji	(44—6)
Stroški neznatni — korist tisučera— kakovost ne presežena!
Mihael Barthel & Co,
11SI Diinsi j I X., T$ei>lei-a, s»s.<sie SO.
(Ustanovljena hiša 1. 1781.)
Zaloga v Ljubljani pri bratih Eberl.
It^šr" Dopisuje se slovenski! "Ts^SI