Pu&tnlns plačana t gotovinL Leto LXVTL, št. 223 Ljubljana, torek 2. oktobra 1934 Cen Dfai L- Lzft&ja rsaJc dan popoldne, imemil nedelje tn praznike — Inaeratl do 90 pettt vrst a Din 2.-, do 100 Trst a Din 2.50, od 100 do 300 mt a Din S.-, večji inaeratl pettt vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNlftTVO LJUBLJANA, KnaUJevm oBom M. 6 Telefon: S122, S123, OM, «126 m SU6 Podrutnica: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta. telefon it. 26. _ CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon *t_ 65, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE. Ob kolodvora 101. BojBm pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. RUMUNSKA VLADNA KRIZA Romunska vlada je podala ostavko, ker je zunanji minister Titn- lescu naletel v njej na ovire v svoji politiki Bukarešta, 2. oktobra. AA. Na me-rodajnem mestu potrjujejo, da je zunanji minister Titulescu podal ostavko, še preden so objavili kolektivno ostavko vlade. Gre po vsej priliki za spor med predsednikom rum unske vlade Tatare-scom in zunanjim ministrom Titulescom o manjšinskem vprašanju, ki ga je spravil na dnevni red v Ženevi poljski zunanji minister Beck. Pariz, 2. oktobra. AA. Listi soglasno obžalujejo ostavko rum unskoga zunanjega ministra Titulesca, ki je velik prijatelj Francije in miru. Jasno je, pravijo listi, da je prišlo do te ostavke zaradi zunanjega položaja in nekaterih dogodkov v Ženevi Listi pričakujejo, da bo ta ostavka samo trenutna, >Excelsior« piše, da je vzrok prepira v tem, ker so v svetu Društva narodov postavili zahtevo po reviziji versailleeke mirovne pogodbe glede manjšin. »Journal« pravi, da se dogodki v ženevi niso razvijali tako, kakor je Ti tuli scu želel. Vstop Rusije v Društvo narodov je zrahljal zvezo med Poljsko in Rumunijo. Vprašanje je, ali ni hotel Titulescu z udarcem na mizo samo povzročiti to, da bi položaj razčistili. »Echo de Pariš« priznava Titulesco-ve zasluge za Rumunijo in se vprašuje, ali jih more kdo zanikati. Oderovor na to vprašanje je mogoče iskati samo v medsebojni ljubosumnosti vodilnih mož in pa v pritisku Berlina, Rima in Varšave na notranje pokrete v RuraunijL »Ouevre« piše: Titulesca so zaradi njegove zbliževalne politike napram Rusiji močno napadali. To politiko je zagovarjal sam in z velikim pogumom v Rumuniji. Nasprotniki Male antante bi bih srečni, če bi se rešili Titulesca, >Ordre« piše. da se bo Rumunija z odhodom Titulesca oddaljila od Francije, kar je posledica francoske rusofilske politike. Po obisku v Sofiji Sporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo je branik proti vsem spletkam izvenbalkanskih držav Sofija, 2. oktobra. AA. Današnji lieti objavljajo še neke podrobnosti o obiskn Nj Vel. kralja Aleksandra kn kra jice Marije v bolgarski prestolnici slike o-ihodu is Sofije in iz Dragom an a. Predsednik vlade Kim on Georgijev je včeraj prispel v Burgas in izjavil zastopnikom tamošnjih i s tov o obisku jugoslo-venskega kraljevskega para. Sijajni sprejem, ki Victoire« piše o razmerju mod Jugoslavijo in Bolgarsko 1 v zvezi z obiskom kralja Aleksandra v Sofiji med drugim: Obisk kralja Aleksandra v Sofiji bo še bolj abližal obe državi, tako da bosta še bolj odločno nadaljevali politiko prijatelj stva in tesnih zvez, ki jo žele tako v Beogradu kakor v Sofiji. Končno pomirjemje na jugcslovensko-bolgarski meji bo dokaj okrepilo varnost obeh držav Njun ^ravi sporazum pomeni silo prve vrste v vzhodni Evropi, silo, ki se lahko upre vsem novim spletkam velikih iržav. To pa je za te mlade države najvažnejše. Moskva, 2. oktobra. AA. »Pravda« piše o obisku kralja Aleksandra v Sofiji med drugim, da je Balkan sedaj bolje konsolidiran kakor je nemirna srednja in zapadna Evropa Dovolj je, da so balkattak: narodi postali gospodarji svoje lastne usode, kar je takoj pomirilo ln konsolidiralo balkanski polotok Evropa mora sedaj računati s tem, da se lahko približa Balkanu in mu ponudi novo sodelovanje le tako. če nastopi brez zakulisnih spletk in brez gospodarskega imperializma Kriza španske vlade Ker Samperjeva vlada v parlamentu ni imela več večine, je snoči podala ostavko velike zapletljaje. Kriza je nastala zaradi spora s Katalonsko. »Petit Journal« misli, da bo kriza dolga in da bo morda celo krvava. S krizo vlade so poučeni krogi že nekaj časa računali. Novo vlado bodo sestavili bržkone radikali s kmečko stranko, ki naj bi dobita v novi vladi 3 do 4 portfeJje. Napovedovanja o razvoju te krize so zaenkrat nemogoča. Robles je izjavil, da je treba vprašanje Katalonije rešiti z revizijo katalonskega statuta in z omejitvijo katalonske avtonomije, priznal pa >e rudi. da prihodnje dni niso izključeni neredi v Španiji. Madrid, 2. oktobra. Vlada je sooči podala ostavko, ki so jo že dolgo napovedovali. Vz>rok ostavke ie dejstvo, ker viada ob zopetnem sestanku parlamenta po poletnih počitnicah nj imela več večine v njem. Neposreden povod pa je biio dejstvo, ker je vodja katoliških agrarcev Gil Robles na včerajšnji seji parlamenta iz javi L, da se njegova stranka ne strinja več s splošno politiko Samperjeve vlade. Položaj je precej zapleten. V splošnem pričakujejo, da bo predsednik republike poveril sestavo nove vlade Lerrouxo. Pariz, 2. oktobra. AA. O španski krizi pravijo usti da bo povzročila še Razočarani Madžari Nezadovoljstvo z malenkostnimi sadovi jateljstva z Italijo zveze in pri- Budimpešta, 2. oktobra. Čeprav Madžari demantirajo. da so sklenili tajno pogodbo v Nemčijo m čeprav je njihovo pariško poslaništvo izjavilo, da želi madžarska vlada nadaljevati politko tesnega italijan-sko-m a dinarskega sodelovanja, kakor je določena v rimskem paktu, se vendar pri vsaki priliki kaže. da se je v razmerju med Budimpešto in Rimom nekaj pokvarilo, kar se bo težko zopet popravilo Kar je na Madžarskem ohladilo na vsej črti razpoloženje napram Italiji, bi sicer še ne bik) najslabše in nepo pravi j" ivo, važnejše pa je dejstvo, da so se Madžari sedaj prepričali, da italijansko prijateljstvo ni neomajno in verno in da je nasprotno odvisno od politične konjunkture m posebnih rimskih interesov. Razočaranje madžarske javnosti, ki je iz Rima pričakovala ob vsaki priliki čudeže, je zelo veliko. V nekaterih primerih je to razočaranje dovedlo rudi do izraza oč:tnega nez-ulo-voljstva Tako je pretekli teden prišla k županu v Segedinu deputacja bivših madžarskih mornarjev, ki je energično zahtevala dovoljenje, da se sme vzidati v tamoš-njo votivno cerkev plošča v spomin ca zmago madžarskega brodovja nad itali-ian*k m pri Otrantu. Ta plošča naj bi se vzidala v Segedinu, ker je bivša »madžarska« Inka Reka. kjer bi moral prav za • prav stati ta spiimanđr. tedaj v rujfh, nam- I reč italijanskih rokah. Zato so sedaj izbrali najjužnejše madžarsko mesto, ki naj bi vsaj simbolično približalo Jadransko morje Budimpešti. Zanimivo je, da se je rodila na Madžarskem misel o proslavi zmage nad italijanskim brodovjem v trenutku oči vidike napetosti in neraspoloženja med Rimom in Budimpešto. Politični značaj te akcije je še bolj razviden iz dejstva, da bi bil najbližji jubilej bitke pri Otrantu lahko šele 1. 1937, ker je bila v L 1917. Vseh 17 let se Madžari niso domisKti da bi se hvalili z zmago nad Italijani, ki v ostalem ni bila niti povsem madžarska, ker gre za nekdanjo avstro-ogrsko mornarico, dejstvo je samo, da so imele ladje, ka so se bitke udeležile, madžarska imena in da jim je poveljeval kapitan Horthv, pomejsi admiral m sedaj regent Madžarske. Zato je jasno, da so Madžari pogreb" stvar samo z namenom, da bi prizadeli Italijane na najbolj občutljivem mestu. Taki in slični znaki so izrsrz izpretmembe orientacije v političnem razpoloženju Odgovorni krogi vidijo, da je konec idiličnega prijateljstva in medsebojnega zaupanja, zaradi česar so pričeli računati z nastalimi okoliščinami. Danes ne prikrivajo več prepričanja, da italijanska drevesa ne rastejo do neba. V Budimpešti spoznavajo, hflo nad 8000 Ker so ss ljudje na koaccitn med seboj itepH, js motala policija izprazniti tudi gledališče. Bele krogle na Marijinem trgu Namesto da bi bili trg zaokrožili in čim bolj združili v celoto, so podaljšali ogle in trotoarie daleč čez dopustno mero Ljubljana, dne 2. osrtobra. Ureditev Marijinega trga je vzbudila v vsej javnosti začudenje, ki se je javilo tudi v obeh ljubljanskih Jutranjih listih. Sicer vsaka novotarija rodi začudenje in kritike, vendar pa še nikdar vsa Ljubljana ni bila edina pri pohvali ali obsodbi, kakor sedaj, ko smo na Marijinem trgu dobili krog iz polovičnih krogeL vdelanih v tla. Takih krogel se spominjamo edino še z zidov raznih cerkva in hiš, kamor so naši stari radi vzida vali turške m francoske topovske krogle, ki so Čudežno ob visele v pajčevini. namestu da bi predrle zid. Ljubljančani seveda zbijajo dovtipe, vendar je pa stvar vsaj originalna in morda tudi praktična s prometnega stališča. val v celoto, odklonili S teoretske strani moderne prometne tehnike je bik ta odklonitev morda utemeljena, nikakor pa ni bila v korist z estetske strani. Končno je urbanizacija prav lepa in hvalevredna zadeva m prav je tudi. če posnemamo velemesta pri raznih vprašanjih, vendar je pa treba biti tudi pri urbanizaciji zmeren in misliti na domače razmere ter potrebe. Že pri ureditvi Ajdovščine, ki so jo prometni strokovnjaki tudi razsekali na vse strani, smo mislili, da je ta ureditev malo pretirana. Cez Marijin trg morda na teden gre le toliko voz, kakor v velemestih, kjer imajo take naprave, v eni sami uri Na to najbrž naši prometni teoretiki niso misli Bi, ko so spet ostvarili prav izrazito in originalno Govonk smo z ljudmi, ki poznajo skoraj vsa evropska velemesta, vendar se pa ne spominjajo tako originalnih prometnih otokov. Tudi. če je kolobar iz krogel praktičen s prometnega stališča, vendar ima pa človek pri pogledu nanj vtis prisiljenosti in prometne ovire, kakor pač pri vsakem kamnu, ki leži sredi ceste. Podnevi že še gre in zvečer pri dobri razsvetljavi morda to kamenje na cesti tudi ne moti voznikov, končno pa projektant gotovo ni mislil na ljubljansko meglo, ko kamnov vsaj avtomobilist ne bo zagledal iz zadostne daljave, da bi se jim ogniL Prehod čez Marijin trg je bil v resnioi dosedaj zelo neroden, zato je prav. ko so zožili ceste za vozove, da ljudje lažje pridejo z ene strani trga na drugo stran. Najnevarnejši je prehod pod Miklošičevo cesto, kjer čez klanec kolesarji pridirjajo na trg. da ljudje vedno skačejo pred njimi Ta nevarna točka s sedanjo ureditvijo ni niti najmanje odpravljena, morda je pa s poudarkom vozne ceste za Prešernovim spomenikom še povečana. Na drugi strani bi bili pri nepopisno raz-sekanem Marijinem trgu morali predvsem gledati, da ga čim bolj zaokrožijo v celoto. Kolikor je to pri tem razbitem trgu sploh mogoče, se je to posrečilo mojstru Plečniku, ki je trg zaokrožil tako, da je že tro-toarje proti trgu omejil s krogom, ki ga je poudaril še z nekaterimi drevesi ob kotu med Smalčevo in Frischevo trgovino ter frančiškansko cerkvijo in Prešernovim spomenikom. V ta krog, ki ga tvorijo trotoar ji oziroma drevesa, je položil okrogel otok ki bi bil pač zadostoval za ljubljanski promet, vendar so pa prometni strokov njaki ta načrt, ki je razsekani trg združe- grdo prometno oviro. Namestu da bi bdi trg zaokrožili m čkn bolj združiti v celoto, so podaljšali ogle in trotoar je daleč čez dopustno mero, da je trg se mnogo bolj uas-sekan, grd in neprijazen, kakor je bil dosedaj, na drugi strani je pa promet toda mnogo bolj nevaren, kakor je bil dos4erjV Imamo torej spet vsestransko ponesrečen eksperiment, kar z estetskega stališča že dokazuje samo pogled na trg. s prometnega stališča se pa kaže neumestnost tega kolobarja in v trg podaljšanih trotoarjev vsako uro bolj m bolj. Zato bi bilo še najboljše, da ta beli coperniški ris izbrišemo in ne govorimo več o njem, sicer bodo šaljive: kmalu stražniku v risu dali v roke bfč, ki bo z njim kakor clovrn priganjal konje v cirkuški maneži. Na magistratu se je uveljavila svojeglava navada, da svoje projekte trdovratno skrivajo pred javnostjo, ka pa vendar realizacijo projektov tudi plačuje. Javno razpravljanje o načrtih je pa prav koristno, saj ob takih prilikah vedno med nesrro-kovnjaškimi in neumnimi kritikami čujemo tudi kako strokovnjaško sodbo m pameten nasvet Preverjeni smo. da bi ne imeli originalne prometne ovire na Marijinem trgu. če bi bili načrti za kolobar vsaj dnevnikom na razpolago Tako bi bili pa rešeni tudi ponesrečenega eksperimenta, ki ga gotovo nikdo ne zagovarja, saj tudi zagovornik v današnjem »Jutru« ne omenja belih krogel niti z besedico, pač pa zagovarja samo zoženje cest in otok, kar v drugi obliki vsakdo smatra za potrebno. Če se pa med ne tangi rani m občinstvom najde zagovornik belih krogel, mu damo z veseljem prostor na razpolago. Iz policijske kronike LjVubfia-na, 2. oktobra. V tr^vino Trčar ie, prišel včeraj kroi-njar C. L in zahtevah razšledoice za prodajo. Mož je izbiral in izbiral, vmes pa je basal razglednice* za hlače, meneč, da ga prodajalke ne opazujejo. Pa se je zrnotaL Moteie so ga prijeti, krošnjar pa se ie izmuznil Ln jzgrinil v gneči. Cez rol ure se je spet pojta»vil v trgovini m se pričel razburjati, da bo prodajalke tož 1 zaradi očitka tatvine. Njegovemu razigra] an ju je napravil konec stražnik, ki je krošnjarja povabil na pohcijo. Mož je že pred tremi leti na enak n-ačm kuroval pri Tičarju, vendar ga takrat niso naznanili. Srečo je pozkusil rudi v Sislci in je sploh na glasu, da rad zastonj kupuje. Hišnik v Vzajemni zavarovalnici, Iva« Elsner, je na Masarvkovi cesti našel v odprti kleti avtomob Hko kok> znamke »En-gelbert«. Kolo je najbrž skril tat Shranjeno je na policijski stražnici na Tvrševi cesti. Orožniki v Dolu so naSi v koruzi blizu Beričevega tri moška kolesa, kamor so jih opravili kolesarski tatovi. Kolesa so črno pleskana, eno ie znamke »Rekord« s tovarniško Številka 405608 in skoro novima pnevmatikama »Por Ever Gord«, drugi dve pa sta znamfce »Iris« t tov/ Številkama 362631 in 297007. Prvo ima Micbelm« pnevmati- ke, drugo pa na sprednjem kolesu »Bata«, na zadnjem pa > Prve u 28« pnevmatiko. Ko-tesa so na vpogled na orožniški postaji v Dolu pri Ljnbfjani. Aretacija poljskega barona zaradi poneverbe Varšava, 2. oktobra. AA. V tukajšnjem hotelu »Polonia« so aretirali barona Nolka. čigar rodbina je na • Poljskem zelo znana. Njegov oče je bil upravnik varšavske policije. Aretirali so ga zato, ker je zadnja leta poneve-ril 10 milijonov ziotov iz zapuščine £rofa Potockega. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2302.63—2313.90, Berlin 1362.36—1373.16, Bruselj 794.41 do 798.35. Curih 1108.35—1113.85, London 165.64—167.24. New York 3348.55—3376.81. Pariz 223.95—225.07, Praga 141.62_142 48 Trst 290.57—292.97 (premija 28.5%), Avstrijski šiling v privatnem kJjringTi 8-85 do 8.45. INOZEMSKE BORZE Curih: Pariz 20.204. London 14.98, New York 304.675 Bruselj 71.675, MIlan 26.26, Madrid 41.875, Amsterdam' 207.75, Berlin 123.10, DansJ 56.90, Praga 12.785, Varšava 57.925, Bukarešta IjOCL Strmn 2. SLOVENSKI NAROD«, dne 2. oktobra 1934 Stev 223 Viseči most . pod Šmarno goro Ljubljanska gradbena družba Je zgradila med Vlkrčami In Mednom prvi viseči most v nail državi Ljubljana, 2. oktobra. Okolica Šmarne gore ima Se veliko bodočnost m do tega ni več daleč, saj se kraji na obeh bregovih Save is spreminjajo v letovišča. Sava vabi kristalna, planinski zrak že vaje tu, na deželi si, a do mesta ni daleč, da meščan lahko ob vsaki priliki otrese raz sebe mestni pran. Medno je dobilo postajo; le nekaj minut se pelješ in že si tako daleč ls mesta, da lahko pozabiš nanj. Turista vabi Grmada, toda hudo j«, ker ne more preplavati Save v goj-zerjih. Medno je na desnem bregu, ftmarna gora na levem. Na levi breg sicer drži lep most pri Tacnu, a do Medvod doslej ni bflo mostu čez Savo ter so morali ljudje delati nepostovoljne ture na obeh bregovih, da so prišli čez Savo v velikih ovinkih. V nedeljo se nam pa obeta pod Šmarno goro slavnosten dogodek; Prometno društvo Medno-Tacen otvori mostič med Vlkrčami in Mednim. Pravijo mostič in marsikdo misli, da polagajo brv Cez Savo. Most, ki ga pa grade pod Šmarno goro sicer šele mesec dni, bo v resnici pravi most in ne le mostič, čeprav bo namenjen le osebnemu prometu. V Ljubljani so nejasni pojmi, kaj je brv tn kaj mostič. Brv je le lesen mostič iz enega brvna ali bruna, zato je nesmisel reči železobeton-ska brv. Pod šmarno goro grade torej most in ne mostič, kaj šele brv. Takšen most si pač moramo ogledati, saj pravijo, da je to prvi videči most v nagi državi. Podjetni in denarni ljudje so ie zavohali, kje bo nekoč letoviška Ljubljana in pot v Vikrčah k novemu mostu drži Že mimo vil in zarodkov letoviškega obeležja. No. pmliu v Vikrčah ne stradajo, kajti cesta, ki drži proti Kranju, je prelepa, da bi avtomobil isti ne vozili s polnim pil-nom. Treba pa je stopiti le nekaj korakov z glavne ces^te proti Savi in Okolje je oelo idilično, šmarna gora kaže svoje najbolj zapeljive čare za tudi izkušene turiste, Sava pa si prepeva, kot da je vesela svoje lepote. Kljub vsema je poetično, čeprav se mešajo med šumenje vode klici: Hoo_ rak! Ob bregu rase drevje, breg prehaja položno v strugo, visoko med drevjem se pa dvigajo nekakšne vislice. Da, vislice, na njih bo visel most, lesena konstrukcija, obešena na močnih jeklenih vrveh. >Visi i-ee«, ki jih tehniki imenujejo portal, so visoko železobetonsko stojalo, na vsakem bregu je eno; na stojalih bodo pritrjeni kabli, Id bodo nosili most. Zdaj vrvi Se feže na bregu. Tesarji sestavljajo lesena neprekinjena predalčna nosilca nad reko na provizorlčnem mostu. Preden so zaceli sestavljati ogrodje mostu, so zgradili čez reko provi zori čno mostno konstrukcijo po vseh predpisih, kajti v zraku ne morejo viseti. Ko sestavijo celotno ogrodje mostu. bodo napeli vrvi ter ga obesili na nje, nakar polože se tla (mostišče) m delo bo končano. Stojalo se dviga 11 m nad mostiščem, sega pa še 4.50 m od mostišča v tla- Temelji leže na hrastovih pilotih in 4.80 m dolgih tračnicah. Stojalo torej stoji selo trdno, kar je tudi potrebno, da bi temeljev ne izpokopala voda. Med stojaloma je 80 m dolžine, kar pomeni, da sta lesena nosilca, ogrodje mostu, tako dolga ter da je most precej dolg. Na levem bregu sega most Se naprej na zunanji strani nosilca, in sicer 11.20 m, ter znaša celotna dolžina mostu 92 m. Stojali sta še močno zasidrani z žičnimi vrvmi v betonskih kladah, ln sicer zato, ker bi bili sicer samo na notranji strani obremenjeni ter bi zelo trpeli zaradi natega. Prvotno so nameravali postaviti leseni stojali, ker so ju pa zdaj zbetonirali. je zgTadba še tem trdnejša. Most bo trden v vsakem pogledu, da bi lahko po njem tudi vozili, a namenjen je samo za osebni promet, zato je tudi samo 1.20 m široko mostišče. Da se bo mostu lahko zaupal vsak. tudi oni, ki hodijo k Savi, da bi shujšali, govori že to, da bo leseno konstrukcijo nosilo 8 jeklenih, po 32 mm debelih vrvi. Da. to bo naš broo-klvnski most in še rekli bomo lahko, da takšnega mostu nimajo niti Američani, kajti naš viseči most je v glavnem vendar lesen, sicer je pa še pri njem važen gradbeni materijal železobeton in jeklo. Jeklene vrvi so po okrog 130 m dolge, na stojalih bodo pritrjene na hrastovih blazinah. Na teh blazinah so za podlago pritrjene svinčene plošče. Zaradi menjavanja temperature se bodo vrvi krčile ali daljšale, zato bi trpel les. če bi ne ležale na svincu. Vreme je idealno za gradnjo, zlasti se. ker je jesen. Ce bi močno deževalo delj časa. bi narasla voda odnesla provisorični most. Vendar so pripravljeni tudi na to; če bi voda narasla, bi leseno konstrukcijo dvignili z vrvmi tako visoko, da bi jI voda ne mogla do živesra. Mostu pa voda ne bo dosegla nikdar, saj ga grede nad 1.50 m visoko nad najvišjim vodnim stanjem. Zda1 je ogrodje okrog 4.50 nad vodno gladino. Mostu torej ne preti nobena nevarnost tudi od te strani in bo v splošnem solidno zgrajen. Les je dobro prepojen s katranom, da mu mokrota ne bo mogla škodovati. Vsa dela. zidarska in tesarska, opravlja Ljubljanska gradbena družba. Gradbeni stroški bodo znašali okrog 85.000 Din. Prolektant je ing. S. Dimnik V nedeljo bomo otvorili most. čeprav je še precej dela; delalo s noi-no paro. Lahko se bomo postavili d? ETadrmo tudi že viseče mostove v ameriškem tempu saj bo ta most zgrajen v enem mesecu. Opozorilo rudarskim zavarovancem iz Nemčije Od 1. januarja se morejo nade je, pridobljene iz pokojninskega zavarovanja v Nemčiji ohraniti samo s plačevanjem prostovoljnih prispevkov Trbovlje, L oktobra. Tukajšnja krajevna bratovska skladni-ca opozarja one rudarje, ki so delali svoj-cas v Nemčiji m bili tam socijalno zavarovani, na sledeče: Za varovanje nade j iz pokojninskega zavarovanja v Nemčiji so morali naši rudarji, ki po povratku v domovino sploh niso bili ali niso več zaposleni pri delih, zavezanih zavarovanju pri naših bratov-skih skladnicah, do konca lanskega leta plačevati priznalnino, Id je znašala 0.50 RM na mesec. Od 1. januarja t- L dalje pa se morajo nadeje, pridobljene iz pokojninskega zavarovanja v Nemčiji, ohraniti samo s plačevanjem prostovoljnih prispevkov. Za vsako koledarsko leto se morajo pred koncem leta plačati polovični prispevki za najmanj 6 mesecev in to v viani, ki odgovarja mesečnemu zaslužku, najmanj pa v višini 1. plačilnega razreda. Prostovoljni 6jmeaečnl prispevki znašajo: 1. plač. razr. pri mas. zaslužku do 75 RM (okoli 1060 Din) 22.20 RM; 2. plač. razr. pri mes. zaslužku 75—100 RM 28.40 RM; 3. plač. razr. pri m-?s. zaslužku 100 do 125 RM 36.90 RM; 4. plač. razr. pri mes. zaslužku 125—150 RM 44.10 RM; 5. plač. razr. pri mes. zaslužku 150—175 RM 51.60 RM: 6. plač. razr. pri mes. zaslužku 175 do 200 RM 58.00 RM; 7. plač. razr. pri mes. zaslužku 200—225 RM 66.30 RM; 8. plač. razr. pri mes. zaslužku 225—250 RM 73.50 RM. Vplačani prostovoljni prispevki se upoštevajo pri izračunavanju pokojnine. Obenem, ko s« prispevki vplačajo, morajo prizadeti predložiti potrdilo delodajalca o višini svoje mesečne plače. Os prejemajo brezposelno podporo ah podpore iz kake dobrodelne akcije, se jim ta podporna doba smatra kot ohranjena. Če so pa v 1. koledarskem letu prejemali tako podporo polnih 6 mesecev, torej če so bOl brezposelni podirm 6 mesecev, jim prispevkov za to leto ni plačati. Morajo pa to dokazati c uradnim potrdilom. Kurz marke znaša sedaj okori 14 Din in morajo prizadeti sami izračunati kolikšne prispevke jim bo plačati. Ker pošte ne smejo prejemati nakaznic za Inozemstvo brez izrecnega privoljenja ministrstva financ, bodo mogli prizadeti na našo intervencijo plačati te prispevke nemškemu konzulatu v Zagrebu potom Glavne bratovske skladniee v Ljubljani. To pa šele potem, ko bo Ruhr^IOiapschaft, oziroma v poštev prihajajoča rudarska blagajna v Nemčiji ugotovila, če so pogoji za ohranitev nadej sploh še podani in bo določila višino prispevkov. Razglašamo to okrožnico Glavne bm-tovske skladmce z vabilom, da se prizadeti prijavijo pri naši skladnici z zgoraj navedenimi potrdili in članskimi izkaznicami tistih Knapschart, kjer so bili nazadnje zavarovani. Poleg potrdil v uradnem jeziku je prinesti tudi uradno overjen prevod v nemščini. Prifrv takih rudarjev, ki so Jim nadeje že zapadle, ne bomo sprejemali. Ob tej priliki opozarjamo ponovno tudi, da se po ČL 22 zavarovalne pogodbe med Jugoslavijo in Nemčijo pričakovanja iz zavarovanja v eni državi pogodnici, ko preneha obveznost zavarovanja, ne ohranijo s tem, da se plačuje priznalnina bratovski skladnici dru-de države pogodni ce. Ce se plačuje priznalnina pri nas se morajo torej plačevati v Nemčiji sedaj prostovoljni prispevki in velja to tudi za vse tiste rudarje, ki so prenehali biti naši aktivni člani, pa imajo članska leta tudi v Nemčiji. Koncert na Golniku Ljubljana, 2. oktobra. Uprava banovi irskega zdravilišča na Golniku je za nedeljo 30. septembra povabila modami orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice v svoj dom, da bi tam priredil za bolnike koncert Trideset-članski godalni orkester se je pod vodstvom svojega dirigenta prof. L. M. Šketr-janca Jo svojega predsednika dr. Ivana Karfcna odpeljal s prostornim avtobusom v nedeljo popoMne na Golnik ter ob 4, ml priredil skrbno pripravljen koncert z vseskozi ometnišlcim. visokokvalitatrvriim sporedom. Tako zdravIžšTca uprava s šef-zdravnfkom dr. Neubauerjem na čeki, kakor rud; Orkestralno društvo Glasbene Matice sta s tem koncertom dokazala, da se zavedata tudi bta«žimega itn zdravilnega vpliva lepe glasbe- Nudila sta v se iti svoje bolečine zatopfjenhn bom ikom svežega, plemenitega razvedrila, muzka jim je prinesla rr enotno pozabile nje, prijetno "fzpre-merribo, oddffi ter nalile krepko in hitro učinkniočemu zdravita pričarala vedrost in zdra.vie na nfihova nca. Na Golniku je rrenotno okoli 190 bohrlcov. med njimi nI menda nobenega z boleznijo v odprtem staditu. So ro izključno skoro flrvatje ai Srbf. po večini mosTci. ki se v tem prekrasno urejenem zdravirršcu nase sokrone Gorenjske m v požrtvovalni skrbi in negi zdravflJSke&a osobja tztedino dobro početi jo. Dovolj prostorno dvorano so poshišalci zasedli do zadnjega kota. Oder so morati pa za. Številčno krepki orkester podaljšati. Treba bo upravi vendarle misliti na to, da ga bo staHo razširila, kar bi se dalo t maMrni stroški doseči z odstranitvijo stranskih zidntfi podpor oderske odprtine, fri se dajo morda nado me stri z drugačnimi nosilci. Spored, ki ga je orkester odsviral v dveh delih, je bil zek>, če ne celo preveč obširen- Obsegal >e prav za prav 19 točk, ker so nekatere točke imele po dve, tri čelo Štiri podtočke, ena ie bila cek> dodana, V prvi vrsti smo bili na sporedu zastopani Slovenci in sicer Bertjamn fpavic s L ■ stavkom iz svoje Serenade. ^nton Laio- v»c s Sanjarijo, Stanko Premrl z »Alle-graro« in jaz z novim »Pozabljenim plesom«- Direktor konservatoriia in naš nai-odličneHi koncertni ter opera j pevec g. Juhi Betetto, ki ie povabilu zdraviliške uprave rade votle ustregel, pa 1© z zanosom ln s toplim, poglobljenim podavanjem zapel L. M. Škerjaočeva samospeva »Počitek pod goro« ter »Vizijo« in Lajovičev samospev »iskal sem svoiuh mladih dnU. Na burno zahtevo poslušalcev je moral g. Betetto dodati še poredni, živahni Pavči-čev »Potrioan ples«. Vse samospeve je apartoo ki sijač no zveneče instromen tiral za godailai orkester L. M. Skeriaaec. Med naše komponiste moramo prišteti tuda St Mokraajca, čigar, menda 8. roko vet »Osu se nebo«, je spretno razširil in efektno instrumenti rai prof, Karel Jeraj. Od inozemskih glasbenikov smo pa slišali globoko, skoro tragično občuteno »Romanco v c-duro« Jeane SLbelinsa, Franca Schoberta klasični »iMemuet* v c-duru«, Oauda De-btrssvja dražljfva, Strokopotezna »Danse saoree« in »Danse profane« za godalni« orkester ra klavir. Ti dve, druga v drugo zliti točki je temperamentno, širokogestno vodil mladi Juvaoec, pri klavirju pa je bil L. M. Škerianc. Dalje je bi! zastopan P. S. Čajkovski j z intimno »Elegijo« m *Pizzi-catom« iz 4. simfonije ter k sklepu Anglež Gustav Holst, či^ar »St Paufs Suita« v ■štirih delih predstavila krepko ritmizirano, ■vzhodno zvenečo, odlično nruziko. Morda nekoliko preobširni program je nosil vseskozi in kljub nekaterim plesnim naslovom Tesen, zamišljen značaj. Za svoj drugi, oziroma še tretji koncert bo dirigent gotovo sestavki program tako, da bo poskršalce.rn-boln kom nudil še več razvedrila, živahnosti' in veselja, ker so tega v prvi vrsti potrebni. Da pa. so bili tudi za ta program izredno hvaležni, je pričalo živo Ln razumno ploskanje k vsaki točki, saj so ti pacijenti vseskozi Mudje inteligentnih slojev. Po koncertu je zdraviliška uprava kon-certante pogostila z imenitno zakusko. Ob tej priliki pa smo slišali zahvale z ene šn druge strani Jn tudi marskatera šaljiva je padla. Izleta se je udeležil še komponist Anton Lajovic in č. Nesreča na Triglavu Mojstrana, 2. otkobra. V soboto popoldne sta jo mahnila na Triglav znana jeseniška plezalca France Vovk in Bogomir Homovec. Prenočila sta v Aljaževem domu v Vratih, kjer se jima je pridružil še neki nemški turist iz Mo-nakovega, in vsi trije so zgodaj zjutraj naskočili severno steno. Plezali so po težavni in naporni nemški smeri in iskali novo varijanto. V nedeljo okrog 13. so btH že skoraj blizu izstopa, ko je Vovku na gladki polici nenadoma spodrsnilo m je padel več metrov globoko. Res sreča je bila, da so bili plezalci pravilno zavarovani in je Nemec zadržal njegov padec v prepad. Vovk se je občutno potolkel po telesa in nevarno si je poškodoval eno nogo, ki jo ima baje zdrobljeno pod kolenom. Plezalci so klicali na pomoč, na kar je prihi-tel jeseniški plezalec Andrej More, ki je plezal po drugi smeri v severni steni. Videč, v kakšnem položaju so plezalci, je naglo splezal s stene m odšel v kočo na Kredarici, kjer je vzel več odej in jih odnesel plezalcem v steno, da so lahko tam prenočili. Homovec pa je pustil Nemca in ponesrečenega tovariša v steni, sam pa je odšel na Jesenice, kjer je obvestil reševalno ekspedicijo. Včeraj zjutraj so odšli reševalci pod vodstvom Jožefa Copa in dr. Mihe Potočnika v steno. Bila je to ena najtežjih in najbolj nevarnih reševalnih ekspedioij. kar jih pomnijo. Reševalci so prišli šele s noči okrog polnoči silno izmučeni v Mojstrano. Ponesrečenega Vov-ka. ki tehta 90 kg, so morali po steni počasi in previdno spuščati, kar je bilo seveda združeno s silnimi napori, pa tudi s smrtno nevarnostjo. Ce bi bil ponesrečenec mrtev, bi ga bili raje spustili v prepad, kakor pa spuščali po steni, tako naporno je bilo reševanje. Ponesrečenega Vovk a so prepeljali davi na Jesenice, kjer so mu nudli prvo pomoč tamošnii zdravniki, pozneje pa ga bodo prepeljali v ljubljansko bolnico. Dolenjski akademiki za siromašne tovariše Novo mesto. 1. oktobra. Dandanes življenje nujno zahteva, da se ljudje organizirajo, da tako Čim uspešnejše branijo svoje interese. Za od nekdaj te je to vršilo v večji sli manjši meri, po vojni pa je bilo skoro nujno, da »o se posamezni stanovi začeli organizirati, kajti človeštvo se je znašlo pred novim življenjem, ki mu je bil mejnik ba$ prevrat. Tako so se združili tudi takoj po prvem letu osvobojen j a dolenjski akademiki, ki so študirali bodisi doma ali v tujini, pa to imeli vendar svojo matico doma na slovenski zemlji. Že prvotno je imeh klub združenih dolenjskih vitokošolcev namen, po možnosti podpirati tudi svoje tovariše. Imel je v začetku krasne uspehe pri svojem delovanju. Radi notranjih razprtij, ki 80 se kmalu pričele, pa je prenehal delovati Sele lansko spomlad je bil sklican občni zbor na zahtevo upravne oblasti. Klub je bil zopet prebujen iz spanja in je dobil takoj s prvim odborom, kateremu je naČeloval aglmi predsednik tov. Ipavec Viljem, delavce, ki so začeli vsestransko delati za povzdigo kluba in mu pridobili s svojimi članskimi sestanki, pri katerih je jodel ovala tudi naša širša javnost, kmatu ond sloves, ki so ga imeli dijaki-akademiki po prvih letih organizacije. Na teh članskih sestankih je bilo vedno govora o vseh važnih sodobnih vprašanjih. Na koncu vsakega sestanka pa se je razvila živahna debata. Lanske jeseni so člani z velikim uspehom odigrali igro »Mladoletje«. Letošnjo jesen pa priredi klub svoj prvi reprezentančni ples pod pokroviteljstvom ban-skega svetnika, predsednika občine dr. Rezka ob sodelovanju častnega damskega komiteja. Čisti dobiček te elitne prireditve je namenjen za nabavo društvene študijske knjižnice, ker je sedanj odbor mnenja, da bo tako najsigurneje in najlažje izpolnil svojo drugo nalogo, da omogoči studii revnejšim visokošolcem. j To mnenje je pravilno* ako pomislimo. 1 koliko je revnih akademikov in med temi so večinoma odtićnjaki. pa ne morejo študirati tako kot bi bilo treba, ker nimajo na razpolago potrebnih knjig in drugih učil. Ta plemenita gesta kluba dolenjskih viso-košolcev je bila sprejeta med našim občinstvom x največjo simpatijo in tako bo njihova prireditev ena res najbolje obiskanih. Pridnim dijakom je želeti največjega uspeha, gre jim pa seveda pri tem delu tudi največje priznanje. Stanje celjskih ponesrečencev zadovoljivo Celje. 2. ktobra Stanje žrtev obeh avtomobilskih nesreč, ki sta se pripetili v neposredni okolici Celja, je razmeroma povoljno in ni nevarnosti za njih živi en je. Kritično je pa se vedno stanje kleparja Antona Korberja, ki se od časa do časa zave, pa spet oneavesti. Zdravniki eo mnenja, cUi utegne vseeno poškodbe preboleti in okrevati, seveda pa lahko traja priza se nekaj dni. Kakor smo že včeraj poročali, so tragično preminulega Jerneja Vengjsta pok) žili na mrtvaški oder v gacJil^kem domu. Ob 13. je bil občinstvu dovoljen pristop k mrtvaškemu odru in vse popoldne so ljudje prihajali kar v trjmah, da se poslove od priljubljenega pokojnika. Ob mrtvaškem odru tvorijo častno stražo gasilski oficirji in podoficiru iz Celja in Gaber>a. Vse mesto se pripravlja, da spremi pokojnika na zadnji poti. Pogreba se udeleže tudi savezni starešina Vlada Andraševič iz Zagreba, starosta Gasilske zaiednire dravske banovine. Član glavne savezne uprave Bale iz Mirne in Člani osrednjeoa odbora, tajnik Stanko Pri-stofttiek, njegov namestnik Franc Pristov-šek in blagajnik Mikuš. Savezna uprava in osrednji odbor polotita na grob krasne vence. Slovenci v Ameriki 10. septembra popoldne je našla Marija Knezova v Clevelandu svojega brata Franca Zalaznika mrtvega, v garaži, kjer je stanoval. Zjutraj ji >e reke!, da se bo odpeljal na razstavo v Chica^o. Fant je najbrž v zaprtem prostoru pognal avtomobil, strupeni plini so £a p2 orna mil L in naposled je zastrupljenju podlegel. Pokorni je bil star 21 let doma ie bil iz vasi Zlatopoije, iara Češnjice na Gorenjskem. V Ameriki je bival 13 let. V Calumetu. država Michi^an, >e umrla 61 letna vdova Margareta Simec, ki je zivefci 45 let v nase'blrri. — Tam so pokopali tudi 74letno Ano Tomčevo, eno najstarejših naseljenk v Calumetu. Rodbina Zehel v Detroitu ie umrl llmesečni sinček. — Po šesttedenski bolezni ie v Clevelandu preminul Janez Vitigoj »doma iz Dolenje vasi, fara Čatež. Pokojni Je bil star 47 let v Ameriki je bival 24 let — Načrte smrti je umrl v Čhi-sholTrra Anton Novak, doma iz Laz pri Ribnici. Zapustil >e ženo, v starem kratju pa žaluje za njim mati, 28. avgusta je v Newyorka utnria Mimi LenarčiČeva, rojena Ooerwalder. — Biizu Pittsburgu je umrla na posledicah poroda Ana StarešiniČeva. stara 25 let Tudi otrok je prišel mrtev na svet — V North GhJcagu >e umrl 231etai Ludvik Pekla j, ki je bil rojen v Ameriki Kakor smo poročali, so pred meseci Frančiško Tavčarjevo aretirali zaradi raz-nm sleparij ki poneverb. Tavčarjeva1 le pa položila kavcijo in brez sledu izg.Jn.iia. Zdaj ie za njo izdana tiralica, obeaiem je pa razpisana nagrada 350 dolarjev tistema, ki bi jo izsledili. SPORT Lahkoatletski dvoma teh Zagreb-Ljubljana Sobota, nedelja, 6. in 7. oktobra, igrišče Primorja. Po petletni pavzi, v kateri je na&a lahka, atletika zamog-la zaznamovati velik napredek, bomo imeli v prihodnjih dneh nadvse zanimiv lahkoatletakl dvoboj med reprezentancami Zagreba in Ljubljane. O priliki zadnjega medmestnega srečanja 1. 1929, je Zagreb slavil impozantno zmago, ki je garantirala za mnogo let Zagrebu primat v lahkoatletskem sportu v naši državi. Toda naša podjetnost, nadarjenost nase mladine in požrtvovalnost do maksimuma so stanje spremenile veliko hitreje, kakor se je v splošnem pričakovalo ali celo želedo. Odločno je vzelo ASK Primorje v roke vajeti nase lahke atletike, postalo enakovreden faktor jugoslovensklm vodilnim klubom v lahki atletiki, zagrebškemu Hašku in Coneordiji, v zadnjih dveh letih jih je celo prekosilo s priboritvijo državnega, lahkoatletskega prvenstva za moštva. Njegov vsestranski napredek je Ml zabeležen tudi z dvakratno zaporedno osvojitvijo državnega prvenstva v cross-countryju Toda tudi SK Ilirija ni mirovala! Solidno je gradila svojo lahko atletsko stavbo; njeno stavbo sta kronali letos državno prvenstvu v cross-countryju in drugo mesto v državnem prvenstvu za moštva. Ljubljano je ta velik napredek atavil v isto vrsto s dosedanjim lahkoaUetakrm centrom v nadi državi, Zagrebom, dejansko si je tudi na temelju doseženih uspehov in zaradi velike agilnosti v prirejanju velikih tekmovanj priborila nadmoć, ki ji je Zagreb v svoji ljubosumnosti ne priznava. Ta dvoboj bo zaradi tega edino pravo in direktno merilo moči in kvalitete dosedanjega vodilnega lahkoatle takega sporta v naai državi, Zagrebu, in Ljubljane, ki stremi za tam, da v direktni borbi z Zagrebom potrdi svoje uspehe, dosežene na državnih prvenstvih za moštva in prvenstvih države v cross-countryju. Ta dvoboj naj končnoveljavno po izredno ostri toda fair in gentlemanski borbi odloči, ali pripada primat v jugoslovenski lahki atletiki Zagrebu ali Ljubljani! Dvoboj bo zanimiv tudi iz drugega vidika. Vršil se bo v znamenju borbe med staro toda zelo rutinirano znano zagrebško gardo: P. Buratovič, Tončić, Koren, Tauber Madžarević, in Kallav, prof. Am-brozv. dr. Mabojlović, Tucan, Dremil, P. Narančič in Golč. ki tvori gros reprezentativne ekipe Zagreba, in mlado, zelo talenti, rano, ambiciozno in napredujočo gardo Ljubljane, ki je v za^*»nh letih zaznamovala krasne uspehe. Mladost in talent naših najboljših: Kova čiča, Zorge Aleša, Gor.seka, Krevsa, Bruča-na, Stepianika, Brineta Ma: Unija, Parpar. Ja in mnogih drugih sta nani porok, da se nam ni bati za bodočnost nsše lahke atletike. Onj bodo mirne duSe sprejeli borbo a svojimi starejšim: zagrebškimi kolegi — velikimi rutinerji — trdno odločeni, da pri tej priliki prenesejo primat jugoslovenske lahko atletike iz Zagreba v Ljubljano. AH bodo v tem svojem stremljenju že sedaj uspeli, nam bo pokazal dvoboj v soboto in nedeljo. Dolžnost vse športne Ljubljane pa je, da jih v tem njihovem plemenitem stremije nju materijalno in moralno podpre, da napolni oba dneva igrišče Primerja in da svoje najboljše atlete fair in prentlemanski bodri do končne zmage, da pa pri tem ne pozabi istočasno visoko ceniti vsak tudi najmanjši lep uspeh nasprotnika. Koledar Danes: Torek. 2. oktobra "katoličan!: Angeli varuhi. Miran. Današnje prireditve Kino Matica: Viktor in Viktorija Kino Ideal: Nori baron. Kino Dvor: Bič opojnosti Kino Šiška: Tiger. ZKD: »Dovedi jih žive« ob 14.30 m db IS. v kinu Matici. Dežurne lekarne Danes: Mr. Pieooli. Tvršova cesta &. Hočevar, Celovška oeata (T2 m Gartus, Moste. Naš promet je čedalje bolj okrogel. Ne mislimo se\-eda tistega na tračnicah, tom-\'eč na cestah in sploh po mestu. Nyeg« dni je šio w lepo naravnost, zdaj gre pa naokrog. Najprej so postali okrogli gospodje na magistratu, za njimi pn posta jajo še prometni otoki. Prvega smo dobili pred Figovcem. Stražnik je mora! spočetka voditi vsakega avtomobiUsta in moto-dklista za nos, da je m mahnil narobe, sčasom so se pa privadili in zdaj gre ±e gladko. Saj se še peklu privadi človek, pu bi se okroglemu prometu ne. Tako smo dobili apetit po okroglih prometnih otokih in zdaj imamo hvala bogu ie drugega. Naredili so nam gu SJ Mari finem trgu, kjer je sploh zbrane največ lepote našega stolnega mestu. Okrogel je tako, da bolj nikakor ne more biti. \rsi bi ga imeii radi in bi bili ponosni nanj, saj je delo naših bistrih glav, toda tisti beli kupčki okrog njegn nam ne gredo v glavo ali iz nje, kakor hočete. Vse prav in /epo, simetrija mora biti in vodič po pro-metnem otoku tudi, toda nesreča je v tem, da imamo vsako leto tudi zimo. Zoper kupčke nimamo strokovnjaških pomislekov, imamo jih pa zoper sneg, ki jih bo pozimi pokril. Kako bodo potem vozili okrog njih avtomobili, vedo samo bogovi in idejni očetje teh idiličnih kupč kov. Kazalo bo, dodeliti \*sakemu po ene ga brezposelnega z metlo, da ga bo neprestano čohal, kadar bo snežilo. Samo pravočasno bo treba ukreniti to, da ne pride ukrep spomladi, ko snega ne bo več. Naše gl DRAMA Začetek ob 20. uri. Torek, 2. oktobra: Orlic. Red A. Sreda, 3. oktobra: Mlgo, dekle z Montpar- nasa. Premiera. Izven. Četrtek. 4. oktobra: G Hiralnica. Red Četrtek. 'petek, 5. oktobra: zaprto. Sobota, 6. oktobra: Hlapci. Premiera, te- Prva repriza, znamenite zgodovinske igre Orne bo drevi ob.20. uri v Ljubljanski drami za red A. Zasedba premierska, režija prof. cestova. Tretja premiera v ljubljanski drami bo v sredo, dne 3. oktobra, Naslov delu je: Migo, dekle z Mont-martra ter nam slika bohemsko življenje Štirih pariSkih girlsov. Prvo dejanje se vrši na policiji, kamor privedejo Migo in njene tovarišice. Streljala je na nezvestega Roderigua, a na policiji spozna fotografe. Raphaela. Drugo dejanje se vrši na sta. novanju girlsov. tn avtor nam slika domačnost treh osamljenih deklet, pa tudi njihovo mizerijo, ki jo preganjajo z mladostno vedrino. Vse skrbi, ki jih tarejo in druge nadloge rešujejo na svoj način. V tretjem dejanju je Migo srečna in zadovoljna v svojem novem domu, poročena z Raphaelom. Trepeta pa za Francinno, ki je v kriminalu. Glavno vlogo Migo igra ga. Vkfe Juvanova. Režija je prof. Sestova. Premiera bo v sredo 3. t. m izven abonmaja. Cankarjeva besedo, se bo zopet glasila na odru naše drame. Režiser g. Ciril Debevec pripravlja na novo naštudirano vprizoritev Cankarjevih Hlapcev. Letošnja premiera bo v soboto, dne 6. t. m. OPERA Začetek ob 20. tiri. Torek, 2. oktobra: zaprto. Sreda, 3. oktobra: Hovajiščina. Red Sreda. Četrtek, 4. oktobra: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Red B. Petek, 5. oktobra: zaprto. Sobota, 6. oktobra: Rtgoletto. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. • Prva repriza opere H°\-anščina bo v sredo, dne 3 .t. m. za stalni abonma Sreda. Delo je izredno veličastno, izvaja se v prvovrstni zasedbi ter je v vsakem pogledu veledostojno inscenirano. Zasedba ista kakor na premieri, le glavno žensko vlogo Marte poje ga. Thierryjeva. Dirigira ravnatelj Polič. Režija je Debevčeva. Predstava je za red Sreda. Gdč. Z\-onimira župevčeva nastopi v soboto v vlogi Gilde v Verdijevi operi Ri-goletto. Gdč. Župevčeva je mlada, izredno nadarjena pevka, hčerka Slovenca g. Župe vca, ki je deloval veliko let kot operni pevec in učitelj solopetja v raznih mestih Nemčije, predvsem v Berlinu, sedaj pa je profesor solopetja na Državnem konserva-toriju v Ljubljani. Gdč. je dovršlia državno glasbeno akademijo v Berlinu ter je uspešno debutirala v Zagrebu in lani tudi v Ljubljani V svojem repertoarju ima predvsem naštudirane koloraturne partije. Vloga Gflde ji da dovolj prilike, da pokaže vso lepoto svojega glasu. Rigoletto se poje v soboto dne 6. t. m. kot i2rven predstava po znižanih cenah od 30 Din navzdol. tev 223 »SLOVENSKI IfARODc, dne 2. oktobra 1934 Stran &. Smeh {e zdravje Smeha na mernike vam nudi opereta NE ZAMUDITE PRILIKE ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Predstave danea ob 4., 7*4 in 9*4 VIKTOR IN VIKTORIJA v kateri nastopata Herman Ttiimig in Renata MuBer DNEVNE VESTI — Novi češkoslovaški korvzul v Zagrebu. Dosedanji češkoslovaški konzul v Zagrebu in4. Andrej Pukel, ki je bil pred vojno ravnatelj KoLinske tovarne v Ljubljani, odhaja v zunanje ministrstvo v Pragi kot m i niste ri jalni svetnik. Na njegovo mesto pride dr. Resi, ki je tudi naš dober znanec. — Novi podporočniki. Včeraj dopoldne so imeli v vojni akademiji v Beogradu lepo svečanost. V navzočnosti kraljevega odposlanca generala Jecmeniča je upravnik akademije general Sava Tripković preči-tal ukaz o napredovanju absolventov 69. razreda nižje šale vojne akademije v čin podporočnika Najboljši med njimi je bil po rangu artiljerijski podporočnik Demir Nikolie, ki je dobil kraljevo sabljo. V čin poitporočnlke so napredovali med drugimi v pehoti Bogdan MaŠal, Andrej Po-z-der, Andrej Kesel, Milan Lah. Roman Bat. Ferdo Krajin, EJdvard Osojnik, Bogdan Puškar in Branko Glumec: v artiljeriji Karel Zah; v konjici Ivan Krapec, Dragan Korais in Dušan Dodig; v inženjerski stroki pa Vojteh BaLzar, Aleksander Mi-hevc. Anton Andriček, Vladislav Repše in Ivan Kragulje. — 20.000 angleških oficirjev In mornarjev v Splitu. Včeraj popoldne Je priplulo pred pplitsko pristanišče 34 angleških vojnih ladij. Ob In. so se -»brale angleške vojne ladje od vseh strani pred otokom Bracem. Ansrleži so napravili krasen manever, potem so pa odplule ladje proti Splitu. Pogled z obale na angleško sredozemsko bro.lovj^ je bil zelo lep. Z dreadnomrh-ta . Queen Elisabeth«« je zagrmelo 21 topovskih strelov v pozdrav in odgovorile so jim naše baterija. Pred Splitom Se nikoli ni bilo toliko vojnih ladij. Angleško bro-dovje. na katerem Je nad 20.000 oficirjev in mornarjev, ostane v Splitu do 7. t. m Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki tipe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da le »Frnnz Josofova« grenčlea sigurno in skrajno prizanesljivo delujoče salinieno odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josofova« grenčira se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Zapiranje javnih hiš. V Zagrebu, Sarajevu in Osijeku so po določbah zakona o zatiranju spolnih bolezni z včerajšnjim dnem zaprli vse javne hiše in izgnali prostitutke iz mesta. Uradno torej prostitucija v naši državi ne obstoja več. Zvod-nica. ki bi gojila prostitucijo v svojem stanovanju, bo obsojena na tri do pet let robije. Javne hiše so bile zaprte tudi drugod. V domovinsko občino je bilo izgnanih okrog 500 prostitutk. — 100 milijonov za pridobivanje nafte. Iz Tuzle poročajo, da so začeli v predmestju Slarimovičih pridobivati nafto. Prodrli so že 1S0 m globoko. Uprava državnih monopolov je odobrila 100 milijonov kredita za raziskovanje zemlje okrog Tuzle, kjer morajo »iti po mnenju francoskih strokovnjakov bogata ležišča nafte. — Velikj Bečkerek se je prekrstil v Pe-trovgrad. V nedeljo popoldroe je imel občinski svet Velikega Bečkereka zgodovin-sTco sejo. na kateri je bilo sklenjeno predlagati, naj bi se imenovalo mesto odslej Petrovgrad, ker stoji v njem največji spomenik kralja Petra. Posebna deputacija poj-le h kralju prosit ga. da bi potrdil sklep občinskega sveta. — Gospa Lenarčičeva samo lahko poškodovana. V kamnolomu blizu Josipdola na Pohorju se je ponesrečila gospa Ana Le-narčičeva, soproga znanega industrijca in veleposestnika na Verdu pri Vrhniki gosp. Josipa Lenarčiča. VagonČek ozkotirne železnice, s katerim se je peljala iz Josipdola na postajo Brezdno, je skočil s tira in zgr-mel v prepad. Gospa je dobila samo lažje praske in si je že toliko opomogla, da je danes zopet čvrsto na nogah. Vest, da si Je gospa prebila lobanjo, ne odgovarja resnici. — Delo dobe. Borrza dela v Ljubljani sprejme za takoj voznika, 3 *hlapce, Izdelovalca krtač, kleparja. 4 pletilce, čevljarja za škornje. Bič opojnosti Borba moža proti trem najslabšim neprijateljem: lahkomiselnosti, opiju in alkoholu. Glavni vlogi igrata lepa Janet Gay-nor in stasiti Charles Fare 11. Danes ob 4., 7. in 9. Najnižja vstopnina Din 4.50 in 6.50. Kino »Ljubljanski dvor«. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in megleno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Skoplju 28. v Sarajevu in Splitu 2$, v Beogradu 35, v Zagrebu 24, v Mariboru 22, v Ljubljani 21.8. Davi je kaaal barometer v Ljubljani 764.6, temperatura je znašala 12 stopinj. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ie preiela meseca septembra 1934 L: I. Podr.ižnice: Ros Slatina 3.000.— Din; Poljana pri Prevaljah 250— Din; Litija 50__Din; Celje ž. 1.116.50 Din; Šoštanj 100._ Dirt: Vrhnika 800.— Din; Kamnik ž. 50__Din: Šiška. m. 635.— Din: Sve- čina 190.— Din; Ljubljana: šentjakobsko-trnovska m. 50— Din; akademska 50.— Din. Obrambni sklad: J- Rezek. Ljubi >ana 200._ Din; Josipina Blumauer. Ljubljana loo.— Din: Neimenovana. Gor. Logatec 100.— Din; Ana PodkrajŠek, Rog. Slatina 100.— Din; A Gabršček, Ljubljana 100.— ; podrjžnica Kranj 200.— Din. Iv. Vrhovnikov sklad: Neimenovan, Ljubi anu 25.— Din- Razni prispevki: KI. Vončina, Ljubljana 50— Din; dr. M. Potočnik, Lesce 100— Din; Iv. Vrhovnik. Ljubljana 100.— Din; dr. Fr. Lipold, Maribor 200.— Dm; Ic. Rozman. Ljubljana 50,— Din. Skupaj 7-616.50 Din. — Nezgode. Bdvard Peleš, lOletni 6in delavca iz Radomelj pri Domžalah, se je pred dnevi polil s kropom po vsem telesu. Fant je dobil nevarne opekline. — Slična nesreča je doletela tudi Franca Petelina, lOmeseČnega sinčka malega posestnika Iz Preserja. ki se je polil z vrelo kavo po levi roki ln levi nogi. — Na železniškem prelazu na Tyrševi cesti je davi neki av-tomobilist podrl Soletno delavčevo ženo Angelo Cera rje vo, ki je dobila lažje poškodbe. — Smrtna nesreča angleškega mornarja. V soboto se je pripetila v Dubrovniku smrtna nesreča Angleški mornar vViLliam Rawell z vojne ladje Coventrv, ki je zasidrana v gruškem pristanišču, je bil zvečer v kavarni v Dubrovniku Namenjen je bil v stranišče, ko mu je naenkrat postalo slabo in padel je tako nesrečno, da se je močno pobil po glavi. Takoj so ga prenesli na ladjo, kjer je pa kmalu izdih nil. Obdukcija je pokazala, da si je pre tresel možgane. — Samomor policijskega stražnika. V Bjelovaru si je včeraj popoldne končal življenje nadstražnik in vršilec dolžnost-poveljnika policijske straže Josip Krama rič. Pognal si je kroglo v glavo in bil je takoj mrtev. Kaj ga je pognalo v smrt, ni zn a.no. Samo se danes se lahko nasmejete, ako si ogledate veselo burko NORI BARON ki se predvaja v ZVOČNEM KINU »IDEAL« Predstave danes ob 4., 7. in 91& Iz Lfubljane —lj Lojze Golobic na zadnji poti. Včeraj ob 15. je nastopil nas novinarski kolega in kulturni urednik »Slovenca« g. Lojze Golobic svojo zadnjo pot. Lep pogreb je bil priča, koliko simpatij je užival pokojni Lojze v naši javnosti. Pred mrtvašnico so pevci »Ljubljane« zapeli žalo-stinko »TJsliši nas Gospod«, nato se je pa začel pomikati žalni sprevod s pevci »Ljubljane« na čelu, za krsto sorodniki, nato p3 ljubljanski novinarji s predsednikom svoje stanovske organizacije Stankom Viran-tom, vsi uredniki »Slovenca«, predsednik Kat. tiskovnega društva dr. Pečjak, predsednik Narodne galerije dr. VVindischer glavni tajnik Zveze industrijcev inž. šuk-Ije, ravnatelj drame g. Golia in dr. Pred viaduktom so pevci zapeli »Človek glej«, nato je pa sprevod krenil na pokopališče. Pri odprtem grobu so se poslovili od mladega slovenskega novinarja urednik »Slo. venca« Kremžar, v imenu ožjih rojakov semišk: župnik Erklavc. v imenu Jug. novinarskega udruženja odbornik Prunk ln naposled predsednik Bele krajine dr. Jure Koce. —lj Seja mestnega sveta. Danes ob 17. bo v mestni dvorani javna seja mestnega sveta. Na dnevnem redu je zaprisega novo imenovanega člana mestnega sveta, slovesna zaobljuba meščana Teodorja Korna ter poročila finančnega, gradbenega, policijsko zdravstvenega odbora in odbora mestne elektrarne. vodovoda in plinarne. Javni bo sledila tajna seja, na kateri se bodo obravnavale personalno pravne zadeve. NAZNANILO! Cenj. občinstvu in cenj. odjemalcem naznanjam, da sem prevzel zastopstvo ln prodajo »SOKO« oblek za Slovenijo. Potrudil ae bom svoje dosedanje kakor tudi nove odjemalce Čim boljše post reči. Pripominjam, da kakor do sedaj, tudi v naprej ne bo nobenega vsiljevanja k nakupu, temveč sem radovolje pripravljen raz-kazati vsakomur našo velikansko zalogo. Vsem dosedanjim odjemalcem se zahvaljujem za njihovo naklonjenost in zaupanje ter se jim Se nadalje priporočam. IVAN KOS, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 23 Celovška c. 63 —lj 40 letnico poroke praznujeta danes g. Zdenko Valasek, tiskamiški ravnatelj v pok. in njegova soproga Marija, Jubilant, vsej Ljubljani splošno znani dobrodušni Čeh, je bil rojen pred 64 leti v Metuji na češkem, v Ljubljano je pa prišel 1. 1908. in prevzel službo faktorja v Blaznikovi tiskarni, kjer je služboval 15 let. Pred Štirimi leti je praznoval 60 letnico rojstva, ob kateri priliki smo priobčili obširnejše poročilo o njegovem delovanju v Ljubljani. G. Valašek in njegova gospa sta že dolga leta naročnika »Slovenskega Naroda« in >Jutra«. Številnim čestitkam k lepemu jubileju se pridružujemo tudi mi z željo, da bi naklonila usoda slavljencema sreče in zadovoljstva polno jesen življenja. —lj Okolica dramskega gledališča še vedno ni urejena. Razprav j ali so že o načrtih, kako bi preuredili fasado, da bi bilo poslopje impozantnejše, češ, da sedanja fasada ni primerna za javno poslopje, ki bi moralo že zunaj očitovati svoj poseben zna- čaj. Zdaj sosedna poslopja presegajo ter stiskajo dramsko gledališče, da je povsem podrejeno v okolici. Vprašanje je odprto, ali dramsko gledališče lahko dobi mogočnejše ter primernejše lice in menda ni nikogar, da bi načelno nasprotoval t^b^rn nacrtom. Nihče bi pa tudi ne nasprotoval, če bi hoteli koristili gledališču samemu na sebi na znotraj, če imajo že sredstva, da se lahko pečajo tudi z arhitektonskimi vprašanji. Res je nase dramsko gledališče majhno tudi na zunaj, a marsikdo Tniaii da ne bo postalo večje, Če postavijo ob njem kulise, ne da bi ga povečali dejansko. Potrebe po povečanju pa tudi ni, ker je gledališče še celo zdaj česče prazno. Nedvomno pa bi bilo treba urediti okolico gledališča, s čimer bi tudi pridobila zunanjost gledališča. Ze pred mesecem so začeli urejevati Erjavčevo cesto pred dramskim gledališčem, in tedaj je bila tudi aktualna ureditev prostora pred gledališkim poslopjem. Pozneje so urejevali tudi Igriško ulico do GregorčL čeve ulice in, kot kaže, bodo še tam asfaltirali del hodnika. Teren pred gledališčem ob Erjavčevi cesti bodo morali Še znižati, ker so znižali Erjavčevo cesto in ker je že prej zelo visel, če bodo prostor pred gledališčem zravnali in asfaltirali, bo okolica gledališča urejena dovolj zadovoljivo za nekaj časa. Zaradi velikopoteznih načrtov, ki jih smeli pustiti okolice gledališča tako zane-zdaj ne morejo uresničiti, pa bi menda ne marjenega, kot je zdaj. —lj Sezona za obnavljanje fasad je končana. S časom se bodo ustavila tudi vsa manjša gradbena dela in nastalo bo popolno mrtvilo. Letos je bila zelo slaba gradbena sezona v Ljubljani in sezonski delavci so malo zaslužili, zato se jim obeta še posebno huda zima. Ljubljanice najbrž ne bodo regulirali pozimi, ker je tedaj najslabši čas za takšna dela. Zdaj obnavljajo po mestu le še tu in tam nekatere hiše. Te dni renovira Stavbna družba dvonadstropno hišo na Miklošičevi cesti št. 18, na vogalu Tavčarjeve ulice. —lj Smrt ugledne žene. Sooči ob 18. je Po daljšem trpljenju iizdihnila ga. Tonca H m e l a k, vdova Žagar, v starosti 43 let Pokojnica je bila iz znane rodbine lesnega industrijca Kobija Ln se je po smrti prvega moža Žagarja poročila z uglednim lesnim industrijcem Hmelakom na Rakeku. Poleg moža žalujejo za blago pokojnice tudi sinova Line tn Franci, mati ga. Pranja Kobi ter več druiglh sorodnikov Truplo pokojnice so danes prepeljali t avtofurgonom na Rakek, kjer bo pogreb v sredo ob 16. na tamošnje pokopališče. Bodi plemeniti žent ohranjen Mag snomin. preostalim pa naše gldboko. eožalje! —lj Rt nInični uri še niso pregledali obi-sti. kot da v Ljubljani ni 7x1 ravnika za takšne bolezni. Ta ura ne kaže nikdar pra^v. ko stoji in ne ko crre. vedno ie po četrt ure 15 minut naprej, nakar počiva po pol ure no tako hudem galopu, da potem zopet lahko gnlopira. V Ljubljani imamo sploh ;avne ure zaradi zabave 5n ne zato. da bi nam merile čas. Samo ffo-snodmje na živilskem trgu. kjer ni nikjer v bližini druge iavne ure. niso zadovoljne s to zabavo- Priiedile bodo javno zbirko za popravilo ure. zato se naj nihče prej ne prenagli. —li Tudi t Knalljevi ulici smo imali gmajno in sicer pri gledaliških kolibah, kjer spravlja jo k j lise. Kolib sicer niso podrli, oač pa so napravili vsaj hodnik, kjer eo bili ob deževju pravi in ne le improvizirani ribniki. Kazalo bi se maskirati (z drevjem) kolibe, ce jim že ne morejo drueace do živeera. V neposredni bližini velemestnih parkov kolibe nedvomno niso v okras. — lj Dane* je še ras! Danes bosta zopet dve predstavi senzacijonelnega džungelskega velefilma >Dovedi iih žive< in sicer prva ob 1450 in druga ob 18. uri, na kar posebno opozarjamo tiste, ki tega le-peg a filma še niso videli. Vstopnina najnižja Din 3.50.. 4.50.. 5.50. in 6.50, da je vstop vsakomur mogoč- Film ZKD v prostorih Eletnega kina Marice. —li DrnStvo »Dom in šola« na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani bo imelo občni zbor v sredo dne 10. oktobra 1934, ob 18.15 v ri6alnici v Vegovi ulici št. 4. Odbor. _lj Družabni plesni tečaji >Jenkove šole t Kazinic se pričnejo 8. oktobra z zaeetniškim tečajem. Oficielni otvoritveni plesni večer vseh tečajev bo v torek 9. okt. Informacije, vpisovanje za vse tečaje Ln posebne plesne ure vsakodnevno od 11« do 13. in od 17. do 19. ure v Kazini. Dijaki-nVe imajo popust. —lj Okrajna organizacija JNS Prule ima danes o»b 20. članski sestanek v restavraciji pri Kavčiču. Vabljeni vsi člani im somišljeniki. Iz Maribora — Ljudska univerza otvar|a kulturno delo. Velika ie naloga >Ljudeke univerze« v Mariboru, saj dan ga v nacionalnem pogledu živeli našega severa m mu razSirja duhovno obzorje. Smelo lahko trdimo, da ima ta js ta nova pol ©2 drugih nacionalnih korporacij največ zaslug, da ie obmejno ljudstvo narodno zavedno in da so Mariborčani zavedajo eivoje misije tukaj na severu. 2e uvodoma pričenja Ljudska univerza v Mariboru z nacionalnimi vprašanji, saj ima na programu cikljs predavanj priznanih rokovnikov o jsodni dobi L 1914. Polog teb so na sporedu tudi razna zdravstvena predavanja, v katerih bodo odlični znanstveniki razglabljali o vprašanjih moderne medicine. Uvodno predavanj© bo v petek ob 20.15 zvečer. Govoril bo ff. ine. Slebinger ob spremljavi Številnih skioptičoih slik in demonstracij o električnem prenašanju slik in brezžičnem gledani u na daljavo. — Gledališka abonenti so se prijavili, a še niso dvignili svoiih izkaznic. Naj to blagovolijo storiti Čim prej! — Dan nesreč. Mariborsko reševalno društvo je Imelo v ponedeljek izredno mnogo posla. Neprestano je brnel telefon in rešilni voz je prepeljal več ponesrečencev in bolnikov v bolnico. Naši reševalci so nudili prvo pomoč 20 let nem j delavcu Aloiziju Kerku. ki ie padel e tovornega avtomobila. Zlomil si ie levo nogo in se zdravi v mariborski bolnici. Tja eo prepeljali tudi 27 letnega ključavničarja Toneta Ilešiča, stanvtocega ne Ptajtki cesti in 24 letnega čevljarja Evalda Kompaška iz Jarenrne. Oba sta se občutno poškodovala pri nedelisk* kolesarski dirki. Zadobila sta poškodbe na rokah in nogah. Posebno smolo je imela 21 letna služkinja Marija Pečnikova, ki je v Studencih Jia ravni cesti padla in si zlomila desno nogo. Poklicani reševalci so poškodovanko prepeljali v bolnico. PRIDE ! IZREDNA GLASBENA KOMEDIJA! VELIKA LJUBEZEN MLADEGA PRINCA WILLY FRITSCH — TRUDE MARLEN — PAUL HdRBIGER — Darujte knjige za potovalne knjižnice. Le kdor ima stalne stike z obmejnim ozemljem ve, kako so tamkaj&nui ljudje potrebni slovenskih knjig in kako hrepenijo po slovenski besedi. Zveaa kjltumih društev v Mariboru si ie nadela častno nalogo, da ustanavlja na našem severu potovalne knjižnice- Delo bi bilo brez sodelovanja plemenitih ljudi ki razumejo potrebe obmejnega ozemlja in važnost te vzvišene naloge, docela nemogoče. Pred tedni je ZKD potom časopisov prosila /a stare knjige. Na poziv je prejela precej knjig. Večje Število knjig so darovati g. prof. Tribnik. jrok. prof. s. Druzovič. ga. Kamenškova, gdč. Ažmanova, lekarnar Maver in drugi. Vsem darovalcem izreka ZKD iskreno zahvalo. Iz Celja —c Prihodnji redni družabni sertetnek članstva občinske organizacije JNTS za mesto Celje bo v sredo 3. t. m. ob 20.30 v Celjskem domu. Vabljeni so vsi člani. —c Umrli sta v nedeljo v celjsk bolnici 5 letna hčerka kočarice Pavla Ulago-va z Zagrada 71 pri Celju m 3 letna hčerka delavke Ljudmila Velernikova s Polzele. —c Umrli v septembru. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 27 oseb v mestu in 24 v javni bolnici), v okoliški občini pa 13 oseb. —c Dve žrtvi napadalc&\\ Ko je stopil 22 letni Avgust Gaberl, delavec pri zdravniški upravi v Rogaški Slatini v nedeljo s svojim očetom iz neke gostilne, je pri-hitel za njim mizar Josip Križan, ga napadel s stolom ter ga močno poškodoval po glavi in desni roki. Ko se ie 45 'etni posestnik Anton Furman iz Oplotnice pri Konjicah vračal v nedeljo zvečer domov, so ga napadli fantje in ga obdelovali z vilami in železom? drogovi Furman je dobil težke poškodbe na obeh "okah in prsih ter praske po vsem telesu Oba poškodovanca se zdravita v celjski bolnici —c Brez komentarja pnobčujemo naslednje vabilo v originalu, ki ga je razpošiljala te dni prostovoljna gasilska četa v Novi cerkvi pri Celju: »Emladung! Die freiwillige Ortsfeuervvehr m Nova cerkev (Neuk rchen) veranstaltet am Sonntag den 30. September 1934 um 3 Uhr Nachmittag im Gastlokal der Frau Pekošak Elise ein »\Veinlesefest« verbunden mit versehie-denen l'nterhaltungen sowie: Streichmusik, Tanz. Gliickhafen. Jtorpost us\v. Fur hun-grige und durstige Miigen (I) i«t reichlich gesorgt Ein tri tt fre:. Nachdem (!) der Reingevvinn zur Abzahlung der notigen Feuerlosch^erarschaften bestimmt ist, bit-tet um geneigte Beehrune der Feuerwehr-ausschluB. Prostovoljna gasilska četa Nova cerkev, župa Celje.- Z Jesenic — Nov «rob. Po daljši bolezni je v soboto popoldne preminul g. šmajdek Franc. bivši ključavničarski mojster, vodovodni instalater in hišni posestnik na Jeseničan-Pokojni Smajdek ki je bil zelo podjeten obrtnik, si je po prevratu postavil bL*o jta veliko delavnico z raznimi stroji. Toda bolezen ga ie glodala že več let, mu je Jir'Čila gospodarstvo in mu pretrgala nit življenia- Bodi težko pre^kuš^nemu možu ohranjen blag spomin- — Športne vesti. V nedeljo popoldne se je vršila na igrišču »Enakostu prvenstvena nocometna tekma med SK Enakost in SK Bratstvo, ki ie končala z lepo zrnato Bratstva v razmeriu 6:1. Igra bila tudi to pot zelo surovo odigrana. Kljub mirnemu zadržan hi igračev Bratstva w padale s strani igračev Enakosti na nasprotnike surovi izrazi, ki kažejo v pravi luči oliko njihovega moštva Tudi občinstvo je silno naviialo za svoje igrače, neki gledalec pa je celo vdrl na igrišče in s surovim nastopom motil igro in sodnika, da ni mogel držati igre v oblasti. Po tekmi pa so igrači Enakosti navalili na posamezne igrače Bratstva ter s klofutami, brcami in psovkami prepričevalno dokazali, kako oni razumejo nogomet Taki ekscesi škodujejo športnemu pokretu in Če se ne dajo ublažiti in odpraviti, bi bilo bolje, da se napravi križ čez take vrste nogomet. _ Gorenjski zimsko športni podsavez bo imel svojo letno glavno skupščino v nedeljo 21 t. m. ob 15. uri v po&ebni sobi hotela Pssc na Jesenicah. — O&ebne vesti. Po službeni potrebi je bil premeščen komandir žandarmerijske stanice na Jesenicah žamdarmerijski narednik g. Vrbljanac Jovan za komandirja na Jezersko. G. Vrbljanac. ki je vodil jeseniško žandarmerijsko stanico le dobrih 10 mesecev, Je opravljal svojo odgovorno Službo zelo vestno ter bil napram strankam vedno zelo koncilijanten. Vedno je rad podpiral nacijonalna in kulturna društva in bil njih Član ter stalen posetnik njihovih prireditev. Za njegrove^a naslednika na Jesenicah, je bila imenovan žandarme-rijaki narednik g. Djurica DuSan z Jezer-skegra. ki je svoje posle že prevzel. Iz Trbovelj — Sport t nedeljo. V nedeljo 30. sept. se ie odigrala v Trbovljah druga Prvenstvena tekma v tej sezoni. Srečala sta se Trbovlje in Dobrna na feriS&J SK Amaterja. Moštvi sta si bili enakovredni, kar priča tudi rezultat 1:1 (1:0). Prvi polčas je imelo SK Trbovlje več od igre, le pred golom — kakor običajno — neodločnost. Moštvo Trboveli ie precei imena d i la neodločnost sodnika, ki ni priznal povsem dosežen regularen gol. Dragi polčas se Sele znajde Dobrna in II prosteea rezantn^n strela izenači. Dobrna ima dovoli prilik, da svoj scoure rvisa. kar pa ji prepreči delno dobro razpoložena obramba Trbovelj in pa smola pred golom, ter tako ostane do konca re-mto. _ Moštvi sta se tokrat prvič, pozdravili po novih pravilih JNS-*, kar pravi športniki iz srca pozdravljamo. Nasprotnika sta si samo na zelenem polju in ko je borba končana, mora med njimi zavladati zopet stari športni prijateliski duh. Sodnik ! g. Oberlmdner ni bil povsem siguren in e mnogo grest! oboieetrans^o. ve? pa seveda j mnogo grpšil obojestransko, več pa seveda I v škodo Trbovelj. — Promenad ni koncert. Tukajšnja delavska godba je po dolgem času v nedeljo zopet enkrat priredite na trgu pred cerkvijo promenadni koncert Zbralo se je veliko ljudi, ki so z užitkom poslušali izbrane koncertne komade, ki so *ih godbeniki b vrstno naštudirali. — Kole>sarskA dirka, ki bi se imela vrniti v nedeljo popoldne v Trbovljah, je bila v za»lnte>m crenutku odpovedana za rali nepričakovanih ovir. Tekma odnosno dirka pa se bo vršila eno prihodnjih nedelj. — Nova godba. V Trbovljah smo dobili tretjo lTodbo na pihala. Takoj, ko ie bila lani ustanovljena sokotaka godba, so pričeli tudi uaši železničarji misliti na u6ta nov i te v svoje gedbe. Ta zamisel se jim je oosrečila. nabavili so si pri neki mariborski tvrtiki nove instrumente tn se pridno vadijo vsako nedeljo in tudi še čez teden Nova godba ie postala podružnica Narodnega železničarskega glasbenega društva >SJoga<. Po vsej priliki bo nova godba na pihala nastopila prvič javno že na državni praznik 1. decembra. Pod okriljem >Slo#e<: so pa 'ustanovili naši vrli železničarji tndi še pevski odsek Ln salonski orkester, kar ne pomeni le za železničarje, marveč za vso našo dolino. r>rakojnim možem sta se po njegovi vpokojitvi preselila v Poljcane. kjer sta si ustvarila prijazen dom. Vendar nista dolgo uživala skupaj pokoja, kajti mož ji je kmalu umrl in tako je ostala sama. Trije sinovi so ji padli v vojni Tu je bila splošno znana in spoštovana. Pokopali so jo v soboto popoldne na tukajšnjem pokopališču. Naj v miru počiva! Iz Novega mesta — ponedeljki trg. Ponedeljskl trg je bil bogato založen s poljskimi pridelki. Kmetice so prinesle na prodaj toliko, kakor ie precej časa ne. Cena posameznim poljskim pridelkom je ostala ista kakor prejšnje dneve. Na novo so pripeljali nekaj zelja, ki so ga prodajali po 050 Din glava. Jajca so prodajale kmetice po 0.75 T>in za komad, drago pa je sadje, ki je letos slabo obrodilo. Jabolka 4—5. drobna 1 Din kg, grozdje komad 1, kostanj >firkeU 2 Din, orehi 4 Din kg. — Za banovinske strelsko t<4cnie, k 1 bodo 5,6. in 7. oktobra, se naša strelci prav pridno pripravi u jo. zlasti ob nekok»kih slavnostth. Prvič rth rjozdrarvili Ljubljančan i školske jezdece ob priliki II. aloretiskega vsesokolskdga zleU v Ljubljani teta 1^04, pod vodstvom pokojnega brata dr. Jonipa Kušarj*. Tudi pozneje so nastopali jezdeci pri različnih prilikah, svoje aktivno dek)-vanie pa so pokazali od l^ta 1909 dalje, ko se je v Ljubljanskem Sokolu MStanovil jezdni odsek, ki praznuje prihodnje dni 1 svojo 25 letnico. Odsekov odbor in pripra/vljami odbor za jubilejne svečanosti sta sestavila podTo-ben načrt proslave, ki se bo vršila po naslednjem sporedu: v soboto 6. t m. ob 19. naznanijo fanfare jezdnaga odseka na ljubljanskem gradu začetek Jjbilefriih svečanosti; ob 20. priredi godba Sokola I. Tabor ▼ paviljonu v Zvesdd promenadni koncert. V nedelo 7. t m. bo ob pol 9. sprevod jezdnih odsekov skozi mesto, ob pol 12. slavnostni občni zbor jezdnega odseka v telovadnici v Narodnem domu, ob pol 15. promenadni koncert godbe Sokola T Tabor na letnam telovadisou v Tivoliju, ob 15. taveo nastop jezdnih odsekov Sokola Vic. Sokola Ljubljana III. in Jubilanta Ljubi tansketra Sokola. Zvečer ob pol 20-pa bo v veliki dvorani Kazine družabni večer s plesom. Opozarjamo na to redko sokolsko slavje vse nase sokolstvo in pa občinstvo, ki se naj vseh prireditev udeleži v čara večjem Številu. Predprodaja vstopnic je v trgovini Stupica. Tavčarjeva 7, Jeklo, d. z. o. z. Stari trg 11 in Alpina. Tyrševa 7. Podroben spored javnega nastopa bomo Še obiavfli. Zdravo! Soma 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 2. oktobra 1934 Sierivnest Ellery se je sJcJoniil nad truplo. Okrog starkmega vratu se je videla globoka, ozka krvava brazgotina. Na mizici kraj operacijske mize je ležal košček žice, na kakršno obešajo v Ameriki slike. Bid je okrvavljen. Ne da bi se ga dotaknil, ga je Ellerv pogledal in opazil je, da je bil na dveh krajih upognjen, kakor da bi hotel nekdo napraviti na njem vozel. Koža AbigaU Doornove je bila mrtvaško bela, s komaj vidnim nadihom na modro in silno zabuhla. Ustnice so bile krčevito stisnjene, oči globoko udrte. Telo je bdk> otrplo, zdelo se je nekam n ena ravno. Vrata s hodnika so se odprla in vstopil je doktor M meh en. — Vse je urejeno, EUerv, — ie dejal s hropečim glasom. — Naročil sem našemu upravitelju Jamesu Paradisu, naj prekontrohra in zabeleži imena vseh, ki so v bolnico prišli in odšli iz nje. Takoj bova imela njegovo poročijo. Telefoniral sem tudi tvojemu očetu. Vsak čas bo tu s svojimi ljudmi. Tudi komisarijat pošlje nekaj policistov. V operacijsko sobo je skočil policist in stopil naravnost k Ellervju. — Hej, gospod Oueen, prihajam naravnost s komisariiata. Ste tu po svoji dolžnosti? — Da. Saj ostanete tudi vi tu, kaj ne? El!ery se je ozrl po amfiteatru. Na galeriji so še vedno sedeli vsi nepremično. Doktor Dunning je sedel globoko zamišljen, njegova hči je bila videti potrta in obupana . . . Doktor Jarmev je stopil k steni in puhal oblačke dima pod strop. Strežnice in asistenta so hodili zbeeani sem in tja. — Poj div a odtod, — je dejal naenkrat Eilerv Mmchenu. — Kam bi se mogla zateči? Minchen je pokazal na vrata v predsobo. — Ali naj grem . . .? — Povedat sorodnikom gospe Doornove, ki so zunaj, kaj se je zgodilo. — mu \t posegel v besedo EHerv. — Ne, še ne! Zato imava še dovolj časa« Afi pojeva skozi ta vrata? ' — Da. EHery m Minchen sta krenila proti vratom. Eilerv se je obrnil, ko je že držal roko na kljuki. — Doktor Jan-ney! Kirurg se je počasi obrnil, stopil korak naprej in se ustavil. — Kaj bi radi? — Glas mu je zvenel osorno. — Hvaležen bi vam bil, če bi ne zapustili te dvorane, doktore. Rad bi govoril z vamL — Samo trenutek potrpi te. Doktor Jartnev je izbuljil oči in zdelo se je, da hoče nekaj reči. Potem je pa stisnil ustnice, se obrnil in odšepal nazai k steni. VI. ISKANJE. Predsoba k amfiteatru operacijske dvorane je bila štirioglata, samo v enem kotu je bil ločen manjši prostor. Ob tej steni je stala utica z napisom na vratih: »Dvigalo k amfiteatru« (Uporabljati se sme samo za operacijsko dvorano). Poleg tega je bik> v predsobi več navadnih steklenih in emajliranih omar, umivalnik, miza na koleščkih in bel kovinast stol. Minchen se je ustavil pri vratih v operacijsko dvorano in naročil, naj pri-neso nekaj stolov. Strežnice so jih takoj prinesle in vtrata so se zopet zaprla. Ellery je stal še vedno sredi sobe in si jo ogledoval. — Tu najbrž ne bova našla preveč sledov, Minchen, — se je zasmejal. — Če se ne motim, je bila tu gospa Door-nova. predno so jo odpeljali v operacijsko dvorano. — Res je,— je odgovoril Minchen zamišljeno. —- Tu sem so jo pripeljali ob četrt na enajst, če se ne motim. Takrat je bila še živa — če se ti že zdi to tako važno. — Več temeljnih problemov je, ki jih bo treba rešiti, dragi moj, — ie za-mrmraJ Elierv. — Seveda bo pa treba najti tudi odgovor na vprašanje, ali je bila še živa, ko so jo pripeljali v predsobo. Sicer pa, kako moreč to s sigurnostjo trditi? Saj je bMa vendar v comatičnem stanju, mar ne? Prav verjetno je, da je bila umorjena že prej. — Janney bo gotovo imel o tem svoje mnenje, — je odgovoril Minchen. — PreiskaJ jo je zelo temeljito v operacijski dvorani, ki so ji pohrili pljuča s kisitkom m ji dajali andre-malin. — Naj pride doktor Jannev sem. Minchen je stopil k vratom, — Doktor Janoey! — je zakhcal s slabim glasom. Eilery je zaslišal počasne korake prihajajočega kirurga, ki je stopal v začetku nekam nesigurno, potem pa vedno trdneje. Vstopil je v predsobo in se ozrl izzivajoče na Ellervja. — Kaj bi radi, gospod? Eflerv se je priklonil. — Sedite, doktore ! Nič hudega ne bo. Seda sta, Minchen je pa hodil ta čas sem in tja pred vrati v operacijsko dvorano. Eilerv je položil desnico na koleno in se zagledal v konce svojih čevljev. Kar je dvignil oči. — Mislim, doktore, da bo najbolje za naju, če začneva od najprimernejšega mesta, namreč od začetka. Pripovedujte mi, prosim, o dogodkih današnjega jutra, v kolikor se tičejo gospe Doornove. Zanimajo me tudi najmanjše podrobnosti. Ali hočete biti tako prijazni? Kirurg ga je srdito pogledal. — Za boga, pa vendar ne boste zahtevali, naj vam v tem trenutku pripovedujem zgodbe? Cez glavo imam dela, mudi se mi k bolnikom. — Potrpite malo, doktore, — se je zasmejal EIlery. — Saj gotovo veste, da je pri preiskavi vsakega umora najvažnejše izslediti morilca. Kaj ne poznate novega zakona? Malokateri učenjak ga pozna. »Poberite drobtine, ki so ostale, da ne bodo uničene.« Jaz nameravam pobirati drobtine. Upam, da bom tudi pri vas našel katero. Tako, gospod! Lepotica brez rok in nog Oglasi v »Slovenskem Narodu Imaio velik uspeh! Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroškin in igraCim. vozičkov, stolic, holenderjev. malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJKL, LJUBLJANA, KARLOVSKA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! SLUŽKINJO ali postrežnico za par ur dnevno, pošteno, vajeno tudi kuhanja, sprejmem takoj. — Pod Rožnikom, Cesta I, št. 9 (vila Jax). »PROKLETSTVO LJUBEZNI« pretresljivi roman v dveh delih imamo na zalogi še nekaj vezanih izvodov po znižani ceni 40 Din. Naroča se pri upravi »Slov. Naroda« Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5. Z naroČilom je poslati znesek. ENOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo oddam. — Lampe tova ulica št. 9, Trnovo. 2978 OTOMANE OD DLN 500.— modroci od Din 220.—, predelovanje modrocov Din 35.—. — EGON ZAKRAJŠEK, tapetni-štvo, LJUBLJANA. Selenbnr-grrva ulica 4. 2979 Če oddajate ali Ugoden nakup 2946«. Tužnim srcem naznanjamo, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena, zlata mati, hčerka, sestra, svakinja in teta, gospa ica in ki je po dolgi, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, v 43. letu starosti, danes ob IS. uri mirno v Gospodu zaspala. Nepozabno pokojnico prepeljemo iz Ljubljane na Rakek. Pogreb se bo vršil iz biše žalosti na Rakeku v sredo 3. oktobra ob 16. uri na tamkajšnje pokopališče v rodbinsko grobnico. Ljubifaoa — Rakek — Markovec, 1. oktobra 1934. FRANJO HMELAK, mož; UNE in FRANCI« sinova; FRAN JA KOBI, mati, in vsi ostali sorodniki. H—I pogretim ao*oo mA , se je pravljično lepa cirkuška princesa srečno omožila Leta 1913 je opazil francoski gledališki impresario Avgust Tinnel na neki madžarski postaji, kjer je moral prestopiti, krasno deklico v naročju postavne kmetice. Stopil je blize in z grozo opazU, da je deklica brez rok in da ima noge odrezane nad koleni. Pogled na krasno deklico brez rok in nog je Tinnela globoko pretresel, obenem je pa zaslutil možnost zaslužka. Vprašal je kmetico, ali bi prodala otroka, ki bi zanj očetovsko skrbel. Siromašna mati bi seveda ne mogla skrbeti za pohabljenega otroka tako dobro in zato je z veseljem sprejela ponudbo, ko ji je Tinnel obljubil takoj 300 kron v zlatu in še 5000 zlatih kron, čim bi deklica dočakala 12 let. Odštel je materi kupnino in odpeljal pravljično lepo deklico zlatih las in velikih črnih oči. Najprej se je Tinnel ves posvetil vzgoji svoje pohčerjenke. čez nekaj let se mu je pa posrečilo skleniti sijajno pogodbo z znanim ameriškim cirkusom Barnum and Baiilev. Iz otroka se je razvi«a krasna deklica, ki je nastopala v cirkusu pod imenom Nichetta in služila svojemu adoptivnemu očetu lepe denarce. Ko je minilo osem let od adop-tiranja in ie bila deklica stara 12 let, je poslal Tinnel njeni materi Kovacsevi 500 zlatih kron in ji pisal, kako velike uspehe je že dosegla njena hčerka. Celih 9 let je bila uboga Nichetta največja atrakcija ameriškega cirkusa. Ko je pa podjetje propadlo, je Tinnel skleni! na svojo pest izkoriščati lepo deklico brez rok in nog. Vozil in kazal jo je po svetu pod imenom »Princesa An-r.etta«. Dasi pohabljeno je dekle živelo mirno in zadovoljno, dokler se ni pred SO let po ugrabitvi V zvezi s preiskavo v zadevi ugrabitve Lindberghovega sinčka poročajo ameriški listi o drugi ugrabitvi pred 50 leti, ki je bila pojasnjena šele zdaj. Šlo je za 41etnega sinčka bogatega trgovca v Filadelfiji Charlie Crossa. Leta 1SS4 je otrok izginil in njegov oče >e kmalu dobil pismo z zahtevo, naj položi na določenem kraju 20.000 dolarjev, sicer bo njegov sinček ustreljen. Policija je svetovala trgovcu, naj denar pošlje na določeni kraj, poiicisii so pa zasrražili skrivališče, da bi ugrabitelja zasačili. Toda po denar nihče ni prišel in policija je zaman iskala ugrabljenega otroka. Nad 300 otrok so pomotoma smatrali za malega Crossa. Nesrečni oče je vse življenje iskal ugrabljenega sina. Leta 1890 je policija izsledila ugrabitelje in dva sta bila ustreljena pri vlomu v chicaško banko. Mož, pri katerem sta se skrivala, je povedal, da sta lopova pred leti res ugrabila nekega otroka, pomagal jima je pa še tretji zločinec, ki ga pa policija kljub vsemu prizadevanju ni mogla najti. 110.000 dolarjev nagrade bi dobil tisti, ki bi ugrabitelja našel. Šele zdaj. po 50 letih, so Charlie Crossa našli kot 54 let nega moža. Njegovi starši so seveda že umrli. Hauptmannii grozi smrtna kazen Žlico, iz katere si je napravil nekakšno bodalo, je obdržal Hauptmann v petek po južini. Ko ga je jetniški paznik vprašal, kje ima žlico, je odgovoril, da ne ve, kje je ostala. Šele po dolgem iskanju so jo našli. Iz njenega ročaja si je napravil bodalo tako, da je kos žlice nabrusil ob jekleno palico, Jetniški pazniki pravijo, da bi se dalo to na hitro roko narejeno bodalo porabiti kot orožje, če bi imel Haupt-marm več časa za brušenje. Jetniška uprava bo po tej izkušnja dajala jetniku jestina krožniku iz preparirane lepenke in tudi žlico bo imeJ iz lepenke. Njegovo celico bodo povsem izoriraM in mu dodelili posebnega paznika. Novinarji so potom zagovornika vprašali Hauptmanna, ali je res ugrabil Lindbersrhovega otroka, Hauptmann trdi, da je nedolžen in prepričan je, da bo osvobojen. Fisch mu baje nikoli ni »iti namignil, da je zapleten v afero ugrabitve. Sam Hauptmann ni vedel, da je denar, ki mu ga je dal shraniti, del odkupnine. Predno je bil Lindber-ghov otrok ugrabljen, ni poznal dr. Condona. V začetku leta 1932 ni imel nobene rane na nogi. Lindberghovega dobrim letom v Leipzigu zaijubii v njo mladi Helmuth Starker. To je pomenilo konec njenega notranjega miru in zadovoljstva. Starker je bil takoj pripravljen oženiti se z lepo pohabljen-ko. Tinnel pa seveda ni hotel o tem ničesar sHšati. Toda Starkerjeva ljubezen ni poznala nobenih ovir. Neprestano je bil Tinnelu za petami in končno se mu je posrečilo napraviti iz uboge Anneite sijajno pevko, ki je šla od uspeha do uspeha. Šele potem je Tinnel privolil, da je postal zaljubljeni Nemec član njegove družine, toda pod pogojem, da si izbije misel na ženitev z Armeito iz glave. Pred dobrim mesecem, ko so nastopali v Ženevi, je pa policija naenkrat aretirala Tinnela, ker j> b;l obdolžen, da je hotel zlorabiti le-pj Anr.etto Starker in Kovacseva sta na policiji potrdila svojo ovadbo, Tm-nel se je pa odločno branil, češ, da lažeta. Policija je odredila zdravniški pregled, ki je pokazal, da je bil Tinnel po nedolžnem obdolžen. Takoj so ga izpustili. Mož je bil pa toliko pošten, da je sam prosil policijo, naj ne nastopi proti zaljubljencema, ki sta priznala, da sta si izmislila ta trik. da bi se lahko poročila. Tinnel jima je velikodušno odpustil in privolil v poroko, ki se >e vršila te dni ob silnem navalu radovednežev v nekem jtržno francoskem mestecu. Lepotica brez rok in nog je postala žena zaljubljenega Nemca in izjavila je, da se bo po kratkem ženitovanjskem potovanju prav rada vrnila k »očku Tinnelu«, ki jo je pred 21 leti odkril nekje na Madžarskem ter ji pripomogel do svetovne slave. otroka na videl nrti mr.vega, niti živega. Haupumanjnu grozi smrtna kazen. V zvetzi s preiskavo proti aretiranemu Hauptmannu so aretirali še več osumljencev. Newyorški listi se bavijo zlasti z vlogo, ki jo je igrala v Lind-berghovi aferi temnolasa ženska Ma-ry. Imela je stike z Izidorjem Pisnem. Dva dna po aretaciji osumljenega Hauptmanna si je dala lase rdeče pobarvan in pozornost policije je vzbudila z razburjenim pripovedovanjem, da je njeno življenje v nevarnosti. Istega dne, koje bil Hauptmann aretiran, jo je pripeljala policija v Newyork. Policija je aretirata v Chicagu tudi nekega moškega in žensko v zvezi z ugrabitvijo Lindberghovega otroka. Moški je močno podoben nekemu Johnu iz Lmd-berghove afere, ki ga policija išče. O njem se je vedno govorilo v zvezi z Lindberghovo afero, ker je baje dob*l od dr. Condona odkupnino v znesku 50.000 dola-njev. Kdor drugemu jamo kopije.. < Newyorški tisk se je z velikim veseljem vrgel na izreden primer ločitve zakona. Navzlic p n ljubljene mu triku ameriških zakonskih mož, ki in sce ru rajo zasačenje žene pri grehu, je zmagala tu žena in razkrinkala nehvaležnega, sebičnega moža. Gre za madžarsko fiJmsko igralko Erszv Csinossovo, ki se je pred leti omožila z bogatim Američanom Percv Hudsonom. Mož je imel samo to napako; da je bil roj.1« četrt stoletja prej, nego njegova vročekrvna ženica, in da je čutil strašen odpor proti papriki in kuhanim koruznim storžem V prvi vrsti zaradi paprike sta se zakonca kmalu ločila. Hudson je dal ločeni ženi za spomin za 200.000 dolarjev deklic. Igralka, ki ima tudi trgovski talent, je kmalu pomnožila svoje prerrK)ženje s srečnimi špekua-ciiami na milijon dolarjev. Tako bi bila lahko brez skrbi živela do svoje smrti, pa & ni dala žilica miru, dokler se ni zaifobUa v svojega tovariša pri filmu O. J. Craiga in se omožila z njim. Te dni je pa Csinossova ovačila svojega moža, da je zagrešil omenjeni trik, ki mu pravijo Američani »frame up«. Večkrat se pripeti, da inscenira mož aK žena zasačenje zakonskega druga in flagranti, da bi bil podan teh*en razlog za ločitev zakona. Pred dvema tednoma, ko je filmska igralka mi-no počivala v botehi v Newyorku, se je splazil popokine v njeno sobo neznan moški v pižami ter jo tebi nič meni nič objel in rjotjubii. V istem hipu je sko-čHo v njeno sobo več fotografov, re-porterjev ki policistov, ki so ugotovm, da so jo zasačili in flagranti. Csinossova je izpovedala, da je insceniral vse to njen mož, ki dve leti sploh ni delal in je zapravil petino njenega premoženja. Mož se je hotel ločiti od žene po njeni krivdi, da bi mu ne bilo fcraba plačevati alimentov. Zena mu namreč ni hotela več dajati denarja. Zakon je bil ločen po moževi krivdi, pole« tega je bil pa mož obsojen na pet mesecev zapora. Dober odgovor. Učitelj: »Janezek, ali veš, zakaj so ribe neme?« Janezek: »Kar poskusite govoriti pod vodo, gospod učitelj, pa boste videli.« Urejuje: Josip Zapanfitk — £b »Naroanc uskamo«: Fran J« — Zm oprave tn tnseratm det iiata jtnr :nricsioi v tii b ujuDMam.