DRŽAVNO TOŽiLStVO v L* ** - ♦ * s t n * •> laf a » f*UO 'juL w.n umi w*M|rihunM f*'> Wfl*W IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTKK LN SOBOTO. Cena posamezni številki Din L50. fRGOVSKI LIST Časopis za trciovlno, industrijo In obrl fr- .ročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 'JO Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, v ■ --d ni št v o in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — -Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953, l.RTO XIII. Telefon St. 2552. LJUBLJANA, v soboto, kino 5. aprila 1930 Telefon št. 2552. ŠTEV. 41. Pogledi na gospodarstvo. (Iz poročila predsednika Trgovskega društva ^Merkur« za Slovenijo g. dr. Frana W i n d i s c h e r j a , na občnem zboru društva 2. aprila 1930.) 2. Gospodarska konjunktura. Preteklo leto scela vzeto smemo označiti po gospodarskem razpoloženju za zadovoljivo gospodarsko razdobje. Trda zima, 'ki je prve mesece neusmiljeno zadrževala redni tok prometa in kupčijskega dela, je prav neugodno učinkovala na pomladansko kupčijo v celi oblačilni stroki in neljubo prizadela tudi druge stroke. Živahne velikonočne kupčije ni bilo. Proko poletja in jeseni se je promet razgibal in so bile kupčije dokaj živahne v jeseni in na pragu zime. Dokaj dobra letina je obetala osvežitev kupčije. Ker pa so cene kmetijskim pridelkom začele precej nepričakovano kar brezsrčno padati, pa je vrhu tega zavladala nenavadno mila zima, so te okolnosti prav neprijetne vplivale na trgovino z manufaktura im blagom, z oblačili in obutvijo. Razumljivo je v takih razmerah, da je trgovcem obležalo dokaj zimskega blaga na zalogi. Letošnja zima je razočarala tudi to in ono drugo stroko. Napovedi so govorile o tem, da je pričakovati hudo in dolgotrajno zimo z velikim mrazom in obilnim snegom. V resnici smo doživeli zimo tako toplo in milo, kakor je v naših krajih ni kmalu pomniti. Seveda so ztoog tega utrpeli škodo trgovci in obrtniki v tistih krajih, ki imajo ob živahnem zimskem športu svoje živahnejše kupčije. V in-dustrijalnih 'krajih je bilo precej živahno za trgovce in tudi obrtnike, ker j je vse do konca leta vztrajalo ugodno razpoloženje. Proti koncu leta je konjunktura splahnila, pa se osobito v premogovni industriji in kupčiji s kurivom opaža odločno nagibnost, iki gre vsekakor za daljšo dobo z grebena v dolino. Naše železnice so v preteklem letu dosegle nenavadno veliko višino prometa. Skoro rekordne številke je izkazala premogarska stroka, ali proti zatonu preteklega leta je v nenavadni naglici prišlo do preloma, pa se je položaj glede prodaje po novem letu za premogokope odločno poslabšal in tudi z a bližnjo bodočnost izgledi niso dobri. Preteklo leto je bilo na zapadu v najbogatejših državah opažati velike potrebe za denar ter je tesnost, pičlost in zadrega vladala na trgu za kapital in za denar. V pozni jeseni je mahoma nastopil prevrat, in je teden za tednom padala obrestna mera v Ameriki, Angliji, Franciji, Švici, Če-hoslovaški. 'Pri nas že del j časa ni na denarnem trgu tiste velike izpremen-Ijivosti kakor je drugod. Ob času denarne draginje preteklo leto pri nas ni bilo resnične zadrege, ali tudi sedaj po splahnitvi velike konjunkture na zapadu na našem denarnem in kapitalnem trgu ni posebnih dogodkov in izprememb. Naša Narodna banka že leta drži eno merilo, ali to merilo na gibanje denarnega in kapitalnega trga pri nas nima omembe vrednega učinka. Pri tem položaju bo najbrž tudi ostalo in skoro mora ostati, dokler se način poslovanja ne izpreme-nj. Dasi denarni zavodi v naših krajih in sploh v severnejših delih naše kraljevine ne morejo tožiti o premajhnem stanju vlog, je v praktičnem kupčijskem življenju ipak na vseh koncih in krajih čuti tožbe, kako okorno in počasi se plačuje, kako malo denarja je med ljudmi in kako težko je za prodano tolago dobiti denar in plačilo. Na vsak način zadolževanje pri trgovcih in obrtnikih narašča. Stare stiske, ki smo jih imeli pred vojno, zopet prihajajo. Najširši sloji kupujejo po vestnem prevdarku. Vse češče se kupuje na upanje in le prerado segajo mnogi konsumentje po priložnosti, da dobe tolago proti plačilu na obroke. Nagibnost za ceno denarja je na vsak način Obrnjena navzdol. Računati je treba s tem, da bode v prihodnje denar v naložbah manj donašal. Navzlic temu ni opažati nikakega zanimanja v širših krogih prebivalstva za vrednostne papirje in za delnice, dasi dobiš prav čedno donosnost, ako računaš donos po sedanjih borznih cenah brezdvomno dobrih papirjev. Cene glavnih agrarnih produktov že več mesecev padajo. To je pereč problem največjega pomena in vreden posebne pozornosti, ker je žalostna resnica, da agrarne krize navadno trpe del j časa nego v drugih gospodarskih panogah. Res je, da so cene mnogih važnih industrijskih produktov preko paritete drage, ali izravnava s kmetijskimi cenami bo gotovo težka, ker ima industrija, trgovina in obrt na ramah mnoga bremena, osobito socijalne nature, ki jih kmetijstvo ni deležno. Ta bremena so pa faktor v kalkulaciji, ki ga bo komaj izločiti, ker je v socijalni kulturi jedva mogoče kreniti nazaj v stvarnem pogledu, zmožne so dandanes pač le preureditve upravne nature. Odločno padajočo nagibnost kažejo tudi važne sirovine. Položaj na svetovnih tržiščih je jako kočljiv. Aleato-ričen značaj zadobivajo premnoge kupčijske stroke. Sklepanje kupčij je skrbipolno opravilo, celo za izkušene in modre gospodarje. V kupčiji na veliko gredo cene hitro nazdol. Kupčija na drobno je pa izvzemši živi Ine stroke vedno bolj okorna, vztrajna in počasna. Kdor gleda in primerja cene za najvažnejše življen-ske potrebščine tako dbleko kakor obutev, vidi, da so cene proti predvojnim razmeram še vedno visoke, pa je ob napredujoči produkciji in velikih zalogah in potrebi za gotovino skoro previdneje za daljšo bodočnost računati s tem, da pridemo na nižje cene. Živahnejše razpečavanje množinskih predmetov je drugače tudi težko mogoče, ker je kupovalna sila ne samo na kmetih, ampak tudi pri meščanskih slojih, osobito pri nameščencih in delavcih, odločno oslabela. Tako pa si je težko misliti srečen izhod iiz zagate in krize, ako na eni strani vidiš padajočo tendenco v cenah kmetijskega blaga, v prejemkih in zaslužkih, na drugi strani pa vztrajanje cen za prevažne predmete na dosti veliki v» šini. Od novega leta dalje je konjunktura v naši domači kupčiji vseh vrst uprav žalostna. Kupcijski tečaj je nezadovoljiv, velike množine blaga so v oblačilni stroki ostale neprodane. V izvozni kupčiji so v lesni stroki upravičene tožbe o neljubem zastoju in o slabi ceni. ne 3. aprila ob 23. uri je stopil v veljavo dekret o svobodni coni na Reki Že včeraj popoldne so finančni stražniki zasedli novo carinsko črto od Matulj preko Učke do Mošeničke drage. Danes so na reškili trgovinah razobesili cenike živil in drugih produktov. — Te cene se ne razlikujejo mnogo od dosedanjih, pač pa sta se znatno pocenila kava in sladkor. Spomenica Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani in Mariboru banu dravske banovine. Komunalne hranilnice. Uprava Narodne banke je smatrala za umestno, da je v poročilu, ki ga je pripravila za deseto glavno skupščino svojih delničarjev, povdarjala, da bi se pretirano visoki privatni obrestni meri moglo priti v okom z ustanavljanjem večjega števila mestnih oziroma občinskih hranilnic. Narodna banka daje v tem poročilu tudi navodila za poslovanje komunalnih hranilnic in zastopa načelo, da bi te ustanove nikakor ne smeh' finansirati niti občinskih proračunov niti občinskih pod-jetij. Priznati se mora, da so občinske hranilnice idealni denarni zavodi, katerih namen je, pospeševati delavnost in varčnost ter podrobno zbirati kapital za vzdrževanje ih pomnoževanje zemljiške in hišne posesti, pospeševali s cenenimi krediti tudi trgovino in obrt. Občinske hranilnice nimajo delniške glavnice, zato jim tudi ni potreba iskati visokih dobičkov. — Zbog tega uživajo tudi marsikatere ugodnosti, ker jih zakon sam smatra za občekoristne naprave. Za občinske, okrajne in oblastne (sedaj banovinske) hranilnice so v prečanskem ozemlju še vedno merodajni predpisi z dunajskim dvornim dekretom z dne 27. sept. 1844 št. 123 izdanega hranilničnega regulativa. Ker bo torej ta regulativ star kmalu 100 let, je povsem naravno, da ne ustreza več današnjim razmeram in zahtevam časa, zakaj pridobitne, socialne; in politične razmere so se od tedaj bistveno izpremenile. Razen tega ne smemo pozabiti, da so občine mnogo izgubile od svojega prejšnjega upravnega značaja, zlasti odkar je odpravljen sistem zastopstva v občini po stanovskih interesih. Zaradi tega bi bilo predvsem potrebno, da se izda nov zakon o občinskih in banovinskih hranilnicah. Kakor izkušnje uče, nekatera občinska zastopstva dosledno prezirajo dejstvo, da so občinske hranilnice samostojni, od občine neodvisni, pod državnim nadzorstvom stoječi denarni zavodi, pa so "ponekod kar vso ali pa vsaj večji del občinske uprave porinila v hranilnično upravo. Neizbežna posledica tega je bila, da so hranilnico istovetili z občino in da se je v hranilnico zanesla komunalna politika in partizanstvo. Od tod izvira tudi zlo, da so hranilnice začele finansirati občinske budžete in občinska podjetja. Zato je pa klic po depolitizaciji hranilničnih uprav umesten in i azumljiv. Sedanja naša centralna vlada posveča svojo pažnjo vsem panogam gospodarstva in vsem občekoristnim ustanovam in zato upamo, da ni več daleč dan, ko bo objavljen nov, sedanjim prilikam ustrezajoč zakon o hranilnicah. Ko bo nov zakon razglašen, se bodo hranilnice otresle političnih vplivov. V njihovih upravah bodo pred vsem zastopani interesi vlagateljev in v njihovih upravnih odborih ne bodo sedeli funkcijonarji in uslužbenci konkurenčnih zavodov ali celo nameščenci dotične občine. Šele potem, ko se to doseže, bodo hranilnice dona-šale tiste koristi, ki se od njih pričakujejo. BATOVA TOVARNA V ZAGREBU. Zagrebški >Morgenblatt« javlja iz zanesljivega vira pod gornjim naslovom sledeče: Vsa preddela zaključena. Pričetek obratovanja 1. oktobra 1930. Kakor izvemo, so vsa preddela za ustanovitev Batove tovarne v Jugoslaviji zaključena. Potrebna dovoljenja so že od-daha in Bata bo ustanovil v Zagrebu tovarno čevljev, ki mora v žmislu prevzetih obveznosti pričeti z obratovanjem 1. oktobra tekočega leta. Obstoji načrt, da se prične izdelovanje, ki bo opremljeno z najmodernejšimi stroji, s kadrom 700 delavcev. — Kakor se vidi iz tega poročila, je ustanovitev tovarne resna in bo zaposlovala tovarna veliko delavcev, če je začetni kader 700. * * * Dne 4. aprila se je sestalo v Ljubljani 24 delegatov Zveze gostilničarskih zadrug iz Ljubljane in Zveze gostilničarskih zadrug iz Maribora, da določijo zastopnike, ki naj izroče banu dravske banovine spomenico, vsebujočo 14 točk, v katerih slovenski gostilničarji interpelirajo v raznih stanovskih zadevah. Sestanek je otvoril predsednik g. Kavčič, na kar je tajnik g. Pintar prečital spomenico in so se delegati o nji raz-govarjali ter izvolili člane deputacije. V deputacijo, ki je odšla k g. banu, so bili izvoljeni: gg. načelnik Kavčič in podnačelnik Cerar, dalje Dachs, Tomc, Krapež, Zurc, Majer, Kuhar in Šušteršič. Za štajerske gostilničarje so bili izvoljeni gg. Zemljič, Vole, Šlibar, Posti, šerec, Bernardi, Emeršič in Rojsler. Vsa deputacija je nato ob 11. odšla k g. banu, ki jo je sprejel. Deputacija mu je predložila spomenico. V spomenici naglašajo gostilničarji, da je to prvič, ko se obračajo na najvišjega predstavnika dravske banovine po 6. januarju. Gostilničarska obrt je med vsemi drugimi z davki najbolj obremenjena in zato so nujne davčne olajšave in odprava kvarne konkurence. Predvsem prosijo v spomenici, naj se ukine izdajanje dovoljenj za točilnice, naj se znižajo točilne takse, naj se odpravi taksa na založne kleti in zatrošari-njanje pri vkletenju alkoholnih pijač. Zelo škoduje gostilničarski obrti tudi prodaja alkoholnih pijač na trgovski način, to se pravi, na malo naj se dovoli prodajati alkoholne pijače samo gostilničarjem. Prepove naj se otvorjanje posebnih lokalov v trgovinah alkoholnih pijač. Veliko škodo povzroča zlasti gostilničarjem v mariborski oblasti prodajanje in točenje vina lastnega pridel- PROMETNE PRIPRAVE V JUGOSLAVIJI. Prometno ministrstvo je odredilo, da morajo iti vsi tovorni vagoni takoj v revizijo ter da se pošljejo neporabni vagoni v domače in inozemske tovarne v popravilo. S tein hočejo že sedaj poskrbeti za potrebe izvozne serije. Prav-talco je treba nabaviti moderne lokomotive za normalni in za ozki tir v svr-ho pospeševanja turističnega in tujskega prometa. — Državna rečna plovba je dala na novo opremiti in popraviti številne ladje. V domačih ladjedelnicah bodo pričeli v kratkem z gradim novih objektov. Tudi v Regensburgu na Bavarskem je v delu nekaj objektov, ki so bili že prej naročeni. Tako se mora skrbeti že naprej, da je v danem času vse pripravljeno. OTVORITEV NOVIH POŠTNIH RELACIJ. Otvoritev telefonskega prometa šent Vid nad Ljubljano—Wien, St. Polten in Leibnitz. Po odloku ministrstva se je otvoril s 1. aprilom t. 1. telefonski promet med Šent Vidom nad Ljubljano in kraji Wien, St. Polten in Leibnitz in sicer promet Šent Vid nad Ljubljano— Wien in St. Polten po telefonskem vodu Ljubljana—Wien, promet Šent Vid nad Ljubljano—Leibnitz pa po telefonskem vodu Ljubljana—Maribor—Graz. Pristoj-stojbina za navadno govorilno enoto znaša v relaciji: Šent Vid nad Ljublj.— Leibnitz 3"4o zl. fr. ali 37'95 Din, Šent Vid nad Ljublj.—Wien 4-20 zl. fr. ali 46'20 Din, Šent Vid nad Ljubljano—St. Polten 4-20 zl. fr. ali 46-20 Din. Otvoritev telefonskega prometa med centralami Šent Vid nad Ljubljano— Trieste, Milano in Novara. Po odloku ministrstva je bil 20. marca t. 1. otvorjen telefonski promet mead centralami šent Vid nad Ljubljano in Trieste, Milano in Novara. Pristojbina za navadni pogovor s Trstom je 16-50 Din, z Milanom 31"35 Din in z Novaro 37-95 Din. Dovoljeni so tudi nujni pogovori s trikratno in silno nujni (eelair) z desetkratno pristojbino navadnega pogovora. Za pozivnice je pristojbina enaka Vs pristojbine navadnega pogovora. ka izven kraja proizvodnje, kar naj se strogo prepove. Trošarinski regi-sti • so se izkazali kot nezmiselni in naj se odpravijo. Vsi življenja nezmožni gostilničarski obrati naj se ukinejo. Prepove naj se točenje alkoholnih pijač v konzumih in društvenih lokalih ter v lokalih nabavljalnih zadrug. Da se gostilničarska obrt sanira, naj se ustavi nadaljnje izdajanje krajevnih pravic. Za nepravične smatrajo gostilničarji tudi občinske doklade na vinski mošt. Presenetila jih je tudi postavka v banskem proračunu za davščine na nočni obisk gostiln, ki se že pod samoupravo ni obnesla. Uvede naj se zopet maksimiranje občinskih in banskih doklad in končno naj se revidirajo določbe in pri prekoračenju upošteva tudi, da krivda ni vedno na ‘strani gostilničarja. Z veseljem pa gostilničarji pozdravljajo novelo k zakonu o banskih upravah, ki določa banu posebne posvetovalne odbore. Spomenico so zastopniki delegatov izročili g. banu. Zborovanje gostilničarjev zastop-gostilničarskih zastopnikov se je nato nadaljevalo ob pol treh v Kavčičevi kavarni na Prulah. Zastopniki so sklepali o zborovanju osrednje organizacije v Beogradu in o smernicah za prihodnje skupno delovanje vseh gostilničarjev dravske banovine. Razpravljali so tudi o kongresu vsega gostilničarstva dravske banovine, ki naj bi se vršil meseca maja. V principu je bilo sklenjeno, da bodo gostilničarji izdajali skupen list za vso dravsko banovino. Končno so sklenili še, da se pozove zagrebška organizacija, naj vendar enkrat skliče svoje glavno zborovanje in naj ne ovira več skupnega nastopa gostilničarjeve iz vse države. ZAKON O DRŽAVNIH GOZDIH NA JUGU JUGOSLAVIJE. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o državnih gozdih v bivši Srbiji, Južni Srbiji in Črni gori. Po zakonu so državni gozdi oni, ki so na zakonski podlagi postali državna last, in oni, ki jih je upravljala država doslej kot svojo last in ki jih je izrabljala v svojo korist. K državnim gozdom in gozdnim parcelam se prištevajo tudi oni, ki so na več kot dveh tretjinah svoje meje obdani od državnih gozdov, tudi če niso z drevjem zasajeni. Predpogoj je, da tvorijo po legi, obliki itd. celoto in da se morajo pogozditi, če še niso. Razmejitev se izvrši po posebnih sodiščih, ki jih imenuje kraljeva naredba po predlogu gozdnega ministra. Postopanje pred temi sodišči ureja zakon. Otvoritev telefonskega prometa med Mursko Soboto in centralama Budapcst in Nagykanizsa. Po odloku ministrstva štev. 14.959 od 20. marca t. 1. je od 5. aprila t. 1. naprej otvorjen telefonski promet med centralami Murska Sobota —Budapest po vodu Zagreb—Budapest in Murska Sobota—Nagykanizsa po vodu Zagreb—iNagykanizsa. Pristojbina za navadno govorilno enoto v relaciji z Budimpešto je 4-20 zl. fr. ali 445-20 Din, v relaciji •z Nagykanizso pa 3 zl. fr. ali 33 Din. Otvoritev telefonskega prometa med Središčem ob Dravi in centralama AVien in Graz. Po odloku ministrstva je od 5. aprila t. 1. naprej otvorjen telefonski promet med centralami Središče ob Dra-■vi—Wien in Središče ob Dravi—Graz, in sicer po vodu Maribor—Graz. Pristojbina za navadno govorilno enoto v relaciji s centralo Wien je 3’45 zl. fr. ali 37-95 Din, s centralo Graz pa 2-70 zl. fr. ali 29.70 Din. Ji mik mmm\ Gromij trgovcev za srez Kranj ima svoj 11. redni občni zbor dne 9. aprila 1930 ob 13. uri v Narodnem domu v Kranju z običajnim dnevnim redom. ib iuctu Neposredna telefonska zveza med Beogradom, Sofijo in Atenami bo ipo poročilih bolgarskih in grških listov v kratkem otvorjena. — Otvoritev forsira zlasti Bolgarija. Obrtno šolo v Skopijo bodo ustanovili letos. V Skoplju je nad 700 rokodelskih obratov. V luščiluico riža so pretvorili bivšo tovarno usnja na Sušaku; dela se bližajo koncu, stroji so že montirani, obratovanje se bo pričelo v prav kratkem času. Od 5.330.000 ton jugoslovanskega eks-porta v preteklem letu je šlo po suhem 3,074.000 ton, po morju 802.000, ostalo po rekah. Na zračni promet je prišlo samo pol tone. Največji most severne Dalmacije, čez Krko pri Skradinu, je že v toliko dogo-tovlijen, da ga bodo v začetku julija že mogli izročiti prometu. V Karlovcu so ustanovili perotninar ski) zadrugo za rejo čistokrvnih pasem. V (Vikvenici so na prihod tujih gostov že dobro pripravljeni; več hotelov je renoviranih, gradijo se obrežna zaščitna dela itd. O balkanski gospodarski konferenci v Solunu vedo povedati bolgarski, grški in turški listi, v Beogradu pa o takih načrtih nič ne poročajo. Pobudo je baje dal grški ministrski (predsednik Veni-zelos, ki se zelo zavzema za balkansko carinsko zvezo. Sindikat za cksport živine iz Jugoslavije hočejo ustanoviti jugoslov. ekspor-terji, in podpira ta načrt tudi vlada. Naloga sindikata bi bila najdba pripravnih inozemskih prodajnih trgov; skrb za dobro kvaliteto blaga in zagotovitev dobrih cen. Kmetje bodo dobili navodila za racionalno živinorejo, zlasti prašičerejo. Nemška industrija surovega jekla pravi, da bo morala izvesti nadaljnje omejitve. Običajno sezijsko poživi jen je se letos noče javiti. Mednarodna konferenca, volne, ki ■<*<> je vršila od 26. do 28. marca v Parizu, se je izrekla proti produkcijskim omejitvam. Zveza železniških evropskih uprav, ki ima natego, da izdela mednarodno zvezo tovornih vlakov, bo zborovala od 7. do 12. aprila v Palermo. Zastopana bo tudi Jugoslavija. Indija je z 29. marcem zvišala uvozno carino na jeklo in jekleno blago: zvišanje je deloma prav izdatno. Budimpeška d. d. za električna in prometna podjetja izplačuje iz čistega dobička v znesku 3,172.000 pengo 8 odstotno dividendo, ali 2 pengo za delnico. Lanski čisti dobiček je bil 12,150.000 pengo. Brezposelnost v Avstriji je padla v marcu za ca. 30.000 do 35.000 oseb. Švedska Državna banka je obrestno mero zopet znižala, in sicer od 4 na 3 'A odstotka. Največja tri francoska avtomobilna podjetja, Citroen, Renault in Peugeot, se pogajajo o skupnem postopanju in je torej pričakovati zelo važnih dogodkov v francoski av torno bitni industriji. Insolvence na Ogrskem rastejo in so dosegli konkurai v marcu s številom 68 višino, kakršne še ni bilo od leta 1926 dalje. O novih železniških zgradbah se bodo posvetovali v Beogradu. Najprvo pride na vrsto vprašanje dvojnega tira na progi Beograd—Niš, ki naj se pozneje izpopolni z dvojnim tirom Niš—Skoplje. Novo finančno družbo pod vodstvom Angleške banke so ustanovili v Londonu. Ime ji je >Bankers Industrial De-velopment Company«, delniška glavnica znaša 6 milijonov funtov. Družba bo sodelovala pri racionalizaciji industrije. Komisija za novi trgovski zakonski načrt je dovršila svoje delo. Načrt bo vposlao sedaj trgovskim in obrtnim zbornicam in vsem drugim gospodarskim in trgovskim organizacijam v izjavo glede njih opomb in želj. Agenti solunskih grških veleprodajal-cev opija so se javili zopet v velikem številu v Južni Srbiji in obstoji nevarnost, da bodo tudi letos pokupili vse blago, če ubogi kmetje ne dobijo pravočasno državne pomoči. Štev. 41. mmm smMMC0K»C4rcjuammm «w nunom V trgovini z Ogrsko smo postali pasivni. Številke ogrskega Statističnega državnega urada o zunanji trgovini Ogrske v letu 1927 kažejo glede trgovine z Jugoslavijo precejšnjo spremembo. Izmenjava blaga, ki je bila do lanskega leta za Jugoslavijo aktivna, je postala lani za nas nalahno pasivna. Leta 1928 je prodala Jugoslavija na Ogrsko za 60,955.000 pengo blaga, lani za 55,466.000; dobili smo pa leta 1&28 iz Ogrsko blaga za 52,493.000, leta 1929 za 61,550.000. Leta 1928 smo bili aktivni za 8,462.000 pengo, lani smo bili pasivni za 6,084.000 pengo. Pač je pa narasel jugoslovanski ekspert v Ogrsko od 5 03% vsega ogr- r -...i, -«r\c*o un|,ui la V lUlU i «»U-iO Ilci tJ LJČi /O v letu 1929, dočim je obratno eksport iz Ogrske v Jugoslavijo padel od 6 35 na 5-92% jugoslovanskega uvoza. Najvažnejše postavke našega izvoza na Ogrsko v preteklem letu so bile v milijonih pengo sledeče (v oklepajih številke za leto 1928): Les 2234 (25-96), železna ruda 3-91 (2-48), koruza 340 (0-35), železniški vagoni 3-22 (2 42), surove kovine 2 71 (2-99), konoplja in konopljino tulje 2-42 (2-66), soda 1-74 (1-45), perje 1-63 (214), surove in strojene kože 1-62 (1-30), sadje 0-98 (1-32), slive 0-81 (126); ostanek se razdeli na razno drugo blago pod 1 mil. pengo. Ogrski izvoz v Jugoslavijo pa izkazuje sledeče glavne postavke: stroji in aparati 10-45 (8-01), železniške lokomotive 5-86 (0-03), vagoni 5-80 (2-56), železni polfabriikati 5 73 (532), železnina 3-35 (3 54), oljna semena 2-79 (l'2l), ipremog 2-07 (1 31), električni stroji in aparati 201 (2-34), bombaževa tkanina 199 (2 72), ječmen 1-84 (2-24), kovinski polfabrikati 173 (1-23), krompir 1-07 (1-77); druge vrste izkazujejo vrednost pod a 1 milijon dinarjev. Po!ožaj avstrijske industrije. Ob začetku pomladi je bilo povpraševanje po premogu v Avstriji naravno še slabše kot v zimskih mesecih, kar je razvidno tudi iz dosti manjšega uvoza. Domači premogovniki delajo kljub padajoči produkciji na zalogo, čeprav je pričela industrija nekoliko več nakupovati. V železni in-striji se boljšanje nadaljuje, v drugi kovinski industriji se nadaljujejo pogajanja o sporazumu glede produkcije in glede cen. V lesni industriji je položaj slejkoprej nezadovoljiv in so tudi izgledi za eksport letos malo ugodni. Žage tožijo nad rusko konkurenco v eksportu, ki prodaja po nižjih cenah. Industrija, ki les predeluje, javlja delno zboljšanje. V bombaževi industriji je prodaja pri trgovcih sicer zelo narasla, a zaloge so vendar še tako velike, da se poživlje-nje trgovine v pomnoženem dotoku naročil pri tovarnah še ne pozna. V industriji volnenega blaga je trg precej sprejemljiv in so došla v špecijal-nih vrstah večja naročila iz inozemstva. Tudi na industriji usnja, vplivajo velike zaloge trgovcev; živahnejše je povpraševanje po finih vrstah usnja. Naročila v tovarnah čevljev so se nekoliko zboljšala. V kemični industriji so cene za težke kemikalije in za svinčene barve padle. Prodaja barv in lakov preživlja sezijsko poživi jenje; isto velja o bencinu. Glede stavbnega materijala se ugotavlja, da razpolagajo dunajske opekarne in vapnenice z velikimi zalogami, ki se vsled sedanjega majhnega povpraševanja le počasi krčijo. iPo deželi pa opekarne večkrat dobro prodajajo. Veliko tipajo od prihajajoče stavbne sezije. UVOZ UMETNE SVILE V JUGOSLAVIJO. Leta 1924 so importirali v Jugoslavijo samo 12 ton umetne svile v vrednosti 2-1 mil. Din, leta 1925 že 59-4 ton v vrednosti 9-3 mil. Din, leta 1926 140-9 /.a 16-2, leta 1927 291-8 za 28‘2, leta 1928 282-5 za 33-7, leta 1929 pa kar 607-2 ton za 45’t mil. Din. Vidimo dvojno: prvič, kako je cena umetne svile padla, drugič, kako opravičen je klic po domači tozadevni industriji. Trgovska, bančna in industrijska politika v Bolgariji. Trgovska bilanca Bolgarije v preteklem letu je bila pasivna z 2065 milijoni levov, kar je uaprami letu 1928 s pasivnostjo 813 milijonov zelo veliko. Pride k temu še reparacijsko breme. Ni čudno, da skuša gospodarstvo, zlasti zasebno, napraviti svoje poslovanje bolj rentabilno. To vidimo /.lasti pri denarsitvu in je treba posebno pozornost obračati na tendeneo za spojitev nekaterih de-narn ili zavodov. Ni še dolgo, ko sta se združili Nemška banka in prav tako z nemškim kapitalom delujoča Kreditna banka. Glede prometnega obsega sta bili ti dve banki pred spojitvijo med bolgarskimi bankami na šestem, oziroma na tretjem mestu. Nato so se spojile tri banke — in sicer Banque de Credit Nationale, Banque Frauco-Bulgare pour le Commerce International in Bugarska banka — v skupno podjetje z glavnico ICO milijonov levov in z naslovom ■Union de Banques Bulgares«. Omenjeni trije zavodi so bili pred združitvijo na osmem, devetem in dvanajstem mestu -med bolgarskimi bankami. Tudi preko imej 'Bolgarije bo zanimalo dejstvo, da sta v zavod Bancjue Credit združeni nemški banki sedaj na čelu vseh bolgarskih bank. Na drugem mestu je Banque Cominerciale Itatienne et Bolgare, na tretjem Banque Franco-Belge et Balkanique. Prvo letošnje mesečno poročilo Bolgarske Narodne banke ugotavlja pri razpravljanju o lanskem dvemilijard-nem deficitu, da je veliko naraščanje uvoza slednjič vendarle imelo to ugodnost, da se je s pomočjo importirauih vrednot moglo doseči izdatno naraščanje domače industrije. Narodna banka se s to ugotovitvijo ujema :/. vlado, ki vodi industrijski protekcionizem z veliko vnemo. Vendar se zdi, da namen vlade, zapreti z domačimi industrijami dohod tujega importa, ne bo imel zabeljenega uspeha. Zaenkrat se množijo glasovi po zakonitih odredbah vlade, da si1, prebivalstvo prisili k nakupu domačih fabrikatov; kot vzrok za take odredbe navajajo ogromno pasivnost trgovske bilance, ki je dosegla gori omenjeni rekord, /e pred vojsko je izdala bolgarska vlada dekret, ki je obvezal vse poslance in državne uradnike, da si kupijo za obleko samo domače blago; a zakon je ostal seveda samo mrtva točka in dvig bolgarske suknene industrije se ni javil. Bolgarsko sukno je sicer nekoliko cenejše kol inozemsko, zato pa izdatno slabše in prav zato koncem koncev dražje. Tako je tudi s številnimi drugimi bolgarskimi izdelki, ki se glede kvalitete trajno ne morejo kosati z inozemskimi. Sicer se more uvozna carina za inozemsko blago zvišati in se morejo izdati prisilni zakoni za večjo upoštevanje bolgarskega blaga, a trajno zboljšanje gospodarskih razmer se s tem ne bo dalo doseči. Vrhu tega bi trpela pri tem tudi bolgarska izvozna trgovina, ki je glede svojih agrarnih produktov navezana baš na zahodne in srednjeevropske industrijske dežele. Glede zlomov velikih trgovskih tvrdk in industrijskih podjetij je bilo lansko leto rekordno. V mali Bolgariji je (moralo izjaviti insolventnost nič manj kot 108 tvrdk in 160 tvrdk je predlagalo sodnijski moratorij. A tudi industrijska podjetja so imela v primeri s prešnjimi leti zelo velike izgube. Iz tega se more že sedaj uvideti, da tudi v Bolgariji ne more obstojati izključni prodajni monopol za domačo industrijo. JUGOSLOVANSKI DELAVCI ITD. V TURČIJI. Načelno je izvrševanje duševnih in ročnih poklicev v Turčiji dovoljeno le turškim državljanom. Jugoslovanski državljani, ki hočejo iskati v Turčiji dela, morajo stopiti najprvo v stik s turškim delodajalcem, ki izda pismeno jamstveno izjavo, da bo dotiftniku res delo preskrbel. Turški konzulat v Beogradu izstavi nato potrebno posebno dovoljenje in vizum. Z agenti, ki iščejo delavce za Turčijo in si pustijo plačati tudi »provizije:, moraš biti zelo previden. IZVOZ KORUZE V NEMČIJO. Izvoz koruze in žila iz Jugoslavije v Nemčijo zavzema v skupnem izvozu Jugoslavije lepo mesto. Seveda je pa izvoz, kakor smo povedali že na drugem mestu, lani relativno padel. Dočim je sprejel n. pr. 1. 1928 nemški trg še 12-1 odstotkov vsega jugoslovanskega izvoza, v prvi vrsti torej koruzo ina žito, je odstotni del v preteklem letu padel na 8-5 odstotkov. Zato bi bilo dobro, če bi kmalu pričela delovati začrtana >Nem-ško-jugoslovanska eksportna družba za pospeševanje izvoza žita v Nemčijo«. Tako bi se dobila izmenjava za uvoz iz Nemčije, ki raste zmeraj bolj in ki služi v prvi vrsti izgradbi domače jugoslovanske industrije. JUGOSLAVIJA 0 MEDNARODNEM EKSPORTNEM SINDIKATU STEKLENIC. Pii ustanovitvi nemško-francoskega steklenega sindikata na koncu preteklega leta je bilo naznanjeno, da se vodijo tudi pogajanja o ustanovitvi mednarodne organizacije. Pogajanja so se sedaj zaključila in je bil ustanovljen eksportni sindikat steklenic v, imenom »Mednarodni francoski- prodajni kontor«, s sedežem v nemškem mestu Diisseldorf. — Udeležene so Avstrija, Nemčija, Češkoslovaška, Ogrska, Ruinunija, Jugoslavija, Poljska in Nizozemska. Eksportni sindikat obsega vse francoske 'vrste barvanega stekla z znanimi, že v pogodbi nemškega sindikata predvidenimi kvotami. Člani si jamčijo za svojo notranjo prodajo medsebojno zaščito. Sindikat velja do leta 1939. JLitMuttohA h»na Tečaj 4. aprila l 30 Povpra- ševanje Din Pcsradbs Din OH VIZfj Amsterdam 1 h. ifolti — • 22 73 Berlin IM 13-41)6 13 525 Bruselj 1 belga 7-8D0 I5udlmpe4ta 1 j>engfl 0-.S877 Curih 100 fr 1094 40 1 W40 Dunaj 1 kiling 7-sm 12 71)912 London 1 funt • 275 32 rtewyork 1 dolar Mi-aso otj‘58.) Parii 100 fr 220-54 222-54 Praga 100 kron 107'28 168*08 ' Trst 100 lir 295-li.) 297 150 POSPEŠEV A NJE MLEKA RSTVA. Mlekarska zveza v Vojvodini je sklenila, da naprosi poljedelsko ministrstvo za podporo za zgradbo moderne hladilnice za mlekarske izdelke. V hladilnici bodo v zalogi izdelki mlekarstva do prodaje. Drugo hladilnico bo zgradila izveza sama na lastne stroške. Šoli za izpopol-njenje mlekarstva v Novem Sadu je dovolila zveza kredit za zgradbo modernega laboratorija. ZOPET VELIKA 1NS0LVENCA V LODŽU. Kriza tekstilne industrije v Lodžu je zahtevala v zadnjem času zopet vrsto večjih žrtev. Med njimi je tudi leta 1843 ustanovljena veliika tekstilna tovarna Jps. Bichter, ki zaposluje več tisoč delavcev. Izkazuje pasiva več milijonov zlato v. V teku so pogajanja za poravnavo, da bi se omogočilo nadaljnje obratovanje podjetja. ^ , Kvalitetna znamka m Zahtevajte povsod I Hotelska oprema v Grčijo brez carine. Grška vlada je v svrho pospeševanja tujskega prometa izdala dekret, glasom katerega je uvoz vsakovrstnih predmetov hotelske opreme carine prost. Drug dekret se tiče carine prostega uvoza vseh barv, ki so določene za grško industrijo preprog, a uvozna količina mora bili najmanj 100 kg. Investicije ogrskih državnih železnic. V investicijskem programu ogrskih državnih železnic je med drugim popolna izmenjava tirov, ki naj se izvrši v teku petih let. Hkrati se bo izvršilo ojačenje tirov, tako da bodo v bodoče mogli povsod voziti 20tonski vagoni. Vsa ta naročila bodo zagotovila ogrskim tovarnam železa primerno zaposlenost za pet let. Borza dela v Mariboru. Od 23. do 29. marca je dela islkalo 122 moških in 43 žensk, tedaj 165 osel), 173 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 96 oseh in sicer 05 moških in 31 žensk, odpotovalo jih je 18, odpadlo pa 56, koncem tedna pa jih je ostalo še 733 v evidenci. — Od 1. januarja do 29. marca pa je delo iskalo 1010 moških in 792 žensk, 1346 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 486 moških in 457 žensk, odpotovalo jih je 22, odpadlo pa 504. Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 11 viničarskih in majarskih družin, 35 hlapcev, 3 pastirji, 8 gozdnih delavcev, 1 oglar, 1 cementni delavec, 1 opekarski mojster, 3 mizarji, 3 gateristi, 3 cir-kularisti, 1 sedlar-larkirnik, 1 vrvar-spe-cialist, 3 krojači, 10 čevljarjev, 2 prirezo-valca gornjih delov čevljev, 2 slaščičarja, 1 zidarski detovodja, več vajencev kleparske, vrtnarske, kovaške, sodarske, mizarske, krojaške in slikarske obrti ter 5 kuharic, 14 služkinj, 2 kuharici k financem, 2 kuharici v oficirsko menažo, 1 plačilna natakarica, 1 podnatakarica, 1 servirka, 1 bolniška sestra v Beograd, 3 vzgojiteljice, 2 varuški. Peugeot. Francosko avtomobil no podjetje Peugeot je imelo v poslovnem letu 1928/29 38-5 milijona frankov čistega dobička proti 35'5 milijonom v prejšnjem letu. Dividenda za zadnje poslovno leto bo pa kljub večjemu dobičku manjša, ker ima letos pravico do nje 190 milijonov frankov delniške glavnice proti samo 60 milijonom v preteklem letu. Za leto 1927/28 je bila dividenda 14-od-stotna, za leto 1928/29 bo najbrže samo 10-odstotna. Sladkor. Licht pričakuje v svoji prvi letošnji cenitvi teto« s sladkorno peso obdelanega sveta. ,za vso Evropo bre? Rusije 1,970.00 lia, to je za 120.000 ha ali 6*5% več kot lani. Na Rusijo pride 1 milijon hektarov ali 27‘5% več, na Evropo z Rusijo 2,970.000 ha ali 12-75% več. Cenitev za Rusijo je rzelo približna, kar se vidi že iz okroglega števila. General Motors. Promet te družbe v preteklem letu je znašal 1500 milijonov dolarjev proti 1460 milijonom v letu 1908 in je odgovarjal lani 34 odstotkom vse ameriške in kanadske produkcije. Za razširjenje koncerna so porabili lani 65 milijonov dolarjev. Kot najvažnejšo interesno razširjenje imenuje poslovno poročilo 80-odstotno udeležbo pri Opelovi družbi. Čisti dobiček za predlansko leto je izkazan z 276"5 mi« lijoni dolarjev, za lansko leto z 248-3 milijoni. Zanimanje Angležev za naše gozde in rude. Skupina angleških kapitalistov pride v bližnjih dneh v Beograd. Zanima se> za rudnike in gozde, ki se nahajajo sedaj v državni upravi. Prav tako se zanimajo sedaj Angleži za zasebna podjetja. Beremo tudi o aktualnem zanimanju srednjeevropskih bančnikov za naše gozde in rude. Številne rudnike Angleži že itak eksploatirajo. Olajšave v poštnem prometu ined Jugoslavijo in Nemčijo. Približno enake olajšave, kakor smo govorili o njih glede poštnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo v št. 39 »Trgovskega lista«, so stopite 1. aprila v veljavo tudi v poštnem prometu med Jugoslavijo in Nemčijo. Gre za poštne nakaznice, povzetja na vpisanih pisemskih pošiljkah, vrednostna pisma, ■vrednostne zabojčke in poštne zavoje. Natančnejša pojasnila pri poštnih uradih. Štev. 41. ~wrivmw.>: Dobave. Direkcija državnega rudnika Zabukovca sprejema do 15. aprila t. 1. ponudbe glede dobave vrvenic in ležajev. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 19. aprila t. 1. ponudbe glede dobave raznih ventilov in drugega materija la; do 25. aprila t. 1. pa glede dobave rudarskega orodja. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 26. aprila t. 1. 'pri Komandi mornarice v Zemunu glede dobave večje. množine belega in ornega sukanca; dne 26. aprila t. L glede dobave 1520 grosov gumbov iiz cinka in 680 grosov gumbov iz medenine ter glede dobave večje množine raznih barv, lakov, raznih olj, krede, špirita, karbolineja, kleja, steklarskega kita, minija, čopičev itd. — Dne 126. aprila t. 1. pri Upravi drž. monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave raznih maziv, bencina, petroleja, nafte, olja, špirita, konzisteratne masti, vazelina itd. — Dne 26. aprila t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave 9000 komadov hrastovih pragov. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Oddaja adaptacijskih del na kr. brodu Hulk >11 2< se bo vršila potom licitacije dne 19. aprila t. 1. pri Komandi mornarice v Zemunu. (Predmetni oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Nabava pisarniških potrebščin, motvoza in svinčenih pečatov. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno dražbo za dobavo pisarniških potrebščin na dan 15. maja t. 1., dobavo motvoza 1600 kg na dan 16. maja t. 1., dobavo 7000 kg svinčenih pečatov na dan 17. maja t. I. Dražba ho navedene dneve ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42. Jamčevina (5%, ali če je itiozemec 10%) se mora položiti najkasneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba št. 41, kjer se lahko vpo-gledajo in kupijo Uidi pogoji. T. qiu jur Tržne cene v Celju dne 1. aprila 1930. Govedina: V mesnicah I. vrste 20, II. vrste 18 Din, na trgu I. vrste 20, II. vrste 18, III. vrste, kravje meso 14 do 16, 1 kg vampov 9, pljuč 9, jeter 12, ledvic 17, loja 10 Din. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 22, IT. vrste 20, jeter 18, pljuč 16 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 1. vrste 28, II. vrste 25, III. vrste 22, pljuč 10, jeter 20, glave 13, slanine I. vrste 25, II. vrste 24, na debelo 24, suhe slanine 28, masti 26, šunke 28, prekajenega mesa I. vrste 27, M. vrste 25, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 13, jezika 28 Din. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa 6 Din. ' ' Klobase: 1 kg krakovskih 30, debre-oinskih 40, hrenovk 30, safalad 30, po- sebnih 30, tlačenk 20, polsuhih kranjskih 35, suhih kranjskih 50, braunšviških 20, salami 90 Din. Perutnina: kokoš 30—35, petelin 30 do 35, raca 40, gos 80, puran 150, domači zajec, manjši 15, večji 25 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: I liter mleka 3, kisle smetane 16, 1 kg surovega masla 10, čajnega masla 56, masla 36, bohinjskega sira 33—44, trapistovskega sira 28—30, ementalskega sira 60, sirčka 14, eno jajce 1 Din. Pijače: 1 liter starega vina 20, novega 16, piva 10, žganja 25—30 Din. Kruli: 1 kg belega kruha 5,-1 štruca v teži 50 dkg 2*50, I štruca v teži 100 dkg '5, 1 kg črnega kruha 450, 1 štruca v teži 55 dkg 2-50, 1 štruca v teži 110 dkg 5, žemlja, mala O-50, žemlja v teži 11 dkg 1, 1 kg polbelega kruha 4-80, I štruca v teži 52 dkg 2-50, 1 štruca v teži 104 dkg 5 Din. Sadje: 1 kg jabolk II. vrste 8, 111. vrste 6, orehov II, luščenih orehov 40, suhih češpelj 7—10, suhih hrušk 8 Din. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 72, Santos 52, Rio 36, pražene kave I. vrste 84, II. vrste 60, III. vrste 44 do 52, čaja 60—140, kristal belega sladkorja 12'50, sladkorja v kockah 14*50, medu 20, kavne primesi 20, riža 1. vrste 12, II. vrste 8, 111. vrste 5, 1 liter namiznega olja 24—40, bučnega olja 18, vinskega kisa 3*50, navadnega kisa 2, petroleja 7*50, špirita denat. 12'50, 1 kg soli 2*50, celega popra 68, mletega popra 70, paprike 40, sladke paprike 48, testenin 1. vrste 12, II. vrste 8, mila 15, karbida 7, sveč 17, kvasa 32, marmelade 20 do 30 Din. Mlevski izdelki: 1 kg moke štev. >00« 4*05, štev. >0« 4*05, štev. »2« 3*80, štev. »4« ‘MO. Stev. »5« 2-70, štev. >6« 2*30, štev. 7/i« 1*80, ržene enotne moke 3, pšeničnega zdroba 4*15, koruznega zdroba 2*80, pšeničnih otrobov 1*30, koruzne moke 1*70. ajdove moke 4*50, kaše 3*80, ješprenja 3 80. ovsenega riža 7 Din. Žito: 100 kg pšenice 230, rži 200, ječ-mena 200, ovsa 200, prosa 300, koruze 140, ajde 280, fižola 300—-100, graha 1500, leče 1600 Din. Kurivo: I stot premoga, črni trboveljski 45, zabukovški 48, rjavi 25, kubični meter trdih drv 120—130, 100 kg trdih drv 36, kubični meter mehkih drv 110, 100 kg mehkih drv 28 Din. Krma: 100 kg sladkega sena 100, polsladkega sena 85, kislega sena 75, slame 60, prešane stane 8 Din več. Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate, italijanske 14, endivije 12, 1 krožnik regrata 1*50—2, -motovilca 1*50, 1 kg radiča, italijanskega 12—44, poznega 'zelja, inozemskega 8—10, kislega želja 4, ohrovta 3, karfijola 8—9, 1 komad kolerabe 0*50, 1 krožnik špinače 1*50, 1 kg čebule 3, česna 12, krompirja 1*25, kisle repe 2 Din. Mariborsko sejnisko poročilo. Na svinjski sejem dne 28. marca 1930 je bilo pripeljanih 261 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 120—200, 7 do 9 tednov stari 250 do 300, 3 do 4 mesece stari 400—450, 5 do 7 mesecev stari 500—550, 8—10 -mesecev stari 050—950, 1 leto stari 1100 do 2000, 1 kg žive teže 10—13, 1 kg mrtve teže 16—17 Din. Prodanih je bilo 164. svinj. 04 dobre£* najboljit j« urno fiimillllLU-UTSU Hvalni stroj In kol« al«|antaa tmdba • na|bel|il miterifal URANIA pisalni i troji t 8 velikostih Novosti Šivalni stroj kot damska pisalna misa Sušo pri Jo«. Pettilm«u Ljubljana, Telefon bit8913 Zmerne oene, tndl as »breke w tovarn« *, vinskega kisa, d. s o. s., Ljubliana H' n.-. nudi najfinejši in najokusnejši namizni ki« iz pristnega vina. Tehnitno In hlglJenKno najmoderneje ureja* na klsarna v Jugoslaviji. Pisarna i Ljubljana, Dunajska casta ta, a.nadstr. Zahtevajte ponudbo I Telefon Stev. 2263 Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana VELETRGOVINA kolonijama In Špecerijske robe IVAM JELAČIN LJUBLJANA Zaloga svolo pr.- r^MMim~TTOriSI Tol«. in solfetea Sano kavo« mlatili f KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 n. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: Lastnik: Josip Ver9ii Veletrgovina kolonijalne Zaloga špirita, raznega robe • Veleprafarna _ žganja in konjaka - kave - Hlini za dišave L J II B L J A N H Mineralne vode Ceniki na raspolapo Tota. po.tr.ib. DUNAJSKA CESTA 33 Ustanovljeno leta 1S40 aaHPannnasnniHasBHBnasnnnBennnnsaap 8ALDA-KONTE ODJEMALNB ŠTRACK r=SK- KNJIŽICE JOURNAL* RISAIjNB ŠOLSKE BLOKE ZVEZKE-MAPE L T. D. LiUKLJAHA iREOJSMEM so priporoča za naročila. Trgovci in indus/rijci Trgovski se priporoča ■me za tmm list .J inseriranje ! Kreditni zavod za tigovino In industrijo Ljubljana, Prešernova ulica Stev. 50 (v lastnem poslopju) brzojavke: Kredit Ljubljana w m Telefon štev.: 2040, 2497, 254«{ Interurben: >706, 2S0S Peterson International Benklng Code Obrestovanje vlog, nakup Ht prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, btnsa predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In inkeso menic ter nakazila v tu- In Inozemstvo, T; a. S —aaaaaaaaaaaaaaaBBBBPaai Ureja dr. IVAM PLBM - Za Vrconfco • Induatrljako d. d. >HKBKU1< kot lad.Jat.IJ« ln tiakarja: O MICHALKK, Ljubljana.