193. številka. Trst v četrtek dne 27. avgusta 1903 Tečaj XXVIII Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale. domači oglasi itd., ae računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi Ferri, Saverio Merline, Nicola Barbato, Arturo Lahrola itd. Obstanek tega razpora, ki so ga hoteli s početka zatajiti, priznavajo sedaj očito in se je o istem napisala ž« cela literatura. S ka-co zbgnženostjo se pobijati obe frakciji, dokazuje na pr. knjižica Arturja Labriola : »Minist-ero e S o c i a 1 i b ra o«, v kateri očita revolucionarni socijalist refor-mistični stranki, in izlasti Turatiju ne famo, da s svojo oportunistično politiko nič ne dosegajo in da so uduši i revolucionarno navdušenje laškega proletarijata, temveč nazivlje Turatija naravnost izdajico in zahteva, da se ga izključi iz stranke, kamor da ne spada več, ker obe strčri da ne moreti obstajati v stranki ena zraven druge. Tudi Ferri očita v svoji knjiž ci »I 1 metodo rivoluzionari o« reformistom in posebno Turat ju, da ee preveč dtžijo zakonite pot v doseganju svojih ciljev. To pa da mora dovesti do oslabljenja proletarske mnoice in do poravnanja razlike mej socijalizmom in meščanskim radikalizmom. Ker je pa ta razpor, oziroma polemika, ki se razvila vsled njega, zei<5 škodoval socijalist čni propagandi, skušali so voditelji priti do nekakega pomirjenja. In v resnici je na lanskem strankarskem ebodu v Imdi, na katerem sta bili zastopani oba struji, prišlo do nekakega sporazumljenja in j e velika večina e e 1 <5 odobrila postopanje Turatijevo in lista »L'A-vanti«, ki je pod uredništvom Leonide B,fi-soiat' pisal v Turatijevem smislu. No, sporazumljenje je bilo le prividno in ie, po našem mnenju, sploh nemožno, ker obeh struj ne ločuje samo razlika v taktiki, temveč tudi v nekih načelnih vprašanjih. Prepir se je zopet vnel. B ssolati je odstopil od uredništva strankarskega glasila »L'Avanti«, katerega se je polastil voditelj nasprotne struje, Enrico Ferri. Izlasti Turati je bil zopet predmetom najhujšim napadom. Da se opraviči, sklical je na 2. dan tek. me*, velik shod v gled šču »Orfeo« v Milanu, na katerem se je zbralo kakih 3000 oseb. *) V prvem članku (štev. 1*9) v 2. koloni. 9. vrsta, raj se čita: ,.ne pogaja z nobeno m e- S ča n g k o stranko" mesto : ........nemSko stranko." PODLISTEK. 30 Na svetlem obrežju. Novela. Poljski »pisal H. Sienkiewicz. Poslovenil Podravski. IX. Sredi tt h mislij in sredi oblakov sivega prahu je dospel končno v Monte Carlo in naročil vozniau, naj vstavi pred pariškim hotelom. Toda preden je vtegnil zapustiti ko-leselj, je zagledal na trati Romula in Rema ■ trsi v rokah, igrajoča se z žogo pod nadzorstvom »kozaka«, kakor je gospa Lageat imenovala čudno opravljenega strežaja. Fant*, zagledavši ga, sta mu stekla nasproti. »Dober dan, gospod !« »Dober dan !« »Dober dan! Ali je mama zgoraj?« »Ne. Maman je odšla na rivjero z gospodom de Sinten.« — je ponovil S.irski. » Dobro !« Pod predsedništvom Bissolatijevem je razvijal Turati v dolgem govoru svoje nazore. Stavil je štiri vprašanja in sicer : 1. Ima-li socijalistična stranka ostati le stranka protest« innegacje? ali pa ima postati stranka, ki naj si pr»-boii pozitivne vspebe ? 2. Ali naj ostane socijalistična stranka nepomirljiv sovražnik drug h socjainih raz redov, in naj se izogiblje vsakemu dotikanju žnj mi, naj li odbja vsako eporstzumljenje, vsako zvezo, in naj-li čaka le na dobrote, kri jih dajo vladajoči razredi le iz strahu ? ali pa naj stranka v vsakem slučaju, rečunaje z drugimi razmerami, izbira način boja, naj li razlikuje mej nasprotniki, naj-li se žnjimi veže in naj-li skuše posamičnim reformam dajati znhčdj s veje volje iu svojega mišljenja ? ! 3. A'i nsj scc jalistična stranka računa le na rastoče nasprotstvo med sccijalnimi razredi, na najvtč obup m nož ce, ki ima do-VfSti do nasilstva? ali pa n&j podpira progresivno spreminjanje socijalnega redti, progresivno stvarja-nje nove pravice, «*zgojo administrativnih, tehničnih, političnih in moralnih kajmeitet ki bodo sposobne, da svojee-tsno prevzeaoo in obdrže upravo gospodarskih podjetij in socijalnih uradov ? 4. Ali Haj se prfborenj-e m< či — moči mun eipalne, vladne, in g -spodarske v dela vnicti-h in na polju — izviši pot3m katastrofe., vsled nepričakovanega nastopa izsesa-negi in izstradanega proletarijata? ali pa naj se moč pribori vsak dan, s sodelovanjem v občinskih zastopih in v parlamentu, z jsčenjem delavske moči v delavski pogodbi in z vstvarjanjem kon*tituc!jonelne monarhije — v pr čakovanju socijalne republike — v delavnicah, na pulju, v rudo-kopih ? ! Ta vprašanja, pravi Turati, so bila rešena že leta 1892, koso se socijalisti ločili od anarhistov in utopiš to v (sanjače v), ko je znanstveni socijalizem zmagal nad anarhizmom. (Turati stavlja torej in-transigentne socijaliste skoraj v isto vrsto z anarhisti.) Socijalističai mislitelji so dokazali, da je blaznost, ako se sprememba socijalnih razmer pr čakuje od same agitac je in od enega Bi lovitega nastopa: zatirani sloji morejo priti do moči le s počasnim in vztrajnim delom! Socijal zem se dan na dan vliva v institucije in cel<5 v mišljenje nasprotnikov samih. Le po tej poti, brez nasilstva, brez krvi, brez Btrahot prejšnjih revolucij, more priti proletarijat do zmage ! Kooperac ja (sodelovanje) tudi z nasprot- Cez trenutek pa je doatavil : »Resnica, pričakovala me je še le ob štirih !< Nakrat se je jel smejati. Drama ee je izjalovila.... Toda tu je vendar Rtvjera ! Kakšen bedak sem vendar !< »Ali počakate na mater, gospod ?« je vprašal Romulus. »Ne. Ćujta me, fauta ! Povejta materi, da sem prišel se posloviti in da mi je žal, da je nisem našel, ker danes odidem.« Po teh besedah naročil je vozniku pognati nazaj v Nico. Zvečer pa je dobil še eno brzojavko 1 eno samo besedico — »Podlež !« Ko jo je prečital, postal je ksj židane volje, ker brzojavka ni bila več podpisana z »Morphine.« X. Dva tedna pozneje je bila slika, pred stavljajoča Sen in Smrt dovršena. Svirski je začel izdelovati drugo, katero je hotel ime- nimi razredi: to mora biti taktika vsega proletarijata. Samo, ako cvete industrija, ako se torej dobro godi drugim slojem, more napredovati tudi proletarijat, in le takrat je tudi možna borba za zboljšanje • t m e r ! Naposled je govoril Turati še o pro-gTamu, razpravljajo o železniČnem, davčnem vprašanju, o stroških za vojake in o trgovinskih traktatih. Zaključil pa je z željo, naj se neplodne polemike opuste, naj se pušča vsacega mirno delati. Svoje sile hoče posvetiti delu. Večina je navdušeno pritrdila Turatiju; no, nasprotniki niso mirovali. Artur Labriola je kritiziral postopanje socjalistiČnih poslancev iu je obsojal reformistično Btrujo. Njegova kritika je izzvala mej poslušalci tak odpor, da ni bilo čuti več besede. Hotel je še govoriti Claudo Treves, privrženec Turatijev, a sedaj so intransigentni socijalisti in anarhisti zagnali tak krik in ropot, da je moral vladni komisar razpustiti shod. In razpor dobil je zopet novo hrano. Politični pregled. V Trstu, 27. avgusta 1903 Češka duhovščina in narodne borbe. Deželna zveza češfce duhovščine je priredila predvčerajšnjim v Pragi zborovanje. Došli so izključno le niži svečeniki. V imenu izvrševalnega odbora mladcčtške Btranke je došel deželni poslanec župnik Blohovic, ki je sporočil zborovalesm, da bo mladočeška c. 1 ranka najkrepkeje podpirala prizadevanje duhovščine, da Be jej zboljša stanje v idejal-nem in materijalnem pogledu. Kapelan Plojhar je obžaloval, da je duhovščina brez prava in brez varstva. Češka duhovščina da vrši svojo narodno dolžnost kakor sleherni Čeh. Nje delovanje v nemškem ozemlju ktže to na izgovoren način. Žalostno je, da duhovščina ne napreduje z duhom ča?a, na čemer je kriva vzgoja v eeme-n š5 h. Resolucija, v=prejeta soglasno, izjavlja, da se češka duhovščina čuti solidarno s češkim narodm ter podpira njega državnopravna, narodna, kulturelna in gospodarska stremljenja, posebno pa po jezikovno mešanih krajataateerhal-tende Partei !« Taki bo vsi, silno zavzeti za interes države, ali le dotlej, dokler se ta interes pokriva z njihovim laBtnim intersom ! Čim pa se ne pekriva, puščajo interes države na levi in se — pogajajo s sovražniki države. dati, kar je delala vedno, ko je poslušala njegov glas. »Ne vem, ali Bem že omenil, da imam v Rimu na via Margutta delavnico in od tega Časa, ko je postala tu svetloba preostra, vneto koprnim po njej.... Evo, ko bi mi vsi tako odrinili tjekaj v Rim, to bi bilo izvrstno !.... Na to bi odšli v Varšavo...« »Za to nimamo sred=tev«, odvrnila je z otožnim nasmehom gospodična Marija. Toda on Be ji je nakrat približal, prijel jo za roko ter jel govoriti, zroč ji z največjo nežnostjo v oči : »Nahaja se sredstvo, draga gospodična, nahaja. Ali se ga, gospodična, De morete domisliti ?« A ko je ona obledela od sreče, jo je pritisnil on z obema rokama na svoje prsi ter dodal: »Daj mi samo sebe in svoje!« (Zvršetek.) A to so intimni prijatelji gosp. Koer-berja, to so tisti možje, ki sedanjema sistemu zaznamujejo pot postopanja nasproti življen-skim interesom nenemških narodov ! Volitev v zlatarskem okraja. Kakor smo ž a včeraj omenjal', stala sti si v izpražnjenem zlatarskem okraju nasproti dva opozicij analna kandidata, Evgenij Kumičić in baron Rukavina. Dodati nam je še, da * lada v tem okraju ni postavila svojega kandidata, a ko je neposredno pred volitvami nepričakovano odstopil tudi baron Rukavina, c»stal je Evgenij Kumič <5 jedini kaniidat in je bil tudi izvoljen z veemi 111 glasovi. (V tem okraju je 207 volilcer.) Kumičić je na tiskanih proglasih ter tudi ustmeno pred volitvami izjavil, da kandidira na temelju programa od 1. 1894. Nadalje je izjavil, da ja pripravljen položiti mandat, ako »čisti« ne sklenejo pristopiti k skega naroda in stokrat hujša od postopanja Turkov, kateri so pred par leti premagali Grke, a jih sedaj porabljajo za ovaduhe, za kar jih v bodoče bržkone plačajo z novimi batinami. Za rumunske pretnje se bolgarsko časopisje niti ne zmeni. Rumunja nima ni-kake pravica do Macedonije, ker je rumun-sko naseljenje tam tako neznatno, da je niti Turčija ne vpošteva. Bolgarski listi trdijo, da Rumunija v macadonski zadevi ne postopa v svojem, marveč v imenu Nemčije in Avstrije, katerima na korist bi hotela Rusiji preprečiti pot do Carigrada; valed tega sa rumunska agitacija tiče Rudije in ne Bjlgarije. V nedeljo vršili so se po vseh večjih boćarskih mestih veliki ljudski ehodi, na katerih so govorniki poživljali narod, naj tudi proti vladini volji pomaga Macedoncem s tem, da organizira nove ustaške čete in da hrvatski stranki prava. Za danes se vzdržujemo j jim pošilja orožja ;n denarja. Po vseh shodih vsalie na ialjne opazke, ker hočemo počakati so ojstro napadali kaeza Feriiaauda, na če-podrobneiiih poročil. gar naslov eo vsklikali »Doli z Nemcem, ven Kriza na Ogrskem. Današnje vesti i 8 katolikom!« iz Budimptšte izražajo zopet mnenje, da boi Bogarski odposlanec v Petrogradu, dr. reš te v knze zahtevala še precej časa. Stvarne Stankov, odpeljal se je h knezu Ferdinandu, težave d* so t >like, da zahtevajo tako teme- prebiva sedaj na svojem posestvu Puszta-ljitega razmišljanja, da za sedaj niti ni misliti mez v Ogrski. na to, da bi se rešil osebni del krize, to je, Oficijozni krogi zatrjujejo, da bo dr. da bi se že sedaj dol čil mož, ki stopi na Stankov poročal knezu o položaju in mu sve-čelo vlade. toval, naj se povrne v Bolgarjo, kjer zače- Za počasneji tempo v reševanju krize nJa agitacija proti Koburžanu postajati že govori tudi dejstvo, da so poveljstva že dobila nalog, da se oni letnik rezervistov — letnik 1900 —, ki so imeli oditi sedaj na dopust, pridrži pod orožjem. Nalog se glasi za — nedoločen cap. Ta odredba velja za vse vojaške oddelke. Izvzete so edino le čete, potrjene v Bosni in Hrcegovini. Te čete se ne prištevajo številu skupne vojske, iste ni3o bile asentiraoe in poklicane v službo na podlagi zakona o kontingentu novincev, vaprejetega od državnega zbora, ampak na podlagi posebne odredbe vojnega ministerstva. Zato se morfjo novinci Bosne in Hercegovine leta 1903, brez ozira na sklepe državnega zbora in na obstrukcijo v ogrskem parlamentu, pozvati v sužbo, oziroma etareji vojaki odpuščati na dopust. Mi smo se bili včeraj izjavili proti sta- silno nevarna. Te dni je med ruskim konzulom Man-delsiamom in valijem v Bitolju došlo do uj-strega spora. Vali je namreč pozval Mandel-stama, naj prisostvuje eksekuciji morilca Ha-lima, a Mandelstam je to odklonil. V na-daljnem razgovoru rekel je Mandelstam, da bi on ne čakal, kakor Rostkovski, da bi ga kak turški orožnik ubil, marveč da bi prej on sam ustrelil orožnika, o čemer je Mandelstam ostentativno pokazil valiju velik revolver. Med valijem *n ruskim konzulom Man-delstamom so se vsled tega spora pretrgali odnošaji. Ustaši fo izdali novo revolucijooarno pro-klamacjo, ki se te dni razdaja po Macedo-niji in Stari Srbiji, leta se glasi: »Bratje kristijani! Petindvajset let je že minolo, od- lišeu, na katero so se postavili češki radi- kar Je Evropa zavkazala Turčiji, di mora kalci ozirom na narodne zahteve Madjarov v priznati naša prava. Oglejte se okoli in vi-vojak«, izlasli pa ozirom na zahtevani madiar- deli hodete le obup in bedo. Vase hiše so v ski poveljstveni jezik v vojski. Naveli smo Pomenih, vaši bratje so poklani, zaprti v je-tudi svoje razloge. Glavna sta dva. Vojska čah, ali pobegli; vaše žene so iiročene zasrana Ogrskem ni madjarska, ampak jo po ve- noovanju turšsih tolp, in morda jutri podle-čini sestavljajo nemadjarske narodnosti, za Ž€te vi k»kor žrtve turškega barbarizma, katere bi uveljavljenje madjarskega jezika v Kmeti ! Razvili smo zastavo ustaje, na ka-vsej organizaciji vojske pomenja'o mogočno teri je zapisano geslo: Svobodo ali smrt! Na-sredštvo za madjarizovanje in torej nevarnost dejamo se, da bo to zadnjikrat in ta naš poza razaarodovanje. A drugi razlog, da moramo ziv slednji. M: zmagamo, in Evropa, če ni že po načelu vzajemnosti nastopati proti zgubila že zadnje sledi krščanskega čuta, ne vsemu, kar bi še otežilo itak že skrajno te- dovoli, da se Balkan pokrije z jezeri krvi in žavni peložaj narodn sti na Ogrskem. A to moramo tem bolj tudi iz praktičnega egoizma. Ako ne živimo le od danes do jutri, marveč m tlimo na bedočm st, ki končno uredi našo usodo, bi rezali v resnici tudi v svoje lastno meeo, ako ne bi se nsjenergič-neje protivili vsemu, kar more še bolj slabiti naše soplemenjake na Ogrskem in izzvati nevarnost, da isti obnemorejo prej, nego jim dogodki prinesejo rešitev v jamstvo bodočega obstanka. Naše mnenje je, da mi moramo izlasti da postane grob našega naroda. Sledite nam v tej zadnji uri v sveti boj, vaš obstanek je zagotovljen, naši bratje branili bodo vašs žene. Pridite : pričakujemo vas«. Vesti iz Belfgagrada zatrjujejo, da je ta proklamacija dosegla svoj vapeh in da v vi-lajetih B toli, Solun in Drinopolje cele trume kmetov prehajajo k ustašem. ki so dobro oboroženi, imajo mnogo denarja, dinamita in — kar je najvažnejše — tudi mnogo poguma. Koreapondenčnemu uradu poročajo iz ob sedanjih dogodkih na Ogrskem slušati Carigrada, da Turki ne bežijo i^Macedonje njihovo mnenje, ker oni morejo najbolje pre v Cari£rad radi kakih grozovitosti ustašev, sojat«, kaj jim more koristiti in kaj škoditi. >aryeC radi ve9ti> raz^;šenih po ustaš h, da Danes pa smo čitali v dunajskih novinah, da D1 dale6 d° bo,garsko tur*ke voJne-se vrše pogajanja med voditelji ogrskih na- | rodnosti v name i, da podajo skupno izjavo proti uvedenju madjar- Tržaške vesti. skega poveljstvenega jezika šolsko vprašanje. Na shodu po- inda hočejo to svoje m n e n j e Htičnega društva »Elinost«, ki se je vršil priobčiti tudi cesarju samemu. minole nedelje v »Narodnem domu« pri sv. Nfcše prepričaaje je, da bi bila s Ivanu, govoril je domačin, gospod Stanko stališča bodočnosti slovanstva v monarhiji Godina približno tako-le : us dna pogreška, ako bi se {»ostavljali v nav-! Častiti zborovalci in predragi rojaki ! skrižje s slovanskimi narodnostmi ni Ogr- Oglasil sem se za besedo, da kakor sveto-skem. | ivanski domačin, dasiravno ne učen, a vendar Poleg finančnega ministra Lukacsa pri- zaveden Slovenec, spregovorim nekoliko be-htja sedaj v kombinacijo tudi minister za sed o nameravani ustanovitvi italijanskih pa-poljedelstvo Da ran vi, kakor tisti mož, ki ralelk na tukajšnji slovenski ljudski šoli. Tu utegne dobiti nalog za sestavo novega mini- pri mizah vidim nekatere gospode, ki so s sterstve. Na odločitev ob tem osebnem vpra- svinčnikom v roki pripravljeni, da si bodo šanju pa bo treba — kakor že omenjeno —!! beležili moj govor. Kar se tiče poročevalcev bržkone še čakati. Pojutršnjim odpotuje cesar »Edinosti«, prepričan sem, da bodo vestno iz Budimpešte na Dunaj in &e povrne v poročali, ne pa tako o onem gospodu, ki ogrsko prestolnico baje še le okolo 10. septembra. Dogodki na Balkana. Bolgarski listi ima nalogo poročati o mojem govoru, in o vsem shodu sploh, cesarski vladi. Ti gospodje vladni zastopniki bržkone krivo poročajo na ostro obsojajo postopanje Giške, katero po- kompetentna mesta o naših shodih, ali pa nn stopanje je nedostojno kulturnega in krščan dot čnih meBtih mečejo v koš eventuelno re- snična poročila, ker sicer bi morala vlada nekoliko drugače postopati nasproti našemu narodu. Mnogo bi se dalo povedati na adreso cesarske vlade, ali, ako bi vse povedal, kar mi je na srcu, bi se mi gotovo prestriglo. Ne more se nam pa zabraniti, da ne bi naj-odločnejše protestirali proti krivičnemu in nezaslišanemu postopanja magistrata in vlade nasproti nam. Dvajset let že zahtevamo slovensko šolo za tisoče slovenskih otrok v tržaškem mestu, a še sedaj je nimamo te šole. Pošilja se nas od Poncija do Pilata in oblastva se v taj zadevi uprav norca delajo iz naših upravičsnih zahtev. Kakor v še veči zasmeh pa se hoče sedaj za štiri k sv. Ivanu privandrane Italijane intanoviti italijanske paralelke na tukajšnji slovenski ljudski šoli. Se slovenskim denarjem ustanoviti se hoče nepotrebno laško šolo, dočim mi zastonj čakamo na prepotrebno slovensko šolo v mestu. Ali vlada ne u videva tega? Ali ne le v mestu nimamo slovenske šole, marveč cel<5 tukaj v izključno slovenskem kraju so pretesni prostori za velifco število šolske dece. Kadi pomanjkanja prostora so namreč tukaj v eno šjisko sobo skupaj stlačeni trije razredi, in sicer četrti, peti in š-sti, a mesto da bi se mislilo na pomnoženje šolskih sob za slovenske razrede, hoče se naš slovenski denar zapravljati za nepotrebne laske paralelke. Kje je tukaj pravica? (Burno odobravanje in ogorčeni vskliki : V Avstriji ni bilo nikdar pravice ! itd.) Će že na vsak način hočejo ustanoviti laške paralelke pri sv. Ivanu, mtanovi naj se prej slovenska šola v Trstu, ustanovijo naj se prej slovenske paralelke na laški š >li v ulici Kandler, ker, ako se ne more zahtevati oi štirih laških učencev pri sv. Ivanu, da bi pohajali v par minut oddaljeno šolo v ulici Kandler, se more še manje zahtevati od tisoČev slovenskih o^.rok v mestu, naj bi pohajali v ainogo oddaljenejše okoličenske šole. Ako pa mi najodločnejše protest ramo proti ustanovitvi laških paralelk pri sv. Ivanu, radi tega še nikakor nismo nasprotniki kulture, kar se nam hoče očitati od izvestnih strani. Mi nismo proti kulturi, nismo proti izobrazbi, ali ista mora biti jedjako pristopna Slovencem, kakor Italijanom! Ne pa da se daja njim vse, nam pa nnič. Vlada odreka nam izobrazbo, ker nas hoče zatreti, ali mi se ne damo zatreti in kljubu vsem njenim prizadevanjem hočemo se čim odločnejše in energičnejše upreti njenim nakanam. V tem našem boju pa moramo pred vsem imeti pred očmi naše šolsko vprašanje, ker narod brez izobrazbe tudi gospodarsko propada. Ne samo v dosego javnih služeb, marveč v vsem javnem življenju nam je po trebna izobrazba, ako nočemo povsod zaostajati za drugimi narodnostmi, ki imajo popol-uoma urejeno in razvito vse svoje šolstvo. S tem, da nam odreka izobrazbo, hoče nas vlada narodno in gospodarsko uničiti, ali o tem svojem nastopanju naj ne pozabi, da če Balkan gori, če sa Hrvatska vzbuja, tudi Slovenci ne bodo mirni.« Kakor smo omenili že v poročilu o sve-toivanskem Bhodu, bo zborovalci govorniku na korcu gromovito ploskali in s tem pokazali, da jim je govoril iz srca ; a ne le čut stvovanja zborovalcev, zbranih na tem shodu, marveč čutstvovanja vsega tržaškega Slovenstva je bil govornik tolmač, ko je vlado opozoril, da hodi po jako nevarnih potih. Domačini in regnicoli. Od sv. Ivana nam pišejo : Članek, ki ste ga včsraj priobčili pod naslovom »Novo delavsko društvo«, je jako važen ne samo za domačega, ampak tudi za tujega delavcj. Najprvo moram omeniti, da je v Trstu in v okolici na tisoče in tsoče delavcev domačinov. In ako povprašate vsacega posebe teh delavcev, kdo ima prvi pravico do dela v domačem kraju, slišali boste iz nst vsaka-terega, da ima pravico do dela najprej domačin. Kakor naši delavci tukaj, tako bi vam povedali Italijani, Nemci in drugi v svojem kraju. To ve vsak razsoden človek, in ako bi ee pripetilo n. pr. v Italiji, da bi domači delavci ob oglih postajali in stradali, bi delavci Italijani kar hitro tujce nagnali, vzlic vsej 2000 letni kulturi in vzlic ysej Ferrijevi socijalni propagandi. Tako je, gospdda ! Delavec. Narobe Je res. Pišejo nam : Dokler je v glavni veži mestnega magistrata kraljeval pokojni slovenski odpadnik Slama, smo se morali često pečati žnjim, da-si je bil kakor osebnost le prava malenkost. Ko je odšel Slama v večnost, smo, ker poznamo magistratne gospodarje, bili gotovi, da zasede »velevažno« mesto, glavnega magi-stratnega vratarja zopet kaka odbrana kreatura ! Precej časa je poteklo, odkar je sedanji vratar, bivši c. kr. redar in pozneje radičar, postal naslednikom famoznega slovanožrca Slame. Ne vemo, je li sedanji vratar dobil določne ukaz6, vemo pa, da je pred kratkim rekel nekemu slovenskemu davkoplačevalcu: »Kako čete kaj doseči, ko pljuvate v skledo, iz ka tere jeste!« Slovenski mož je namreč napravit neko slovensko pnišojo in je — kako najivno — šel vprašat magistralnega vratarja za mnenje o vspehu te prošnje ! Mi smo našemu možu zagotovili, da se mu omenjena slovenska prošnja reši povoljno in to ponavljamo zopet dane3. Mngiatratnecnu vratarju pa povenflo, da je on tisti, ki pljuva v skledo, iz katere ker žali one, kateri znašajo denar v magistratne blagajne, iz katerih zajema tudi gospod vratar ! Te dni je ta junak zopet nakuhal eno. Pretečeno nedeljo je neki naš delavec nesel na magistrat neao slovenski spisano prošujo. Ker ni znal, kam se vlagajo prošnje, je poprosil magistratnega vratirja, da mu pove, kam ima vložiti dotično prošnjo. Ko je pragospod vratar zapazil, da je prošnja slovenska, je rekel nositelju, naj nikar ne hodi na zapisnik, ker mu tam gotovo ne vsprejmejo slovenske prošnje ! Bil je pa tudi tako dober, da je našemu možu svetoval, naj si da prošnjo prep.sati na laški jezik, češ, tako mu jo magistrat povoljno reši, drugače pa ne! Mi sporočamo velemožnemu gospodu vratar, u m njega gjspoiarjem, da je tudi ta druga vloga že na svojem mestu in da bo tudi ta povoljno rtšena, za kar bomo skrbeli mi! Za danes bodi dovolj. Imamo pa še marsikaj napisati o tem najnovejšem slovanožrcu in to iz prejšnjih časov! Kedor išče, ta najde! Našim ribičem in njihovim prijateljem. Dejstvo, da v tem vodovju ni nobene nadzjr=tveue avtoritete nad ribiči, se nam mora zdeti vnebovpijo.?e tem bolj, ker je ribičev, ki so v svoji požrešnosti tako brezvestni, da z dinamitom uničujejo zarod. Kajti ta način škoduje še bolj, nego lov z mrežo »kočo». Jaz mislim, ako imata Piran in Gradtž takov nadzorstveni organ, bi ga moral imeti tudi Trst. Domači ribiči, ki ne zagrešajo prestopkov na škodo ribiške obrt:, se nikakor ne boje nadzornikov, marveč bi j.m bili isti le v veliko dobroto. Takovi spretni, strokovno izvežbani organi bi mogli kor s;iti ribičem z dobrimi nasveti, poukom, navajanjem k pri-mernejemu in koristnejemu lovljenju, posebno pa z vzpodbujanjem na strokovno organizacijo. Saj to ravno je velik nedostatak za naše domače tržaško ribištvo, da ni organizirano v namena samopomoči in medsebojnega varstva. Radi pomankanja vsake medsebojne organizacije se naši ribiči tudi ne morejo sporazumljati s sointeresenti iz Istre in Dalmacije. Na shodu, za kateri naj bi voditelji okoli-čaoskih Slovencev pjprijeli inicijativo, naj bi torej razpravljali, da-li so mreža kakor »tartana« »braganjac in »gripoc škloiljive ali ne? Če se ribiči izjavijo, da so škodjive, naj bi zbor sklenil predložiti pomorski vladi te le nasvete : 1.) v letni dobi od 1. aprila do 30. septembra naj se prepove ribaranje s temi mrežami v daljavi ene milje od obrežja ; 2.) ribarenje s »kočo«, ki je najškodlji-veja med vsemi mrežami, ki se s silo vetra vlačijo na dnu morja, naj se prepove na dve milji daljave ; 3.) ustanovi naj se mesto ribarskega nadzornica s sedežem v Tistu za območje od M'lj do Devina. I-ti bi moral biti poleg strokovne usposobljenosti popolnoma vešč slovenskemu in italjanskemu jeziku, da bo mogel občevati z ribiči obeh narodnosti. V izvršenje teh Bklepov naj bi na shodn izvolili deputacijo, eestoječo iz nekoliko ribičev tržaške okolice in enega ali dveh oko-ličanskih poslancev. Najprimerneje bi bilo, da bi bili členi deputacije iz IV. in VI. okoličanskega okraja, kjer je največ domačin ribičev. Povabili naj bi tudi občini nabre-žinsko in devinsko, ki pripadati tržaškemu pomorskemu kapitanatu, n»j tudi oni do-posljtti po enega zastopnika-ribiča v rečeno Zato pa je velesimptomatično, da se je ravno v Rovinju, med laškim ljudstvom, začel najkrepkeje pojavljati odpor proti istrskim oligarhom, proti nositeljem nasilnih in nečloveških ben'ških tradicij, onih tradicij, ki poznajo le velike, v razkošju živeče si-gnore, pa v duševni temi in materijalni bedi ječeče — suŽDje. In krepko se je pojavil ta odpor v organizaciji takozv. »kmečke stranke«, ki je vkljub vsemu terorizmu, v katerem so signori, kakor znano nedosežni mojstri, sijajno vspela prvi dan volitve v tretjem razredu. deputacijo. Deputacijo naj bi vodila poslanca in naj bi se ista predstavila predsedniku pomorske vlade in drugim tamošnjim uradnikom, ki imajo referate v stvareh ribištva, katere naj bi nujno zaprosila, naj upoštevajo vsebino storjenih sklepov ! Nekdo, ki se zanima za domsče ribištvo Pozor ! »Tržaška posojilnica in hranilnica« razpisuje danes razna dela pri svoji novi stavbi »Narodni dom« v Trstu. — Dotični ki naj se zglaaijo pravočasno. Veselica »Adrijc. — Pevsko društvo »Adrijac iz Barkovelj nam javlja, da se za nedeljsko koncertno veselico ne bodo razpošiljala posebna vabila, kak or se je to godilo do sedaj, kar naj blagovole vzeti na znanje slavna bratska društva in posamičniki, ki so vedno dobivali pisebne vabila. Vepored veselice ee bo dobival pri blagajni. Radi tega upamo, da mestni in okoličanski Slovenci in Hrvati mnogoštevilno pohite v nedeljo v Barkovlje na veselico »Adrije«. Društvo se . brezsrčnesti in svojem brezmejnem egoizmu marlivo pripravlja, da čim častneje reši svojo 'tudi naš slovenako-hrvatski narod v Istri, nalog* . Da pa bo dosežen namen, treba, da X Občinske volitve v ŽmiDju. Žminj tudi nage slovensko občinstvo pripomore dru-j je ena tistih hrvatskih občin, ki so ječale šivu s tem, da je z veliko vdeiežbo podprč nekdaj pod italijansko izmozgovalno upravo. Slednjič se je narod dilci so pozvani, da se poslužujejo samo druž« binega cigaretnega papirja, od katerega je ▼ istej dobi došlo družbi 380 K 67 st. Vesti iz Kranjske. * Tri osebe zgorele. Na Kresniškem vrhu pri Litiji je bil predvčerajšnjim velik | požar. Kakor se poroča, eo v ognju zgorele tri osebe. * Na Bleda zidajo novo cerkev v go-tičnem slogu po načrtih slovečega graditelja Drugi in prvi razred je seveda za sedaj še domena oligarhov ! Ali že lepi vspeh v tretjem razredu moremo, upoštevaje dane razmere smatrati izrazitim protestom proti terorizmu stranke, ki duši in pe3ti v svoji v Z ini nju vzdramil in se osvobodil iz tega jarma. Kako hrvatska je ta občina, priča fakt, da si niti »Piccolo« ne upa ozuačati svcje stranke za italijansko, ampak govori le o stranki, »ki hoSe mir med Slovani in Italijani«. Hrvatska uprava je bila vedno taka, da v Var^ž. Toplicah t>0 K, gosp. Adolf jeJ Dlti nasprotniki n so mogli nikdar ničesar Živeli darc- očitati, kar bi ne bilo občini na korist. Ali vatelji in našli veliko število naslednikov! mirovali niso nikdar in nikdar fe niso —za-Možki podružnici sv. Cirila in Me- našaje se na naklonjenost, s katero jih osre-todija 11» Greti eo na novo pristopili sle- čajo naše politične oblasti po Istri — od-deči gz. : Lah Fran, Marauža Ivan, Žnidaršič rekli tej nadi, di zopet zavladajo v tej Matija, Semulič Ivan, Fajt Frau, Piščane i občini. Josip in Nabergoj Fran. Priliko so jim ponudile občinske volitve, Vodstvo se vsem omenjenim gospodom ki so se začele vršiti včeraj. Za te volitve najtoplejše zahvaljuje. so napeli vse sile in že delj časa — in tudi l omiljenim dnšatn. Nedavno smo bili v sinoćnjem »Piccolu« — kriče v svet kakor moralno in materijalno. Torej, komur bo čas dopuščal, pridi v nadeljo La veselico »Adrije« v Barkovlje! Darori za žrtve na Hrvatskem Zi žrtve, padle na Hrvatškem ob priliki znanih nemirov, so darovaii: g. F. K. 50 kron, nabral g. N. Sisgor.č 9 K 10 st., nabral g. N. Gamulia 7 K, »Veselo družtvo primoraca i gorana " - — Pahor, V rdela (S^. Ivan) 3 K. ~ . , . , Friderika barona Schmidta. Stavbenemu od- Drugi dan ho seveda pomcgle znane vo- ', » , . , , ... ...... . .. „. boru na celu je knez Ernst Windischgraetz. hlne mahinacne, ki morajo vs;kdar pomoči, ,, , . . , . . . r. . la odbor nabira darove za gradbo, da bi kadar eo Bignon v nevarnosti — da le , ,. , , ^ ~ ,, , . . . , ... župljane obvaroval treskov. Odbor se nadeja, stranka signorov končno zmagala z veliko .... . , . .,/ , . t % i 1KVrsi 9v°jo nalogo uo pnKodnjega leta, ob 9001etnici, odkar je cesar Henrik podaril Bled briksinBkim škofom. * Žalosten odhod. V »Slov. Narodu« čitamo : V Lattermanovem drevoredu je nekaj časa dajal cirkus Viktor predstave. Da bi privabil kaj občinstva, je prirejal rokoborbe. Nastopili so različni junaki in se metali, da so jim pokale kesti. Razpisane s j bile znatne nagrade, a — dobil jih ni nihče, vsleičesarso ee nekajkrat primerile na predstavah tudi demonstracije. Med tekmovalci za obljubljene nagrade je bil tudi ljubljanski mesar Svoboda, krepak mož, ki je cirkuškega atleta tako treščil ob tla, da bo pomnil. Svoboda je zmagal, a lastnik ciikusa mu le ni izplačal obljubljene nagrade, ampak jo je hufcel popihati iz Ljubljane. Svoboda pa, ne bodi len, se je zatekel k sodišču in ko se j^ cirkus včeraj hotel odpeljati, so mu zarubili dva konja in ju za sedaj oskrbuje bolnišnica za živino. sporočili o samomoru, dvinjs. Rjvinj je torej spočetnik nauka, ka korenjem u more slediti le stranka, ki je moralno popolnoma propala in čije cilji nimajo ničesar etičnega več na sebi. in ob enem davčnega in sodnjiskega okraja Sćžana se bodo obravnavale dne 22. septembra t. 1. ob 9. uri predpoludne v občinski pisarni v Sfžani, kjer naj se gotovo snidejo vžitnini podvržene stranke omenjenega davčnega okraja. Pogodt>eaa cena znaša : za vino in mošt 21.200 K za meao 4000 K, skupaj 25.000K. V Trtu, dne 20. avgusta 1903. C. k. finančni višji nadzornik. X Pevsko bralno društvo »Svoboda« pri sv. Antonu (okolica koperska) priredi dne 20. septembra t. 1. narodno veselico na dvorišču g. Della Sivia. Odbor društva vabi že sedaj brate na obilo udeležbe. Posebno pa prosi ona bratska društva, ki bi želela sodelovati, naj prijavijo svojo pevsko točko vsaj do 13. septembra, da se bo mogel t^faau primerno sestaviti program. Odbor. X Družb« sv. Cirila in Metodija za Istro. Tajnik družbe, Car Emin, objavlja, da je v prvem polletju 1903 došlo družbi od žveplenk 3719 K 28 st. Ako poide dalje tem korakom, donesejo v tem letu družbi samo žveplenke kacih 8000 K. Ali na našem narodu je, da se ta svota podvoji. Zato po* življa tajnik vse Hrvate in Hrvatice, naj se poslužujejo le dražbioih žveplenk. Tudi ka- sproti divjakom, ki so stavljali v nevarnost tuje zdravje in tuje imetje, storil do neke mere — svojo uradno d o Iž n o s t. A za to, ker je ta uradnik storil svojo dolžnost, ga je doletela — kazen. Ker se je zameril nemškim srditežem, zahtevali so ti naj se ga premesti ! In vlada je vdano in ponižno vstregla tej nesramni zahtevi. Sedaj pa poglejmo v Ljutomer. Tam vodi okrajno c. k. glavarstvo odkrit in navdušen pristaš nemško nacijonalne stranke, pl. Rainner. Jezika prebivalstva je nezmožen, udeležuje se političnih zmešnjav, nespreten je v svojih nastopih : pravo protislovje onemu uradniku, ki je bil na nemško zahtevo odstranjen iz Brežic ! Proti voditelju okrajnega glavarja v Ljutomeru je bilo nešteto pritožeb iz srede ogromne večine prebivalstva v okraju A tu je namestništvo v Gradcu gluho in slepo toliko za rogovi ljenje g. Rainnerja, kolikor za pritožbe prebivalstva. Na istem okrajnem glavarstvu v Ljutomeru | odnje komaar, ki je že celo s »svinjami« zuier^al alovensKo prebivalstvo. Možu se radi tega ni Bkrivil niti en las, ker je namestnik sam člen nemškcnacijonalne stranke! Ali ni imel prav dr. Rvbar se svojim vsklikom : ne pričakujte dobrohotnosti in pravic od naših vlad! — Glasovito bojevno društvo »Siid- mark« bo imelo letos svoje glavno zborovanje na slovenskih tleh, v Slovenjem Gradcu. Umestno bi bilo, ako bi Slovenci iatega dne in iBtotam priredili protesten shod. Če je sovražniku dovoljeno, da udira v naše zemlje in snuje tu načrte v našo pogubo in uničenje, mora biti dovoljeno tudi Slovencu, da se brani — v svoji hiši ! Vesti iz Štajerske. — Politika e. kr. namestnikov v Koerberjevi dobi. Diven komentar k izjavi dr.a Rjbfafa na shodu pri sv. Ivanu, naj se vendar enkrat spametujemo in streznimo v tem smislu da ne bc m j pričakovali pravičnosti od dunajskih vlad, je podala zadnja »Sudsteierische Presse« z resnično — in - zastopnik politične oblasti ne - | kako resnično ! — konstatacijo, da odkar • ! obstoji ustava, niso bilišta- Ali naj pripovedujemo, kako mora biti - jerski Slovenci še nikdar tako Ustavil je udovo Katarino Sila, ki je postopanje političnega kom sarja, da se hškim žalieniv s v o i i h narodnih v svojih narodnih pra-oligarhom vidi »nevtralno« ?! Stranki oligar- :vicah in čutili h, kakor so pod vlado hov mora se svojo oblastveno močjo pomoči j namestnika grofa Clary-ja za dobo ministro-do zmage, pa bo c. kr. uradnik — nev- j vanja dr.a Koerberja. In res je: čim stareja tralea ! , poetajata naša ustava in konstitucijonelno Volitve v Žminju so začele včeraj s j vladanje, tem ostreje postopajo proti nam tretjim razredom, ki voli tudi danes. Drugi j avstrijske vlade ! Brzojavna poročila. Občinske volitve v Ž min ju. Ž MIN J 27. (P) Zmaga v tretjem razredu vele^ijajna. Za našo stranko glasovalo 260, za nasprotno 73 volilcev. Postopanje s sladkorjem. DUNAJ 27. (B) »Wiener Zeitung« ob-javlja naredbo ministeratev za finance in trgovino s katero se postopanje 8 sladkorjem spravlja v soglasje z določili bruseljske sladkorne konvencije. Posledice krize na Ogrskem. DUNAJ 27. (B.) »Fremdenblatt« spo-polnjuje — da ne bo nesporazumljenj — včerajšnjo vest o pridržanju 3. nabornega letnika z navedenjem cele vrste določil iz vojnega predpisa, iz katerih izhaja, da se enoletnim dobrovoljcem ni bati, da bi jih pridržali dalje v službi nego eno leto. Neizogibna je elična naredba za vojno mornarico. Deželna brambe se ti dogodki ne dotikajo. Dispozicije za potovanja cesarjeva. BUDIMPEŠTA 27. (B.) Ogrska brzojavna pisarna je pooblaščena od merodajne strani v izjavo, da je vest v »Polit sche Cor-respondenze o dispozicijah za potovanja cesarjeva neresnična, ker v tem pogledu niao določene še nikake dispozicije. Trgovina na skrajnem Vztoku. LONDON 27. (B) »Times« javlja iz Sbangaia dne 26. t. m. : Kitajski urad za vnanje stvari je brzojavil komisarjem, katerim je poverjeno redigiranje pogodeb, da je kitajska vlada sklenila ugoditi zahtevam Zje-dinjanih držav in Japonske in da v ta namen z dnem 10. oktobra odpre Mukden in Tatungkan za vnanjo trgovino. Preiskava proti mnogim delarcem. BREST 27. (B.) Pomorsko sodišče je uvelo preiskavo proti okolo 200 delavcem radi javnega nasilstva proti orožnikom. Delavci so se bili zavzeli za nekega Lamertiera in so skušali, da bi z metanjem kamenja preprečili njegovo ar^tovanje. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o 81". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta J Svoji k svojim! J J ZALOGA * | pohištva* j* dobro poznane ^ K tovarne mizarsSe zadruge v Gorici (Soltan) 4 vpisane zadruge z omejenim poroštvo ai J prej ^laton Černigoj J S Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) j* J št. 1. hiša Marenzi. S Največja tovarna poliištTa primorste dežele. ^ ^ Solidnost zajamčena, kajti les se osu&i ^ v to nalaać pripravljenih prostorih a ten:- ^^ y peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, no- S dernl sestav. Konkurenčne cene. ^ 5 BV Album pohištev brezplačen ^ 3tXX*X»*C HU*H KXH *X oooooooooooooooo Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: A. Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. nusrtov&n cenik brezplačno ln frank' o on eo oo ©o oo oo OO ."o Steklarska dela in Slektrično napeljavo eo oo oo oo oo oo oddaje čržaska posojilnica in hranilnica" pri svoji novi stavbi Piazza Caserma št. 2 v Trstu. Ponudniki naj se radi pojasnil in podatkov zfjla-sijo pismeno ali u tmeno najdalje do 10 s-ptembra 1903. pri stavbinskem vodstvu, aii pa v uradu „Tržaške posojilnice in hranilnice *. 99 - # , Jaz /Sna Csilla se svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo-rtlev las« i dobila sem jih vslcd 14-meseči e uporabe svoje samoiznajdene po m j de. To «<> najslovit^jše avtoritete prizi ale za jediro t-rt dstvo, ki ne prov-zroča izpadanja las, povspešuje rast it-tih, poživlja lasni k povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. Cena lončka 1 jrld.. 2 srld.. 3 ?ld., h jrld., Pošiljam po pošli vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali psi poštnini povzetjem povsem svetu iz tovarne kamor naj se pošiljaj« v-a naročila. ANA CSILLAG ĐUNAJ I., Graben št t4 BERLIN, Friedrichsgassse št. 56. Blagor, gosp. Ana CsiJlasr! Po nalogu Nj, ekselence gospe pl. Syog-venv-Markh iavstr. poslanice v Berolinu) prosim uljudno izročiti mi en lonček Vsše izvrstne pomade. Sprejmite ob jednem toplo zahvalo, liospa grofica se je zelo pohvalno izraila o dobrem uspehu pomade. Z vsem »postova r Frieda Giese. komorna dama Nj. ekselence. Gospa Ana Csillajr ! Prosim pošljite mi 4 lončke Vaše izvrstne pomade Os. in kr. konzulat v Risri. Blag. eospa Ana Csillag! Prosim pošljite po povzetju 1 škatljieo Vaše čudodelne pomade zaraščo lasi j. Spoštovanjem I>r. A. Zepold. kopal. zdra~. Ernsdorf .^lesko. Veleč. go«pa Ana Calllair! Pošljite mi takoj še en lonček Vaše dobre pomade. Z dosedanjo uporabo sem zelo zadovoljna. Naslov: Etelka pl. Mallv, soproga sodri, preds. v Temesvaru. Blag. gospa. Ana Csillasr! Prosim pošljite en lonček Vaše izvrstne pomade, na naslov eksel. gospe grofice Kiel-mansegg, namestn. soproge na Dunaju, Her-rengasse G, III nadst., kojo z dobrim uspehom uporablja za negovanje lasij. Spoštovanjem Komorna dama Nj. eksel. Irma Pletzl. Gospa Ana Csillag! Pošljite mi zopet 11 lončka Vaše dobre po-- made. Rti; Gospa, gener. konzula Gutmaa Berhardstr. 1 Mad. Ana Csillair! Uljudno prosim pošljite mi po povzetju 1 lonček Važe izvrstne pomade za raščo lasij Spoštovanjem Eniil'ja liadunskv kom. dama pri Nj. zviš. gospei princeziuji Hoenlohe, Chateon de Koncv. Gospa Ana Csillasr! Prosim pošjite po povzetju '1 lončka Vaše pomade za raščo lasij. Jaz sem razočarana o dobrem in hitrem vspehu. >Ioji lasje so čudovito v kratkem času zrastli in se povsod kaže nova rašča vled česar mi je v prijetno dolžnost Vašo pomado povsod priporočati. Spoštovanjem Grofica E. W Zedwitz Unt. Neuburg b. Asch (Češko). Gospa Ana Csillaz! Prosim pošljite mi vnovič še en lonček Vaše izrs-ne pomade za lasi. Priueezinja Carolatli, (Cothen. Ahn.) @@@@@@@@ Sprejmejo se dobri zidarji. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov : Filip Supančič, Ljubljana, Rimska cesta številka 20. ZALOGA USNJA M. Madriz Piazza Nuova 1 uhod ul. S. Caterina TRST. Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu in inozemskih tovarn. Tovarna nadplafov ter vseh pred-_ metov te stroke. ===== Ugodne cene. Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. in podružnica ,,/illa citta 9i £ondra" ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hiša) -- Izgotovljene obleke za moške, dečke in otroke. Moške obleke od 6.50 do 24 gld ; za dečke od 4 do j 12 gld. Jopiči i; snovij od 3 do S gld. Hlače iz snovij od 2—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4.50 do 8 gld. Velik i-bor finih površnikov v barvah od 8 do 2-1 gld. Voinene obleke za otroke od 3—12 let od 2.50 do 9 gld ; isti iz platna od 1 do 5 gl 1. Haveloki (Loden) za moške, dečke in otroke po zelo zmernih cenah HlaOe od moleškina za delavce (iz lastne predilnice v Korminu). Močne srajce lastnega izdelka po J .20 gld. Zaloga jopiče v Orleans, platna, črnega in barvanega satena za pisarniško osobje. Bogat izbor snovij za moške obleke toli na meter koli za naročbe po meri, koje se izvrše v slučaju ! potrebe v 24 urah. ! ----—-- Urar F. Psrtoi Trst ulica del le ! Posle 1, vogal ul. ; Cariutia. Prodaja srebrne ure od 3 gld. na-! prtj, zlate ure od S gbi. naprej. Izbor sten-1 skib ur, regolfct*>i jev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. 30 malih stanovanj Mnop denarja! do 1003 kron na mesec jarao-re o častno zas užiti osebe vsakega stanu, (tudi kot postranski zas už ;k). Natančneje pod ..Reel! 107" na Annoncei - Abthe lung des MERCUR. Siuttgart, Bergstr. Tovarna za cementne plošče ANDRU STOLFA Trst. - ulica delTIudustrla št. 1. - Trst. Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, aesstvogalne plošče od 20 in 25 ccn po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nik^ke konkureuce bo.i si glede cene ali kakovosti blaga. z eno sobo in 2 sobami in eno kukinjo se takoj odda v ulici Industria iu ul. Guardia I v 1 išah Stolfa. Pisarua v ul. Giuliani št. 20 A, I. na 'str. od 1—2 in 5—7 \ op. v sad h po 50 :u 100 klgr. razpošilja jv» » aj- niži ANDREJ JEBAČIN, Štepanji-vas pri Ljubljani Zi dobro bbgo se jamči. Guiielmo Brod & C.° poznana tvrdka s 0 H S S T ¥ o m najeleganfnejše vrste ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Giovani štv. 14 TRS T vogal Piazza S. Giovani. KATALOGI BREZPLAČNO IN* GRATIS AAAAAAAAAAAAAAAA Uprava dvorca (vile) »Pompejana« na Katinari posojuje na zahtevo proti mali dnevni odškodnini svoje tri poljedelske stroje (t. j. mlatilnico, čistilnico in tri jer) za mlatenje in čiščenje pšenice, ječmena, rži, ovsa, ajde itd. Več se izve pri upravi zgoraj omenjene vile. xxxxxxxxxxxxxxxx TRGOVINA Z MANIFAKTURNIM BLAGOM ^nton Sancin pok. prana TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRST. Priporoča velik izbor: srajc belih ali barvauih za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti, perkalja, satina, najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. Vezenine in moderci. Snovij iz priste volne in v vseh bar\ah za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene I izdelki za delavce. Jako znižane cene! Na miljone dam rabi „Feeolin". Vprašajte Vašega zdravnika, ako je „Feeofin" najboljši kozmetik za kožo. lasi in zobe. Naj-grši obraz In najostudnejše roke zadobe takoi aristo-kratično finost in obliko z rabo ,.Feeolina<;. ,,Feeolin' je angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da se s porabo „Feeolina" popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi, ogorenia, rude-čice na nosu itd. „Feeolin11 je najboljše sredstvo za očišenje in vzdrževanje in olep^anje lasi, zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glava „Feeolina je tudi najnaravnejše in najboljše sredstvo čiščenje vzdrževanje in olepšanje lasij. zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glavi. „Feolina je tudi najnaravnejše in najboljše sredstvo za za čiščenje zob. Kdor redno rabi „Feeolin" mesto mila, ostane mlad in lep. Vrne se takoj denar, ak bi „Feeolin-* ne imel popolnega vspeha. Cena komada 1 K 3 komadi 2.50 K, 6 komadov 4 K 12 komadov 7 K Poštnina za 1 komad 20 at od 3 nadalje HO st. Povzele 60 st. več. Glavna zaloga M. Feith, Dunaj, VIL, Mariabilferstcasse 3S. Zaloera y Trstu: L. Xaarelsehmid, zaloga in prodaja na drobno ul. S. SSeliastiano X., Ivan An-?eli, nlica ('anale 5, Ett. Zernitz ul. Stadton 2, Jos. Zisron ul. Caserma Aerenzia Zullin, Corso 21, Ivan Cilia, ul. S. Sebastiauo. M. Maichin, A. Pertfta nI. (i ep pa 14 II. >'a Reki : Braća Pavačie. mirodiluiea. „Zenitev" Premožen posestnik v bližini Trsta, stanujte v Trstu, v najlepši dobi, 36 lec star, lepe p stave, priljubne zunanjosti in izbor-negd značaja, ž li tem modernim potom se seznaniti radi pomanjkan a znanja nežnega sp la, z iuteligentco gospodično ali vdovo brez otrok, s primerno diče p f tografi o naj se b agovolijo cioposlat«. pod S.fVo „Srečna Bodočnost 1903" poste le-tinte Tr.-t centrala, do 5. septembra t. 1. Za strogo molčečnost se jamči. Priporočeno na { osti, da ss n; izročijo pisma v drug* »-oke, kai^or samo pod pogoj-nim izkazom. Odgovor po piet ku tega rok«. TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfinejše testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito, kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. Pavel Gastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zalogi pohištva, popolnih sob. Dunaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Belg je. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, ši-va'ni stroji za dom !n obrt po najugodnejš h cenah. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Folnovpl&č&ni akcijski kapital ; Špitalske ulice Štev. 2. ■ K 1,000.000 Kupuje in prodaja TB« vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, sreći, delnic, valut, novcev in deviz. Promete udaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in eakomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale ===== kupone. — .- . ...... Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni == izgubi ===== Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Bmkompt in inkasao menic. Ror~~*a. naročilu. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet 1 čeki in nakaznicami.