151. številka. Ljubljana, vtorek 7. julija. / VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. ■ Izhaja vsak dan, izvzernsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. aa četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doui za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah to za dijake velja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman /a četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-atopne potit-\ rute 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tlaka, Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravili h ; v • >. na katero raj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiš?. Irsko. Nesrečni irski narod se več ko Sest sto let bojuje proti svojim anglosaksonskim gospodom, da bi si priboril svojo narodno in deželno samostalnost, liže večkrat v tem dolgem Času so bili Irci tako poteptani in uničeni, da ni j bilo misliti, da bi se kedaj zopet povzdignili in zavzeli prostore, od katerih so jih pregnali kruti angleški zmagovalci. A Irci so čuden narod; imajo v sebi nekakovo žilavost, tako da uiti meč, niti lakota, niti sila tuje civilizazije nij mogla zadušiti njihove individualnosti. Pri tem je seveda treba tudi pomisliti, da Irca od An-gličana loči tudi vera in da so Angličani ravno v verskih vprašanjih še do poslednjega časa najhujše intolerantui in fanatični bili. In tudi zdaj Angličani ne morejo zatajiti svoje mržnje do Ircev in vidijo v njihovem stremljenji po večjej samostalnosti irske dežele nevaren razdor angleške države. Saj take besede so donele iz ust starega Torvsta Disreala, ko je bil te dni v angleškem parlamentu predlog Isaaka Butta za samostalni irski parlament na dnevnem redu. In vendar ta želja po svojem parlamentu nij samo v zgodovini utrjena, ampak popolnem opravičena ter koristni za Angleško in za Irsko; kajti le po tem potu bi se dali Irci pomiriti in sprijazniti z angleškim gospodstvom, Angleži pa bi si pridobili v svojih sosedih namesto zagrizenih sovražnikov odkritosrčne zaveznike. Čudno, da angleški državniki tega nečejo izprevideti ter se ne morejo znebiti svojih starih predsodkov. Se do leta 1*00 je imel „zeleni Erinu, tako so imenovali prvi keltiški naselniki ta Listek. t Oroslav Caf. V zadnji številki „Slovenskega Naroda" smo Slovencem priobčili telegrafsko žalostno vest, da so je eden najučenejših slovenskih mož, jezikoslovec Oroslav Caf, sam ustrelil. Kakor se nam kratko poroča iz Ptuja, kjer je pokojnik zadnja leta kot duhovenski be-neiicijat živel, le za slovansko znanost vnet, — zmešala se je bila blagemu možu pamet. V blaznosti je mislil, da ga ljudstvo preganja, da pridejo kanoniki iz Maribora in ga na smrt obsodijo, mu glavo odrežejo in truplo v Dravo vržejo itd. Okrajni zdravnik ptujski ga je mislil v petek popoludne v nornisnico v Gradec odpeljati. A predno se je to zgodilo, storil je Caf svojemu življenju konec. Vsakako je ta za Slovence in za slovansko vednost žalosten prigodek tudi psihologično ne lahko razložljiv. Caf je bil Človek izborno rednega življenja, miren, vsak dan se otok, svoj neodvisni parlament. Leta 1799 je angleška vlada storila predlog v irskem parlamentu, naj so združi z angleškem. Irci od tega ničesar nijso hteli slišati. A v parlamentu so večino imeli zastopniki malih trgov, polnih angleških naseljencev. Vlada je podkupila glasove iu v ta namen izdala 1 miljon G00.O00 funt. fiter). (16 milj. gold.). In res je irski parlament IG. maja 1800 sklenil finalno unijo z angleškim. S tem je bila poslednja bramba irske samostalnosti uničena. Začele so se zarote po vsem Irskem in narodno sovraštvo v zvezi z nesrečnimi razmerami angleških gruutnih gospodov do irskih najemnikov in delavcev prouzročilo je nešteviluc umore in hudo moralično zdivjanje. Irski poslanec Isaak Butt in njegovi tovariši so vse to razložili v angleškem parlamentu v tektilih govorih, Angleži so jih sicer mirno puslušali, a prepričati se nijso dali in so s 458 proti G l glasom ovrgli predlog. Zanimivo je, kako glavno glasilo angleškega naroda „Times" sodi o Buttovem predlogu: nMr. Butt, pravijo „Times", je imel za-želano priložnost, v parlamentu razvijati svoj načrt glede preustroja zediojenega kraljevstva. Pa da si je Hutt svoje argumente oratorično, kar so je dalo, okinčal, je njegovo stremljenje brezuspešno ostalo iz treh razlogov. Prvič Butt ne more dokazati, da bi mogoče bilo njegove predloge v življenje uvesti. Raz-deljenje opravil med kraljevskim in lokalnim parlamentom ostane nerešen problem in mi ne moremo deležni biti lehkovernosti moža, ki meni, da irska zgornja zbornica, ako zopet v življenje klicana, in irska spodnja je eno uro sprehajal, sicer pa vedno le v znanostnih knjigah tičal in pisal. Za denes ne vemo boljše besede v slavo umrlega velikana reči, nego da ponatisnemo, kar je njegov prijatelj g. Davorin Trstenjak pisal o Cafu 1. 1872 (v „Zori" štev. 3). On pra\ i o njem : „Pred 40 leti je na slovstvenem polji tudi začel delovati drug rodoljub mladenič ki še sedaj živi, in je svoja dela k dovršku spravil, kolikor to more poinaujkljiva uprava človeškega duha. Njegovo ime je sicer znano mej slovenskimi učenjaki in domoredci, a malo menje so znaua slovstvena dela njegova, ki čakajo priložnosti in potov, po katerih bi prišla na beli svet. Slovenski narod, kateremu je posvetil vse svoje dušne in gmotne moči, ima pravico izvedeti, kateri moževi, kako in kedaj so začeli za njegovo dušno prerojenje delovati. Je pa ta blagi mož in izvrstni učenjak : Jurij Oroslav Caf. Rodil se je 13. aprila 1814 v Rečici, fare sv. Trojice v Slovenskih goricah, kakšne 4 ure da- zbornica bi samo le v eni sesiji mogle skupaj delati. Drugič so se Buttovi razlogi nad tem razbili, da je vse poznavatelje in prijatelje Irskega prepričal, da bi po sprejetji njegovih predlogov interesi prebivalcev to dežele bili preje poškodovani nego pospeševani. Končno se mu nij posrečilo dokazati, da škode, ki Be imajo zaceliti, res zahtevajo tako heroičnih sredstev." Končno pravijo „Times ' : „Položaj lr skega res nij ugoden. Irsko ljudstvo ima pravice do tega, da se pravično vladu in ne dolžuje nobene hvaležnosti za vrnitev kakega dolga. A najnovejše postave združenega parlamenta so dokaz proti proselitom homc-rnlerjftv. — Treba je samo zgodovino te sesije pred očmi imeti, da se vidi duh spravedljivosti, kateri Je vladal v parlamentu. Parlamentarična mašina nij popolnem uepri pravna za upravo ravno enega dela kraljestva. Ako bi irski poslanci hoteli z našimi v edinosti delati, lehko bi se odstranile zapreke, o katerih so zdaj pritožujejo." Tako „Times." A z lepimi frazami in dobrimi sveti irskemu narodu nij pomagano, dokler Angleži po dejanjih ne dokažejo da hočejo res pravični biti svojim irskim sodržavljanom. Da so naše simpatije na strani Ircev, nam nij treba dostavljati, kajti Irci kakor mi bojujejo se za večjo narodno sa mosta lnost in Angleži nijso nič menj m-obzirni, kakor Nemci. Politični razgled. Hol nt nJ«' dežele V Ljubljani G. jnlija. Z izidom čeških volitev so, Čudno pač, vse razne stranke zadovoljne. Zadovoljni leč od Maribora. Prve šole je obiskaval v farni šoli, 5 gimnazijalnih razredov je iz vrstno opravil v Mariboru, druge študije na graškem vseučilišči. Uže kot učenec modro-slovja je slovel kot eden najboljših pozuava-teljev grškega jezika, in stopivši v graško duhovensko semenišče je ne samo napredoval v vseh bogoslovnih naukih izvrstno, nego tudi s posebno lehkoto si je prilastoval znanost arabskega, hebrejskega in sirijskega jezika. Ravnateljstvo, ki je zualo ceniti nje gove zmožnosti, ga je postavilo za predstojnika v c. k. konviktu, v katerem ga jc ui!a dež ljubila kakor svojega najboljšega prijatelja. Leta 1837 za duhovnika posvečen, pride naš slavni rodoljub za kaplana v Leb ring pri Vildouu, in leta 1839 pa v Kravhajm blizu Maribora, kjer je kaplanoval 20 let. Romantični, zdravi in mirni ta kraj se mu je dopadal tako, da je vsakokrat prosil, naj ga tam še dalje puste, kadar so ga namenjali kam inamo prestaviti. Tukaj je imel dovolj časa ves svojim študijam posvetiti se. Uže bo „Narodni listi", da je izmed 21 za kmetske okraje postavljenih mladočeških kandidatov 6 izvoljenih in prideta Se dva (Slad-kovski in Čižek) v ožjo volitev. Zadovoljno se dela tudi staroSeška nPolitiku ter s tem kaže, da se je mladočeške stranke vendar bolj bala nego je povedala. In koncem Se ustavovetci triumfujejo, ker so v mešanem okraji ustavoverci en sedež med oO pridobili. Grda int\mija je menda, ako Sraročehi mladim oponašajo, da so leti za Nemce glasovali. To bode taka črna laž, kakor ona ki je našo stranko dolžila enacega dela v Slovenjem Gradci. Proti Nemcem prisojamo vendar Staro- in Mladočehom vsaj enako slovansko narodno poštenje. V ofjerskcni zboru so se eno celo sejo prepirali o judovskem šolskem fondu. — V seji 3. t. m. se je bil vzdignil Tisza, vodja levice, zoper srbskega narodnjaka Polita, ki je terjal občno volilno pravico, ter je pokazal, da je če mogoče še večji magjar in sovražnik Slovanov nego vladni desničarji. Očital je, da so se Srbi leta 1848 „grdo dovolj" proti svojim osvoboditeljem (upornim Magjarom) spuntali, da bi Politov program pomenil razpad Ogerke itd. V Iti« 11)4' ga. Mož energije in činbenosti nij, ali so mu pa roke zvezane. vseh natisnenih in rokopisnih slovarjev, iz časopisov in knjig, posebno pa iz naroda. Imel je pri sebi in proredil jih večkrat skoz celo zimo z lastnim denarjem — slovenske može iz Rezije, Medjimurja, Krasa, Koroškega, in z njimi prebiral vse slovnike slovenske, celi „Orbis pietus" Komenskega in poizvedaval, kako tej ali oni reči pravijo v onih krajih. Stare Pohorke je najel za prejo, da so mu pevaje prele povesmo, ker tako so najložje pravile pesni; tudi napeve je marvljivo zapisaval. Zraven tega nij zamudil dolžnosti svojega stanu, višji so ga častili in hvalili, zato pričuje dvakratni slavni poklic sekovskega redni-štva, ki ga je enkrat hotelo imeti za profesorja pastirne na univerzi, drugikrat za podravnatelja v duhovnem semenišči. Caf je prosil, naj ga puste v njegovem mirnem Frav-hajmu, da more svoje študije dokončati. Storili 80 to radi, in tako pokazali, da znajo uvaževati vrednost slovstvenega delovanja. Bile bi mu omenjene službe lehko pot odprle do kakšne mitre, a naša ..-mirna candida" Je-li čudo, da škole propadajo, da ceste v blatu greznejo, da se poprej plodne ravnice v močvirja prevstvarjajo, da se zločini množe in voze polnijo, da imajo kage prosto sprehajališče po celej deželi, da narod brojevno gine in moralno in materijalno propada, da postaje osiromašenje vseobče, da davkovna moč pojema itd. itd. Nezadovoljstvo ima virov več, nego jih potrebuje. V predstoječem saborskem zasedanji, katero bo pa stoprv tam nekje v sredi avgusta, bo naSa vlada pri tem takem teško stanje imela. — Z revidirano nagodbo tudi nij naš narod bog ve kaj pridobil. Koristi iz nje so do denes nevidljive ostale. Magjari se pa tudi kaj malo vojnic v nagodbi ustanovljenih drže. Proti jasnim ustanovam £§. 5G in 57 silijo 8 svojo magjarščino Čem dalje bolj v delokrog naše avtonomije. Ce bi imeli samo en popolno neodvisen opozicijonalen list v deželi, katerega pa žali bog nemamo, kar je zasluga naše vlade oklevajoče zakonsko osnovo o svobodi tiska saboru predložiti, — moglo bi javno menenje svojo nezadovoljnost izjaviti, tako so mu pa usta zamašena, ter se samo neruptiveu tu pa tam na dan javi. Političnega društva nij v celej deželi niti enega, kar je zopet nezavidljiva zasluga Mažuraničeve vlade, ki niti na to ne misli, da bi sestavila zakonsko osnovo o svobodnem dru št v o v a n j i. Ce bi denes nove saborske volitve bile, bi bil vspeh za vlado gotovo nepovoljen. Makančcva stranka bi mnogo novih pristašev pridobila, kar je v prospeb hrvatstva in sploh jugoslovan-stva videti. Mažurauičeva vlada bi našla v svojem „laisser aller" svoje Lonjskopolje. Videat MažuraniČ ! Domače stvari. — (Petstoletnica) Ljubljane kot glavnega mesta je bila 4. t. m. Leni odbor naše čitalnice nij nič storil. Za to so sedeli na kazinskem vrtu Slovenci in nemšku-tarji vkup in dolenjski Cviček pili in vojaško godbo poslušali — to je bilo pa tudi vse. — (Inšpektor Klodič) nadzoruje kakor se nam piše, zdaj šole v Gorici. Posebno se zanima za učiteljsko izobraževa-lišče le - tam. je bila zadovoljna s — komarvo. Kot kaplan fravhajmski je prestavil tudi Kampejevega R obi n8 ona, zložil več molitvenih bukev, in vse to je delal, da si je z zasluženim honorarjem mogel kupiti — drage jezikoslovne knjige. Tudi za materijalno blagostanje svojih ovčic je skrbel naš učenjak, ustanovil v Fravhajmu drevesnico in trsovnico, posebno pa je bil velik prijatelj šole, in z ustanovljenjem farne knjižice skrbel za dobro slovensko berilo. Vlada mu je tudi izročila prestavo „Računice" za šole, in on je bil prvi, ki je ustvaril matematično terminologijo. Zraven je podpiral slovenske Časnike 8 svojimi prineaki, pogostem brez imena, včasih pod imenom: Belankin. V literarni zavezi pa je živel z vsemi odličnejšimi slovanskimi pisatelji, in kdor izmed teh je hodil na pot v Jugoslavijo, nij zamudil Cafa v tihem Fravhajmu obiskati. Leta 1859 mora se „sub obedientia sa-cerdotali" naš vrli rodoljub preseliti v M a-ribor, kjer mu je rajni škof Slomšek izročil mesto semeniškega podravnatelja, in pa — (V Kanalin na Goriškem se je odprla 4. t. m. nova brzojavna postaja. — (Včerajšnji semenj) v Ljubljani je bil slab. Trgovci tožijo, da so menj prodali, kakor ob dobrem navadnem tržnem dnevi. Tudi živine je malo bilo in se malo prodalo. Denarjev nij — to je občna tožba. — (Društvo za onemogle in bolne delavce) v Ljubljani je napravilo na gostil-nlčnem vrtu npri Virantu" na svojo korist kegljanje, katerega sklep je bil '30. junija. Društvu je čistega dohodka v blagajnico bilo izročeno 1*0 gld., gotovo lep znesek, kateri bo letos društvu tem bolje v prid, ker je bilo vsled mnogo bolnikov veliko izplačil. — Dobitke so dobili I. g. Hafner, II., III. in IV. g. Kristan V. g. II. Keichman. — Odbor se vsem čest. gospodom, kateri so v ta namen kaj darovali, srčno zahvaljuje. Izpred sodnije. (Daljo.) (lav. ilop. iz Novoga mosta.) Obravnava se je začela se zopetnim zaslišanjem obtoženega Perše-ta. Zatoženec, mož precej visoke rasti šo le 80 let star, toda suh in slaboten, poskušal je v novic tajiti, toda videlo so mu je, da je užc omehčan ter, da g* hudodelstvo globoko v srci peče. V njegovih prsih vname se interesanten duševni boj, katerega nij mogoče popisa-vati: ljubezen do prostosti, do žene, do otrok, strah pred kaznijo a zopet prepričan jo , da govore okoliščine jasno proti njemu, in pečeaje slabe vesti — to vse se je jasno bralo na njegovem obrazu ter storilo globok vtis na sodnike in poslušalce. Na zadnje obstoji omamljeu, da je on v istini starega K. z loparjem tako udaril, da ga je ubil ; vendar pa taji, da bi bila žena kaj sodelavala. Se le pozneje pravi, da je vsaj pomagala pri zagrebavanji umorjenega. Povprašan, kolikokrat da ga je udaril, trdi, da samo enkrat in z loparjem; ko mu pa državni pravdnik očita, da ima ubiti več in deloma težkih ran na »?ebi, da je moralo torej več storilcev navzoČnih biti, ter ko mu pokaže one matiki na katerih so lasje ubitega pričevale o njuni rabi — in ko ga še predsednik opominja, naj si olajša vest ter profesuro pastiroe, zraven še dušno pastirstvo v semeniški cerkvi. S solzami v očeh me (Trstenjaka) obišče v Mariboru, kjer sem takrat Živel, in se mi potoži, kako teško zapusti svojo službo, kako teško se loči od ovčic, ki so ga ljubile in Čestile kot najboljšega očeta. V semenišči je delal marljivo kot vodja in učitelj duhovne mladeži, a malo časa mu je ostalo za študije, tudi sc nij v mestnem zraku čutil zdravega. Da zopet pride v svoj pravi element — k študijam, prosi pri dunajskem provincijalu reda Mino-ritov za sprejetje v red bv. Frančiška. Z veseljem je bil sprejet, ke: so mu obljubili, da sme v Ptujskem samostanu vse žive dni živeti, in ker so mu tudi obljubili potrebnega Časa, da utegne dokončati svoja dela. Škofu Slomšek u je bridko pri srci bilo izgubiti iz vrste sckularnega duhovništva tako izvrstno aioČ in pridnega delavca v vinogradu gospodovem, za to mu ponudi, ker nij hotel nobenega kanonikata, mesto beuelicijata v Ptuji, ob enem ga imenovavši duliovnim svetovalcem. Caf hvaležno prime to sicer naj govori polno resnico — se uda ter gin-jen pripoveduje, da ga je necega nesrečnega večera žena, zarad vinograda razkačena, pozivala, da hoče strijca ubiti in da jo naj spremi. To je tudi storil! Matiki sta vzela soboj ter šla v strijčevo hišico. On sam je potem strijca Se za denar terjal, toda ta ga je od sebe pahnil in z loparjem v prsi dregnil. Na to ga udari P. s pestjo po obrazu ter hišo zapusti j ko pa se s rijec, z nekim polenom v roki, za njim spusti, zagrabi P. lopar ter -jja tako udari, da se takoj po tleh zgrudi. Potem priteče še žena ter z mati-kami tako dolgo tolče po glavi in truplu ubogega starčka, da ga popolnem usmrti. Ubitega sta na to v neko jamo položila ter z gnojem, težkim kamenjem in štornii pokrila. Sedaj bila je v dvorano prignana druga zatožena osoba, žena Perše-tova Neža. Tudi ona šteje okolo 80 let, je majbena in slabotna, toda v neprijetuih potezih njenega obraza se ne zapazi nobeno boljše gibanje, nobene blažje čutstvo. Kakor v prejšnjej preiskavi, tudi sedaj trdi, da je popolnem nedolžna ter da ne ve ničesar o načinu, na kateri je strijc smrt storil; Se čudno drznostjo kaže se iznenađeno, ko jej predsednik razodeva, kako je uže njen mož vse resnično bil obstal; prosi naj mu sodnija nikar nič ne verjame, ker je neumen, zmešan, „za-makneu", celo žuga, da ga takoj po ustih udari, ako v njenej navzočnosti kaj enacega izpregovori. Sploh se vidi iz vodenja te za-toženke neka demoničua strast, neka ueu-kreteua divja surovost. Potem se pričenja zaslišavanje pozvanih prič, pred vsem zdravn»kov, kateri so bili truplo ubitega preiskavah. Vsi poudarjajo posebuo dve rani, ki jih je imel raujki na glavi; o prvej trdijo, da je bila absolutno smrtna ter skoro gotovo z loparjem doprinesena, o drugej pa, da je težka a celo nevarna, ter z nekim drugim orodjem, lehko mogoče s kako matiko prizadejaua. Zato-ženec P. obstoji, da je prvo, smituo rano on prouzročil, da pa druge na nobeni način nij zakrivil. Druge priče poudarjajo posebno, da sta Prše-ta v sovraštvu s Kobe-tom živela ter mu uže večkrat žugala, da ga hočeta zarad ne mastno službico, v kateri vendar najde potrebnega časa za literarno delovanje. Pod Thunovim ministerstvom so pražki učenjaki kakor: Nauke, Sataiik, Celakovskv, Purkvue, II a t tala itd. si dosti prizadevali, da Caf dobi mesto na praškem vseučilišči, in sicer profesuro piimeijajočega jezikoslovja, katera je bila po odstopu Schleicher-jevem izprazuena. Govore da tega poklica nijso podpirali pri miuisterstvu lastni rojaki. Žalostno ! to bi bilu mesto za tako temeljitega učenjaka. Vendar naš rodoljub živi zadovoljen, in dela kakor marljiva čebelica, Kog nam ga še dolgo let ohraui. Mi smo pri njem videli dogotovljene sledeče spise, razen uže v teai članku omenjenih in sicer: a) Critico-etvrnologicum L*x'con sloveni-cum: 00 pol. b) Izdelovanja jezikoslovna indoevropska: IGO pol. Siovarji so pisani po srednjem samoglasniku, da se želena beseda lehko najde. vinograda ubiti. Poaebno Neža se je bila izustila, da mora „rujavemu hudiču" glavo razbiti. Za torej se je ranjki K obe tudi bal, da ga enkrat ne usmrtijo in ko se je slišalo, da so ga ubitega našli, je javno menenje takoj Nežo in Janeza P. kot ubijalca zaznamovalo. Priče pa tudi poudarjajo, da je Neža hudobna in jeznorita, strastna ženska, ter da ona doma gospodari in „hlače nosi". Jako zanimiva bila je tudi konfrontacija zatoŽencav. Mož, še enkrat opominjan resnico govoriti, je svojej ženi v obraz stvar tako povedal, kakor smo uže poročali. Dosta slabega mu je uže prizadejala — jej pravi — v svojej jezi se je uže večkrat čez njega spravila, mu uže z nožem žugala, s«' sekiro ga udariti nameravala, zastrupiti hotela — vendar jo je rad imel ter celo stvar na-se vzeti hotel; pa sedaj vidi, da so dokazi prejaki, da torei vse tajenje ne basni. Toda žena ostane trdovratna, prisega in se pridala, da resnico govori „kakor pri izpovedi", da je nedolžna kakor „otrok v zibelki", da mož ne ve, kaj govori, ter prosi jokaje, naj mu sodnija ničesar no. verjame. Ko je bilo dokazno obravnanje končano, stavil je predsednik porotnikom vprašanja, ali je Jan. Perše kriv umora ali samo uboja, potem ali je Neža Perše kriva, da je svojega moža k umoru pozivala, pri umoru dejansko sodelavala ali samo k uboju pripomogla ali celo samo težkega telesnega poškodovanja se krivo storila ? Potem začen'a državni pravdnik, g. J. Hren krivdo obtožencev razvijati. Da je bil Matija Kobe umorjen — to je zadržaj lepega plaidvra — je konstatirano, ravno tako je pa tudi gotovo, da je stari nesrečni mož, kateri je živel v revščini toda mirno in brez sovražnikov, od lastnih sorodnikov uamrten. Psihologično dokazuje govornik, kako se je začelo sovraštvo Peršetovih proti stricu, kako seje pooblastilo strastne, surove ženske, kako je le-ta upljivala na svojega njej pokornega moža, ter ga zapeljala, da je ž njo vred proti hišici Kobc-tovi se podal ter v njo stopil, z namenom, ga umoriti. Za-toženec sam, dasiravno po hudem boji, je to obstal in kdo bi v odkritosrčnosti njegove izpovedbi dvomiti mogel V Ali bode zatoženec c) Slovniških opazk za slovenščino in slo-vanščino 42. sešitkov. d) Kritiški slovarček k bolgarskim pes-main Miladinovičev, v katerem so tujke iz turškega in novogrškega pojasneue. 6. pol. qj Dostavkov, popravkov in razlag k Miklošičevemu Le.\ic. paleoslov. 'jo pol. f) Slovniških opazk k iudoevropejskim jezikoslovnim preiskavam. 50. pol. Zraven tega manje spise o slovniških pogreških, ki se v Lasih celo v vednostnih knjigah potikajo, in nam besedni razum prečijo in pačijo, dalje vsporedno primerjanje in razlaganje iezijanske in ogerskoslovonske slovnice, izjai m i ohranil V Ce bi se pa tiuli u;i 1( la -sno spriČaujc J. Perle ta ne il< kriv.le Ne. i P., so faipoTtdbe pi 5, i aoaj aatoženke dnu okolttttni itd. take, da i subjektivnem in objektivnem oziru dokazu jejo, da je Janez P. kriv umora, žena nje gova pa pozivanja k umoru in dejanskega Bodelovauja. — Dr. Kozina, zagovornik Janeza 1'., nikakor ne taji, da je bil stari Matija Kol.' od zatožeuca usmiten. Toda, odločilen je subjektivni moment. Kazaje na zatožeuca, pa njegovo dobro ime, na dosedanjo pošteno zadržavanje, na njegovo mehkosrč-nost, vpraša zagovornik, ali se more misliti o tacem Človeku, da je — morilec ? V istini ga je pozivala žena, uaj gre ž njo, starega strijca ubit, in ubogal jej jo, kakor je bil to od nekdaj navajen. Toda uiti orožja nij imel pri sebi in torej je negotovo, če )e celo takrat imel misel, koga umoliti. Ako jc pa to misel imel, izginila je bila gotovo, ko je prišel k staremu možu. Brez orožja stopil je čez prag Kob eto ve hiše — storite morilec'.-' Prosil ga jo za denar, a stari bil je pozabil od Peršeta piijctih dobrot, odvračal ga je m' silo ter ga sunil v prsi, tako, da ga je P. v jezi s pestjo mahnil. Sedaj bi bila stvar morda pri kraji, toda ranjki Kobe je potem zatoženca, kakor se sliši, s kamnom in s polenom napadal in še le potem zagrabil je zatoženec lopar, kateri je .slučajno tam ležal, ter 5a tako nesrečno udaril, da je takoj smrt nastopila. P. torej nij kriv umora, temveč samo uboja 5 to je pa razvidno tudi iz tega, ker se je silstvo učinilo iz golega mr-zenja, katero vendar ne more nobeuega nagibati do najhujšega hudodelstva, do umora! Zagovornik dr. Skedl, potegovaje se zazatoženko Nežo poskušava posebno ovreči izpovedbo Junez P—a. On poudarja, da je Janez P. uže večkrat in ziniraj različno pred sodnijo se zagovarjal; v navadnem življenji je takim izjavam, ki se vedno drugače glase, ne verjame, kako bi se jim moglo izpred sodnije verovati? Stvar je važna, torej zahteva tudi temeljita dokaze; kot tak dokaz pa se ne more smatrati izpovedba edinega Jan. P., kateri je zraven svoje nezanesljivosti še v mnogih rečeh temna in nejasna. Ako bi pa bili porotniki vendar-Ie prepričani o krivdi zatožene Neže P., naj pomislijo, da, Če zatožeucga Jaucza samo uboja krivega spoznajo, tudi žene njegove pozivanja k umoru ktivc spoznati ne morejo. Predsednik g. lleiuricher razjasnil je potem v daljšem resnme-u vse, kar se je pri obravnavi važnega prikazovale. Po dolgem posvetovanji so se porotniki v dvorano, natlačeno s poslušalci . vrnili ter po prvo-mestniku g. Deak u svoju sodbo razglasili. Z 11 proti ! ghsu odgovorili so: ,.da" na vprašanje, ali je Janez P. kriv uboja z ravno tol kinti pa „da", na vprašanja: ali je Ne?a P kriva pozivanja in sodelovanja pri uboju. Sodniki so potem Ja.vz P. na G, Neži P. jja ^> let t-.žke jtto obsodili. Celo obravnavo vodil je g. Heinri-ch r, *je deželne .sodnije svetovalec, z nepiistrano.stjo, uljuduostjo in človekoljubnostjo. Porotniki pa so v obeh sesijah sijaj uo pokazali, da zna nared slovenski ceniti svetinje svoje in tem svetinjam ponosno priitevamo tudi novo privoljene porotne sod nTJp' Nadejamo se, da bode vlada, priznavajoča kako veselo napreduje inštitut porotnikov ter kako zelo zanima celo prebivalstvo, tudi kmetu za dostojno poslopje skrbela, kajti dosedanje (posebno pa dvorana) je po svojej malosti, svojej tesnobi in svojej slabe j ventilaci, posebno pa po silnej vročini svojemu poklicu jako neprimerno. Bazne vesti. * (P< 'I oknom.) V nedeljo 2s. pr. m. zvečer ob desetih so šli v vasi Krasici blizu Iiakra v brvatskem primorji trije fantje v vas. PriiedŠi do koče, kamor so bili namenjeni, najdejo jo zaprto, so domači užc spali. Eden fantov gre na okno trkat. Tist hip, ko se okno opre, udari strela iu fanta na mestu ubije. * (d ro zna morilka.) V Broklvnu na Angleškem jc mlada žena umorila svojega meža. Udarila ga je s kladivom po glavi. Potem gre iu umori tndi svoje tri otroke, sedemletno deklico in dva fantiča, štiri in dve leti stara. Prijeli so ženo in zaprli, a pokazalo se je, da je nesrečna zblaznela iu uže od časa poslednjega poroda nij več bila pri zdravi pameti. JPocilkaiio. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni V JiOlIf/ofllli Odkar ju Nj. a v. papež po rabi izvrstno Rova-1esciero du Barry sretao /.opet ozdravel iu je mnogo zdravnikov in bolnišnic njeni učinek pripoznalo, no bo nikdo več nud močjo to drago zdravilno brano dvomil in navedemo Bleđeoe bolesni katere brez porabe zdravila in brez stroškov odstrani: bolezni v želodci, v živcih, na pisali, pljučah, jetrab, na žlezah, na slizni koži, v dusnjuku, v mehurji in na ledvici, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, driato, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, modlico iu bije vanje tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, rovmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so so vsem zdravilam zoperstavljale 1 Spričevalo št. 73.877. Veliki Varadln. 28. februarja 1872. Samo 2 dni sem užival lievalesciere. To izvrstno zdravilo je pri meni, v mojem obupnem položaji čudeži Storilo, zaradi česar te zdravilno sredstvo smelo drago razodetje za trpečo človečanstvo imenujem. Izvrstna Kevalesiieru me jo od nevarnega katara na p\jučah In v dusnjuku, od vrtoglavice in tiš-čunja v prsih odrešila, katero so vsem lekoui kljubovale. To čudežno zdravilo zasluži torej največo hvalo iu se more trpečemu človečanstvu najboljše priporočiti. Florijau K o 1 1 o r, e. k. vojaški upravnik v pokoji. Toćuv ket UMSO, prihrarn Bevatalderfl pil MirsioeuU) ia pri Otrocih GOkrat svojo ceno za zdravila. V plbhkauh pubiciih po pol funta l golu. 5u kr, 1 funt dd kr., ?. funta 4 *old. 50 kr., 5 fun- tov 10 golcL, 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,, — RovaloBciere-Biacuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Kevalosciere-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. BO kr., 24 tas 2 gold. iO kr., 48 tas 4 gold, 50 kr., w prahu 1 . »20 taa 10 gold., za 288 U.S 90 goKL, — w 57*5 faj 36 gold, — Prodale: Bairy đti Barry (Jo ip. u.i T>n-•im|1, UitlJflti <: M it, 8, V I.J;blJa^i Ed. •. Koletnik I M. 'Ione, Mi:::>. | J. B. Stockhauson, kakor v vseh mestih pri dobrih le-k«.rjih in apocerij-jkih trgovcih; tudi razpošilja du lijaka hiša na v«e krajo po poštni!) DSkuumiosfl a;i p jvietjto. Dunajska borza julija. Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. Enotni drž. dolg v srebru 75 „ 1800 drž. posojilo.....109 „ Akcijo n:Vroduo bauke ''71 „ Kreditne akcijo .... 226 B London........111 „ Napol.......... S n C. k. cekini.......— „ Srebro.........105 _ 20 ao 7r> G5 kr. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Oznanilo. i Za nolnr-.Oo V < tii-:i;. in/rielii se vnovič konkurs do komu uii-scru juliju t. I. izpisuje, s dodaikom, da naj so dotične prošnje po postavnem poti tej komori pošiljajo. v C. kr. notarska komora v t 25. junija t874 (168—8) Sežite sreči v roko! 300.000 M. Crt. v ugodnem slučaji kot najvišji dobitek ponuja itajiiitt■vjjev i> i t ;.»n v gotovo določbo pride, med temi glavni dobitki od cvent. M. Crt. 8OO.OOO, posebej pa 800*000, IOO.OOO, 75.000, 50.000. IO.OOO, »0.000, 20.000, 15.000, lit.OOO, IO.OOO, MOOO, ttOOO, 5000, »OOO, 152krat 2000, 860kral IOOO, 410krat5OO, 17.700krat HO itd. Prihodnje drugo vlečt'njo dobitkov to veliko od državo garantirane denarno lo erije jo uradno de ločen it iu bodo uže 15. in 16. julija 1874 ter velja za to 1 četrt Original-Ron.-Loz le gl. 1.75 1 polovica „ t. n n n 8.60 1 col „ „ „ 7.— proti vjilači zneska. Vsa naroč la so zvršo precej z največjo skrbnostjo in dobi vsak od nas originalno loze, z dižavnim grbom previđeno, v roke. Naročilom ao potrebni uradni plani zastonj prilože in po vsakem vlečenji pošljemo svojim interesentom iz lastne voljo uradne liste. Izplačevanje dobitkov so godi zmiroui gotovo pod državno garancijo in se moro z naravnostnimi dopošiijanji ali na zahtovanje interesentov po naših zvozah na vseh večjih mestih Nemčije narediti. Naš debit je zmiroui srečen in smo še le pred kratkim zopet mej mnogimi velikimi dobitki llkral prve glavne dobitka v 3 vlečenjih po olicijaliient dokazu dosegli in svojim interesentom sami izplačili. Vidno jo, da tako na tia.j.voliitiiejvi Itoillttfi* sloneči) podvzetju povsod moro gotovo računati na živahno udoležonje, naj so torej izvoli uže zarad Mi£nj<'ffii »letenja vsa naročila kmulu 4nt»'v.%ifnti -ti os t na (Kil— S. Steindecker & Comp., Bank- u. Wechsel-&eschaft in Hamburg. Podpisani Slavnemu p. t. občinstvu naznanjajo, da pi i \ zeli €evljarsko poAvzetje go»p..Toma/.«i Voli o v judovakih ulicah, in da bodo tam najhitreje in najcenejo izdelovali vsakovrstne čevlje za gospe, gospodične in za gospode, ter prosijo Sastito občinstvo, uaj so mnogo naročaje. Franc Sedlar & Comp., '175—1) jiidovhkc ulice, v liorlii-ijt-% j hiši. lidaifcij m ta uicduibtvo od^ovoieu; Ivan bemeu. Tujci. 5. jul i j a : *'■■>.-* >•» Vaskv iz Steinca. — Kobn, FiiMval iz Holitselia. — Miinz iz Zagreba. — Blau iz 8iaka. — Lorjčevič i/. Karlovca. — Kaliater iz Trsta. — Barltdams iz Dunaja. — Ilirsch iz Peste. Pri Slonu: (iamsmiiller iz Dunaja. — liubinato iz Vidma. — Uužič iz Keke. — /vviuckl iz Dunaja. — Laser iz Novega mesta. — Lapajne, llabe, Ferjančič, iz Vipave. -- Alodic iz Bleske Police. — Nugy iz Temcšvara. — Zelen iz Senožecega. — lladjiconsta iz Konštantinopla. — Dermolj iz Cerknice. — Bresinker iz Konjic. — Piler iz CJradea, — Kosar iz Gorice. — Schwars iz Gradca. — Zamejec, Kastelcc, Štirkaj, Btaffler iz Trsta. — Bunček iz Štajerskega. — Mencinger, z gospo iz Kamnikn. — Grof Pače i/. Ponoviča. Pri Zuuiorci : ĐakOVO iz Trbiža. — Alulej iz Divače. Lastnina in u - k „Narodne tiskarne' 56^822