Polnilna Dlačana t cotovinL Leto 1X1. ftev. 236. V UBBlitni. v nonedelleb 15. oktobra 19ZB. dmn popoldne, imemR nedeljo in praznike, — Inserati do 30 petit ft Din Z—, do 100 rrat 2JO Din, večji insersti petit Trst« 4,— Din. Popust po dogovoru. Inseratnj davek posebej. •Skrveoski Naroda velja letno v JugosUviji 240.— Din, aa inozemstvo 420.— Din. Rokopisi SO TO vračajo. Uredništvo: Knaflova nHca št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. UpravnStvo: Knaflova nlica 5t 5. pritličje. — Tetefon 2304 „Zeppelin" še vedno ni prispel v Ameriko Če se bodo vremenske Newyork - Radi silnih moral — Newyorkt 15. oktobra. Proti vsema pričakovanju »Grof Zeppelin« do danes dopoldne še ni dosegel ameriška obale, dasi so računali z vso sigurnostjo, da bo že danes zjutraj pristal v Lakenurstu. Polet od Azorov dalje preko Ber-mudov je bil radi silnih viharjev skrajno težaven, tako da je moral »Zeppelin < ponovno spremeniti smer ter leteti nekaj časa celo nazaj. Boreč se z vinari le moral zmanjšati hitrost na minimum tako. da le zelo polagoma napreduje. Vihar ie poškodoval desno stabilizacijsko krilo, kar je zahtevalo večia popravila, in je zelo vplivalo na polet Po zadnjih vesteh, ki so bile oddane ob 10. dopoldne, se nahaja »Grof Zeppelin trenutno šele 80 mili severovzhodno od Bermudov. — Newyork. 15. oktobra. Kakor pričado najnovejše vesti, je zadnji del poleta »Grofa Zeppelin a«, to je proga od Bermudov do Newyorka, postal najtežavnejši. Ob 11. ponoči ameriškega časa, to je ob 5. zjutraj evropskega časa, je bil že 150 milj zapadno od Bermudov. Zašel pa ie v tako silne viharje, da se kljub vsem naporom ni mogel boriti dalje proti njim, marveč je moral pooolnoma izpremerrt? smer. Prvotno je dr* Eckener skušal obiti viharno cono v velikem loku tako, da bi prispel prilike izboljšale, bo šele danes zvečer dosegel viharjev se je zlomilo stabilizacijsko krilo in je kreniti nazaj proti Bermudom v Newyork po kopnem. Ta manever pa se mu ni posrečil. Po daljšem manevriranju je moral smer popolnoma spremeniti in krenit? namesto Proti New-yorku nazaj proti Bermudom. Opolnoči ameriškega časa se je zopet približal Bermudom in šele nato je krenil zopet nazaj proti Newyorku. P vesteh iz Bermudov je »Zeppelin« krožil več ur skoraj na istem mestu in je šele proti jutru začel napredovati proti Newyorku. Ob 6. uri zjutraj je sprejela radiopostaja Nordfolk s »Zeppellna« vest da se nahaja SO milj severovzhodno od Bermudov in da pluje proti jugozapadu, da bi prišel v ugodnejšo atmosfero. Zrakoplov prevali na uro največ 32 do 40 km. Na krovu so vsi zdravi. — Berlin, 15. oktobra. Poročevalec »Lokalanzerger« Rolf Brandt ki potuje s »ZepT>eMnorn«, je poslal davi ob 1.30 brezžično poročilo, v katerem poroča, da se ?e zopet pokvarilo stabilizacijsko krilo, kar zahteva večja popravila. Zato pluje »Zeppelin« zelo počasi, vrhu tega pa se mora boriti z vetrovi, kakršnih na dosedanjem poletu še ni bilo. Dr. Eckener računa, da bo šele danes zvečer dosegel ameriško obalo, če se mu ne posreči že v prihodnjih urah" dobiti ugoden veter, ki bi omogočal maksimalno hitrost* Beograd ima zopet novo senzacijo Sestanek med Ljubo Davidovićem in prvakom SDS Milošem Savčićem V Beograda so prepričani, da gre za priče tek razgovorov med davidovićevci in KDK. — Konferenca demokratskih ministrov fe v zvezi s tem izzvala med radikali silno razburjenje. Beograd, 15. okbo4>ra. V vseh političnih krocih ie izzval danes veliko senzacijo sestanek med Uubo Davidovićem in voditeljem SDS v Beogradu Milošem Savčićem. Miloš Savčić je posetil danes dopoldne Ljubo Davidovi ca v predsedstvu demokratskega poslanskega kluba in imel z njim skoraj tri ure trajajočo konferenco. V mestu so se bliskovito razširile najrazličnejše verzije, zlasti pa se je domnevalo, da znači ta sestanek prvi korak k vzpostavitvi medsebojnih stikov med KDK to Davidovićevo demokratsko stranko. Novinarji so z največjo nestrpnostjo pričakovali povratek Miloša Savčića ter so ga pri odhodu iz demokratskega kluba kar obsuli z vprašanji. Na vprašanje, kakšen pomen ima ta sestanek, je g. Savčić odvrnil: »Posetil sem Ljubo Da vidov Ića kot starega znanca in prijatelja. Govorila sva najprej o privatnih zadevah, nato pa tudi o po-fitični situaciji.« »Ali nam morete o tem povedati kaj več. Saj veste, da nas to najbolj zanima.« »Govorila sva, kako bi moglo priti do sporazuma, ki ga vsi take zelo želimo in ki postaja od dne do dne bolj potreben.« Novinarji so hoteli vedeti še razne podrobnosti o tem delu razgovorov, vendar pa jim je g. Savčić odklonil vsako nadaljnjo izjavo. Novinarji so se pozne j a obrnili na Ljubo Davidovića, ki pa jim je le izjavil, da se popolnoma strinja z odgovorom g. Savčića in da nima ničesar pripomniti. Naravno je, da je ta sestanek predmet vsestranskih komentarjev Največje razburjenje je izzval med vladnimi radikali, k' vidijo v tem znaten uspeh demokratov, naglašajoč, da se jim je že posrečilo prit: v stike s KDK. To njihovo domnevo je še bolj pokrepila konferenca demokratskih ministrov, ki se je vršila po tem sestanku v kabinetu dr. Marinkoviča, katerega ie Ljuba Davidović obvestil o svojem sestanku z Milošem Savčićem G Savčić je eden najuglednejših prvakov SDS v Beogradu Pred dnevi se ie mudil v Zagrebu iz česar sklepajo, da igra nekako vlogo posredovalca med Beogradom in Zagrebom Prizadevanja demokratov priti v stike « KDK. so splošno znana Zatrjuje se. da je Davidović že ponovno prosil Savčića za sestanek da pa se g Savčić temu povabilu vse do danes ni odzval. Zato smatrajo današnji sestanek med obema politikoma za velevažen dogodi k kateremu posvečajo vsestransko pozornost. Sklepi konference jugoslovenskih škofov Cerkvena posestva v Dalmaciji naj ne pridejo pod agrarno reformo. — Škofi naj se ne prepirajo javno, v političnih zadevah pa morajo biti previdni. Zagreb, 15. oktobra. Včeraj je bila po tridnevnem zasedanju zaključena konferenca izvršnega odbora jugoslovenskega episkopata, če tudi se oficijelno naglasa, da se je konferenca bavila zgolj z internimi cerkvenimi vprašanji in dasiravno so udeleženci zelo rezervirani ter nočejo dati ni-kakih informacij, se je vašemu dopisniku posrečilo zvedeti o konferenci sledeče zanimive podrobnosti: Na dnevnem redu konference so bila poleg res čisto internih cerkvenih vprašnn; tudi vprašanja ki so v neposredni zvezi 7 dnevno politiko in ki so imela namen izzvati debato o politični situaciji v smislu že prej objavljenih informacij, da se izzove sklep episkopata, naj se vse cerkvene organizacije postavijo v službo klerikalne poetične stranke. Med cerkvenimi vprašanH se je naiob-šimeje obravnavalo vprašanje duhovniškega naraščaja Zadnja leta so namreč vsa semenišča prazna, ker mhdina nima več veselja do duhovniškega poklica, ker premalo nese Škofi so sklepali o tem, kako bi se zopet dvignilo zanimanie in pritegnilo naraščaj. V drugi vrsti je bila rasprava o upravi zavoda Sv Jeronima v Rimu. Kompeten-čni spor med Ttaliio in Jugoslavijo je sicer že rešen, ni pa še rešeno vprašanje uprave same. zlasti ne vprašanje novega upravitelja Glavna točka dnevnega reda ie bilo agrarno vprašan*e v Dalmaciii. o katerem se sedaj razpravlia v vladi Škofi se z vsenr sredstvi protiviio zahtevi, naj bi se agrarn5 zakon nanašal tudi na cerkvena posestva. — HamUton, 15. oktobra. Ameriški parnik »Lafcone« poroča, da je opazil »Zeppelrna« ob 3.35 uri zjutraj 62 milj vzhodno od otoka San Daviš. Letel je zelo nizko in počasi. — Washington, 15. oktobra. Kakor poročajo, j»e »ZeppeliTi« snoči ob 6.41 ameriškega časa preletel Bermude. Boriti se je moral s hudimi vetrovi tako. da je znašala hitrost največ 32 km na uro. Z Bermudov je letel v severo-vzhodnri smer-i proti Newyorku. — Newyork, 15. oktobra. Tukaj vlada radi zakasnitve »Zeppelina« veliko razburjenje. Ker »Zer/pelin« več ur ni odgovarjal na klice radk>postaj, so se že razširile vesti, da se je ponesrečil. Mornariško poveljstvo je odposlalo proti Bermudom večje število tor-oednih rušilcev in več letal, da poiščejo dozdevno pogrešani zrakoplov. Šele proti Jutru se je »Zeppelm« zopet javil in naznačrl kraj. kler je bil ob tem času. Na leatlišču v Lakehursru je bilo vso noč zbranih nad 50.000 ljudi, ki so nestrpno ča'kali poročil o prihodu »Zep-pelina«. Ulice, ki vodijo proti letališču, so naravnost zatrpane z avtomobilL Večji oddelek vojaštva s težavo vzdržuje red. Letališče je bilo vso noč razsvetljeno z močnimi reflektorji, ogromni zvočniki pa so objavili vsako novo vest. V Dalmaciji so namreč najbogatejši samostani, ki bi bili z izvedbo agrarne reforme prav tako prizadeti kakor drugi veleposestniki Škofovska konferenca ie sklenila zahtevati od dT. Korošca, naj se agrarno vprašanje sploh odstavi z dnevnega reda. Če pa se že mora rešiti, naj se zakon ne nanaša na cerkvena posestva, katerim naj se prizna nekak izjemen položaj. V prikriti obliki ie bila pri tem izrečena grožnja, da jugoslovenski škofje v nasprotnem slučaju ne bi mogli več podpirati vlade v oni mc- r? kakor doslej. Kardinalna točka dnevnega reda pa je bila razprava o sporu, ki je nastal v zadnjem času med zagrebško >Narodno politiko«, gasilo hrvatskih klerikalcev, in sarajevskim ^Katoličkim tednikomc, glasilom sarajevskega nadškofa dr. Šariča. Polemika med obema listoma se je vodila v zelo ostrem tonu o tem, ali naj se stavijo tkzv. katoliške in cerkvene organizacije v službo klerikalne politične stranke ali pa naj ^e izvede popolna depolitizacija. Dr. Ksro-5ec je skušnl na razne načine izvajati ra škofe pritisk, da bi jih nekako prisilil, da podpirajo klerikalno politiko, zlasti pa, da s -voje strani preko cerkve ojača jo hrvatsko klerikalno stranko in da tako na Hrvatskem utrdi klerikalizem ki Sedaj nima trdnih tal. Proti temu je odločno nastopil nadškof dr. Sarić. kar je izzvalo spor med škofi samimi. Po daljši diskusiji i> po prizadevanju pa-peškega nuncija prišlo do kompromisa fer je bilo predvsem sklenjeno, naj se ustavi javna polemika med obema klerikalnima listoma. Glede političnega udejstvovanja škofov pa je papeški nuncij priporočal škofom kar največjo vzdržnost in previdnost, tako da se namera dr. Korošca ni posrećila. Med drugim se tudi doznava, da odpotuje splitski škof dr. Bonifačič te dni v specijalni misiji v Rim k Vatikanu. Podrobnosti o namenu tega potovanja ni mogoče zvedeti. 0 konferenci bo za javnost izdan kratek komunike. Udeleženci konference so se včeraj razšli. Papeški nuncij je popoldne odpotval v Beograd. Sarajevski nadškof dr. Sarić je pa odpotoval že včeraj zjutraj še pred zaključkom konference, kar daje povod raznim komentarjem. .....MIII111 umnim...... Drobiž z vseh strani — London, 15 oktobra. V Bombaju so našli ostanke rimskega pokopališča, ki izvira najbrže iz prvega stoletja po Kristusu. — London, 15 okt. Pri nadomestnih volitvah v Tavistocku je bil izvoljen konservativni kanditat brigadni general VVright z 10.745 glasovi. Liberalni kandidat Flet-cher je prejel 10.572 glasov. Za delavskega kandidata je glasovalo 2449 glasov. Pri zadnjih volitvah je prejel konservativni kandidat 12.05S glasov in liberalni 10.786 Delavska stranka ni takrat kandidirala. — Tok?o. 15. oktobra. Vlada je odpok'i-cala iz Šantunga 6000 -«ož tretje d:v; "e. Besnenje makedonstvujuščih v Bolgariji Makedonski revolucionarji nadaljujejo z medsebojnimi pokolji in strahujejo vso Bolgarijo —Resni Bolgari zahtevajo od vlade, da že vendar enkrat naredi konec njihovemu blaznemu početju Beograd, 15. okt Potniki, ki prihajajo iz Bolgarije, pripovedujejo, da se vrši po vsej Bolgariji ljuta borba med obema taboroma makedonstvujuščih. Pristaši Vanče Mihajlova so na svo* jem nedavnem zborovanju obsodili vse pristaše umorjenega generala Pro* togerova na smrt ter pričeli sedaj ve* iikopotezno in brezobzirno akcijo, da to svojo obsodbo izvrše. Predsinočnji spopad v Sofiji je bil nekak signal Te* kom včerajšnjega in današnjega dne so s vršile borbe / raznih krajin in od povsod prihajajo vesti o krvavih po* lcoljih. Točnosti ni mogoče doznati, ker oblasti resnico skrbno prikrivajo. Potniki, ki so prispeli danes opoldne v Caribrod, vedo poročati o odkritju velike zarote, ki so jo zasnovali pri* staši generala Protogerova. Že ob pri? liki znane demarše Francije in Angli* je je postalo očitno, da podpira vlada frakcijo Vanče Mihajlova. Po zopetni obnovi Ljapčeve vlade se je pričelo na veli1 o preganjanje protogerovcev. Po predsinočnjem napadu v Petriču je po* lici j a v Sofiji celo izdala nalog, da je treba vse protogerovce izgnati tekom 48 ur. Naravno, da je to izzvalo naj* hujši odpor. Protogerovci so zaradi te» ga napovedali borbo na nož vsem svo* jim nasprotnikom. Zato so svojo akcis jo usmerili pred vsem proti vojnemu ministru Vlkovu, ki ga smatrajo za predstavnika makedonstvujuščih v vla* di. Vesti o zaroti, ki so jo baje odkrili v Sofiji, naglaŠajo. da je ta zarota na* n^rjena v prvi vrsti proti Vlkovu. na katerega so pripravljali atentat. Sino* či so bile tudi razširjene vesti, da je Iz ljubljanske kronike Ljubljana, 15. oktobra. Včerajšnja in današnja policHs'%a kronika ne beleži nbenih posebnosti in zanimivosti. V mestu Je bilo vse mirno, posla ni imela niti policije, niti rešilna postaja. Mod policijskimi prijavami sta bili cmenjeni dve aretaciji, več manjših tatvin, en poskusen samomor, en lažji karambol in več drugih neznatnih dogodkov. Snoči okoli 22.30 je bila rezilna postaja pozvana v Linhartovo ulico. Tam se Je v svojem stanovanju zastrupil Izidor K., uradnik državne železnice. Toda strup, ki ga je izpil, ni učinkoval in tako ie je rešilni avto vrnil brez samomorilnega kandidata iia postajo. Kakor je izpovedala K-jeva zaročenka, je baje hotel Izidor zato v smrt, ker pa n.ijegovi prijatelji ne puste, da se poroči ž njo. K. je ostal v domači oskrbi, ker je bil strup bolj »nedolžen« in kakor se zdi, je bil samomor bolj za strah ... Na kriminalni urad so danes dopoldne pripeljali >edva 161etno Angelco K. Dakle je zelo prikupljivo in kljub svoji mladosti že precej pokvarjeno. Pokvarila in izpridila jo je namreč njena starejša sestra tako, kakor je Kureševa moralno totalno pokvarila svojo mlajšo sestro. Angelca se je ponoči vlačila z moškimi, a jo je zasačil stražnik, ki jo je prignal na kriminalni urad. Snoči je bila v neki gostilni na Sv. Petra cesti vinska trgatev, pri kateri je bil tudi neki muslimanski trgovec Moža je opolnoči pripeljal rešilni avto s prerezanim vratom v bolnico. Poškodba je bila k sreči laž)3ga značaja tako, da je lahko bolnico že danes zapustil. Dosedaj ni znano, ali jo Je trgovec skupil pri pretepu ali se je sam poškodoval. Te dni smo poročali o drzni tatvini suknje, ki ie bila v četrtek zvečer ukradena nekemu gostu v kavami »Zvezda«. Toda tat se ni dolgo veselil dobrega plena, zakaj že naslednjega dne je prišel orožnikom v roke. Pobrisal jo je namreč iz Ljubljane in prenočil na Jezici. Prenočil je na nekem kozolcu. Moral le imeti precej razburljive sanje in gotovo se rrru je sanjalo, da ga preganja policija, zakaj nenadoma ie divje zatulil, zakrilil z rokami, izgubil ravnotežje in telebnil s precej visokega kozolca na tla.. Njegov krik je privabil slučajno v bližini se nahajajočega orožnika, ki je našel lopova vsega potolčenega, dočim jo je en njegov tovariš, ki je ž njim vred prenočeval na kozolcu, jadrno ubral v beg. Orožnik je dal onemoglega in poškodovanega potepuha z rešilnim avtom prepeljati v bolnico, toda pri telesni preiskavi je našel pri njem legitimacijo, ki je vzbudila upravičen sum Bila je legitimaciia, glaseča se na Ime France S., lastnik ukradene suknje. Ukradena je bila s suknjo vred Orožniki sedaj išče'o še njegove tovariše. Kakor poroča orožniška postaja iz Sevnice, ie bilo tam pred dnevi vlomljeno v etarovanje krojaškega mojstra Jostpa bil v Varni izvršen atentat na kralja Borisa. Te vesti se danes uradno demanti* rajo. Zdi se, da so to zaroto podtakni* li protogerovcem pristaši Vanče Mi* hajlova, da bi tako tudi na zunaj imeli opravičilo za najostrejšo borbo proti njim. Lansiranje vesti o atentatu na kralja in na vojnega ministra naj bi omogočilo vladi, da tudi s svoje strani podpre to akcijo. Sofija, 15. okt. Današnja ^Svobodna Reč» piše, da zadnji dogodki v Bolgariji dokazujejo, da so makedonstvujuš-i ono zlo, ki stalno sramoti in škoduje ugledu Bolgarije in bolgarskega naroda. List poziva vlado, naj končno razčisti to zadevo in ljudi, ki povzročajo stalne nerede med državljani, čimprei odstrani in izvaja proti njim zakone, da se opere pred svetom očitka, da je Bolgarija ognjišče in zbirališče razbojniških tolp. V sofijskih diplomatskih krogih u videvajo, da makedonski komite ni nič drugega, kakor družba ljudi, ki pod krinko namišljenega nacionalizma pljačka državo in se skuša polastiti d-žavne oblasti. Iz teh krogov se izve da ;e Vanče Mihajlov v sporazumu z ministrom Vlkovom na svojo roko nokrenil akcijo, s katero naj bi bili odstran eni tekom par tednov vsi protogerovci. Ko bo to končano, bodo makedonstvuiuščl prisilil vlado, da izzove konflikte s sosedi. Če pa tega ne bi hote'a storiti, bo morala vlada odstopiti in napraviti mesto drugi; v kateri hi imeli ■makedon-stvujušči glavno besedo. Arnška. Tat je imel srečo in je odnesel piecej bogat plen. Iz odprtega predala jt ukradel 39 bankovcev po 1090 Din, torej skupno 39.000 Din. — Sličen vlom je b*l izvršen tudi pri posestniku losipu Barliču v Bršlinovcih v kamniškem okraju, Ie da je tat tu odnesel maniši znesek. Ukradel je posestniku 3500 Din. Včeraj je policija zaplenila več po mestu razširjenih in nalepljenih komunističnih letakov, ki so bili baje precej tendencijozno pisani. Tozadevnega iporočila na polici i bilo. Najboljše, najtrajnefše, zato najcenejše! Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZ\. Devize: Amsterdam 72.971% — 27.M76 (22.8275), Berlin 13.5425—13.5725 (13.5*75). Bnrselj 0—7.9167, Budim*e*ta 0—9.<*JM, Curih 1094.1—1007.1 (1095.6). D**«} 7.9W —8.0331 (8.0081). Lonćd 275.« -276.6* (276.23), Newyork 56.83-^S7.(M <5»> 93). Pa-riz 0—222.4, Praga 168.37—160.17 n*S7TV Trst 297.21—299.21 (298.21) Efekti: Celjska l.~8—0. Lj«bttM*&i kreditna 128—128 (128). Pra*rdt«*i m~ 0. Kreditni zavod 175—0, Vevčt 110—0, V*-še 260—280, Stavbna 56- 0, Scšir 105 4. Les: Tendenca nespremcnj»-n«. Z«*»**-čenih je bilo 5 vagonov smrekov* h*'o-V—». Deželni pridelki: Tenden** r» žito nespremenjena. Zak1itlc'^rt#^ !* M>o 7 vagonov turščice. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: 800.81, Berlin I3.5a75 B »doročHo<, v katerem označuje staliSče KDK napram oficijelnim proslavam v jubilejnem letu. Ker pripisuje »Slovenec« temu »Sporočim« v svojem denuncijantskem nagonu nekak protidrfaven značaj ln celo hujskanje proti Franciji tn Francozom, ga v naslednjem dobesedno objavljamo. »Sporočilo* se glasi: Danes postaja vedno bolj očitno, zakaj Je bila vladi potrebna proslava lOletnice proboja solunske fronte. V Beogradu se povsem neprikrito piše, da so hoteli s proslavo <*vi&nJtI kredit na5e države v Inozemstvu. Ta kredit Je zaradi notranjih sporov v državi zelo omajan. Vojaška parada na Banjici na} bi prepričala inozemstvo, da je v naši državi vse mirno in zadovoljno, brez pretresljajev in potresov in da ne more biti govora o nekakšnem notranjem razkolu. 2e pred 20. Junijem t. 1. sem izjavil v Narodni skupščini, da bomo protestirali proti vsem proslavam in paradam v naši državi, dokler bo sedanji režim v državi in dokler se ne urede naše politične in gospodarske razmere. Ta izjava velja še ve-Eko bolj po 30. juniju, ki ie napravil globok prepad med posameznimi deli našega naroda in ustvaril današnji pekel v naši državi. Vojaška parada na Banjici ni bila primemo sredstvo za povzdigo kredita v inozemstvu. To se bo v inozemstvu razumelo kot rožljanje s sabljo, doma pa se more v gotovih krogih rarumeti kot nekaka grožnja, zlasti ako se to dela v trenutku, kakršen je sedanji, v katerem se bije velika bitka med narodno demokracijo in srbijansko hegemonijo v državi. Inozemstvo ne ljubi rožljanja s sabljo. Ne vprašujem, ali je to iskreno ali ne, toda gotovo je, da je Evropa prežeta s pacifističnim duhom in da se boji vsakega, tudi najmanjšega šuma, ki bi mogel napovedovati nekakšna bojevita razpoloženja. Tudi Američani so prebijali fronte, vendar pa ne prirejajo nobenih vojaških parad. Tudi Angleži so prebijali fronte, nihče pa ni čul, da so priredili kako vojaško parado. In vendar se mora priznati, da je Anglija država, ki gospodari takorekoč na kopnem in na morju. Francozi so znani kot vojaški narod. To dokazuje vsa njihova zgodovina. Tudi oni so ponosni na svoje zmage, ki so bile večinoma v interesu civilizacije človeštva. Toda tudi oni se z ozirom na pacifistični duh sedanje Evrope in da bi se ne razumelo napačno v Nemčiji in Zedinjenih državah, vzdržujejo vojaških proslav. — Zunanji minister francoske republike g. Briand skrbno pazi, da z nobeno kretnjo Francije ne izzove vtisa, kakor da bi bilo v njej kako bojevito razpoloženje ali kakor da bi vladal v njej nekak vojaški duh. Tudi mi smo ponosni na proboj solunske fronte. Seveda nismo zmagali na tej fronti mi sami. temveč je bilo to skupno delo zaveznikov v svetovni vojni. Toda naš delež pri proboju je velik m znaten je delež tudi naših junaških dobrovoljcev iz prečan-skih kraiev, ki so sledili glasu svojega srca, ko so poni teli na solunsko fronto, da se bore za ujedinjenje. Prav zato, ker smo ponosni na proboj solunske fronte, srno bili odločno proti temu, da se slavi v dneh, ko vlada velika žalost med našim ljudstvom, ko se bije odločilna borba, ko nastopa Beograd kot gnezdo fanatičnih hegemonistov in ne kot prestolnica naše džave, zlasti pa, ko vlada med delavskim in kmetskih ljudstvom pomanjkanje, kakršnega ne pomnimo od leta 1918. (Tu navaja Pribičević neko pismo, ki odobrava njegove tozadevne izjave in iz katerega sledi, da se ljudstva ne more premotiti s paradami, da bi pozabilo na vsakdanji kruh.) Sedaj se približuje 1. december, 101 e t niča, ko je bflo v Beogradu z izmenjavo aktov med prestoJnaslednikocn kot nosilcem kraljeve oblasti !n predstavniki Narodnega veča ter s posebnim proglasom izvršeno ujedinjenje našega naroda. Znano je, kakšno je bik) sodelovanje s prijatelji pri tem dogodku. In čeprav sem sodeloval, odločno Izjavljam, da ne moremo in nočemo sodelovati pri proslavi tega dne ln da bomo javno in svečano protestirali proti tem proslavam, ako se temeljito ne izpremene razmere v državi, ako ostane sedanji režim na krmilu ako bo Beograd Se vedno nastopal kot nekako šovinistično gnezdo in ne kot prestolnica vseh Srbov, vseh Hrvatov in Slovencev. To naše stališče odgovarja sklepom KDK z dne 1. avgusta, zlasti pa sklepu poslovnega odbora KDK, v katerem je rečeno, da ljudstvo, ki je na naši strani, ne more sodelovati na nobenih manifestacijah, proslavah, paradah, razstavah, kongresih itd., ker prisostvujejo predstavniki sedanjega režima. Ta sklep je bil sprejet soglasno, proti njemu ni nihče ugovarjal, vsi so ga naknadno vzeli na znanje in postal je močno sredstvo v naših rokah za borbo proti sedanjemu režimu. Ta režim potrebuje pioslave in parade, da se na njih pojavlja, da se z njihovo pomočio povzdigne in da se v takih Časih pozabi na njegove zločine S sodelovanjem na takih proslavah in paradah bi služili sedanjemu režimu, ki ga hočemo zrušiti in na njegovih razvalinah zgraditi carstvo svobode, enakosti in ravnopravnosti. Ne more se manifestirati skupaj s predstavniki sedanjega režima in voditi odločna ter nepomirljiva borba proti njemu. Mi sedanji režim tretiramo tako, kakor smo tretirali Težime bivšega bana Rakoczava in bivšega bana Raucba, čeprav ie prvi storil mnogo manj zla našemu narodu, nego sedanji režim v Beogradu. Vs© to je treba povedati, da bodo naši somišljeniki in prijatelji na čistem s položajem i o da pride naša beseda pravočasno v vse naše kraje- Ne more in ne sme biti nobenega nesporazuma med nami. V teh odločilnih Časih mora vladati popolna harmonija duše in srca. Tisti, ki bi hoteli s predstavniki sedanjega režima sodelovati na proslavah, naj vedo, da s tem samo utrjujejo režim, proti kateremu se bore in ki ga v interesu edinstva našega naroda in naše bolj še bodočnosti hočejo zrušiti Ni in ne more biti nobenega izgovora. Kdor je s predstavniki sedanjega režima, ta je proti nam, kdorkoli se najde v družbi s predstavniki sedanjega režima, nas udarja z nožem v hrbet in ga moramo smatrati za zavednega ali nezavednega protivnika nase borbe. Pri proslavi proboja solunske fronte sta sodelovala n. pr. dr. Korošec in dr. Spaho. Jaz nisem sodeloval. Ni menda nobeuega nerazumnega Srba, ki bi trdil, da sta dr. Korošec in dr. Spaho večja prijatelja Srbov, kakor jaz. Dr. Korošec in dr. Spaho sta sodelovala zato, ker je to edino sredstvo, da se obdržila na krmilu, da bi eden vladal v Sloveniji, drugi pa v Bosni. Jaz nisem sodeloval, ker nočem ničesar skupnega z režimom, ki je ustvaril atmosfero 20. junija, ki je dopustil, da se v Beogradu svooodno piše, da je treba Radića in mene ubili, in ki tudi danes tolerira pozive na ubo/3 ter jih celo subvencijonira, in ki svojo eksistenco gradi na tazdoru in krvavi borbi med narodom. Slavili bomo np»e velike zgodovinske iogodke tedaj, ko bodo za to ustvarjeni pogoji med ljudstvom, ko bo narod srečen in zadovoljen ter duševno tako pripravljen, bimo za obrtni naraščaj in damo mladini dovoljne izobrazbe za časa učne dobe — vn to je šola železnica KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 15. oktobra 1938; katoličani- Terezija; pravoslavni: 2. septembra, Ki prljan. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: »Ana Karenina«. Kino Ideal: »Plesalka s krinko*. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Ramor, Miklošičeva cesta, Trn-koczy, Mestni trg. Tretji recept Pepe iz uredništva je že mlsltt, đa je z recepti opravil, pa se je zmotil. Duhovni bratje, tisti, ki skrbe pri cerkvi sv. Jožefa za zveličanje duš in za svoje kurje britofe, so Pepeta opozorili, da njegov recept zoper peklenske muke ni najboljši. Oni da imajo Še boljšega in da so ga dali razmnožiti, da ne bo nihče pogubljen. Širom domovine so razposlali letake, v katerih pravijo, da bodo darovali od 1. novembra 1928 do /. novembra /929 vsak dan svete maše za tiste grešnike na tem in onem svetu, ki jim pošljejo vsaj 20 Din za dom duhovnih vaj. Vseh maš da bodo darovali 365. Grešne duše v Avstriji, da naj pošljejo za zveličanje 3 šilinge, one v Italiji pa S lir. Milosti tolikih svetih maš da bo deležna vsaka grešna duša, ki odrine duhovnim bratom vsaj 20 Din. Če odrine manj. ne bo deležna nobene milosti. Pepe bi rad vedel, kako je s to milostjo in koliko bo deležen, če odrine za kurji britof duhovnih vaj 20 Din. Ali bo deležen milosti vseh 365 svetih maš ali samo nekaterih in koliko. Teh 20 Din bodo odrinili mnogi, kajti je v Sloveniji veliko pomanjkanje stanovanj za resnične, nevarne in prave norce. Recimo, da bo teh brezstanovanjcev 3650. Potemtakem bo deležen vsak samo ene desetine milosti svete maše. Lahko se jih pa odzove vabilu še več in pride na vsakega samo en lot milosti. Toliko milosti pa je premalo za večno zveličanje. Duhovni bratje naj torej povedo, kako bodo delili denar in milost, da bo Pepe vedel. Kjer gre za denar, morajo biti računi v redu, da ne pride preiskavo in paragraf in ričet. Prosveta Smetana: Dalibor »Dalibor« ie drugo najboljše delo češkega nacionalnega komponista Smetane. Toda izdaleka ne doseza njegove krasne »Prodane neveste« in se zato ne uprizarja prevečkrat. Tako sodi Joh. Scholze, nemški kritik. Sodba je pravilna, dasi bi smatral »Poigub« za Smetanovo drugo najboljšo opero. Nesrečo je imel Smetana z libretisti in prav zato nas tudi v »Daliborju« pušča dejanje gladne. Vzlic prekrasni glasbi tudi v Ljubljani ni bil »Dalibor« nikoli popularen, dasi ga je naše gledališče uprizarjalo opetovano prav dobro z izbornimi solisti. Opera zahteva sijajne opreme in mnogo osobja, ljudstva, vojaštva ter je pripravna za češke slavnostne prilike. G. Tavnatelj Polič ie storil vse, kar je v naših skromnih raizmerah s pičlimi sredstvi možno. Že znane dekoracije so prenovili in nabavili za sliko z ječarjem celo novo, ne baš srečno dekoracijo. Prazno dejanje spočetka 1. dejanja je režiser izku-šal poživeti s tem, da dovajjajo pazi plemiče in plemkinje in da plemiči odidejo po krailija. Prihajanja m odhajanja je torej mnogo, kar pa izziva le nemir, a dejanja ne poveča. Kostimi so izredno okusni. Tudi zaključek opere je režiser Izpre-menil. Navadno se Dalibor ob truplu Mila-de zabode; včasih ga kraljevo vojaštvo odvede ponovno na morišče. G. Polič pušča Daliborja ob Miladi jekajočega; njegova na daljna usoda ostane torej nejasna. Predvsem je predstava zanimiva zaradi prvega nastopa novega tenorista In bari tonista. Oba sta popoma začetnika in sta pela slovenski. Kralja Vladislava, ki ne zahteva nobene igre. nego le dostojanstvenega nastopanja in držanja, je pel g. Grba z izrazito liričnim baritonom prav toplo, simpatično in vseskoz korektno. Glasovni materijal mu ni velik, a lep. mehak ter poje mirno. Tudi tenor g. St. Marčec je liričen, kaže veliko muzikalnost, inteligenco ln pristno čustvo. Pri audiciji koncem minole sezone (pel je zadnje dejanie »Tosce« na odru) pa ie bil glasovno sitaejSi in zdravo učinkovit. V soboto je Prinesel nekatera mesta prav dobro, druga pa nezadovoljivo. Višine mu še niso svobodne. Ker je pač v zadnji dobi zaradi premnogih skušenj glasovno trpel in ga pri prvi predstavi oči-vidno ovira neizogibna trema, bi bila vsaka sodba o njem prenagljena. V igri že zadošča; le bolje se mora še privaditi. V splošnem smo imeli vtisk, da Je Dalibor za začetnika mnogo pretežka naloga, ki pa jo je g. Marčec izvrševal z okusom in mnogo obetajočo pevsko nobleso. Milado je izvrstno Iarala in v prvih dveh dejanjih pevski dovršeno podala ga. Vilma Thlerry-Kavč-nikova. Odličen ječar Beneš .e bil g. Be-tetto in simpatičen Bodivoj g. Mohorič. Jit-ka je bila ga. Poličeva. V igri ji priporočam več operne umirjenosti. Zbor je bil prav dober, orkester pod taktirko g. Strltofa pa vseskozi na možnem višku. Vsi solisti so bili v vzpodbudo za bodoče delovanje nagrajeni s šopki in venci ter opetovano pozvani pred zastor Novo instalirana električna razsvetljava se je obnesla prav lepo. Gledališče je bilo zadovoljivo zasedeno. Fr. G. Repriza Cankarjeve farse »Pohujšanje v dolini Šenflorijaitsklc s« vrsi danes v po-redeljek 15. t. m. ob 20. uri zvečer v rjub-Ijanski drami za abonente reda A. Brez-dvoma je to eno najbolj uspeHh del pisa telja Ivana CankaTja, ki Je imelo še vedrT-na našem odru največji uspeh. Režija Je \ rokah g. režiserja Skrbinška Pisane zgodbe iz naših krajev Prva žrtev nove tramvajske proge« — Trije samomorilni kandidati. — Krvava rodbinska tragedija. — Zadnji očividec bitke pri Visu. Pred tedni je bila v Zagrebu svečano otvorjena nova tramvajska proga od glavnega kolodvora v vzhodni del Zagreba. Včeraj se je na tej progi pripetila prva večja nesreča, ki je zahtevala tudi človeško žrtev. Na Barosevi cesti je hotela včeraj popoldne prekoračiti progo Kata Bedeković, 34-letna kmetica iz Jakuševca. Ta čas je pri-vozil mimo tramvaj, ki ga je kmetica prepozno opazila, ker je bila obložena s košarami. Sirota je prišla pod kolesa tramvaja. Kondukter je sicer takoj ustavil tramvaj, toda nesreče ni bilo mogoče preprečiti. Kato Bedeković so potegnili izpod tramvaja težko ranjeno. Okoli tramvaja se je zbrala kmalu množica radovednežev. Ponesrečenka je imela težke rane na glavi in kri ji je tekla iz nosa in ust. Slučajno ie privozil mimo tudi rešilni voz, ki je nesrečnico odpeljal v bolnico. Zdravniki so Kato pregledali in ugotovili, da ima razbito lobanjo, veliko rano na desni strani obraza in pretresene možgane. Kmalu je prihitel njen oče, ki je bil o nesreči obveščen, toda našel je hčer, ki je mali štirih otrok, že v agoniji. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi, kdo je zakrivil nesrečo. m Marija Hubak, branjevka v Zagrebu, je imda služkinjo, ki je včeraj izvršila samomor. Prodajalka je pripove- dovala, da se zelo čudi, da si je Marija končala življenje na ta način. Nikdar ni nikomur povedala, da jo kaj teži in tudi vedla se je tako, da ni mogel nihče slutiti, da si namerava končati življenje. Bila je poštena in pridna. Marija Karaš se je zastrupila s solno kislino. Pri Hubakovi je služila 3 leta in bila ves ta čas pridna in poslušna. Samo včasih je vzdihnila, da Človek nima ničesar od življenja. To je pa bilo le mimogrede in postala je zopet vesela. Gospodinja je mislila, da se je Marija spomnila svojega nesrečnega zakonskega življenja, zato je ni spraševala, kaj ji teži sroe. Karasova je bila namreč že omožena. Omožila se je že pred 6 leti, toda v zakonu je živela samo leto dni. Potem se je ločila od moža in je stopila v službo, ki jo je opravljala v zadovoljstvo svoje gospodinje, dokler si ni končala življenja. Izpila je večjo količino solne kisline. Gospodinja je poklicala sosede, ki so se trudile na vse načine ,da bi samomorilko rešile. Služkinja je bila pri polni zavesti in se je zvijala v strašnih bolečinah. Odklonila je odločno vsako pomoč, češ da hoče na vsak način umreti. Gospodinja ji je vlivala mleko in vodo v usta, umirajoča nesrečnica je pa vse zavračala. Govoriti ni več mogla, ker ji je otekel jezik in je imela od strupa v ustih strašne opekline. Kislina, ji je raz jedla požiral- Obrtao-nadaljevalna šolstvo v Sloveniji Koliko podpore so dobivale naše obrtno-nadaijevalne šole in koliko je bilo gojencev. — Zadnja leta je začelo število gojencev nazadovati. Stev. 236 «S~LO VtiNŠKI NAROD* dne 15 oktobra 1928. Jtren S. Žrebanje srečk 4. razreda UrL BL loterije Dne 9. t. m. so bile naslednje pri nas kupljene vrečke izžrebane Din I5.000-— je zadela srečka št. 70.372 „ 6 000-- „ „ „ „ 115-616 Po Din 500 so zadele sledeče srečke: 100.724. 30.984, 46.054, 46,159. 97.373, 108.161. 40.590, 115.652, 115.676, 115.682, 115.601, 10.891, 34.756, 58.275. 84.506 84.637. 00.776. 99.875, 109.869. 120.192, 123.828, 123.901, 123.906 Onim, ki so jim bile srečke iz žrebane z dobitkom Din 500.—, bomo na željo srečko zamenjali za neizžrebano. da bodo lahko igrali v milijonskem razredu. Zadružna hranilnica, r- z. z o* z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19* Onevne vesti. — Iz prosvetne službe. Imenovani so: za profesorja na I. državni gimnaziji v Ljubljani profesor III. realne gimnazije v Ljubljani dr. Ivan Araejc, za profesorja na H. državni gimnaziji v Ljubljani profesor gimnazije v Celju dr. Nikolaj Omersa, za profesorja na III. državni gimnaziji v Ljubljani profesor gimnazije v Ptuju Franc Devetak, za profesorja na gimnaziji v Mariboru profesor učiteljišča v Kastvu Rudolf Saršon, za profesorja na ženskem učiteljišču v Mariboru profesor moškega učiteljišča v Mariboru Franc Tink, za profesorja gimnazije v Nikšiču provizorični učitelj telovadbe na gimnaziji v Splitu Ivan Oblak, za profesorico na gimnaziji v Sasku absolvirana sluša-teljica filozofije Nada Novak. — Iz državne službe. Iz državne službe }e odpuščen geometer katastrskega urada v LJubljani Anton Bonačič. — V nase državljanstvo je sprejet zidar iz Ljuftrfjane Serafin Saheid. — Z naše univerze. V višjo skupino je pomaknjen redni profesor filozofske fakultete na ljubljanski univerzi dr. Franc Jesenko. — Prenos zemskih ostankov naših vojakov iz Francije. Odbor za izvajanje zakona o narodnem priznanju zaslužnim za domovino je pozval vse rodbine naših vojakov, pokopanih v Franciji naj vlože prošnjo, da se njihovi zemski ostanki prepeljejo v domovino. Mnoge rodbne so se že odzvale. Vsaka rodbina mora plačati za izredne stroške 500 francoskih frankov. — Zakon o sodnkih in sodiščih. V »Službenih Novinah< je objavljen zakon zakon o sediščih in sodnikih. — Poljska javnost ne priznava naše Narodne skupščine. Varšavski Ust »Przeglond \Vieczorny« priobčuie članek pod naslovom »Poset poljskega parlamentarnega kluba v Beogradu«, v katerem pravi, da poljski parlamentarni krogi že delj časa razpravljajo, kako bi čim prej vrnili poset beograjske Narodne skupščine, ki je poslala leta 1923. svojo delegacijo na Poljsko. List se vprašuje, je-K bi bilo zdaj primerno in oportuno, da poljski parlamentarci posetijo beograjsko Narodno skupščino. Na to vprašanje odgovarja omenjeni list, da beograjska vlada zdaj ni predstavnica vseh narodov, ki tvorijo kraljevino SHS. Velik del jugoslo-venske javnosti ne priznava beograjske Narodne skupščine. Zato bo najpametnejše, da poljski parlamentarci s pose tom počakajo vse dotlej, da se razmere v Jugoslaviji urede. —: Zdravniška vest. Rentgenolog splošne bolnice v Ljubljani dr. Josip H a b a j n je odpotoval na 6mesečni študijski dopust v Berlin. — Inspektorat za tujski promet. Na seji Saveza za pospeševanje tujskega prometa na Sušaku se je razpravljalo tudi o ustanovitvi inspektorata za tujski promet. Po seji se je vršila ožja konferenca v Crikvenici, na kateri je bilo urejeno vprašanje delokroga novega inspektorata, ki bo nadzoroval delo poedinih zdravniških poverje-mštev. Savez dobiva že zdij dopise, v katerih se tujci informirajo o naših kopališčih in letoviščih za prihodnjo sezono. Največje zanimanje za naša letovišča vlada v Nemčiji. Vse kaže, da bo prihodnje leto poset naših letovišč mnogo večji nego je bfl letos. — Nemški turisti na naši rivijeri. V soboto je prispelo iz Dubrovnika v Split 30 nemških turistov iz Draždan. Prihodnji ponedeljek pa prispe iz Nemčije 50 turistov, ki posetijo Split in Dalmacijo. V Splitu je še vedno mnogo tujcev. jen te 01^rmepj,kkveopstkaartTinčnriuv,.k — Nov parnik. V Glasgowu je bil dograjen te dni nov modemi ju-goslovenski parnik »Tomislav«, ki je odpul v Cardaff, fcjer naloži premog in odipluie v Argentino. Parnik je last jugoslovensko - ameriške pa-robrodne družbe, ki je bila ustanovljena leta 1924. in ima že 10 parnikov s tonažo 87.000 ton. — Kongres Saveza treznosti. Jugoslo-venski Savez treznosti bo imel letošnji kongres od 2. do 6. novembra v Zagrebu. Prosvetno mraistrstvo je dovolilo dopust vsem učiteljem, ki se hočejo udeležiti kongresa. — Pred procesom proti morilcem hrvatskih narodnih poslancev. Prvotno je bilo določeno, da se bo vršil proces proti Pu-nišj Račiću, Tomi Popoviču in D. Jovano-vlću - Luni sredi tekočega meseca. Ker pa preiskava Še ni končana, bo razprava razpisana Šele začetkom prihodnjega meseca. To bo eden največjih in najsenzacijonal-n*Jš*h procesov v naši državi. Na razpravi nastopi nad 50 advokatov. Samu Punišo Račića bo zagovarjalo nad 20 advokatov. Za-ffiimvo je, da se prijavlja vedno več srbskih advokatov, ki hočejo morilca braniti. Prič nastopi okrog sto. — Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. 8 t. m. Je bilo v mariborski oblasti 43 stačajev vranlčnega prisada, 57 svinjske kuge, 7 svinjske rdečice in 2 konjskih garij. _ Razld društva. Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Središču ob Dravi se je prostovoljno rariia, ker je v kraju mnogo drugih društev in korporacij, tako da ne more uspevati. — Dražba lova. Direkcija šum v Ljubljani odda v zakup za dobo 5 let lovišče v verskozakladarih gozdih v Mokrem k>gu in na Oorjušah v okolišu šumske uprave v Bohinjska Bistrici Ponudbe naj se vlože do 20. novembra do 11. pri direkciji Šucn v LJubljani. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« št. 97 z dne 13. t. m. objavlja pravilnik o izpitih za kurjače v rečnem brodarstvu in pravilnik o delovanju, redu in pouku na državnih tehničnih srednjih šolah. — Smrt velike dobrotnlce. V Tržišču na Dolenjskem je ugasnilo življenje dobri, zlati mamici Prijateljevi. Za pokojndco, ki je bila vsepovsod zelo priljubljena, bo pla-kalo stotero src, ki bodo z njo izgubili svojo dobrotnico in zaščitnico. Počivaj v j miru, zlata duša, žalujočim ostalim pa na-' še iskreno sožalje! — Vreme. V soboto smo imeli pravo jesensko deževje, Čez noč je Pa temperatura nenadoma občutno paky. Med spomrnskrnii! svečanostmi, pri katerih ie bil od ruske strani najvnetej-ši govornik ljudski komisar prosvete Lunačarski, se je pa jasno pokazala velika razlika v nazirarcju o Tolstem. Po edine literarne m politične struje bolfševnške Rusije si glede Tolstega zelo nasprotujejo. Proslava je pokazala, da so imeli prav oni. ki so že vnaprej izražali pomisleke, ie-li sploh umestno, da se pod sovjetsko vlado proslavlja lOOletnica rojstva idejnega antimititarista Leva Tolstega, velikega ruskega patrijota, ki je oznanjal, da se zlu ni treba upirati, na drugi strani je pa učil. da zla ne smemo širiti in podpirati. Sedanja Rusija je pa vseskozi militaristična. militarizem oznanja že v šolah in razredno sovraštvo proglaša za glavno doktrino. Zato je pripravljalni odbor z Lunačarskim na čelu izrecno naglašal, da polaga največjo važnost na proslavo Tolstega kot pesnika in umetnika, ne pa kot filozofa, verskega reformatorja in soci.jalnega sanjača. Na sporedu proslave je bilo tudi veliko javno zborovanje v dvorani moskovskega poli teh ni onega muzeja, kjer so se zbrali kot govorniki vsi odlični častilci Tolstega, v kolikor niso zaprti odnosno izgnani v tujino. In čudno se sliši, da je ogromna množica z nepopisnim navdušenjem sprejela resoluci-io. ki jo je predlagal stari ruski narodnjak Gorgunov-Posadovski. Resolucija se obrača na brate in sodruge komuniste s pozivom, naj odpravijo smrtno kazen,- omeje militarizem, znižajo neznosna davčna bremena kmetov in preprečijo državno prodajo vodke. To da bi bilo v duhu Tolstega in tako bi morala postopati vlada, ki Tolstega oficijelno proslavlja. Naravno, da je vplivala ta resolucija kakor bomba in ves sovjetski tisk je ogorčeno nastopil proti takim Častilcem velikega ruskega misleca. Do mučnega incidenta je prišlo tudi v Jasni Poljani, kjer vodi veliko in moderno urejeno šolo Tolstega njegova najljubša hčerka Aleksandra Lvovna, edino njegovo dete. ki dosledno priznava in zagovarja očetove nauke. Aleksandra Tolsta je v svojem slavnostnem govoru naglašala, da se nji poverjena šola sicer ravna po predpisih komunističnega režima, da Pa v spomin na nesmrtnega genija, čigar ime nosi, ne more gojiti rrrilitarizTna, niti širiti brez-verske propagande, kajti Lev Tolstoj ni bil nikoli brezbožnrk, dasi je prišel v hud konflikt s pravoslavjem in je bil izobčen iz pravoslavne cerkve. Odlični inozemski gostje in velika večina ruskih intelektualcev je sprejela to resolucijo z velikim odobravanjem. Toda sovjetski vladi se je Aleksandra Lvovna zelo zamerila. Včasi sklene sovjetska vlada pod pritiskom razmer kompromis in za t is ne eno oko. ne trpi pa. da bi prišlo to v javnost. Sovjetski tisk ;e začel odkrito napadati hčerko Tolstega. Bila je prisiljena nastopiti v svojo obramb^ javno in 22. septembra >e priobčila v moskovskih »Izvestjah« članek, v katerem ie skušala naslikati konflikt kolikor mogoče nedolžno. Toda uredništvo ji ie odgovorilo zelo osorno. Sporočilo ii ie, da vlada tudi v Jasni Poljani ne trpi nobenih izjem, da se klanja spominu vsa sovjetska Rusija, da pa ne trpi, da bi v Jasni Poljani kaotični Tolstoj-filozof nadvlad al Tolstega-nmetnika. Posledica konflikta bo najbrž ta, da bo Aleksandra Tolsta izgnana iz šole svojega očeta. V jubilejnih dneh Tolstega se je pojavila v Moskvi bogata literatura. Državno založništvo ie pričelo izdajati temeljito komentirane zbrane spise Tolstega, ki bodo obsegali 100 zvezkov. Doslej sta izšla 2 zvezka, 5 jih je pa jše v tisku. Zbrani spisi Tolstega bodo izhajali več let. Za jubilej je izše] v novi izdali roman »Ana Karertina«. Zveza ruskih pisateljev je izdala zbornik doslej še neobjavljenih del Tolstega, med katerimi je tudi slabo dramatično delo •>OKužena rodbina«, napisano v letih J $63—1864. dalje komedija »Nihilist«, pariški dnevnik Tolstega iz leta 1857 in nekaj manjših razprav, napol literarnih, napol tendencijoznih. med njimi »Kako propada ljubezen a, »Kako umira ruski vojak«, »Oaza« itd. Pušikinov dom v Pečrogradu ie objavil korespondenco Leva Tolstega z V. Stasovom, A. Koni, A. Suvorinom in N. Nemšikovom. Založništvo bratov Sabašnikovih v Moskvi je izdalo v dveh zvezkih dnevnik pisateljeve žene Sofje Tolste in literarno štndijo V. Ždanova »Ljubezen v življenju Leva Tolstega«. Tudi ruska emigracija se je oddolžila pisateljevemu spominu s celo vrsto spominskih, literarno- zgodovinskih in kritičnih del. Temeljito razpravo o Tolstem je priobčila v Parizu izhajajoča ruska revija »Sovremeni zapiski«. —mitiiimimiiiiiii... Mednarodni pustolovec pod ključem V soboto popoldne je prispela v Pf e-rov na Češkoslovaškem večja skupina asirsko - kaldetfskih beguncev pod vodstvom prof. Hirshona Shviena iz vasi Mata v Turčiji. Med begunci je bil rudi trgovec Ardicko Chalin iz kraja Van Ja-vani v Turčiji. Med vožnjo iz Varšave je mož spoznal med potniki svojega rojaka Nikolo Simona, o katerem ve. da se preživlja s sleparijami. Izdaja se za Salam ona Andreja in nastopa tudi pod drugimi izmišljenimi imeni. Trgovec je sprejel sleparja v svojo družbo, da bi ga na Dunaju izročil francoskemu konzulatu, kajti francosska vlada je razpisala nagrado onemu, ki Simona izsledi. Ker je pa imel Simon vozni listek samo do Moravske Ostrave, so ga v Prerovu izročili policiji, ki ga je aretirala. Že oče aretiranega Simona je bil premeten slepar. Izdajal se je za duhovnika in je sleparil potx>zno ljudstvo v Rasiji. Imel je štiri sinove in vsi so se naučili od očeta slepariti. Pred petimi leti je stari Simon umrl in njegovi sinovi so odpotovali v Marseille. kjer so se nastanili pri asirsko - kaldejskih beguncih. Vsi štirje so nevarni mednarodni pustolovci in sleparji, ki jih francoska policija že dolgo išče. Klatili so se po Švici, Belgiji. Holandski, Franciji, Nemčiji, Poljski in Češkoslovaški, kjer so posečali cerkvene dostojanstvenike in pripovedovali, da prihajajo iz Palestine in da so poverjeniki armenskega patrijarha. Na ta način so prisleparili mnogo denarja, s katerim so razkošno živeli. •SCOVFNSKI NAROD* dne 15. oktobra 1938. ^tev '3t3 fiozer de Beatrvoir: Sužnja Kuaia a — Jaz sem, ki sem, — je dejal in sedel v velik naslonjač. — Kaj bi radi od mene, drago dete. Signora Grimani je zadrhtela in zdelo se ji je, da je ta glas nekje že slišala, toda kmalu se je obvladala in odgovorila: — Moja želja se nanaša na to, o čemur sva se dogovorila. — Torej se ne bojite vodice, ki jo vam predlagam? — Zakaj bi se je bala? Kaj ni zaklad mladosti in zdravja, kakor pravi moj preljubi doktor? — To je res, — je zajecljal Cagli-ostro, — to je najzanesljivejši in najmanj nevaren eliksir. Kapljica zadostuje, da se pomladite za deset let. — Za deset let! — je vzkliknila sig-nora Grimani. — Saj to je grozno! Točno deset let je tega, mili doktor rToenix, ko sem spoznala v Benetkah Casanovo. — Kdo je ta Casanova? — je vprašal doktor. — Najbrž bo kak postopač, ki se klati po igralnicah, ali pa sin kakega plemiča, ki popiva po krčmah. To je vzgoja, ki jo nudijo Benetke, kajne, draga markiza? — je nadaljeval Cagli-ostro zaničljivo. _2alibog, mili doktor, Casanova, ki ga gotovo ne poznate in daj bog, da bi ga nikoli ne spoznali, ni več tako mlad. Že dobrih trideset let je tega, ko je ranil moje ubogo srce. ln pred desetimi leti me je zapustil. Morda me je spoznal včeraj pri domišljavi grofici d' Azola, h kateri zahajajo vsi beneški plemiči z dožem na čelu in ji navdušeno dvorijo. Tako propadajo stari običaji Benetk in tu se vidi, kako mladi in stari plemič: nore za vsemi novo tanjam L _ Ne trdim, da grofica d' Azola ni lepa, _je pripomnila signora Grimani. _Živi v razkošju, vsega, kar ji poželi srce, ima v izobilju. Sicer pa, kdo bi ne bil lep v krasni palači ob glavnem kanalu? Katera ženska bi ne žarela kakor solnce. če zro na njo Benetke in njihov dož? Nasprotno pa Če živi človek tako sam zase, kakor jatz, če ima tako ljubosumnega in krutega moža, kakor je Grimani ... Inkvizitorjeva žena se je koketno ogledovala v zrcalu. Signora Grimani je bila nekoč lepa. In dasi je imela za seboj burno preteklost, je bila prepričana, da ie še vedno lepa. Ljubčkov je imela v mladosti toliko, da se vseh niti spominjala ni. Dr. Foenix je kaj kmalu spoznal, kje jo čevelj najbolj žuli. — Grofica d' Azola je nedvomo lepotica, ki je v Benetkah najboli v modi, — je dejal smeje. — Toda od vas je odvisno, da postanete enako lepa. — Kako to? — Ce izpijete nekaj kapljic iz te-le stekleničice... Toda poprej mi morate odgovoriti na važno vprašanje, gospa. Ali nimate slučajno nečakinje ali hčerke? — Da, dragi doktor. Imam hčerko... zelo lepo. Toda hčerka, ljubi doktor, to je datum, to dela žensko staro. Imam jo dobro zaprto v samostanu v Padovi — Z mojim sredstvom postanete v hipu tako mlada, kakor je vaša hčerka. — Se šaKte? — Ne. govorim resno. Bil sem v Franciji, Angliji in na Holandsekm, v vseh teh deželah je moje sredstvo čudo-vato učinkovalo. Neki hesenski grof je pil to čudodelno tekočino samo enkrat, pa je postal tako mlad, da se je njegova rodbina v moji navzočnosti še isti večer posvetovala, da bi mu kazalo natakniti na glavo detsko čepico in mu najti dojiljo. — Križ božji! Kaj pravite, dragi doktor! — Cisto resnico govorim. Ta Casanova vam ne gre iz glave. Saj še ni v Benetkah tako priljubljen, da bi ne mogli znova osvojiti njegovega srca. — Pustiva to! Nedavno me je videl na izprehodu in me ni hotel spoznati. Nehvaležnež! Da. zdaj, ko sem zanj izkrvavela, ko še nosi moje prstane, me noče niti pozdraviti. — To je pa res višek predrznosti. — je dejal dr. Foenix. — Toda glejte, gospa, tu imate črnilo in papir. Pokličiva sem tega krivoprisežnrka Casanovo! — To je moja iskrena želja, — je odgovorila markiza. Toda kaj naj mu napišem? — Nič lažjega. Kar vam pride na misel. Da ga ljubite, da ste ga videli na promenadi in da se vam zdi nesramno, da vas ni hotel spoznati. — To je res. — je odgovorila inkvizitorjeva žena. — A dalje? Dalje mu pišite, da morate poravnati z njim stare račune, da bi ga radi vi« deli in govorili z njim, skratka, da naj se zglasi pri vas. Kar se tiče naslova, pa res ne vem, kako in kaj. kajti Casa-nove ne poznam. Toda moč moje umetnosti mu izroči vaše pismo še predno zapusti nocoj igralnico in pride___ — Pride, pravite, videla ga bom? Lahko mu bom rekla... je vprašala gospa in se pogledala v svoje toaletno zrcalo. — Pride. — je odgovoril doktor z glasom, ki je popolnoma prepričal mar-kiztno koketnost. — Toda ponovno vas opozarjam, da mu morate brezpogojno pisati. Signora Grimani je sedla k pisalni mizi. Ta čas je dr. Foenix z največjim zanimanjem ogledoval pohištvo. Pri bogati večerji, ki jo je pripravila signora Grimani knezu apostolov sv. Petru, je opazil Casanova tajna vratca, ki so vodila v inkvizitorjevo kjižnico. V ozadju te mračne sobe, ki jo je zakrivala radovednim očem velika zavesa, je počivala nedvomno skrivnost mnogih beneških rodbin. Dr. Foenix se je domenil s svojim prijateljem in bil je prepričan, da pojde vse po sreči. Casanova mu je dejal, da najde v inkvizitorjevi knjižnici dragocene podatke o zakladu, ki sta ga oba iskala. — Ste že napisali? — je vprašal gospo. — Evo. tu je pismo, — je dejala in mu ga izročila. Na pečatu je bilo njeno geslo: Ljubezen in ljubosumnost. — Imenitno, — je odgovoril doktor. — Zdai mi pa dovolite, da oddam pismo sam na pošto. In vrgel je pismo v ponev s tlečim ogljem, stoječo pri kaminu. Videč, da je gospa zadrhtela in vzkliknila, je dejal: — Nikoli ne delam drugače. Astarot, duh ognja, me vedno uboga. Predno mine črtet ure, bo vaš nezvesti.... Signora Grimani ga je gledala, kakor gleda vsaka Italijanka čarodeja. Dr. Fo-nix je vzel iz žepa stekleničico. okrašeno z rdečimi trakovi. Ponudil jo je markizi in sam je pil iz nje. Inserirajte v „Slov. Narodu"! Škofov harem v poljskem samostanu Škof Kovalski je bil obsojen na 4 leta ječe. — Mož je imel 12 žen in 30 ljubic, — «Čudeži» v cerkvi. V noči od četrtka na petek je bil končan senzacionalni proces proti ma-riavitskenru škofu Kovalskemu, ki je bil obsojen na 4 leta težke ječe. Razumljivo je, da je vladalo za porotno obravnavo proti visokemu cerkvenemu dostojanstveniku na Poljskem in v inozemstvu veliko zanimanje. Izpovedi prič so bile res senzacijonalne. ker so spravile na dan škandalozne orgije, ki jih je prirejal škof v mariavitskem samostanu. Med razpravo so dve uri čitali dnevnik redovnice Tolpehove. v katerem popisuje do najmanjših podrobnosti orgije z obtoženim škofom. Pozneje je škof to redovnico spodil iz samostana. Kovalski je prirejal orgije v samostanu že od leta 1926, ko je bila ustanovljena med redovniki mariavitska sekta. Skof je često vabil nune v svojo celico in ko je spoznal, da človeku ni dobro samemu biti, je ustanovil posebno sekto, da bi lahko nemoteno užival ljubavne sladkosti. Sam se je proglasil za poglavarja sekte, češ, da je poslan od boga. Leta 1924 je moral plačevati vsak član sekte dva cekina davka in denar si je škof pridržal. Za časa okupacije Poljske je Kovalski pomagal Nemcem in je zakrivil veleizdajo. Poleg te ga je bil obtožen mnogoženstva. Bil je 12-krat oženjen in za nameček je imel še 30 ljubic. Priča Wasi!ewska ;e izpovedala, da se je rodilo za Časa njenega bivanja v samostanu nunam 6 otrok in da je bilo še več nun nosečih. Priča Mazurova, ki je bila nekaj časa učiteljica na dekliški šoli v samostanu, je izpovedala, da je dobila kma'u vtis, da je samostan škofov harem in da so vse mine njegove odaliske. Celo med poukom je škof klical k sebi dekleta Nekoč je izjavil, da hoče izpremeniti samostan v raj in da bodo morale hoditi vse nune nage, kakor sta bila Adam in Eva v raju. Zelo obtežilna je bila za škofa tudi izpoved bivšega duhovnika mariavitske sekte Banasaka. Mož je zapustil samostan po konfliktu, ki je nastal med njim in škofom zaradi mističnih zakonov. Kovalski je skušal Bana- saka prisiliti k orgijam in ga oženiti : nuno Irm-o, s katero ie Lin^l šrcof 1 let ljubavno razmerje V Lodzu je proda pred leti za 32.000 zlorov hišo, ki je bila last samostana. Denar si je seveda pridržal. Presenetljiva ie bila tudi izpoved inženjerja Zaremskega iz Varšave, ki je pripovedoval o čudežih v cerkvi Lesz-nic. Čudeži so se godili 1. 1909. Orgle so same igrale in cerkvena vrata so se sama odpirala. Vse te komedije so pa uganjali člani mariavitske sekte. Nuna Rafaela je Zarembskemu pripovedovala, da se vrše v samostanu vsako noč orgij in da bi rada pobegnila. Toda Kovalski je ni izpustil niti proti visoki odškodnini. Poljska javnost je sicer zelo bigotna, vendar pa ni zadovoljna, da je bil obsojen Kovalski samo na 4 leta V Pragi so odkopali že 43 trupel Razvaline porušene hiše v Pragi še vedno odkopavajo. Stroški za razkopa-vanje in odvažanje materijala bodo znašali najmanj 500.000 Kč. V soboto zvečer so našli delavci ob steni sosedne hiše še štiri žrtve. Kopati so morali nad dve uri, da so trupla odkopali. Število žrtv je naraslo na 43. Včeraj bi se moral vršiti skupni pogreb žrtev stavbne katastrofe, toda občinski svet je sklenil, da se pogreb preloži na jutri dopoldne. O katastrofi je napisal predsednik češkoslovaške inženjerske zbornice ing. Kalbač obširen članek, v katerem kritizira razmere, ki vladajo v češkoslovaškem stavbarstvu. Ministrstvo javnih del pripravlja že od prevrata nov stavbni zakon, ki pa bo že zastarel, še predno izide. Zlo tiči v tem, da v parlamentu in v vladi ni nobenega tehnika. Vsakokratnega ministra javnih del določijo politične stranke in doslei tern mesta Še ni zavzemal noben tehnik. Pri novem stavbnem zakonu se ministrstvo sploh ni zmenilo za nasvete tehničnih korpo-racij. Krivda na katastrofi zadene torej v prvi vrsti vlado. Šele v drugi vrsti so odgovorni stavbniki, ki delajo s slabim materijalom in v največji naglici. Ob&taa L.{ubijana Heatni pogrebu i&roa Angela Barforfer ioj. Lukniš, trgov a v Ljubljani, naznanja lužno vest, da je njena iskrenolub i jena sestra gospodičia Vera Lukniš v sobo'o dne 13. t. m. po dolgi mučni bo'ezn', pie-v dena s tolaži! i sv. vere, mirno v Gospodu zasoala P »tfTeb nepozabne okojnice bo v torek, dne 16. t m o i * uri pop. iz deželne bolnice na pokopa- i šče k Sv. K''zu. V Ljub Jani, - ne 15. oktobra 1928. PLANINKA lIMvimi CA 7. prenavlja, čisti in žuje kri izboljša slabo prebavo, slabotne delo tanje črevea, oapihova* vanje, oboi en j a mokraćne fcislme, Jeter, žolč« ie žolčni kamen. Vzpodbuja apetit in tzborno učir> lenje pri arteriosklerozi - »planinka* čaj je pristen v plombiranih pa« retih po Din 20— s na* pisom proizvajalca: LEKARNA BAHOVEC Lfvbtjena. Kongresni ?rg fDobi *e ▼ vseh lekarnah) Snežne čevlje in galoše laite pravočasno v po pravilo tvrdki M. TREBAR, T fnbliana, Sv. Petra cesta štev, 6 L Miku! LJubljana, Mestni trt 1! Ti ■ mm \mm 11 prtperett mit » nftrtilkn ta spre tifihA nfit 0 ^ ,«pmila st inriijf)* ttlro n »liiteu Potrti globoke žalost javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsegamočni poklical k sebi našo zlato mamico, staro mamico, teto, taščo, gospo Marijo Prijatelj po dolgi, mučni bolezni, previđeno s tolažili sv. vere v 68 leiu starosti. Pogreb nepozabne se vrši v torek, dne 16. oktobra 1928 ob 9. uri dop. Tržišče, 15. oktobra 1928. Žalujoče rodbine Prijatelj — Omahen. PERJE, PUH IN KAPOK PRIPOROČA A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA Najboljši liker I zaiejodecje J Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotojrat H u sos ritbSer. LJubljana, Sv Petra cesta U. 25 89/1 Zastopnik obiskujoč privatne stranke v S Love ni jn, sprejme prodarjo primernega predmeta katerekoli stroke. Ponudbe na upravio tega trsta pod »Zastopstvo 1972«. Stanovanje obstoječe iz dveh. treh ali karih sob, kubrnje in prittklm. »šče mirna aradntska družraa za takoj ali I november 1928 Cenjene ponndbe po možnosti z navedbo mesečm-oajemnhre. se t>ros na uprav*-►Stov Naroda« pod Šifro »Vselitev I8b0* Uradnik s prakso tudi v lesni s.roki. išče službo. Zmožen slov., nemškega, talijanskeza rn nekoliko francoskega jezika. Nastopi lahko takoj Ponudbe na upravo tega Usta pod »Zmožen 1853«. Angl eščino poučuje Miss Farler. Dvorakova ulica 3. III. Hiša Tonnies-Obnova. 1971 Dieselov motor aH motor na sesan! plin, 40—50 MP, v neoporečnem stadiju, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na Stjepan Rupčić, Sisak. 1981 Otroški voziček železno peč (gašpeirček) in ntskaj pohištva poceni prodaim. Naslov na upravništvo Usta. 1983 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo hi posebnim vhodom. 20 min. od cen-&ra, taik o«j oddam bo lošemu gospodu Ponudbe na upravo lista pod »Zračna»/1950. Službo vratarja ali nočnega čuvaija Sče invalid. Ponudbe na upravo lista pod •TakojŠ-nja nastop/1978. Odlični šlezijski premog in koks, promptno iz skjadi&ča ter trboveljski premog dobaser uisair.iii racunsk h *oiirnin. r.«mno/i.a ph, »iot. m mm*% s± 2% »M Z* ^«1 nbu.nov alit* č|i Podružnica LJUBLJANA, Mestni trg št. 5 Ahliaciii'i Banke čehoslovaških legi), Praga Obavlja vse bančne Dosle naikulantneje. sprejema vloge na tekoči račun in na hranilne knjižice Pooblaščen! orodaialec srečk državne loteriie Prodaia drž. sreči« na obroke Prodala in nakuD deviz in valut Brzoiavnj naslov: Komercbanka — Telefon: 2005. PoŠt bran -i? 5tpv M 320 Urejuje. Ju*ip Zupaućić. - l* aJMArudnc Osfc«uiio»: tri« Jeseriet - £m oprt*© lo u»cr*tuJ dd U>t«. Oton Chnatoi - v* • Ljubljani SB