Št 56.
V Ljubljani, sreda dne 27. aprila 1910.
Leto I.
* Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/26. uri zjutraj, « ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-nlštvu mesečno K 1’—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28’—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. :
Tako je rekel Zaratustra.
Zaratustra se je zbudil, voščil sam sebi dobro jutro, vstal iz postelje, stopil k oknu in pogledal proti nebesom. Njegov zaspani obraz je takoj oživel, ker njegove oči so zazrle temne oblake, ki so plavali nad zemljo slovensko. Vesel je bil Zaratustra teh temnih oblakov, ker je videl v njih simbol razmer, ki vladajo že tisoč let na Slovenskem in za to je Zaratustra, mesto jutranje molitve, zapel z največjim navdušenjem himno temi, ki naj bi popolnoma zakrila zemljo slovensko, s katere
mora zginiti poslednji žarek svetlobe----------
V	tem se odpro vrata in v sobo stopi veselo in razposajeno mlado »Jutro**, povleče modrega Zaratustro poredno za rokav in se veselo nasmeje, da se je smeh razlegal po celi hiši. To je v veliki meri razburilo živce Zaratustrove, ki je v hipu pozabil na lepe temne oblake in na svojo himno, postavi se jezno pred »Jutro** in ga radi njegove razposajenosti dobro okrega. Tako je rekel Zaratustra:
„Ti si nestvor, ki prinašaš nemir v idilične razmere na Slovenskem. Tvoje vedenje je tako, da se mora vsak soliden državljan zgražati nad njim, ker resno govoriš vsaki dan besede, ki so se dosedaj izgovarjale samo ob nedeljah in zapovedanih praznikih in še to samo radi lepšega, brez vsakega namena hujskati ljudi, da bi se po njih ravnali. In ostre so Tvoje besede, ker govoriš ono kar misliš, med tem ko se je večina tvojih tovarišev že privadila na to, da ne misli nič več, nego so dali meni, izkušenemu možu, polnomoč da mislim mesto njih in tako so zadovoljni oni in zadovoljen sem jaz, a najbolj zadovoljni so oni, ki so me poslali v te kraje da nadzorujem tuja dejanja, besede in — misli\
„Jutro“ je začudeno gledalo modrega Zaratustro a ta se nasloni na mizo in
začne bridko plakati-------------
Tako je rekel Zaratustra:
»Mirno je bilo moje življenje, dokler nisem začutil tvoje razposajenosti, ki mi dela take skrbi, da ne morem dobro spati, ker mi luč, ki jo ti prinašaš v to blaženo temo, ščegeta trepalnice in odpira trudne oči. Navajen sem na temo in ne prenašam svetlobe; navajen sem na to, da gledam okolu sebe samo ponižnost in ne prenašam
tvoje drzne samozavesti--------------
»Jutro" je vedno bolj strmelo, hotelo je nekaj reči, ali Zaratustra se vstraši, pokliče svoje hlapce, ki mladega grešnika dobro zvežejo, da se niti ganiti ne more in potem šele se mu približa Zaratustra z velikimi škarjami in ga začne v sveti jezi — striči. Pa ne da bi ga popolnoma ostrigel, nego mu odreže lase samo na nekaterih ’ ,tak°> da se je videla bela koža in ta o našemljeno „Jutro“ zapodi iz sobe, v trdnem prepričanju, da ga bodo lojalni dr-
žavljani zasramovali in norčevali se iz
njega-----------
Ali tu se je Zaratustra zmotil. Lojalni državljani so bili za hip presenečeni pri pogledu na tako neusmiljeno mučeno „Jutro“, potem so ga obkolili in ga slavili
—	kot mučenika in »Jutro** je šlo v triumfu od hiše do hiše molče, ker govoriti ni smelo, ali njegov molk je povedal več kot bi izrekle najsamozavestnejše besede, več kot bi povedala najostrejša obsodba teme in najnavdušenejša himna svetlobi — In gubili so se oblaki, a modri Zaratustra ni rekel nič več, ker je same žalosti in jeze pozabil oba deželna jezika------------
Iz slovenskih krajev.
Spodnja Šiška.
Na naslov narodnjakov v Spodnji Šiški. Zadnje čase so se razmere v Spodnji Šiški tem nekdaj tako narodnem kraju zelo — bodisi v narodnem kakor političnem oziru — poslabšale. Nemec v družbi klerikalca gospodari v narodni Šiški. Dotičniki pa, ki so pripomogli s svojo nedelavnostjo našim narodnim in političnim nasprotnikom na krmilo, ne ganejo rok, ne zmenijo se za to, da jim gospodari tujec. Lotila se jih je malodušnost, pogum jim je padel in človeku se zdi, da so s tem, da se v Spodnji Šiški germanizuje, da si Nemci utrjujejo svojo postojanko — zadovoljni. Vsaj vidi se tako. Pač je še nekaj narodno čutečih mož, ki so si stavili nalogo razmere v občini v ^narodnem in političnem oziru popraviti. Človek bi mislil, da se bodo tem priklopili vsi oni, ki čutijo narodno in katerim je na tem, da postane Šiška zopet ono kar je bila. Pa temu ni tako! Mesto, da bi vojevali boj proti skupnemu narodnemu nasprotniku, lotili so se, in to zgolj radi osebnosti — narodnih društev v Spodnji Šiški. Njih delovanje v tem oziru bo potreba dati javnosti v vpogled, da javnost zve, za te dične — narodnjake. Za danes naj zadostuje to! Prizadetim pa kličemo: Pustite narodna društva v miru, ne skrunite si rok s tem, da ubijate delo, ki je bilo s težkimi žrtvami napravljeno! Poprimite se dela, pustite osebnosti in ne ubijajte radi oseb narodnih društev. Naj Vam bodo te vrste v opomin. Ako pa kljub temu, da se Vas sedaj poživlja na skupno narodu koristno delovanje, ne odnehate od judeževega dela, potem pripišite sebi ono kar pride.;
Novo mesto.
Uboj zaradi dekleta. V nedeljo so se fantje iz Ločne in Drske sprli zaradi nekega dekleta. Ko je šel 19 letni posestnikov sin Josip Medved doma iz Ločne iz sosedne Kosove gostilne ter začel govoriti z gostilničarjevo hčerjo, ga napade znani pretepač Alojz Lukšič iz Drske z nožem, s katerim je Medvedu prerezal žilo dovodnico na nogi. Medved je vsled izkrvavljenja umrl.
Ubijalec pa se je včeraj opoldne v zaporu obesil.
Poskušen samomor — zape-. j a no dekle. V vodo je skočila v mraku 25. t. m. vpokojenega finančnega nadpaz-nika hči M. H. v Novem mestu. Bila je zelo sladko ginjena in v tem razpoloženju storila sklep, ker je že življenja trudna, da jo reši
—	Krka. A glej, roka prihitečega fanta Tone Košička v Novem mestu jo reši tega groznega čina, potegnejo iz vode in odpelje s pomočjo dijakov na dom očeta. Nesrečnica baje zelo tarna, ker je njen bivši ljubljenec
B.	lekarnar v Novem mestu, katera ljubezen je rodila sad, njo zapustil in čisla sedaj drugo novomeško devico. Rešena, zatrdila je: »sedaj ste me rešili, a drugič me ne boste**.
Orožna eksplozija v Trstu.
Uničujoča moč pogubonosnega elementa pokazala je zopet enkrat strašne njene nasledke v vsej svoji grozoti.
Tržaška kronika registrira zopet tri človeška bitja, ki se bore s smrtjo.
Nekaj minut po deveti uri dopoldne začuli so v bližini nesreče se nahajajoči ljudje grozen pok. Ljudje so hiteli na ulico in v malo trenotkih nabralo se je vse polno občinstva po Piazza dclla Borsa, ulici Canal piccolo in ulici Cassa di risparmio. Ravno na vogalu zadnjih dveh omenjenih ulic stoji ponosna nova Dreherjeva palača, ki je bila šele pred kratkim dogotovljena, v pritličju pa so se še delale priprave za restavracijske prostore Dreherjeve pivovarne. P lino v e cevi, ki so bile napeljane pod poslopjem so se iz dosedaj neznanega vzroka odprle ter napolnile s plinom vse prostore restavracije. Vsled preobi-lega plina pa je nastala tako silna eksplozija, da je v hipu vrglo na ulico 5 mm debele šipe ter jih zdrobilo na drobne kosce. Tri po 2 metra široka in ravno toliko visoka okna so popolnoma uničena in veliki železni rol6 so bili vrženi 5 metrov daleč v poslopje stare borze, kjer je razbitih več šip. Vrata nasproti se nahajajoče pošte za prtljago so udrta.
Drugih 5 oken nove restavracije, kjer se je zgodila eksplozija so uničene le šipe, medtem ko so železni »rol6“ le izpahnjeni iz tečajev. Strop se je ponekod udrl in stopnice v prvo nadstropje so porušene. Tam se nahajajoči delavci so vsi več ali manj ranjeni, najhujše pa so ranjeni trije, posebno eden bo težko okreval. Zdravniška postaja, ki je prišla takoj na lice mesta je vse tri spravila v bolnišnico. Medtem, ko so slučajno se tam nahajajoči zdravniki v bližnji lekarni
Vielmetti obvezovali rane manj ranjenim. Večina vseh, ki so šli v usodnem trenotku eksplozije po imenovanih ulicah šobili ranjeni od kosov stekla. Med ranjenimi so tudi tri gospodične.
Takoj po eksploziji prihiteli so gasilci z avtomobilom, da so zabranili še večje nesreče, nakar so se kmalu nato odstranili. Močni kordoni policije so zadrževali občinstvo, ter zaprli za nekaj časa vsak prehod v ulici Canal piccolo. Posebno opoldne je neštevilno občinstvo prihajalo na lice nesreče pobirajoč steklo, ki je bilo raztreseno daleč okrog, v spomin na grozno — eksplozijo. Privojno Vam pošiljam en vzorec.
Vaš naročnik:
Fran Radešček.
Prisrčna hvala, gospod Radešček, na vposlanem zanimivem poročilu. Želimo in se priporočamo, da bi se po Vašem res hvalevrednem vzgledu ne le v sličnem, marveč v vsakem količkaj važnem slučaju ravnali tudi vsi ostali naročniki in čitatelji »Jutra*. — Vposlani »corpus delicti** kos razbite šipe je na razpolago v našem uredništvu.
Splošni pregled.
Volitve na Francoskem.
Pri letošnjih volitvah je priborila francoska vlada veliko zmago, iz 597. volilnih okrajev so dozdaj znani rezultati 537 volitev, v 232 slučajih je potrebna ožja volitev, rezultati 6 volilnih okrajev v kolonijah še niso znani. Izmed izvoljenih 357 poslancev je 57 republikancev, 154 radikalcev in soci-jalnih radikalcev, 10 neodvisnih socijalistov, 28 združenih socijalistov, 43 progresistov, 12 nacijonalistov in 53 konservativcev. Združeni socijalisti so sicer v opoziciji, ali vendar glasujejo v vseh kulturnih ter šolskih vprašanjih z vlado proti klerikalcem. Pa tudi brez njih more vlada računati na 221 somišljenikov. Izmed ožjih volitev je vladi takorekoč zagotovljenih še 150 poslancev, tako da bo v novi zbornici razpolagala z dvetretjinsko večino. Vladni listi poudarjajo zmago republikanske in demokratične ideje, da so volilci storili svojo dolžnost, kar je vrglo trditve nasprotnikov republike in parlamenta, ki so vedno trdili, da je ljudstvo napram sedanji vladi malomarno !
Kreta.
Zastopniki turške vlade so izročili vladam, ki so zaintresovane v kretskem vprašanju noto, da bi Porta v slučaju, ako prisežejo kretski poslanci na ime kralja Grkov, smatrala to kot kršenje turške suve-renitete; obenem poživlja države, da naj to preprečijo, ker sicer bi morala Porta sama posredovati.
listek.
ARTUR SEVER.
ŽENA.
Roman.
Epilog.
[41]
V	teku časa svojega zakonskega življenja je Rene spoznala, da je prikovala svoje mlado telo k telesu napolmrtvega človeka, ki ga ni rabil drugače nego takrat, ko so se v njem prebudili spolni nagoni, ko se je njegovo izžeto m premrto telo streslo v divji strasti . . .
In takrat je Rene občutila, kako smrtno sovraži tega človeka, izogibala se ga je, bežala pred njim, z vso silo se je branila njegovih ljubeznjivosti.
Dnevi so ji minevali v vednem strahu Pred nočjo . . . bala se je noči, bala onih Gmotnih ur, ko sc ji približa Potrato, ko Se je oklenejo njegove mrzle drgetajoče r°ke, ko zagleda pred sabo njegove mokre °V1 • • • ah pfuj... kako mrzlo in trdo je nlegov0 telo ...
Ah, kolikokrat bi ga najraje zagrabila . . Vrat in ga dušila, dušila toliko časa, da 1 °stal mrtev v njenih rokah.
Ali vendar se je bala, ni še bila iz-
polnjena njena zadnja in največja želja ... ona je hotela njegovega denarja, njegovega premoženja, potem pa stori nekaj, kar jo mora oprostiti teh neznosnih vezi.
Potrato seveda v svoji naivni zaljubljenosti ni opazil ničesar, bil je še vedno kot prvi dan prepričan, da ga Rene ljubi, da mu je sledila edino le iz ljubezni . . . zato pa ni opazil njenega sovraštva, zato ni čutil kako kačje mrzle so bile njene ustne, kako mrtvaško ledene njene roke, kako so se zajedali njeni prsti v njegovo telo — a on je povsod videl le ljubezen, povsod le plemenite čute ...
A Rene je sovražila in zaničevala starca, ki je izrabljal njeno mlado telo . . . In večkrat se je vprašala: Ali je žena res samo zato na svetu, da mora vedno in vselej ugoditi in zadovoljiti moško pohotnost? In bolj ko je Rene premišljevala to, tembolj je sovražila svojega soproga . . .
Trden in odločen je bil njen sklep, da se mora znebiti njega, ki ga je smatrala kot neko potrebno zlo.
A predno stori odločilen korak, mora biti popolnoma varna in zagotovljena, da pripade yse njegovo premoženje nji sami... pregovarjala in pregovarjala ga je na vse načine, dokler se slednjič res ni dal pregovoriti in napravil je oporoko, ter imenoval svojo ženo kot popolnega in edinega
dediča svojega premoženja. — Sedaj je bila Rene na cilju, ničesar drugega ni več premišljevala nego to, kako bi se na najlepši način rešila.
Ali naj se posluži sile, zločina, ali naj ga vara, ali naj ga z nezvestobo privede v obup? Ne, starec je zvit in bi se lahko v zadnjem trenotku maščeval . . .
In njena rafiniranost je slednjič našla način, ki si ji je zdel najboljši . . .
Ubiti ga mora ravno s tem, kar je njemu največji užitek največja slast . . . ubiti ga mora s strastjo, divjo pohotnostjo... Poznala je njegovo spolno nebrzdanost, zato je bila prepričana, da ga na ta način najložje ubije . . .
Dati in nuditi mu vse, kar more dati možu žena, razburjati ga do skrajnih mej, mučiti in trpinčiti ga, dokler ne omaga, dokler se ne zgrudi pred njo uničen in ubit!
Rene je vedela, da je to edina in najboljša pot, ki jo pripelje do cilja ... do popolne svobode . . .
In takoj je začela izvrševati svoj načrt; kar naenkrat je spremenila svoje obnašanje napram soprogu, obsipala ga je z vsemi mogočimi ljubeznivostmi; njena rafiniranost ni poznala mej, vsaka njena kretnja je bila tako zapeljiva, vsaka njena beseda tako vabljiva, njeni poljubi tako opojno-strastni,
njeni objemi tako koprneči, da je bil starec ves srečen in zadovoljen.
Z vsemi močmi svojega izžetega telesa, z vso silo svoje premrte duše je užival, kar mu je nudila Rene . . .
Noči so se spreminjale v divje orgije . . . zmagonosne orgije žene nad slabotnim možem ... in starec ni mislil ničesar, ni čutil, kako mu pešajo moči, kako se tresejo njegove roke, kako se solze njegove oči . . .
Bil je srečen!
Rene pa je z veseljem opazovala propadanje in slabljenje zaljubljenega starca. Njene demonske oči so se svetile satanskega veselja, ko je videla, da je starec onemogel, ko ga je gledala, kadar se je s počasnim utrujenim korakom pomikal po sobi, srce ji je utripalo veselja, ko je slišala njegov hripavi in zadrt glas, ko je videla njegove udrte oči . . .
A prenehala ni . . . do konca mora izvesti, kar je sklenila . . . usmiljenja ni poznala nikdar, posebno pa ne usmiljenja do človeka, ki je kupil njeno mlado telo v svojo zabavo ... In s smrtjo mora plačati to svojo kupčijo! In dan za dnem je bila bližje svojemu paklenskemu cilju.
(Dalje.)
Dnevne vesti.
Zopet pobeljeni. G. Trenz se nam zdi — in to, kar se nam zdi, če že zopet pobeli, naj nam vsaj ne zameri — kakor lev. O njemu, namreč o levu pripovedujejo da kadar se je nasitil mesa, počiva v svojem brlogu, da prebavi preobilo zaužito hrano. In naš državni pravdnik g. Trenz se ravna po levovem receptu. Kadar ga prime,
Ia začne s svojim svinčnikom neusmiljeno lati po slovenskem časopisju. Potem pa
—	tega še nismo dognali — ali ga tako vest peče za storjene grehe, ali se ta neznosna persekucija slovenskega časopisja navsezadnje tudi njemu samemu zazdi že preveč odurna, eno ali drugo, gotovo je, da si g. Trenz po takih morijah rad privošči počitka. Vsaj za nekaj časa. Pa kakor hitro ga zopet prime — tudi tega še ne vemo — ali slast po zaplembah, ali škodoželjnost, ali maščevalnost proti uredništvu, ali le sam ljubi dolgčas — skratka: kadar ga zopet prime, tedaj njegova roka zopet neusmiljeno mori črne črke nedolžne vsebine po belem papirju. Včasih se nas pri tem oprijemlje vtisk, da je tako preganjanje že višek smešnosti, abotnosti, da ne omenjamo še drugih morda še primernejših izrazov s končnico »sti*. In ta vtisk bi imeli tudi pri včeraj zaplenjenem uvodniku „Ob-lomovstvo* ter notici »Arnošt Win-discher*. Pa nekatere priče pripovedujejo, da je g. Trenz noč od ponedeljka na torek zelo slabo prespal in da je v silnem razburjenju zjutraj že malo zapoznjen »letel* po ljubljanskih ulicah v levov brlog, smo hoteli reči, v justično palačo. In zato mu včerajšnjih zaplemb toliko ne zamerimo. Da mu pa o tem, očividno osebnem preganjanju svojčas na drugem mestu še kaj drugega povemo, na to se g. Trenz blagovoli pripraviti.
»Hofrichterijada* strašna *pplonil-jada“. V zadnjem trenotku za današnjo izdajo od zunaj došla poročila so povzročila odložitev našega glede slučaja Logatec za današnjo številko pripravljenega poročila. Nekaj važnejšega pa moramo že danes omeniti. In to je: Cel a stvar v slučaju poskušenega umora s strupenimi pilulami v Logatcu, je tako temeljito zavožena, dk se moramo tudi mi strinjati iz izjavo v tej celi preiskavi »na lici mesta* poučenega poročevalca iz »turške* tiskarne. Ivan Zlobni je namreč dejal: »Cela preiskava je temeljito „za-furana*. Ta zadnji izraž sicer ne radi registrirano, ampak, storimo to, da varujemo avtoriteto izvirnika. Že dafies se akti cele preiskave lahko sklenejo, zvežejo v »fascikel* ter plodonosno nalože v arhiv c. kr: deželnega sodišča v Ljubljani. Obresti, ki bodo iz tega kapitala tekle, naj služijo g. pl. Grasselliju v primerno poznejše ravnanje, da so sThčaji, ki nikakor ne spadajo popreje v širšo javnost, predno je v mestih, kakor je Ljubljana, policija ugotovila vsaj prve predpogoje za nadaljno zgradbo v rokah le izkušenega preiskovalnega sodnika. In tak slučaj je slučaj Logatec. In prvi pogoj za preiskovalnega sodrtika je bil in naj ostane na vse večne čase ta, da mora biti preiskovalni sodnik vsaj dober, če že ne jako dober kriminalist. — Konečno še nekaj na naslov g. predsedniku c. kr. deželnega sodišča: Povejte nam, od kdaj sta postala naša »tovariša* iz Kna-flove in Kopitarjeve ulice uradna glasila gg. preiskovalnih sodnikov c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani? Kadar — kakor ste včeraj storili — zopet povabite oba omenjena »tovariša* od 12. do pol 1. ure v svrho takih informacij, kakor smo jih o slučaju Logatec čitali sinoči v dozdevno Vaših liberalno-klerikalnih
Mali listek.
Književnost, gledališče, umetnost.
Slovenska Talija v sezoni 1909/10.
(Dalje.)
Tudi v minoli sezoni smo imeli v Ljubljani dramo, opero in opereto, torej vse stroke dramatske umetnosti, izvzemši balet. To je za en zavod preveč. Pri sestavljanju reportoirja se je bilo ozirati na število in sposobnost angaževanih členov, na razpoložljiva sredstva (kostume, dekoracije in rekvizite) ter na višino zahtevanih tantijem in odškodnin za uporabo materijala. Ozirati pa se je moralo tudi na želje in okus stalnih abonentov. Seveda vsakomur in vselej ni možno ustreči, kajti ljubljansko občinstvo je zelo različno in so okusi naravnost nasprotni. Nekateri so zahtevali več predstav klasikov ali težkih literarnih tragedij, drugi bi radi gledali le veseloigre in burke, tretji zahtevajo najmodernejše literature, četrti pa le šaljivih pikanterij, zakaj v gledališče hodijo le po zabavo in po »prijeten počitek po trudapolnem dnevnem delu*. Nekateri so zahtevali le opernih predstav in sicer težkih modernih novitet, drugim pa so ljubše stare opere čim lažje melodike. Velika večina si je želela le čim največ novih
glasilih, nikar ne pozabite, da izhaja v Ljubljani tudi dnevnik »Jutro*. Ako ga, kakor Vaš mlajši kolega g. pl. Grasselli, še sedaj ne poznate, informirajte se pri Vašem starejšemu kolegi gosp. Trenzu. Ako vživa »Jutro* dolžnost jedna ko p ravnosti pri vsakdanjih zaplembah, priznajte tudi državljansko pravico: Pred zakonom smo vsi jednaki! Vaših lastnih in izjem Vaših gg. kolegov pa »Jutro* kratkomalo ne bo več trpelo!
Konec sveta bo že 19. maja ko trči Halleyev komet ob zemljo. Tako nam vsaj zatrjuje prve vrste narodna tiskarna »Buch-druckerei in Krainburg*, ki je dala po vseh ljubljanskih vogalih, po kavarnah in gostilnah deloma prilepiti, deloma razobesiti plakate — nekaterim se zdi — s prav umazano čifutsko reklamo. O tej reklami, ki po splošnem mnenju dela sramoto ne le celi Ljubljani, marveč celemu slovenskemu narodu, se bo dalo še kaj govoriti. Vsaj takrat, ko bodo viri, ki so ta čudni „Halleyev komet* iz Kranja zanesli v Ljubljano, dosledno preiskani. Za danes se obračamo na mestni magistrat in c. kr. deželno vlado z vljudnim vprašanjem in sicer na prvega: Ali taka reklama služi Ljubljani v čast? In na c. kr. deželno vlado: Ali se o Halleyevem kometu z ozirom na izdani ministrski ukaz taka reklama in taka kričeča špekulativna pisava dotične brošure strinja z besedilom, ozirom tendenco ter namenom ministrskega ukaza? Kaj misli c. kr. deželna vlada ukreniti ? Ali ji je znano, da se ljudstvo ob taki reklami in ob taki i pisavi prav po nepotrebnem razburja, posebno če se pomisli, s kako premeteno špekulacijo je sestavljena vsebina lepakov in nič manj tudi brošure. In če se konečno uvažuje, da je s to reklamo ne samo Ljubljana ampak postlana kot z listjem in travo tudi cela Gorenjska in druge sosedne dežele. Na nekaj pa hočemo c. kr. deželno vlado še pozneje opozoriti. Za danes le toliko, da bi bilo v interesu javnosti in še posebej ugleda stolnega mesta Ljubljane nujno želeti čimprejšnji odgovor na naša današnja vprašanja!
24 dni iz Brežic v Ljubljano. Da se dobe pri nas in še v današnjih časih jako hitre pošte, za to ima nek ljubljanski trgovec na Sv. Petra cesti imeniten dokaz v roki. Dne 2. aprila v Brežicah oddana po-pdlrioma pravilno, razločno naslovljena dopisnica je dospela še le dne 25. aprila v roke naslovljenca. Katera'pota je dopisnica hodila iz Brežic v Ljubljano, to še ni znano. Le poštni pečat in čas oddaje in sprejema dopisnice nam nedvomno dokazuje, da je bila ta pot iz Brežic v Ljubljano dolga celih 23, oziroma, če uvažu-jemo, da bi bila lahko že isti dan v Ljubljano došla, ne celih 24 dni. Na vsak način jako
—	hitra pošta.
Zvezo slovenskih katoličanov in nemških protestantov sta sklenila in potrdila: katoliški duhovnik, doktor raznih == slovji, kranjsko-deželni finančni minister, urednik in sotrudnik raznih od Kranjske šparkase plačanih, od samega knezoškofa blagoslovljenih listov itd. velemali gospod dr. Lampe, zastopnik čez pluča in jetra strogo narodne Vseslovenske ? Ljudske? Stranke, s protestantom, Nemcem, baronom Bornom, kateremu je ena divja koza več kot deset človeških življenj, in o katerem se govori, da je svojim lovcem ukazal vsakega človeka ustreliti, ki ga zaslede na njegovem posestvu. To zvezo sta sklenila in potrdila pod pogojem: Nemški baron Bom protestant, pošlje slovenskemu katoliškemu duhovniku dr. Lam-petu vsako leto toliko divjih koz, kolikor bo dr. Lampe še takih domačih kozlov ustrelil, kakor jih je takrat, ko se je v njegovi prebrisani glavici porodil kapital-načrt:
operet, a dobili so se zopet nekateri, ki so moderno opereto odklanjali ter so zahtevali starejših operet, češ, da je glasba zamrlih nemških in francoskih operetnih skladateljev boljša od Fallove, Jamove, Lehšrjeve in Oskar Straussove. Vsem tem zelo protivnim željam ustreči je docela nemožno, a gledališče je skušalo nuditi vsakršnemu okusu nekaj. Tako je obsegal damski repertoire klasične stare in nove moderne žaloigre, veseloigre,1 burke, igre s petjem, bajke in pravljice za mladino. Shakespeare, Schiller, Echegaray, Čehov, Strindberg, Bjornson, Maeterlink, Roberto Bracco, Henry Bataille, Michačlis, Mangham, Zapolska, Šubert ter različni francoski in nemški najnovejši dramatiki so prišli do besede na našem odru. Uprizarjala pa so izključno le taka dela, ki so drugod že opetovano preizkušena, ki so imela na drugih odrih prav posebne uspehe in o katerih je poročala tuja kritika najbolje. Vzlic temu je pri nas to ali ono lepo delo propadlo, bodisi, ker je bilo slovenskemu umstvenemu in čuvstvenemu življenju tuje, bodisi iz vzrokov, ki jih je že leta 1904 navajal g. dr. Tekavčič: t. j. indolent-nost ali pa nesposobnost posameznega igralca. Ako bi se mogle igre ponavljati, bi se vse hibe premijer odpravile. A reprize so večinoma nemožne. Za vse predstave se je vršilo čim največ možno izkušenj in
odstop deželnega dvorca v last mestni občini proti temu, da mestna občina nasprotno odstopi velemožni deželno-zborski večini svoje stavbišče na Dunajski cesti itd., kjer bi klerikalci postavili monumentalno poslopje svoje peklensko zlobne špekulacije. Vrhutega se dr. Lampe še zaveže, da njegovi najbolj narodni, od Kranjske Šparkase plačani listi ne smejo ne z eno besedo več omeniti: kdo je ustrelil Rožiča na Begunjšici. Te pogodbe ni sestavil slovenski odvetnik dr. Krisper. On je bil le zagovornik nemškega, zaradi dozdevnega umora na Begunjšici osumljenega lovca Eisenpassa. Pač pa je to pogodbo blagoslovil slovenski, od Kranjske šparkase podpirani knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Te zveze bo vesel tudi Primož Trubar. Protestantovsko-katoliški zavezniki nameravajo namreč ravno nasproti Truberje-vemu spomeniku postaviti barako, kjer se shrani poleg prejšnjih, tudi ta najnovejša zvezna pogodba. Pa pravijo, da naši klerikalci niso »moderni*!
The Oliver Tradlng Office. Ali: Angleška kolonija v Ljubljani. Ljubljana v vsakem oziru napreduje. Posebno Miklošičevo cesto si je napredek izbral za svojo nevesto. Zastopane so tu vse narodnosti. V »Unionu* n. pr. so se naselili že lani Culu Kafri, kmalu za njimi je prišel kosmopolit Bračič, ki je pokazal svojo bivšo narodnost s tem, da je poklical ogrsko cigansko bando v Ljubljano. To pa je slovenskega odvetnika dr. Krisperja tako vzbodrilo, da je poslal slovensko deželno zvezo za »premetavanje* tujcev v London, a iz Londona je pa naročil »Tourist Office*, t. j. angleško društvo za proitiet tujcev pri dr. Krisperje-vih podjetjih. Ta prva angleška kolonija se j je nastanila nasproti enakovredne v hotelu »Unionu*. To je pa zopet »dvignilo* tiskarja Bamberga, ki je že itak dolgo študiral, kaj naj bi napravil s praznimi prostori nove hiše na Miklošičevi cesti. Dolgih študij kratek konec je včeraj1 Ljubljana doživela. Pri Bambergu se je naselila druga kolonija Angležev. Za enkrat so prišli le štirje, brez žen in brez potomcev, Enemu je ime The, drugemu Oliver, tretjemu Trading, a četrtemu Office. A v bratski složnosti so si dali vsi štirje napisati skupaj svoja imena. Glej naslov zgo-rej, ali pa če greš po Miklošičevi cesti, poglej na novo firmo na Bambergovi tiskarni. Kaj bodo ti štirje Angleži pravzaprav delali v Ljubljani, to bodo že sami povedali. Mogoče, da so prišli kot kriminalisti na Begunjšico Rožičeva glavo iskat in če jo najdejo, tedaj se gotovo ne bodo branili stopiti v »kompanijo* z dr. Krisper-jevo prvo angleško kolonijo: Tourist Office! Well right! Ljubljana!
Sfidmarkine užigalice na južnem kolodvoru. Sklicevaje se na § 19. tisk. zakona zahtevam, da objavite v prihodnji številki Vašega lista »Jutro* glede goriime-novane notice v 41. številki Vašega lista sledeči popravek: Ni res, da če zahtevaš na ljubljanskem južnem kolodvoru narodne koleke ali pa slovenske užigalice, dobiš vedno enak odgovor: Jih je zmanjkalo! — Res pa je, da imam narodne koleke in slovenske užigalice vedno v zalogi. — Ljubljana, 26. aprila 1910. — Mihaela Svetliči č, trafikantinja na južnem kolodvoru.
iz državnega kolodvora. Že dolgo časa so razmere na državnem kolodvoru v Šiški za nas uslužbence neznosne. Posebno piko imajo na čistilce voz, ki so v resnici največji mučeniki, ki se vsakdo njih, ki prevzame tako delo, takorekoč zapiše smrti. Snaženje po vozovih za raznimi ljudmi, polni oblaki prahu, to gotovo ni posebno zdravo za naša pljuča. Vrhuvsega se nas pa napade še od vseh z najsurovejšimi psovkami. V zadnjem času si je dovolil
gaa-Hii i i i --------------  !--—B—1
za vse drame se je poskrbelo za čim lepšo in primernejšo opremo. Polagala se je pa kolikor pač možno, posebna pozornost na okusnost zunanjega okvira ter se je v ta namen žrtvovalo več ko prejšnja leta, ali pa si je gledališče pomagalo z ljubeznivo pomočjo raznih narodnih trgovcev in zasebnikov. Glede mobilij, preprog, zastorov in drugega pohišnega materijala je namreč naše gledališče še sila revno.
Tudi na izvirno slovensko dramatiko se je naše gledališče rado oziralo ter je uprizorilo 4 izvirne novitete in ponovilo 3 izvirne igre iz starejšega repertoirja. Žal, da je vladna cenzura onemogočila uprizoritev dveh izvirnih del, od katerih je bilo pričakovati baš najboljšega uspeha, to sta Cankarjevi »Hlapci* in Svobodov »Grča*. Tedaj že pripravljenih izvirnih del (Medvedov »Kacijanar*, Detelovi »Dobrodušni ljudje* i. dr.) pa se je zaradi nedostatnega časa odložilo za prihodnjo sezono.
Vobče ima slovenska drama poleg opere in operete tudi pri nas zelo težko stališče. Večina dramskih predstav je bila slabo ali celo zelo slabo obiskana ter so celo stalni abonentje puščali pri dramskih predstavah svoje sedeže prazne. Zato se je izkušalo podati čim hitreje in čim največ novitet; več iger se sploh ni moglo ponavljati, ker je bila že premijera prazna.
neki sprevodnik, da je psoval čistilce s pro-kletimi osli in enakimi priimki! Vse pritožbe ne pomagajo ničesar, zato je dobro, da izve javnost, kako nečloveško se postopa z nami. — Več delavcev državne železnice.
Moda. Dannadan se poroča, kako malo je zalegel Slovencem 20. september. Od kraja je vse kričalo proti Nemcem, ker je bila pač taka moda. Zdaj pa je spet vse pri starem, če ne na slabšem. Pri nas, to se pravi, pri šentflorijanskih rodoljubih, vlada samo moda. Kaj prepričanje, kaj ideje! — Z Jesenic smo čuli, da imajo predsednico ženske podružnice C. M. družbe. Zakaj ? Moda je, da je vsakdo v C. M. družbi in če je še odbornik ali celo predsednik ali predsednica, potem je že »ober-rodoljub*. No, in moda je spet, da prodi-dirajo klerikalci s svojimi vžigalicami proti C. M. vžigalicam. No, in moda je nadalje, da ima predsednica ženske C. M. podružnice na Jesenicah v C. M. nabiralniku klerikalne vžigalice! — Poznam rodoljube in rodoljubinje, ki plačajo vsako leto 2 v za
C.	M. družbo — moda je pač taka! Isti ljudje pa pošiljajo svojo deco v nemške šole —- ker je moda taka! — V Radovljici je »Sokol* ubil »Sokola* radi besede »čuk*. Ubijalec je namreč na videz »Sokol*, ker ; je taka moda, v srcu pa je črni čuk, ker je zopet moda taka! — Perdan v Ljubljani je založnik C. M. vžigalic in vsled tega velik rodoljub — moda. Isti Perdan pošilja čeke z napisom: »Johann Perdan, Ljubljana — Laibach* ker je taka moda! — In tako gre. dalje vse po modi, nič po prepričanju. To so sadovi »rpdoljubne* vzgoje! Ali že skoro izide solnce, ki s svojo jarko svetlobo prežene take rodoljube po modi?
Pomanjkanje mleka na ljubljanskem trgu. Neka gospa nam piše, da že skozi več dni primanjkuje mleka na tukajšnjem trgu. Kdor nima stalno naročene donašalke mleka, jč primoran po več ur čakati na trgu in more biti sploh hvaležen, da dobi za drag denar 1 liter mleka, večkrat pa more z prazno steklenico oditi iz trga. Ih kaj. je temu vzrok? Klerikalci snujejo po celi ljubljanski okolici mlekarne in v iste prodaja kmet mleko, katerega potem pošiljajo v Trst in Opatijo. Skrajni čas je, da tudi naš mestni magistrat oziroma občinski svet kaj ukrene in ustanovi mestno mlekarno, katerb baje namerava ustanoviti.
Ceplenje koz. Počenši z 12. majnikom 1910 se bbdo vsak četrtek popoldne ob treh brezplačno stavile koze1 v veliki dvorani »Mestnega doma*.
Hude ciganke. Kakor znano, sč na Selu nastanjeni ogrski cigani, ki se po ljubljanski okolici bavijo s prodajo raznih prtov in preprog. Pridejo si kupovat tudi v mesto živila. Včeraj pop. so se vračali iz mesta dve ciganki, ena starejša, druga mlajša, očividno mati in hči. Na sv. Petra nasipu, zadaj za dež. bolnico sta se pa kar naenkrat sprli. Starejše je planila na mlajšo, jo obdelovala s pestjo po glavi ter ji izruvala šop lepih črnih las. Pa tudi mlajša teh znakov ljubezni ni mirno držala. Izbila je starejši pipo iz usta (starejša je namreč iz pipe kadila), potem ji je vrgla namizni prt, v katerem je bilo zavito meso in kruh, v Ljubljanico. Šele slučajno na lice mesta došlemu nekemu železničarju se je posrečilo nemirne duhove zopet pomiriti.
Prememba posesti. G. Karol Černe, mesar in posestnik je prodal svoje posesjvo Zagoronice pri Mokronogu za 116.000 K gospodu Jos. Keržiču v Rakitni.
Povest o ljubici nezvesti in Sabljiči zvesti. Tako je bilo. V nedeljo večer se ga je neki topničar nekje v Vodmatu pošteno nalezel. V dotični gostilni je sedela večja družba krojaških pomočnikov. V njih družbi
—	ta smola — pa tudi bivša ljubica kano-
Zato so bile nekatere igre seveda nezadostno pripravljene. Vendar se je, kolikor je dopuščal čas in prostor v repertoirju, gojila drama marljivo, kar dokazuje šteVilo 35 raznih iger, med temi 25 dram. novitet in 10 nanovo študiranih iger iz starejšega repertoirja. Ako bi imela naša publika več ljubezni do drame, bi se mogle mnoge igre ponavljati in izvrstno predstavljati. Za enkratno predstavo pa se marsikak igralec noče truditi. —
Opera se je vzdržala na lanski umetniški višini, a repertoire je za naše gledališče že precej izčrpan ter je težko najti opernih novitet za naše občinstvo in za naša sredstva. Kakor se je uprizorila lani najboljša nova opera svetovnega slovesa z uprizoritvijo Puccinijeve »MadameButterfly*, tako se je uprizorila letos najboljša nova opera d’ Albertova »Nižina*. Poleg teh dveh oper ni najnovejša operna produkcija podala nič zares vzornega, in tudi naj večje avstroogrske opere niso v zadnjih dveh letih podale nič boljšega. Poleg »Nižine* smo imeli še dve veliki operni noviteti: Goldmarkovo veličastno »Sabsko kraljico* in izvirno opero »Lepo Vida* gosp. Rista Savina.
(Dalje.)
nirjeva. Stara ljubezen, če ne gori, pa tli, to je občutil tudi kanonir. Zbolelo ga je, da je njegova „bivša“ zašla med „civiliste“. Začel jo je zbadati, seveda le z jezikom. To pa zopet civilistom ni bilo prav, „pi-kanje“ se je vnelo med obema strankama. Kar potegne topničar svojo bridko sabljico, Pa jo začne sukati in sekati okoli sebe. Prava sreča je bila, da so bili to krojaški pomočniki, katerih se sablja ne prime, posebno ne, če puste vojaka samega v — gostilni. Potegnili so jo s kanonirjevo nezvesto na sveži zrak, njih mesto v gostilni pa je zavzela vojaška patrulja, ki je nesrečnega zaljubljenca vzela v svojo sredo in ga rešila vseh skušnjav. To ni povest, ampak resnica, ki jo povem, v svarilo zaljubljenim ljudem.
Pasjo kontumacijo je razveljavilo okrajno glavarstvo v Kočevju za občine Polom, Stara Loka in Malgern pri Kočevju.
Društvene vesti.
Akademično tehnično društvo „Ta-bor“ v Gradcu je izvolilo za letni tečaj naslednji odbor: cand. ing., Fr. Fischer: predsednik; cand. iur., Ant. Potočnik: podpredsednik; stud. med., Stanko de Gleria: tajnik; stud. iur., Zvonko Pernat: blagajnik;
Arnavtskl upor.
Carigrad, 26. aprila. Kazni listi poročajo, da odpošlje vlada v okolico Štim-lije, kjer se 12 občin protivi plačevati vsakršni davek, v te občine močnejše vojaške oddelke, poleg tega pa še posebno komisijo, ki naj bi pomirjevalno vplivala na tamošnjo prebivalstvo.
Dunaj, 26. aprila. Kakor poročajo iz Carigrada, se nadaljne čete, namenjene za udušitev arnavtskega upora izdatno ojačijo. Vlada je sklenila odposlati na pozorišče upora še nadaljnih 40.000 mož vojaštva in so divizije v Smirni in Trapecuntu že dobile povelje, da nemudoma odrinejo proti Albaniji.
Carigrad, 26. aprila. Iz podrobnih poročil iz okolice Vrela Črnodjevega se da posneti, da so izgube turške vojske zelo velike. Na bojišču je ostalo nad 100 mrtvih vojakov.
Solun, 26. aprila. Odpošiljanje nadomestnih čet na bojišče se nadaljuje z mrzlično naglico. — Šefki-paša je odložil svoj odhod v Prištino in je izjavil, da prevzame vrhovno vodstvo turših operativnih moči samo pod gotovimi pogoji, ki jih vlada gotovo sprejme, ker je Sefki-paša znan kot
cand. iur., Odon Canjko: gospodar; cand. dober vojskovodja, ki gotovo uduši upor. phil., Karol Kranjc: knjižničar. — Namest-	Skoplje,	26.	aprila. (Izvirno.) Na
nika: stud. iur., Jak. Božič; cand. iur., Ste- tukajšnji železniški postaji je že nekaj dni f,n nrihn,lf- Pregledniki: cand. iur.. Mi- 1 zej0 živahno življenje, ker vojska neprenehoma prihaja iz južne Mecedonije in odhaja dalje proti Prištini in drugim krajem. Skopljanska posadka se nahaja skoraj vsa že na bojišču, odkoder so se že mnogi vrnili — kot ranjenci. Radi transporta vojske, ki se vrši s posebnimi vlaki, je deloma ustavljen tovorni promet na progah Skopije-Prišti-na in Skoplje-Sol un.
Bel grad, 26. aprila. (Izvirno.) V tukajšnjih političnih krogih se posveča ar-navtskemu uporu velika važnost, ker je on nepričakovano zavzel velike dimenzije. Posebna pozornost se posveča zbiranju avstro-ogrske vojske na bo sansko-turški meji. Sicer za sedaj ni utemeljeno mnenje, da bi Avstro-Ogrska aktivno posegla v razvoj dogodkov na Turškem, ker bi ona pri tem preveč riskirala, ali to zbiranje avstro-agrške vojske v neposredni bližini upora podaja upornikom pogum, ker račun a jo na pomoč Av-stro-Ogrske, ki pa Arnavte samo izrablja kot orožje za dosego svojih znanih načrtov, naperjenih proti balkanskim Slovanom, v prvi vrsti proti Srbom.
Elegantna mesečna soba s popolnoma sepa-riranim uhodom, se išče za takoj. Ponudbe na uredništvo .Jutra* pod šifro Z. D.
Išče še obokan prostor v pritličju, dobro zračen, svetel; pod njim pa ne sme biti kleti ali drugih prostorov. Ponudbe na upravo .Jutra* pod .Obokan prostor*.
Odda se meblovana soba v Prisojni ulici št. 5.
Potrebno opremljena soba se takoj ceno odda eni ali dvema gospodičnama. Več se izve na Zaloški cesti št. 21._____________________________________
Stenograf-Tlsokošolee išče službe. Ponudbe z navedbo pogojev na upravništvo .Jutra*.
. Išče se šivilja na dom. Naslov pove uprava .Jutra*.	_________________________________
Podnčevalec za češčino po slovnici se sprejme.
Dijaki imajo prednost. Naslove je vložiti v uprav-ništvu .Jutra*.
Vlsobošolee bi rad nastopil mesto vzgojitelja. —, Ponudbe z natančno navedbo pogojev na upravništvo .Jutra*.
Hal lokal, pripraven za vsako obrt, se takoj ali za majev termin odda. — Poizve se v upravništvu .Jutra*.
Sprejme se vajenec za krznarsko obrt. Stanovanje in hrana v hiši. Anton Krejči, Ljubljana, Wol-fove ulice št. 5.
tlllllllllllllMIMMIIHiHtnmjlltlltlllllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii
KORESPONDENCA.
Mlada gospodična želi korespondirati z živahnim gospodom. Naslov .Lidija*, poštno ležeče, Ljubljana.
fan Dobnik. — Pregledniki: cand. iur., Mi Ško Jevšek, cand. iur., Zagoričnik, cand. iur., Prislan.
Občni zbor »Slovenije" si je dne ?3. aprila konstituiral naslednji odbor: Predsednik: Mirko Černič, med.; podpredsednik: Ivan Sajovic, iur.; tajnik: Fran Albrecht, iur.; blagajnik: Juri Štempihar, iur.; gospodar: Josip Cepuder, iur.; arhivar: Miha Kambič, iur.; knjižničar: Stanko Virant, iur.; namestnika: Stanko Ruprecht, med., Drago Vidmar, med.; pregledniki: Fran Zavrnik, vet., Josip Grum, iur., Iv. Rajšp, iur.
Slovenski akademiki prirede 2. maja t. 1. slovenski večer v gledališki dvorani »Narodnega doma" na Kralj. Vinogradih. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za dame 3 K, za gospode 2 K- Akademiki so vstopnine prosti. Po programu plesni venček.
Telovadno društvo »Sokol I." v Ljubljani priredi v soboto dne 30. t. m. zabavni večer v hotelu »Ilirija* Kolodvorska ulica. Bratom članom in prijateljem sokolstva se odbor priporoča za obilni poset. Vspored naznanimo pozneje. (Op. uredništva: Ker je »Sokol I." eno najboljših in najde-lavnejših naših sokolskih društev, zasluži da bi ga slov. občinstvo pri vsaki priliki izdatno podpiralo. Za to tudi z naše strani toplo priporočamo obisk zabavnega večera).
Želim se seznaniti z gospico, staro 28 do 35 let ali pa vdovo brez otrok, ki bi imela svojo dobro vpeljano trgovino in gostilno. Samo resne ponudbe naj se blagovolijo doposlati do 15. maja pod .Dragomir*, poste restante, Divača.
Kinematograf „Ideal“
Franc Jožefova c. 1. Hotel pri Maliča. Nasproti glav. pošte.
Od srede 27. do petka 29. aprila 1910.
1. Vaje kozakov. (Po naravi.)
2. Galaten komisar. (Komično.)
3. Nagrobni venec. (Drama.)
4. Trnovska. Naumuff in Prilikuff. (Aktuelno po naravi ob priliki obravnave v Benetkah.)
5. Zakoni usode. (Zgodov. drama. Umetniška projekcija obdarovana z zlato kolajno pri tekmi v Milanu.l
6. Nesrečen dan. (Komično.)
Dodatek k zadnji predstavi ob 8. zvečer.
7. Belgijsko vojaštvo. (Po naravi.)
8. Pariška cvetličarka. (Drama, umetniška projekcija.
9. Luka je postal sramežljiv. (Jako smešno.)
Predsednik francoske republike — odstopi (?)
Pariz, 26. aprila. Časopisje živahno razpravlja o tem, da sedanji predsednik Fallier z ozirom na svojo bolezen odstopi od svojega mesta, kljub temu, da Fallier še z lahkoto opravlja vse reprezentacijske posle. Govori se celo že o naslednikih in se kot taka imenujeta bivši predsednik Loubet in Clemanceau.
Roosevelt v Parizu.
Pariz, 26. aprila. Roosevelt je prisostvoval predstavi v veliki operi, kjer ga je občinstvo navdušeno pozdravljalo. Pri predstavi je bil navzoč tudi srbski prestolo-. | naslednik. Tukajšnja posadka izvede danes manjši manever, katerega se udeleži tudi Roosevelt.
Francoski glasovi o izidu novih volitev.
.	________VIlV|	,.„F.  	Pariz,	26.	aprila.	Iz poročil in ko-
ceš, da cesar postopa z različnimi avstrij-	mentiranja izida volitev v zbornico po tukaj-
skimi narodi različno. Nasprotno je res, da	šnjih listih se da posneti, da so vse stranke
je cesar vsem avstrijskim narodom enako	z izidom volitev jako zadovoljne. Splošno
naklonjen.	se 0paža, da socialistični duh prodira v
Dunaj, 26. aprila. Iz poslanske zbor- | vedno širše kroge, nice se o seji proračunskega odseka nadalje poroča: Predlaga se postavitev herme I Vremensko-elementarnl Igredl. Zad-za dunajskega župana dr. Luegerja. Nemški	nja prognoza se potrjuje. V ameriških kra-
nacionalec ^allkrtJ)r,e!dlaga resolucijo, s ka- | jinah divja veliko neurje, na Češkem je ”	1	padlo obilo snega, po Srednje Laškem vlada
huda vročina. To so nasprotstva, katerih vpliv občutijo tudi naši kraji. In kakor vse kaže, jih bodo nekaj dni še občutili. Po včerajšnjih znakih soditi, to še ni vse. Etna je sicer mirna, toda kje v bližini delujejo zopet nove podzemeljske sile. Že v kratkem se najbrže pojavijo v severnih krajih tudi magnetični viharji. Pri nas nestanovitno, od daljnih vremenskih izgredov zelo odvisno vreme.
Najnovejša telefonska In brzojavna poročila.
Proračunski odsek.
Dunaj, 26. aprila. Danes je zboroval Pod predsedstvom barona Chiari proračunski odsek in sta se te seje udeležila tudi mini strski predsednik Bienerth in finančni mini ster Bilinski. Razpravljalo se je o proračunu za leto 1910. Kot prva točka pride na dnevni red razprava o izdatkih cesarskega dvora in kabinetne pisarne. Češki poslanec Chock obsoja zlasti, da se je pričelo v odseku razpravljati kljub temu, da je pretežna večina članov odsotnih. Med razpravo izvaja ministrski predsednik baron Bienerth, j® neopravičeno, ker se napada cesarja,
&
Ljubljana, Bohoričeva ul. 11.
Udmat, zraven mestne ubožnice.
Stavbeno in umetno
k *	.	i j	«
ključavničarstvo.
Se priporoča slavnemu občinstvu za vizdelovanje vse v to stroko spadajoča dela kakor: žično omrežje, ograje na pokopališču, žel. svetilke, bal-•jkone, verande, držala za firme, štedilnike itd. itd.
Načrti in proračuni so na zahtevo na razpolago.
Zahvali
Kranjska hranilnica je ob letošnjega občnega zbora nakazala Ijlib ljanskemu prostovoljnemu gasilnemu iti reševalnemu društvu prispevek 5t)6 K. Izvršujoč svojo prijetno cTolzribst
•	J	XI.	1	•	.
se v imenu društva za plemeniti m izdatni dar najtopleje zahvaljujeva in obenem prosiva še nadaljne naklonjenosti. V Ljubljani, dne 26. aprila 1910.
Fran Barle,	Ludovik Strice!,
blagajnik.	načelnik.
Apno
:: priznano najboljše vrste priporoča s ::
Franc W einberger
apnenice	6	1
Zagorje ob Savi.
X
Prva anončna pisarna v Ijubljani Levstikova ulica štev. 2
išče takoj
več zastopnikov
za Ljubljano.
Sprejmo se le inteligentni ljudje
tudi ženske.
,n:o
V slučaja dobre uporabnosti tudi stalna mesečna plača.
104—5
Fran Krapeš.
tero se vlada pozivlje, da pri vsakem proračunu posebej ‘z*jaž^> koliko izda za prestave pri sodiščih in drugih uradih. Nadalje govore med drugimi še dr. Steinwender in Korošec. Nato se seja ob pol 5. uri zaključi.
Grofa Wilczeka posestvo fideicommis.
Dunaj, 26. aprila. Kakor se poroča, je	dal grof Wilczek	svojemu zasebnemu
tajniku nalog, da ukrene vse potrebno, da se njegovo veleposestvo, znameniti grad Kroisenstein pretvori v fideicommis.
Ban dr. Tomašič na Semmeringu.
Zagreb, 26. aprila. Ban dr. Tomašič je	odpotoval danes	na Semmering, kjer
ostane nekaj dni. Pri povratku se ustavi v Budimpešti, kjer se bode posvetoval glede Uvedbe volilne reforme na Hrvatskem.
Volilni boj na Ogrskem.
„	. Budimpešta,	26. aprila. Julij Justh
Podal v svrho	agitacije na Sedmo-
> kjer ostane dva dni. — Iz Temeš-Poročajo: Mesto je v svoji glavni j sklenilo, izreči svoje obžalovanje , n^deljskih izgredov in o tem sklepu obvestiti grofa Apponyja.
Ljubljana, Marije Terezije c. 16.
se priporoča za vsa dekoracijska in tapetniška dela. Divani, otomani, mo-droci se izdelujejo po najnižji ceni.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin.
Najmanjši znesek 50 vin.
Plača se naprej. — Za odgovor se priloži znamka.
Nemški, laški In francoski Jezik poučuje podpisani proti mesečnemu honorarju. Skupni kurzi K •T"\ konverzacija, korespondenca K 4.—, posa-,kur5 K 6.—. Instrukcijska soba sredi mesta, ali Vodmat, Jenkova ulica 20. — Anton Šibenik.
, £°?e"J?k0 havbo lepo in dobro ohranjeno kupi .Turist Office*, Miklošičeva cesta št. 6.
Enonadstropna hiša s petimi sobami in lepim vrtom, podobna vili, se proda s proste roke v Rožni dolini pri Ljubljani; 20 minut od Mestnega trga. Poizve se pri gostilničarju Balija Glince, poprej Traven.
0^ Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster V LJUBLJANI, Kongresni trg št. 13 izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
Kril
Moč!
ih okusno pijačo daje le dr. pl. Trnkoczyja sladni čaj pod imenom »SLADIN* I Pije se brez kave, čaja, kakao; z malo mleka in sladkorjem.
30—5
S tem prihranite 50°/o na denarju pri gospodarstvu. Kdor naroči najipanj 5 zavitkov po pošti v glavni zalogi lekarne pl. Trnkoczyja v Ljubljani (Kranjsko) dobi za 5 K 50 v franko.
j To resno obvestilo po-• potrjujejo mnogo-brojna priznalna pisma.
50% prihranka!
Zahtevajte ga pri svc
'/< paketa stane 50 v. Zahtevajte ga pri svojem trgovcu! Sladni čaj ni sladna kava, katere hranilna moč se deloma vsled žganja uniči!
v Spodnji Šiški
se odda s 1. majem v I. nadstropju
večje
s 3 sobami, kuhinjo in pritiklinami. Stranke brez otrok imajo prednost.
Istotam se odda v najem več
meblovanih sob za letoviščarje.
Sprejemajo se abonenti na hrano in stanovanje.
Slavnemu občinstvu se priporoča za mnogobrojen poset
Vinko Orešnik,
hotelir.
Ceniki zastonj in poStnine prosti.
POZOR!
Kdor 2eli imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in nstančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
urar iti trgovec, Ljubljana
Delničar in zastopnik Švicarskih tovarn „l/nlon“ v Slelu in Genovi.
Uhani, prstani, briljanti.
8/10-1
Klavirje
Pozor kolesari!
Zaloga Puch-koles
in drugih specialnih znamk ter vseh posameznih delov.
Nova kolesa od K 120*— naprej.
Izposojevanje koles.
Rabljena kolesa imam vedno v zalogi.
Točna in solidna postrežba. — Vsako kolo se lahko prej£ preizkusL — Za vsako kolo jamčim eno do dve leti.
ANA GOREČ Ljubljana,
Dunajska cesta 16. Dvorišče Schnelder & Verovšek.
Zaloga najfinejših pneumatik.
Vsi vešči strojepisci se strinjajo s tem, daje UNDERW00D pisalni stroj najhi-trejši in najtrpež-nejši- Zato največ priznanj.
Uverite ae o tem, ter naložite svoj denar plo-donosno z nakupom T7nderwood - a.
12—6
Ivan Perko
T-ij-o-Tsljasa-a.
Turjaški trg 4., II.
in harmonije
prvovrstnih tvornic izposoja in prodaja najceneje učitelj »Glasb. Matice" in zapriseženi strokovnjak
Alfonz Breznik
v Ljubljani, Gradišče št. 11
{poleg restavracije pri „Kroni“). Prevzema vsakovrstna popravila in uglaševanja ceno.
Restavracija Zupan
 Sv. Jakoba trg ~—=:
se priporoča slavnemu občinstvu. Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena. :: Spre-:: jemajo se abonenti na hrano. ::
Za obilen poset se priporoča	_
M. Zupan.
Birmancem, botrom in botricam
priporoča,
obleke po vsaki ceni
Al n 1/ S n Vedno najnovejša • L 11 Iv 1 Is konfekcija za
Ljubljana, Pred škofijo št. 19 dame in deklice.
Tovarna vozov
	Ljubljana, Florijanska ulica 33.
Gostilna P* ,DACHSU‘	Najboljša pristna dolenjska, istrska in štajerska vina ter vedno sveže pivo. Dobra domača kuhinja. — Točna postrežba. 13—2 Zmerne cene. Za obilni obisk se priporoča Minka Kovač, gostilničarka.
	
Sprejmejo se takoj
pomočniki m vajenci
kolarske, kovaške in sedlarske stroke v tovarni za vozove
.. lažfe ačSsKčjiJ /j
IVAN BAJŽELJ,
Ljubljana, Marije Terezije cesta 11, (Kolizej)
priporoča cenjenim gostilničarjem najboljšo vrsto »Gramofon-automatov«, kateri se po gostilnah jako dobro izplačujejo. Cene so glede na kakovost auto-matov jako nizke. Plošče vsakovrstne na izbero.
Postrežba točna. Ceniki na zahtevo franko.
Peter Keršič v Spodnji Šiški  pri Ljubljani.
Redka prilika za nakup
K 44#40 stane
kompletna obleka za gospode ali kostum za dame modni površnik za gospode ali raglan ali prašni plašč za dame, posamezne hlače za gospode ali krilo iz blaga ali za prati, modni telovnik za gospode ali bluza ali jupon za dame, klobuk mli slamnik za gospode ali velika modna čepica za dame.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča	,
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
- Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. -	:
muaotHBsa
Za točno in solidno delo se jamči.
Že rabljeni vozovi se jem-- ljejo v račun.------------------
ljubljanska kreditna banka v Llnblfani.
Rezervni fond: K 400.000.
Delniška glavnica:
K 3,000.000.
301—46	w	w	Stritarjeva	ulica	štev. 2.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vioge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 41|2°|o.
••■•■iMHiioiiiiHiniiHHiiiiiiiMiiinmniiiiiiniiniiiiiiiiiiH
ItMItilfKilillHIIIIIIIMIIIIlilllliiiiuuniiiiniiiiiiimuiiiiiK