209. številka.
|Li B ^Mttb  1£ Mafaf^atM tal Ik
™ mi   n» f nin* ji. Aipiuun jhw
ML leto.
»Slovenski Narod** velja
v Ljubljani na dom dostavljen:
:eio leto.....V.   K 24'—
pol leta.......m 12_
četrt leta........6'—
na mesec........2—
Izhaja vsak dan zvečer iz vzemi i nedelje in praznike.
.»Slovenski Narod4* velja po pošti:
v upravništvu prejeman: j Inserati veljajo:  peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat
celo leto.......K 22-— I po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih bisercijah po dogovoru.
pol leta četrt leta na mesec
11 — 550 1 90
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflove ulice št. 5. (I. nadstropje levo), telefon št. 34*"
Posamezna številka velja tO vinarjev.
za Avstro-OgrsKo:
celo leto.......K 25 —
pol leta........ 13'—
četrt leta........650
na mesec........ 2'30
za Nemčijo:
celo leto....... K 28-
za Ameriko in vse^druge dežele
celo leto....... K 30 -
Na pismena naroČila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. 85.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflove ulice št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon Št. 85.
Slovenci!
Iz hladnih grobov in temnih ječ Vam doni opomin na eac prežalostne dni, ko je preti letom močila ulice ljubljanskega mesta slovenska kri.
V par dneh obhajamo obletnico tistih dogodkov, ki so Lundru in Adamiču ugrabili mlado življenje, premnogim drugim pa vzeli zdravje ali zlato prostost. Naš narodni ponos nam veleva, da obhajamo ta dan v tihi žalosti — 20. september bodi slovenskemu narodu splošni žalni dan. Vsa Slovenija naj obleče v teh dneh žalno obleko, raz sleherne slovenske hiše naj plapola črna zastava.
Adamič in Lunder sta padla v boju. ki ga bije ne-le slovenski narod, marveč vesoljno avstrijsko Slovan-stvo že stoletja za svoj obstoj in napredek. Čutimo, in dogodki zadnjega časa dokazujejo, da se je ravno sedaj ta hoj do skrajnosti poostril. — Slovenstvo bije odločilno bitko, gre za biti ali ne-biti našega naroda.
Hratje! Ob obletnici pohiti sleherni zavedni Slovence na pokopa-li.šče, da obišče žrtvi, ki sta padli 20. septembra 190K v boju za našo stvar in da si nabere ob njunem »robu novega navdušenja.
Slovenci! Prihodnjo nedeljo obnovimo na grobu nepozabnih sep-temberskih žrtev prisego, da hočemo \strajati v boju za našo staro pravdo do končne zmage!
V znamenju te obljube, plapolaj tudi naša bela Ljubljana v črnih zastavah.
Podpisani odbor poživlja torej vse Slovence in Slovenke, da se udeleže prihodnjo nedeljo, dne t. m. priredeb narodnega žalovanja. Naj ho to mirna in dostojna manifestacija naših čustev: piakamo na grobovih mrtvih, navdušujemo se, veselimo se in gorimo za one, ki hočejo, da narod Slovencev živi polno narodno življenje.
V Ljubljani, 14. septembra 1909.
Za (»dbor: Dr. Ivan T a v č a r , deželni poslanec.
Zaroto v TMentu.
Avstrijski oblastniki, postavljeni, cla čuvajo varnost države, so se zopet enkrat izkazali v vsi svoji nezmožnosti in lenobi.
Razkrili so v Tridentu na južnem Tirolskem veliko in nevarno ire-dentovsko zaroto. To se je zgodilo sedaj pred kakimi štirinajstimi dnevi. Tedaj se je namreč razglasilo, da je bilo iz zadružne banke (banea ct»operativa) v Tridentu ukradenih kakih 300.000 kron in sicer v vrednostnih papirjih. Reklo se je takoj, da v banki nimajo nikjer zapisano imen in Številk teh ukradenih papirjev, tako da tatov sploh ni mogoče zasledovati. Policija je stvar malo preiskovala in potem zaprla člane ravnateljstva misleč, da so ti denar poneverili, potem pa rekli, da je bil denar ukraden.
Člani ravnateljstva so se dali torej sami sodniji v roke; če bi ne bili fingirnli tatvine, bi še danes lahko nadaljevali svoje delo.
Tatvina je bila namreč finirira-na. V banki ni l>ilo nie ukradenega in ravnateljstvo tudi ni ničesar izneverilo v svojo korist. Denar, ki gra manjka, j«' bil porabljen v znrotne namene.
Zdaj so poleg sod nije stopili v akcijo oficirji generalnega štaba in začela se je preiskava velikega ol»se-ga. Hišne preiskave v Tridentu in v drugih tirolskih mestih so spravile čudne stvari na dan. Are tova na je že cela vrsta odličnih mož iredentov-skega mišljenja in zdaj se čuje, da je preiskovalna komisija našla podzemski rov, ki je vezal kleti omenjene banke s skladišči neke velike trgov ine in baje so v teh skladiščih našli mnogo orožja.
Tekom teh preiskav in aretovanj je izginilo iz Tridenta že več — podčastnikov italijanske narodnosti.
Naravno je. da se vrši vsa prečkava strogo tajno, toda iz tega. kar je obče znano in kar poročajo časopisi, m1 da spoznati, da se gre za pravo zaroto, ki je z velikimi stroški imela dobro organizirano vohunstvo in svoje pomočnike in sodelavce v armadi sami in ki je zbirala tudi orožje ter s«* tako pripravljala za nstajo.
Tisti, ki so nastavljeni in plačani za to, da čuvajo varnost države, so torej šele zdaj zasledili to /.aroto, ko so jih nanje opozorili ravnatelji gori oinenjem* banke. Prej so mirno dremali, lenarili in se pehali, da bi avanziraii in ujeli kake redove.
Pa tako je pri nas vedno. Italijanski oficirji so bili zaposleni pri najvažnejših delih v Pulju — seveda pozna danes italijanski generalni štab vse skrivnosti Pulja ravno tako dobro, kakor avstrijski. Italijanski oficirji so bili zaposleni pri zgradbi bohinjske železnice, na južnem Tirolskem, v Gorici In zlasti v Trstu je na stotine sumljivih eksistenc iz Italije, na stotine italijanskih |x>dčastuikov in eust n ikov, ki se brez dvoma bavi-jo z vohunstvom in z delom »za osvo-bojenje«, toda avstrijske čuvarje državne varnosti ne vznemirja to prav nič. (Ilavno je, da v miru in dobro prebavljajo, da dobe remuneracije, priznanja in redove in da hitro avan-z i rajo.
Samo lenoba in nezmožnost teh ljudi je kriva, da so razkrili prenevarno tridentsko zaroto šele zdaj. Da je ta zarota delala že davno prej, o tem ni nobenega dvoma.
Spomniti se je treba spomladi. Takrat je bil položaj Avstrije skrajno kritičen in bati se je bilo vojne. V tistih najkritičnejših dnevih je bilo citati, da se bo Italija v slučaj" vojne med Avstrijo in Srbijo, držala strogo nevtralno, da pa bo na južno Tirolsko udrla četa Garibaldincev in z domačini vred v prizori la nstajo. To je bilo vse obširno čitati v dopisu iz (etinja, ki je izšel v »Nar. Listih«. V Crni gori so natančno vedeli, kaj se pripravlja. Kdor je čital tisti dopis, je moral takoj spoznati, da je na južnem Tirolskem vse pripravljeno za nstajo in kar samo po sebi se mu je usilila misel, da je predpogoj za vsako uspešno akcijo Garibaldincev obširno in dobro organizirano vohunstvo.
Toda. kaj pa vedo avstrijski čuvarji državne varnosti. Ti ljudje so leni in nevedni in se še ne zmenijo J niti za največje slovanske liste in I njih j »oročila. Čemu T Da le dobro prebavljajo. mirno spe in se ubranijo vsakega dela.
Lahko si je misliti, kaka nesreča bi bila nastala za državo, ko bi bilo prišlo med Avstrijo in Srbijo do vojne, na južnem Tirolskem pa bi se bila vnela revolucija. Da je bilo zanjo letos na spomlad ravno tako pripravljeno, kakor sedaj, če ne še bolje, o tem pač ni dvoma.
Prepričani smo tudi. da so takrat Italijani v Trstu in v Gorici natančno veileli. kako bodo pomagali sovražniku Avstrije, seveda avstrijskim funkcijonarjem se je o tem prav tako malo sanjalo, kakor o tri-dentski zaroti.
Preiskava zoper tridentske zarotnike bo seveda dolga in čakati bo torej še dolgo, da pride do obravnave, ki nam prinese popolno jasnost o velikanski nevarnosti, ki je pretila Avstriji takorekoč na predvečer vojne s Srbijo, o kateri pa se čuvarjem državne   varnosti še sanjalo ni.
Notranji položaj.
Deželni zbori.
Dunaj, 13. septembra. Deželni zbori: Dalmatinski, Gališki, Nižje Avstrijski, Solnograški, Štajerski, Predarlberški, Istrski in Tržaški so sklicani na 16. t. in. V jutrišnjem uradnem listu izide tozadevni cesarjev patent.
Konference pri Hienerthu.
Dunaj, 18. septembra. V kratkem bo Bienerth pozval tudi zastopnike »Jugoslovanov in Poljske ljudske stranke na pogovor, da si zagotovi delavnost parlamenta.
Poljska ljudska stranka.
K r a k o v j 13. septembra. Včeraj je imela Poljska ljudska stranka tu shod, ki so se ga udeležili vsi državni in deželni poslanci, ki pripadajo stranki. Načelniku Stapinskeiiiu so izrekli zborovalci zaupanje ter so izjavili, da je treba germanizator-ske tendence barona Bienertha odločno pobijati.
Tirolska iredenta.
T r i d e n t , 13. septembra. Tre-dentistična afera, ki se je slučajno ]k>vo(loin defravdacij v banki »Coo-perativa« začela, zadobiva vedno širše dimenzije. Hišne preiskave se vrše druga za drugo in aretacije so na dnevnem redu. Med drugimi je bil aretiran urednik lista »Popolo« prof. Mussolini. Doslej je bilo aretiranih 14 oseb. Banka je našla seznamek ukradenih vrednostnih papirjev.
Ogrska kriza.
Budimpešta, 13. septembra. Danes je bil na Košutovem stanovanju zopet ministrski svet, po katerem je Wekerle takoj odpotoval na Dunaj. Jutri bo sprejet pri cesarju v avdijenci. Za enkrat se kabinet drži obljube, da bo 28. septembra vnovič demisijoniral. Ni pa izključeno, da se bo našla taka rešitev krize, da ne 1h> treba kabinetu demisijonirati.
Budi in p e št a, 13. septembra. V poslanskih krogih je bila danes razširjena vest, da bo ministrskim |H*edscdnikom imenovan grof Appo-nv. VVekerle in Andrassv   nečeta na
noben način več prevzeti ni kakega ministrskega sedeža.
Dnuaj, 13. septembra. Ministrski predsednik Wekerle se bo jutri udeležil skupnih ministrskih konferenc; nato ga bo sprejel cesar v avdijenci.
Carjevo potovanje.
Milan, 13. septembra. V listu »Corriere della sera« izjavlja ruski poslanik v Rimu, da je carjevo potovanje na Laško sklenjena stvar; le nekoliko sprememb je bilo treba z ozironi na zdravstveno stanje ea-rinje.
Maroko.
Pariš, 13. septembra. Francoski konzul Gaillard, je prosil v svojem imenu ter v imenu angleškega, španskega, avstrijskega in nemškega konzula za avdijenco pri sultanu; v tej avdijenci bi se sultanu izročila spomenica glede krutega ravnanja z ujetniki. Sultan doslej še ni odgovoril.
Koneo švedske generalne stavke.
S t o k h o 1 m , 13. septembra. Ker so sedaj dani predpogoji za intervencijo vlade, je vlada sklenila, da bo med zvezo delodajalskih sindikatov in med splošno delavsko zvezo intervenirala. Zakon o delavski pogodbi bo predložila v prihodnjem zasedanju parlamentu.
Trg MoRronoj $e prohuja!
Kakor smo že poročali, smo imeli pretečeno nedeljo v mokronoškem gradu veliko veselico v korist družbe sv. Cirila in Metoda, ki je impozantno uspela.
Častite dame so si priredile šest raznih, lepo okrašenih šotorov, v katerih so nudile s pomočjo naših narodnih gospic vse, kar je sploh poželelo srce. Godba, petje, igre, srečo-lov, tombola, razni govori, vse to je spravilo čestito občinstvo v najboljšo voljo. Obširno dvorišče v gradu je bilo nabito polno, da je izgledalo, kakor kak ljudski tabor. Pripomniti se mora, da so bili vsi šotori, jestvine in pijače v lastni režiji. Istotako so v obilni meri prihajali dobitki in denarni prispevki z vseh strani v podporo veselice, za kar se izreka čestitim darovalcem vdana zalivala!
Omeniti se mora narodno zavest pri prostega domačina,   ki si služi v
LISTEK.
Vrnitev.
(V. F. Jelen c.) I.
> Vidiš, dekle, če tako-le premišljujem, kaj sem vse prestal, in ko pridem do zaključka, da sploh ne morem več ničesar pričakovati, moram se kar nehote prašati: Človek, zakaj sploh živiš? Ali bi ne bilo bolje, da končam naenkrat vse! Da, da, Mici. ti me gledaš začudeno! Zdi se ti jrotovo čudno, da govorim to jaz, ki >ein bil pred dvemi leti še |>olii idealov, ki sem bil močen, da sem ti rekel: Mici, mirno in odločno glej v hodočnost, ker ta je moja in tvoja! iakrat nisem vedel, da so vse te besede bile le velika laž! Ko sem te pred dvemi leti zapustil in odšel na ''"naj. izgubil sem te izpred oči in l»'zabil nate! Moral sem pozabiti nate, ker sem sklenil, da se ti nikdar več ne prikazem pred oči, sramoval sem se, da bi ti moral reči: Mici, vse "'/»je besede so bila laž, jaz sem slab, "imam moči, da bi ti mogel ponuditi desetino tega kar sem nekdaj ob-tiuboval. Toda danes, ko sem se vr-"il no dveh dolgih letih trplenja, boja- ko so se mi sesula tla pod noga-n,i. ko mi je zametena, slednja sled
poti v bodočnost, morem ti vse to povedati!
»Franc, zakaj se nisi vrnil prej! Jaz sem vedno čakala nate ... in danes, ko si se vrnil sprejela sem te tako, kakor da sva še vedno ona stara prijatelja! . . .
Sedela sta v    mali    sobi, lahen polumrak se je razprostiral naokoli; ona    - lepo mlado dekle polno življenja      on pa uničen, izbočenih podoč-nih kosti,    mrl vili    oči, razinršenih las! Poznala sta se    še    kot otroka, igrala sta se skupaj, ko je stanoval kot dijak pri njeni    materi, ljubila sta se, zidala gradove o bodočnosti, ki je  nista  poznala.  Ko je ona postala učiteljica, imela je srečo, da   je dobila takoj službo v mestu — on je že takrat študiral na Dunaju! Umrla ji je mati, ostala je na svetu sama, on je prišel k nji, tolažil jo in rekel ji je ono veliko laž o bodočnosti! Odšel je zopet na Dunaj, da   dovrši svoje študije . . . Dolgi dve leti je bil tam, pozabil na svojo Mici, pozabil na domovino, pozabil je svoje obljube! Živel je, kakor jih živi na tisoče po velikih mestih, dokler slednjič ni omagal na eesti, kjer so ga   neko jutro pobrali in   prepeljali   v bolnišnico, kjer je prebil skoro dva meseca, da je nekoliko okreval. Ko je prišel is bolnišnice, mu je zamrze! Dunaj, par znancev mu je zložilo skupaj voauuno. in odpeljal se je domov*r*ybta * iu Plašen in negotov je bil
korak, ko je stopil iz kolodvora, zastonj se je oziral naokoli, da bi kje našel kakega znanca, vse mu je bilo t nje .mrzlo . . . Sel je po mestu in nehote je prišel do ulice, kjer je stanovala Mici; šele ko je stal pred hišo, se je spomnil nanjo, hotel se je obrniti in oditi. Premišljeval je, ali naj gre k nji, ali naj jo prosi odpuščanja. Ne, ne! — Kako naj stopi pred njo on, ki ji je uničil mlado življenje, ki je poteptal vse cvetove njene mladosti! Ali naj stopi do nje, da mu ona pokaže vrata! Šel je počasi naprej po dolgočasni ulici, a zdelo se mu je, da vidi |k>vsod le njo — vsak korak jz/a je spominja! nekdanjih dni! In v njegovi duši je zmagal egoizem, ko je začel premišljevati, kako naj živi naprej brez vsakih sredstev . . . Ona naj nu pomaga, sama je ... Obrnil se je stopil v hišo, stekel navzgor po stopnicah, potrkal na njena vrata — vstopil — Mici pa je skočila k njemu objela ga in vskliknila. Vedela sem, da se vrneš k meni! Dolgo sem te pričakovala! In on-ji je povedal vse! Ni žal besede ni čul iz njenih ust, ljubila ga je še vedno!
»Tako, Franc, sedaj ostaneš tu, nikamor več ne smeš od mene!«
»Prišel sem semkaj, ker nisem vedel drugam; ti moreš pač razumeti, da si človek v takem položaju, v kakoršnem aam jaz, aašeli prijazne besede, prijaznega pogleda! Minem ae prevaril, sa
zabil nase; zdaj zopet grem! Mici, pozabi name, pozabi na vse, kar je bilo, skrij vse kolikor mogoče globoko v svojo dušo, da svet ne vidi ničesar in da ti kdo ne more kdaj očitati: Zakaj si pustila tak madež na svojem življenju! Da, da Mici! Sedaj grem, da si poiščem kje kak miren kotiček, službo pisarja ali kaj takega! Mogoče se kdaj srečava na ulici in takrat bo bolje ako se ne poznava več! Mici, lepa in mlada si, živi srečno, uživaj, jaz sem se navžil že vsega, kar more nuditi svet človeku lepega in razkošnega, preveč sem živel Mici! Tako sem živel, Miei, da me je zadolgoča-sila sreča, preskrbel sem si zato trp-lenje, ki prehaja v užitek, da Mici! Z bogom!
Franc ostani tu, jaz hočem ...
»Ne, ne!«
Stopil je k nji, ki je omahnila na divan in jo prijel za drhteče roke, iz obraza ji je izginila kri, privila ga je strastno k sebi, poljubovala ga divje, in njene blede ustne so šepetale: »Prane, Franc!«
On se je pa šiloma iz vil njenim objemom, z vso močjo je komaj odtrgal roki, ki sta se ga krčevito oprijemaj i za vrat.
»Bodi pametna Mici« ...
(»Kako si neusmiljen, kako si krut«...
»Dajrieon« razumeš tega, kar delam, ».jutri boš zadovoljna«..-.
n AH Frane, sedi ie enkrat tja aa
klavir . ,0. še enkrat za trenotek pričaraj nazaj one čase.. . one lepe . . . nepozabljive čase . . .
Nehote jo je Franc ubogal . . . sedel je za klavir, njegove roke so šinile po tipkah in zamolkli glasovi so napolnili sobo . . . mehka tiha melodija je prehajalo v razkošnoblazne pretrgane akorde, ki so izzveneli v divji disharmoniji; in zopet je prevladala tiha hrepeneča pesem, ki se je izgubljala v pianissimo, ki je umirala ... Nervozno je poslušala Mici te glasove, ki so ji trgali dušo, ki so ji klicali v spomin vso srečo, upanje in nade nekdanjih dni... brala je v teh glasovih njegovo življenje, zdelo se ji je, da čuje v njih njegove mehke besede, ko ji šepnil: Ljubim te; čula in videla je v onih disakordih vse one slasti in razkošja, ki ji je pravil o njih, videla je v onih pretr-ganih akordih ono trplenje ono grozo, ki prehaja v užitek ... In ona tiha hrepeneča pesem, to so njene želje, njene misli, ki so bile vedno pri njem, ki so ga spremljale... In zdaj se je vrnil, da ji odkrije ono veliko laž, ki je na nji ona zidala svojo bodočnost; prišel je, da s par besedami uniči to, kar ji je bilo sveto! Umirala je pesem ... izgubljala se je melodija, le tihi pretrgani stavki — kakor zadnje besede umirajočega — a naenkrat še divji diaakordi, da je za-ječal klavir — in nenadno vrne tiho... Francu so zdrsnile roko
Mojstrani na Gorenjskem v potu svojega obraza kruh z žuljavo roko, a ni pozabil naše društvene veselice, ter poslal ogromno število krasnih cvetk planik s Triglava, ki so se v cvetličnem šotoru z dobrim uspehom prodajale.
Ves pripravljalni odbor je storil vestno svojo dolžnost, kar je najboljša priča kosmati dohodek veselice v približni visočini 1200 K.
Veselico so počastili tudi mladi bratje Sokoli iz Trebnjega, ki so obilo pripomogli k narodni zavesti.
V pozni noči smo se razšli veselih src k počitku, v |x>liieiu zaupanju, da se kmalu zopet snidemo v korist družbe, ki neumorno ]k>dira pilote, katere zabija naš so vrag, da bi gradil si most do Adrije!
Ravno isti dan pa se je raznesla po našem trgu vesela vest, da nas v sredo na praznik poseti »Sokol« iz Krškega in Brežic. Ta novica je vplivala kakor ogenj: — akoravno še utrujeni, stopili so vsi tržani na plan, ter tekmovali, da se čim lepše okrasi trg. in res je bil isti v nekaj urah ves zavit v narodnih zastavah. Ob času prihoda je bil že tudi postavljen pri vhodu v trg slavolok z napisom: »Na zdar«!
Ko je prišel čas dohoda, zbralo se je pri slavoloku ogromno število tržanov, in vse je z velikim navdušenjem pričakovalo mile goste brate Sokole. Ko je zbrano občinstvo od daleč, na hribu zapazilo dve krasili zastavi ter krepke korake bratov Sokolov, je vse pričelo došlo armado pozdravljati z krepkimi »živjo« in > na zdar« klici. Ko je prikorakala rdeča bojna armada z zastavami do slavoloka, vršil se je sprejem, ki je bil nad vse ganljiv. Nežne ročice šele par let starih deklic v belih oblekah so metale gostom šopke s trakovi ter milim glasom klicale: »Na zdar dragi bratje!« Ostale gospice so z lipovimi venci okrasile staroste in zastave, na kar jih je nežna in zavedna gos p i ca pozdravila v imenu tova-rišic.
V imenu mokronoške občine je čile Sokole sprejel g. Peter Strel, ter povdarjal, da je njih prihod velikega pomena. Rekel je med drugim:
Vi, mili bratje, ste prišli, da vržete danes seme na našo rodno zemljo, dal bog, da bi to seme postala cvetka, ter rodila obilo sadu. Iz tega semena naj vzklije nov bratski mokronoški Sokol, ki naj se dvigne visoko nad oblake, ter z bistrim očesom in razprostrtimi krili vestno čuva slovensko domovino. V imenu občine jim zakliče trikratni »Na zdar!«
V imenu pripravljalnega odbora je brate Sokole pozdravil g. Smre-kar, na kar se je v jedrnatih besedah zali valil starosta krškega Sokola, g. U mek.
Nato so gostje korakali v trg in ogromna množica, ki jih je sprem I jeva la. jim je prirejala burne ovacije. Jz hiš so sipale nežne roke cvetke na Sokole, ki so bili vsi ginjeni vsled tako prisrčnega sprejema. Obed s«' je vršil »pri Lipi« na priljubljenem senčnatem vrtu gose Pleteršek v popolno zadovoljnost čestitih gostov. Po obedu se je vršila prosta zabava, katero je častno pod]»iral si. pevski klub »Mokronog«. Po prosti zabavi so bili čuti krepki govori, ki so spodbujali ogromno množino gostov k ljubezni do svoje domovine in narodne zavesti. Ko je starosta krškega Sokola, g. Fmek, razložil namen »Sokola«, se je takoj ustanovil nov pripravljalni odbor »Sokola« v Mokro-
nogu. A žal, prišel je čas ločitve; a solznimi očmi smo si podajali in stiskali roke, ter klicali: »Na svidenje!« Ko so dragi bratje odkorakali, spremila jih je ogromna množica do konca trga, med potjo pojoč odkritih glav »Hej Slovani« in »Naprej«. Ko so gostje zasedli vozove, so jim zado-neli urnebesni »Na zdar«-klici v slovo. Dva bodoča Sokola domačinu |»a sta jih spremila na konjih do sosedne občine.
Tako so minuli slavnostni dnovi v čast našega zavednega občinstva. Novi delavni pripravljalni odbor nam je porok, da se danes leto dvigne »Sokol« tudi v Mokronogu. Za takrat pa kličemo: »Na veselo svidenje!« in »Na zdar!«
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14 septembra.
-|- Suplenttire na srednjih šolah.
V današnji seji deželnega šolskega sveta je bil sprejet predlog dr. Ivana T a v č a rja, da se v ImnIočc vse su-plenture na srednjih šolah ne oddajo več ex praesidio, marveč v greini-jalnih sejah dež. šolskega sveta. Na ta način bodo oddane vse suplenture na ljubljanski realki za letošnje leto, od katerih dosedaj še nobena ni zasedena.
-f- Varnostne odredbe. Baron Seh\varz je v velikih skrbeh radi prve obletnice krvavih dogodkov dne -0. septembra. Državni detektivi že mesece in tedne poizvedujejo, kaj se namerava prirediti dne 20. septembra. Sch\varz seveda misli v svoji naivnosti, da se nameravajo tega dne prirediti velike demonstracije. In dasi mu njegovi zaupniki ne morejo ničesar j>oročati, da bi se pripravljale takšne demonstracije, vendar se je baron Teodor tako vživel v svojo fiksno idejo, da kratkomalo ne verjame, da bi 20. septembra ne prišlo do krvavih izgredov. Zato je ukazal najobsežnejše varnostne odredbe. Iz naj verodostojne jšega vira smo izvedeli, da bo v nedeljo in ponedeljek kon s i g ni rano vse vojaštvo, z vsega Kranjskega in iz sosednih dežel pa je poklicanih 300 orožnikov, da bodo skrbeli za mir in red. Ljubljana 1m> torej kritične dni kakor mesto, v katerem je proglašeno obsedno stanje. A mi stavimo sto proti eni, da ne 1k> vsa ta ogromna armada vojaštva in orožništva dobila niti prilike, da bi stopila v akcijo, ako sama ne bo izzvala kakih izgredov, zakaj v Ljubljani in človeka, ki bi sploh mislil na kakršnokoli demonstracijo. Seveda, ako bi pa gotovi vojaki postopali tako. kakor so lani meseca septembra ali letos ob priliki vojaških vaj na Notranjskem, potem pač ni sile na svetu, ki bi mogla preprečiti, da bi ne prišlo do kakih izgredov. Zato g. baron Schvvarz. ako hočete, da bo vladal v Ljubljani ob obletnici septembrskih dogodkov mir in red, kar mi vsi iskreno želimo, poskrbite predvsem, da ne bodo kalili miru in reda tisti, ki ste jih poklicali, da bi naj skrbeli za mir in vzdrževali red.
-f- Laška gonja proti premestitvi slovenskaga učteljišča iz Kopra v Gorico. V soboto je bila pri nainest-ništvu v Trstu deputacija goriškega magistrata, kateri je povedal na-mestniški svetnik grof Schai" t'gotseh, da je premestitev slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico dognana stvar ter da se izvrši premestitev v kratkem času. Nainestništvo ima tozadevni dekret v rokah od prošle sre-
de. Tolažilo se je Lahe, da utegne biti to le provizorij ter da morda se premesti pote*m učiteljišče definitivno v Solkan pri Gorici, kakor hitro bi se tam dobilo primerne prostore. Na to moramo povedati takoj, da bi se protivile vse slovenske občine, sprejeti v svojo sredo učiteljišče, ker spada to le v naravno središče goriških Slovencev, to je v Gorico. V nedeljo je bil protestni shod. Goriški župan Bombig je s pomočjo vplivnih mož s težavo nagnal v Gorico dobro polovico f u lanskih županov, okoli 20, da so prišli pomagat protestirati proti udarcu, ki ima zadeti ubogo Gorico, ki je i>o mnenju Lahov v Gorici glavno mesto Furlanije, dočim ve vsak zaveden Furlan, da »la capitale tlel Friuli« je Gradišče ob Soči, Gorica pa naravno središče goriških Slovencev. Bombig je razlagal furlanskim županom, kaka nesreča čaka Furla-nijo s to premestitvijo. Čitali so tudi laški prevod članka iz sobotne »Soče«, ki je povedala, da je proti premestitvi le nekaj laškh koloVodij ter da bi drugače ostalo meščanstvo mirno in pa, da je Gorica glavno mesto slovenskega dela dežele. To je razka-čilo zlasti dr. Ahila Vcnierja, da je udrihal po »Soči«, pa zatrjeval, da Gorica stoji na furlanski zemlji. Pravil je tudi, da je rekel Bienerth Boiu-bigu in Maraniju, da se premestitev izvrši ter da naj se Lahi učijo živeti s Slovenci. Sprejeli bo resolucijo, v kateri protestirajo proti premestitvi, trdeč, da bi veljal tak udarec celi Furlan i ji in nje glavnemu mestu Gorici. — To je preneumno. Vlada se pač ne more ozirati na tako resolucijo in tiste furlanske župane, odvisne od laških mogotcev, ki so bili navzoči, vsa ta stvar čisto nič ne briga. Nato so zborovali laški učitelji. Pasqualis iz Trsta je dolžil laške klerikalce, da so oni vsega krivi, ker so se zadovoljili z laškim učiteljiščem v Gradišču, kar je kompenzacija za slovensko v Gorici. Sprejeli so resolucijo s protestom proti premestitvi slovenskega učiteljišča v Gorico; obenem pa so tudi zahtevali, da naj se ločita oddelka ženskega učiteljišča v Gorici ter se slovenski oddelek takoj premesti iz Gorice! — Vlada pač lahko vidi, da vso to gonjo narekuje Lahom le narodno sovraštvo, na katero se ona ne more ozirati, ker vsi drugi, zlasti še didaktični razlogi govore za premestitev v Gorico. — Na tem hujskajočein zborovanju je bil navzoč tudi goriški deželni glavar: deželni zbor istrski jo poslal brzojavko, v kateri izreka solidarnost s shodom; brzojavi! pa je tudi socialno - demokratični tržaški poslanec Senigaglia, da naj se prihrani Gorici nov narodni 1k>j.
-f- Razširjevalee krivih naukov, Terseglav, je imel preteklo nedeljo v Trstu pri Sv. Ivanu k rivo versko pridigo. Kristusove nauke je tako nesramno zavijal, da so se navzoči duhovniki kar spogledovali. — Udeležba je bila zelo klaverna. Ko bi ne pripeljal nekdo iz Bol junca nekaj po »novem krščanstvu« hrepenečih ljudi, bi se Terseglavu niti ne bilo splačalo govoriti.
-f- »Orli . . .« Pod tem naslovom so prinesli »Narodni listy« -— kajti tudi na Češkem se kuha »čukulada« — pred par dnevi sledeči članek: »Ničesar več memla ne ostane obva-rovanega pred klerikalno plesnobo, kar je narodu dragega in svetega. Crna gr T Šli sega tudi i>o Sokolstvu! Iz Moravskega, kjer se marsikaj čudovitega poraja in dozoreva, prihaja
tipke, naslonil je glavo na klavir... Mici se mu tiho približa, položi mu roke okoli glave . . . vroče je bilo njegovo čelo, čutila je utrip žil na njegovih sencih; stemnilo se je v sobi, skozi okno je prihajal le odsvit cestne svetilke . . . Franc je čutil, kako drhti Mici po vsem telesu, čutil je gorki duh. ki je že prehajal v nekako hropenje . . . zbal se je, da se ne bi porodilo v njem ono. kar ga je uničilo .. . naglo je vstal, da je Mici preplašeno odskočila, zagrabil svoj klobuk in svojo pelerino, zakričal* »Zdravstvuj, Mici!« in pobegnil skozi vrata . . .
Mici pa je stala še vedno pri klavirju, zdelo se ji je, da sanja ... Ko se je pa zavedla, izvil se ji je iz prsi blazen sklik: Franc, Franc!« Skočila je k oknu, odprla ga, tla so zašklepe-tale šipe, in pogledala na ulico... a njega ni zapazila, zastonj se je ozirala naokoli . . . zaprla je okno . . . par trenutkov je hodila nemirno po sobi . . . stopila zopet k oknu in naslonila razgreto čelo na mrzle šipe ... prižgala je luč, toda motila jo je svetloba, rla so se ji zasolzile oči . . . npihni-la je luč, zaklenila je vrata, in se naslonila na divan . . . nemirno se je premikala semintje, prsa so se ji dvigala . . . strah jo je bilo . . . glej . . . zdelo se ji je, da se je nekdo priplazil v sobo.. . tam za gardinami se skriva, ne, to je bila le senca, ki je šinila preko sobe spustila je zastor, da je bilo popolnoma temno v sobi . .. Toliko časa ga je čakala, verovala je vanj, dasiravno ni vedela ničesar o njem in sedaj? Kaj? Ali ji ni rekel: Mlada in lepa si... uživaj! Uživaj?
Kaj je hotel reči? In to misli o nji on? On, ki ga je čakala, ki mu je bila zvesta, ki je žrtvovala njemu vse, vse! Toda naj bo! Ako se zgodi to, kar ji je on svetoval, ona ne bo kriva! Ako bi se sedaj odprla vrata in stopil bi v sobo neznan človek . . . ona bi skočila k njemu, objela ga in jekla: »Tvoja sein!« Ne, ne... to je samo razburjenost, blaznost; čutila je, da mora zblazneti, tiščalo jo je v sencih, bedela jo je glava . . . dušilo jo je . . . odpela si je jopico okoli vratu, da so se pokazala bela prsa, ki so se valovito dvigala . . . tolkla je z glavo ob naslonjač, da so se ji razpustili lasje, da so ji padli po ramenih hrbtu . . . čutila je, da jo zapušča moč, da ji ledeni kri v žilah, da ji prestaje biti srce ... ah umreti, ko bi mogla umreti... odpreti okno in čakati, da pride on mimo note m pa se zažene doli ravno pred njega . . . Hotela se je dvigniti ... ali moči so jo zapustile, roke so ji klonile, omahnila je nazaj ... in obležala nezavestna na divanu . . .
Danilo se je že, ko se je prebudila in kakor v sanjah se je spominjala vsega, kar se je dogodilo... odprla je okno... ojster in mrzel ju-trtnji dah jo je šele predramil, dolgo je slonela pri oknu; nato se je počasi oblekla in šla ven ... Šla je ven iz mesta . . . vse ulice so bile še prazne in megla je ležala nad njimi . .. ona pa je šla naprej ... Ko je prišla izven mesta do gozdiča je solnce predrlo meglo, in krvavi žarki jesenskega solnca so se usuli po strniščih in golih drevesih, ki je po njih blestela slana. Ustavila se je in gledala mrt-
vo prirodo... vse tiho kakor v grobu . . . Ah kako lepo je bilo nekdaj tu, ko je nudila po letu na sprehod, kaje že upala, ko se je nadjahi, ko je še verovala na svojo bodočnost... In spomnila se je onih dni, davno minulih dni, ko je hodila še semkaj s Francem . . . Kako lepo je bilo takrat, vse je brstelo in zelenelo ... a sedaj . . . vse izgubljeno, vse uničeno . . . Pospešila je korak, prešla je gozd in dospela na veliko cesto ... sama ni vedela, kam gre ... prišla je do reke, ki je valila skrita med vrbami svoje valove . . . Mici je prešinila čudna misel ... ali naj stori to, kar ji je rekel Franc ... ne ne tega ne more, preveč ga ljubi ... on je izgubljen za njo . . . pustil jo je samo! Ali naj gre še enkrat k njemu! Ne! Včeraj si je želela smrti . . . nagle smrti .. . in čuj, kako šepečejo valovi, vabijo jo v svoj objem, v svoj mrzli objem . . .
Ozrla se je in videla prihajati po cesti gručo ljudi . . . stopila je raz cesto na travnik in se bližala reki.. . tam pod vrbami je globok tolmun, v zelenomodri vodi se vijejo vrtnici, Mici je za hip postala, ozrla " se na vse strani in stopila je naprej ... zmankalo ji je tal, obupen klic: »Franc, Franc!« je pretresel ozračje ... voda je plusknila čez brez in se razlila po prahu ... vrtinci so za tre-notek izginili, veliki kolobarji so se razširili po površju in butali ob breg ... Kmalu so se zopet umirile vode, vrtinci so se zopet pojavili, in
lahen vetey^^e25i5lafe * *
ta najnovejši klerikalni strup, ki je nastal iz lakomnosti po organizaciji, iz želje z enim mahom potegniti cel narod v mrzlo, um rtv u joče naročje. Klerikalizem je segal nazadnje tudi na češko Sokolstvo, ki je bilo doslej samo predmet njegovih ognjenih kletev in je sedaj postalo žal predmet klerikalnega plagiranja! Klerikalni »Sokol«! Zlodej sam bi ne mogel najti večjega nasprotstva, večje »contradietio in adiecto ko bi iskal dve nasprotji, ki se inedseboj polarno izključujeta. Toda klerikalizem se tega gnusnega nasilstva nad češko idejo in celim dosedaj ni m pojmom o češkem Sokolstvu ni sramoval in ga je izvedel ne sicer dobesedno tudi po imenu, toda vsaj ih> ideji. Karikiral je dragoceno oporoko Tvrša, Fiignerja, Černega in karikaturi je dal ime — »Orli«. Tako se namreč imenuje klerikalni plagijat češkega Sokolstva, moravska klerikalna telovadna društva, pred kratkim ustanovljena po negativnem vzoru »Sokolstva«. Niti najdrznejša fantazija bi si ne bila upala sanjati o takem nestvoru, nad katerim dober okus kar joče — na Moravskem je to fakt. Zadnjo nedeljo so imeli »Orli« svoj prvi »zlet« (tudi to ime so si izposodili od »Sokola«) v Vvškovu, in medtem ko je Sokolska župa telova-dila s približno (S00 telovadci na vy-škovskem glavnem trgu je okoli 300 klerikalnih »Orlov«, nizki in smešni plagijat neponarejenih »Sokolov«, na graščinskem vrtu proizvaja h) javno telovadbo, ki se po došlifa poročilih niti od daleč ne more primerjati s proizvajanji resničnih »Sokolov«, da ne govorimo niti o duhu, s kakoršnim je češki »Sokol« v Fiig-nerjevih rokah oživel in krepko njegovo telo od teh dob diha. Pa tudi ko bi proizvajanja »Orlov« bila še tako dobra, ne bo narod vse te klerikalne »orlovine« nikdar sodil drugače, kakor kot najostndnejše zasmehovanje ene od najdragocenejših institucij, kolikor jih narod ima. Ko bi bil klerikalizem ostal pri svojih tretjih redih, bratovščinah, katoliških rokodelskih društvih, pri svojem dobičku, kar g.i je odpadlo od svobodomiselnega in naprednega učitelj-stva, ko bi bil ustanovil še druga društva sličnih čukov in sov s srednjeveškim flagelantskirn programom ubijati telo in žive njegove nagibe, bi ravnal v svojih tendencah, toda ta »orlovska« igra na »Sokole« z modro imitacijo sokolskega kroja, z belim nageljnom na kapi »Sokolu« ukradeni, to je parodističen neokus. ki je tem hujši, ker se je zlorabila temeljna sokolska misel o svobodi za novo suženjstvo duha češke mladine, če je sploh mogoče iskati duha v mladeniču, v možu, ki je v stanu postaviti se v vrste »Orlov«. Vvškov-ske vrste »Orlov« je razmnoževalo mnogo »gospodov« v orljem kroju in |m> sv. blagoslovu pred telovadbo so jim govorili stvaritelji te čudne klerikalne perutnine, predvsem pater Šramek, ki je povedal, da niso »Orli« ukradli Tvrševe in Fiignerjcve oporoke, temveč da so oni pravi dediči in nositelji njih ideje . . .« Kaj bi neki rekli »Narodni listv« ko bi videli naše »Čuke« z garibaldinsko rdečo srajco, s sokolskim peresom in s »patanoštrotn« in »flečkajnarsko« frizuro!
-J- Znamenit politični shod v Zagrebu. Dr. Gjuro Šurmin, poslanec I. zagrebškega volilnega okraja v hrvatskem saboru in peštanskem parlamentu, je v nedeljo sklical v dvorani »Kola« zaupni shod, ki se ga je udeležilo nad 500 oseb vseh stanov. Za predsednika shoda je bil izvoljen I. Radkovič, za zapisnikarja pa dr. Vimpalšek in Veljko Tomič. Prvi je govoril poslanec dr. Šurmin, ki je neusmiljeno kritiziral odnošaje na Hrvatskem ter ostro napadal nasilni Ranchov režim. Končno je predložil v odobrenje brzojavko, ki se je poslala na naslov Njegovega Veličanstva. V brzojavki se vladarja prosi, naj bi blagovolil odrediti, da se Hrvatski vrne ustava, da se skliče hrvatski sabor, ki že od leta 1907 ni zboroval, ter se uvede splošna in enaka volilna pravica. Brzojavka je bila soglasno sprejeta. Nato je govoril poslanec Miroslav grof Kulmer. Govornik je opisoval teško borl>o, ki jo bije hrvatski narod že desetletja za svoje pravice, bodril navzoče, naj vztrajajo v tej borbi, ter izrazil svoje trdno prepričanje, da bo narod izšel iz tega boja kot zmagovalec, ker zahteva samo to, kar mu je zajamčeno v zakonih in po svečanih prisegah. Za poslancem sta še govorila trgovec Novak in finančni uradnik dr. Reber-ski. Končno je bila z velikim navdušenjem sprejeta rezolucija, v kateri se izraža hrvatsko - srbski koaliciji zaupnica ter se zahteva, da se odstrani nasilni Rauchov režim, da se skliče hrvatski sabor in uvede splošna in enaka volilna pravica.
+ Is politične službe. Deželno-vladni koneeptni praktikant dr. Karel B i e e k je imenovan za deželno-vladnega koncipista.
+ h šolske službe. Imenovan je Ivan P i r n a t s Krke za nadučite-lja v Mokronogu. — Matevž Peter-
1 1 i n pa za učitelja v Dobrem polju. — Premeščeni sta prov. učiteljica Angela C e r a r iz Hrušice v Št. Jurij, Antonija Adamič iz Studenca v Horjul. Učiteljski kandidat Dominik B r i c pride kot prov. učitelj v Hotederšico, učiteljska kandida tinja Henrijeta Kos kot provizo-rična učiteljica v Planino, učiteljska kandidatinja Marija Pipan za pro-vizorično učiteljico v Javorje, učiteljski kandidat Stanisl. Vr h o v e c za prov. učitelja v Hinje.
— Gentleinan Schvvarz. Prireditelji III. narodno - radikalnega shoda so se obrnili na vojaško oblast, naj bi posodila za tuje #oste, ki pridejo v Ljubljano na shod, nekaj ]>ostelj. Ker je vojaška oblast ugodila že opetovano tozadevnim prošnjam »Sokola-, pevskih in drugih društev in tudi di jaštva, je bilo upati, da tudi to pol ne napravi izjeme. Po zaslugi gent-lemana Schuarza se je to vendarle zgodilo. Sch\varz sedaj pije sicer le mleko, pa je vendarle zelo hudoben človek. In tako je poročal vojaški oblasti, da je narodno-radikalni shod politična stvar in je dosegel, da nam je vojaška oblast prošnjo za postelj* odbila. Baron Sehwarz čisto dobro ve, da ni resnično, kar je trdil, on dobro ve, da narodno-radikalni shod iti politična prireditev. Ampak Sch\varzovo srce si je želelo, da hi par sto dijakov spalo nekaj noeij na ljubljanskem uličnem tlaku in zalo je dal vojaški oblasti omenjeno poročilo. Če baron misli, da bo s tem preprečil shod, pa se zelo moti, ker smo prepričani, da bo dijakom prihitelo na pomoč ljubljansko napredno občinstvo in jim dalo na razpolago prenočišča za goste.
— Ljubljanskemu naprednemu občinstvu. Ker nam vojaška obla>i po zaslugi barona Schvvarza ne da na razpolago postelj za goste, ki pridejo na III. narodno-radikalen shod v Ljubljano, se obračamo na ljnl« Ijansko napredno občinstvo z iskreno prošnjo za prenočišča. Požrtvovalnost ljubljanskega naprednega občinstva se je že večkrat ob sličnih prilikah tako lepo pokazalo, da vemo, da tudi mi to pot ne prosimo zaman. Blagohotne prijave na »Pripravljalni odbor«, Ljubljana, Mest m dom. »Presveta«.
— Ljubljanskim Čehom. V četrtek ob V47 se pripelje v Ljubi ja:." nad 100 čeških akademikov na shod slovenskega dijaštva. Ko jih bodo pozdravili na kolodvoru Slovenci, tudi ljubljanski Čehi ne sinejo izostati, temveč naj s svojo navzočnostjo pri sprejemu na kolodvoru in pri pozdravnem večeru isti dan zvečer in drugi dan na koncertu v »Narodnem domu« izkažejo, da imajo svojo akademično mladino radi, akoravno so izven svoje ožje češke domovine. Zato, ljubljanski Čehi, v četrtek zvečer na kolodvor k sprejemu čeških akademikov!
L j u b 1 j a n s k i   C e h !
— Češki dijaški izlet in narodno-radikalni shod sta barona Sclnvar/.a spravila popolnoma iz ravnotežja. Tako je nervozen, da že cel leden haje nič druzega ne je in ne pije, ko samo kislo mleko. Zadnjič si je vte-pel v glavo, da na kolodvoru ne sme biti ob prihodu naših gostov sprejema; po vsej sili je hotel, da hi Sprejem njemu naznanil, nakar hi ira seveda prepovedal. Mi pa mislimo, da tudi nervoznega barona Schvvarza nič ne briga, če gre ljubljansko oh-činstvo v četrtek zvečer na kolodvor, ko se pripeljejo Čehi, Hrvati in Srhi v Ljubljano. Gos]k>d baron si l»o menda še to vtepel v glavo, da ira pojdemo prosit za dovoljenje, kadar bomo nameravali obiskat dobroznani paviljonček ob France vem mostu. Ampak u čakal tega ne bo nikoli.
— 401etnica »Slovenije«. I>m4 26. maja je minilo 40 let od ustanovitve akademičnega društva »Slovenije« na Dunaju. Društvo bo svoj jubilej slavilo, sicer skromno, toda dostojno, dne 18. t. nt. o priliki III. na rodno-radikalnega shoda. Društvo upa, da se l>o na tem jubilejnem večeru zbralo lepo število bivših članov, ki bodo vsi iskreno dobro došli!
— Katoliški »Srovinee« se j« tudi je I brigati za narodno-radikalni shod. Včeraj grozi v neki notici sred nješolcem, češ, naj se ne dajo izvabiti za kakšne »neprevidnosti«, to *e pravi, naj nikar ne gredo na shod. sicer . .. To so naravnost grožnje « denuncijacijami, ki si jih je treba dobro zapomniti za slučaj, da bi hotel »Srovinee?« svojo denuncijantsko naturo zatajiti. Ampak ne bo šlo!
— »Domovina, vzgoje val no »n naobraževalno društvo.« Včeraj zvečer je imelo ustanovni občni zbor društvo, ki zasluži, da bi se zanj Živo zainteresirala vsa naša napredna javnost in ga izdatno podpirala. Saj si je to društvo stavilo plemenito in zaslužno nalogo, osvoboditi revne naše srednješolske dijake, za katere smo se doslej — žal — tajto ma\° brigali, iz materijalne odvisnosti <M* klerikalcev, ki tako uničujoče vpliv* na mlade ljudi in njih značaje. imenu pripravljalnega odbora je ste;
(Dat* t fjrttsai).
umm
BZSJBBSJ
BssssanassuBBsslasBsaBasBslBBSBl
fiDsga »atsrnrtasan Miriti*' it tOt, jat M
vilne navzoče pozdravil gosp. dr. T r i 11 e r. Dejal je, da je slovenska
napredna javnost doslej zanemarjala skrb za srednješolce. Navezani so bili na privatno dobrosrčnost, morali so takorekoč l>eračiti, in mnogokrat je trpela duševna svoboda. Je sicer v Ljubljani dijaška kuhinja, v kateri sta do zadnjega časa bili zastopani obe narodnosti in obe slovenski stranki, toda te kuhinje so se polastili klerikalci, iztisnili iz nje naprednjake in sedaj dobiva hrano tam le tak dijak, ki je klerikalcem po volji. Treba je postaviti se na lastne noge in ustanoviti kuhinjo, v kateri bo dobival hrano vsak reven dijak, ne glede na svoje prepričanje. To bo prva skrb društva »Domovine«. »Domovina« pa bo tudi sicer organizirala podporno akcijo za srednješolce in bo delovala zlasti na to, da se v Ljubljani odpre tudi internat za srednješolce, ki so sedaj izročeni v domačo »vzgojo« raznim tercijalkam.
Nato pomča gosp. R i b n i k a r o doslej že izvršenih delih. Dijaška kuhinja se otvori že začetkom šolskega, leta in bo začasno v starem vojaškem preskrbovališču. Za enkrat bo moglo tam obedovati in večerjati (»koli KM) dijakov. Dobivali bodo obede po 20 v. in večerje po 10 vin. Kuhinja se je oddala v najem privatni osebi, ki se je zavezala dajati obede po 1)2 vin. in večerje po 20 vin. Diferenco, ki nastane med vsoto, ki jo bodo plačali za hrano dijaki in vsoto, ki jo bo plačala »Domovina« najemnici kuhinje, in ki znaša okoli 0000 K letno, bo skušalo pokriti društvo potom subvencij, darov itd. Društvo upa, da bodo one korporacije, ki so doslej podpirale sedanjo klerikalno dijaško kuhinjo, obrnile svoje podpore »Domovini«. Tudi s pripravljalnimi deli za internat se bo začelo takoj. Važen del društvenega delokroga bo brezplačna bolniška oskrba za dijake. Tozadevno se je pripravljalni odbor že obrnil na ljubljanske zdravnike. Nato gosp. Ribnikar prečita pravila, ki se sprejmo. V odbor so bili izvoljeni: gospe dr. Si a j mar jeva in dr. Tavčarjeva in gospodje dr. Demšar, prof. Jug, okr. glavar v p. Lapajne. učitelj Pretnar, tržni nadzornik Ribnikar dr. Triller in prof. Trtnik; preglednikom pa gospodje Ronač, Podgornik in Gale. Nato se je razvila živahna debata, v kateri so se sprožile marsikatere dobre misli in so se dale odboru marsikaki lepi nasveti. Novo društvo iskreno pozdravljamo in mu
um uspešnega delovanja«) v korist našim doslej dosti zanemarjenim srednješolcem. Iskreno želimo, da i * i društvo imelo prav veliko podpornikov in članov (ustanovniki plačajo enkrat za vselej 100 K ,redni člani pa na leto 4 K). Upamo tudi, da se bodo naše javne korporacije spominjale naše »Domovine« z rednimi doneski.
Izreden občni zbor »Glasbene Matice« bo v torek, dne 28. septembra ob S. zvečer v pevski dvorani. Dnevni red: 1. Razširjenje glasbene šole v popolni konservatorij in tozadevna vloga na deželni zbor: 2. vsled lega potrebna izprememba društvenih pravil. Odbor.
Slov. deželno gledališče. Iz-
nšnje angaževanih členov opernega /.bora se začno za m oš k i zbor jutri, dne lo. t. m., za ženski zbor pa v »oboto, dne 18. t. m. ob polu 8. zvečer poizkusni sobi v prvem nadstrop-n    Narodnega doma«.  Izkušnje volita jrg.   kapelnika    Beni še k in Ta 1 i c h.
Slovensko gledališče. Dodatno je bil angažiran za prve Ijubimske Joge in kot režiser tr. K. V. MotejI, losedanji i žiser »Gledališča moravskih mest«.
V spomin padlih žrtev 20. septembra 190«   zapoje pevsko društvo Slavec« v nedeljo 19. septembra ob
>'d 4. popoldne ob grobu žrtev tri žalostili ke.
— Slovensko    pevsko društvo Ljubljanski Zvon« poje dne 20. septembra t. 1. ob 4. popoldne na grobu nedolžno   padlih   žrtev Adamiča in Immlra tri žalostinke. — Brate pev-
opozarjamo, da se zanesljivo vde-kže pevske vaje, ki bo v sredo, rine
lo. t. m. ob S. zvečer.
Poročil se je danes v župni f<rkvi trnovski ravnatelj »Zveze slovenskih zadrug« g. dr. Gregor / " r j a v z gdč. Mileno Lav-1 ' n č i č e v o , hčerko tovarnarja in !'ustnika g. Josipa Lavrenčiča. Iskreno čestitamo!
»Slovenske Filharmonije« redni občni zbor se vrši jutri, dne ';>. t. m. ob 8. zvečer v salonu hotela
Ilirije« z že naznanjenim vspore-'k>m, na kar se čč. člane ponovne vUudno opozarja.
»Slovensko planinsko društvo« •;" izdalo razglednice »Trentarji«, re-^valci dr. Jos. Stojca. Narodne knjižnic prodajajo jih j>o 10 vin.
Pevsko   društvo »Slavec« stvori običajne   plesne vaje za društvene člane v nedeljo, dne 3. okto-r,fa t. 1., v društvenih prostorih v
Narodnem domu«.
— Za Roseggerjev sklad »v ,J>'raiubo nemštva«  je  dala nemška
firma Hardtmuth  na Češkem 9000
kron. Ta firma izdeluje svinčnike, ki
se jih tudi pri nas porabi na milijone, zato smo prepričani, da smo tudi Slovenci prispevali doberšen del k omenjenemu darilu. Sami si spletamo oster bič, ki nas tepe in nas še bo, co se ne spametujemo, 20. september 1908 obhaja v ponedeljek obletnico!
— »Slovenec« se poteguje za nemarne mlekarlce. Klerikalci vedno zabavljajo čez Ljubljano in pišejo na metre dolge članke, kaj vse treba, da bi se naše mesto moderniziralo. Kadar pa se kaj pametnega ukrene, in ni ravno nerazsodnim ljudem po volji, se »Slovenec« takoj oglasi in potegne za starokopitueže, zabavljajoče čez napredek. Sobotna številka tega lista se poteguje, da bi Ljubljana postala kmečka vas. »Slovenec« zahteva namreč, da naj bi smele mle-karice prodajati po celem nestu mleko, zelenjavo, sadje, gobe itd. Po njegovi želji bi bilo kar najboljše, da preneha tržišče na Vodnikovem trgu, v vsaki ulici pa bi si mlekarice po njegovi želji in po svoji prevdar-nosti napravile trg. Mestna policija je že od nekdaj zasledovala postajanje in prodajanje mlekaric po ulicah, ker jj to veleva cestni policijski red. Da se to danes zopet izvršuje, je iz zdravstvenih ozirov zelo potrebne; Radi stroge kontrole na trga, se potikajo po mestu one mlekarice, ki so nemarne in imajo slabo vest. Prodajajo vodeno, nesnažno mleko v gnjusnih posodah. Druga živila so tudi brez stalne kontrole in zasačilo se je že mlekarice, ki so prodajale stiupeue gobe. Magistrat vrši le svojo dolžnost, če s profilakso zboljšuje zdravstvene razmere v mestu. Ostudno pa je. da vzbuja »Slovenec« v nepoučeni]« ljudeh nejevoljo radi odredb, ki so velikega pomena za boljše zdravstveno stanje našega mesta.
Šola v Grosupljem se razširi v dvorazredn ieo.
Rahclj    naprednih    društev v Smartnem pri Litiji hoče   biti Matej Ribar, bivši kaplan pri D. M. v Polju, ki je za svoje »prelepo« in »plodonosno« delo poleg blaznice bil čez noč od kaplana   povišan za župnika, dekana in duhovnega svetnika. Škof Jeglič pač vse dobro tudi dobro plačuje,vse   hudo pa hudo kaznuje. Le žal.   da ljudje niso enih misli s škofom, kaj je dobro. Ni zastonj pri neki pridigi pred svojim odhodom prerokoval    kanonik Ž logar,   da pride čez Šmartno šiba božja. Nismo vedeli v kaki obliki: zdaj jo skušamo to šibo božjo v polni meri.   Prvo, kar je Rihar pri nas poskusil, je bilo, spojiti kmeisko hranilnico in posojilnico s svojo.   To se mu je vsled male neokretnosti    izjalovilo.    Na svojo bridko žalost je moral gledati, kako se kmetska hranilnica in posojilnica lepo razvija. Izumel je torej nov naskok.   Začelo se je zahrbtno napadanje g. nadučitelja,    ki je bil prevzel tajništvo brezplačno, češ, vsled mno-žečih se napadov bo tajništvo popustil, potem je pa po hranilnici. Tudi to je Riharju izpodletelo in potreba je bilo izdatnejših sredstev. Šuster-šičeva posojilnica   je   bila do sedem let nastanjena v občinski hiši in bilo je vse v redu.   Vsled napredne sape, ki je zapihala v občinskem odboru, je takratni župnik Zlogar to posojilnico sam premestil v druge prostore. Pozneje se je v te, od klerikalne posojilnice zapuščene  prostore preselila    kmetska    posojilnica.    Zdaj je »hrihtun« glava Riharjeva ubranila, da uspeva kmetska posojilnici zato, ker je v občinski hiši.   Torej   ven ž njo in konec je bo.   Zupan, pokorni sluga Riharjcv, je začel spuščati odpoved za odpovedjo,   posegel   je seveda tudi »vrli« deželni odbor vmes in slednjič se je kmetska posojilnica res   izselila iz občinske hiše.   A glej ga spaka! Promet v kmetski posojilnici se je podvojil, in — Riharjev up je šel po vodi. Toda Rihar zaradi te blamaže še ni nehal. Ker so v Smartnem   še   druga društva,   ki so v naprednih rokah, si je mislil,   da se bo dalo kako drugo uničiti. Pevsko društvo, ki bo kmalu obhajalo 251etiiicn obstanka,   treba spojiti s cerkvenim zborom, a to se zna zgoditi le ako se .i*'      udari po glavi.   Treba je pevo-vodjo odstraniti in — padla je žrtev v osebi učit cd ja g. La jo vica. Ali moti se, kdor misli,   da je s tem udarcem »Zvon« ubit; ne in ne, in če se to tudi desetkrat po »Domoljubu« povdar-ja.   Obstoji pa še društvo, ki je bilo 24 let eno najdelavneših in to je: prostovoljno   gasilno   društvo.   Bilo je vedno nevtralno in sloga med člani obojega   mišljenja   je   bila uzorna. Tudi to ni gotovim osebam ugajalo. Treba je povzročiti   razdor in nesoglasje so si rekle te osebe. Res se je to posrečilo na umeten način in že se kažejo sadovi. Škodljivci hočejo društvo in društveno  zastavo izrabljati v strankarske in demonstracijske namene. Ta čin je pa očividno pogubo-nosen za prej   tako   uzorno gasilno društvo, ako se razmere pravočasno ne uredijo.  Je še eno društvo, ki pa ni dostopno   razdiralcem   in   to je bralno društvo.   2e je svoj čas »Domoljub« kar naravnost c. kr. okrajno glavarstvo pozival,  naj je razpusti,
ker je ob priliki izvolitve župana Hribarja državnim poslancem, razobesilo zastavo, ali ta drznost ni izdala. Zaželjenega uspeha torej pri društvih ni bilo, pač pa se povzročila sovraštva in nasprotja, kakršnih ni bilo do sedaj. Za danes samo toliko cvetu iz vrta tega »oznanjevalca miru«, ki je delal pri nas, mirnih in potrpežljivih faranih, kar se mu je zljubilo.
Legar na Dolenjskem. V okolici Novega mesta je vsled slabe vode nastal legar. Obolelo je že kakih dvajset oseb.
Vojaštvo na Notranjskem. S Pivke se nam piše: Vojaštvo nas je zapustilo. Ljudje so si kar oddahnili. V mane verski dobi so se zgodila vsakovrstna izzivanja, pretepi, poboji in celo posilstva. Vse to od nemških vojakov. Pa kaj bi se čudili. Kdor je in ud priliko opazovati oficirje, je lahko spoznal, koliko jih je med njimi, ki prav nič niti ne skrivajo svojega vsenemškega mišljenja. Slišalo se je prepevati celo »Heil dir in Sie-geskranz«. S tem dejstvom je dovolj povedane. Naši ljudje so ponižni in pohlevni in to se jim grdo plačuje. Notranjski kmetovalec ima tako slabe, zanikrne in strahopetne poslance, da si še ust ne upajo odpreti in zato delajo oficirji in vojaki kar hočejo. Časih seveda se že najde* tudi človek, ki se postavi po robu in potem jo ošabna soldateska le skupi. Letos n. pr. je ?z M. pri Postojni odnesla imenitno blamažo. Dogodek je vreden, da se javno razglasi, ker lahko basne našemu ljudstvu in mu pokaže, kako je treba nastopiti. Če se kak obrtnik vojaškim kapricam in sitnostim brezpogojno ne ukloni, mu groze z bojkotom in s stražo. S kako pravico si vojaška poveljstva sploh dovoljujejo razglašati bojkot posameznih obrtnikov, to je vprašanje, ki bi se moralo enkrat v deželnem in v državnem zboru vzeti v pretres. V označenem kraja pri Postojni so pretekle dni štabni častniki nekemu gostilničarju zagrozili z orožniki in z aretacijo ker — ni imel sobe za generala. Česar ni, tega seveda tudi vojska ne more vzeti. Tudi v tem slučaju so se morali oficirji zadovoljiti s sobano kot obednico za generalni štab. Poleg sobane jim je dal gostilničar na razpolago tudi večino kuhinjske in namizne oprave, del kuhinje, vrt in kegljišče. Za vse to je zahteval samo pet kron na dan, torej pravo bagatelo. Će bi bil zahteval 20 K bi tudi ne bilo preveč. A glej — ti ošabni gospodje še pet kron niso hoteli plačati. Ponudili so od spalni-
ce z eno posteljo
i)2 vinarjev m
mu zagrozili, da se preselijo in da postavijo straže pred hišo, da ne bo smel noben vojak v dotično gostilno, oziroma prodajalno. Gostilničarju je ta prepotentnost vender presedala in postavil je oficirji1 pred alternativo: ali plačati na dan pet kron ali nemudoma ven. Oficirji so šli; ker ni bilo nič boljega dobiti, so šli v slabši a notabene dražji lokal. Pred hišo in okoli hiše omenjenega gostilničarja so postavili tri straže, da bi noben vojak ne prišel v dot i ko s to hišo. To je nekaj nečuvenog al Gostilničar, zavedajoč se svojih dolžnosti in svojih pravic, je takoj brzojavi I okrajnemu glavarstva, zahtevajoč obrambe obrtnih pravic. Glavarstvo je oddalo brzojavko divizijskemu poveljstvu, ki je, zajedno z glavarstvom brigadnomu poveljništvu ukazalo straže odstraniti, ter bojkot opustiti. To se je seveda koj zgodilo. Dnevno povelje, ki je bilo že spisano, da ne sme nihče izmed vojaštva v imenovano gostilno, se je popravilo v toliko, da gostilna kakor tudi prodajalna ni prepovedana, »le gospod general major in obrst ne želijo, da bi se t je šlo«. Gostilničar se pa tudi s tem ni zadovoljil. Šel je osebno h korneinu povedj-niku, ki je stanoval v Postojni ter tudi od te strani izposloval ošabnim gospodom zasluženi — nos. Pri tej priliki bodi še pohvalno omenjeno moštvo 87. pešpolka. Sami slovenski Štajerci, pošteni in mirni mladeniči, glede katerih od civilnega prebivalstva ni bilo slišati nikake pritožbe. — Anti.
Kolodvorska restavracija v St. Petru na Krasu preide v najkrajšem času v druge roke in dosedanja imeji-teljica, huda Nemka Innle hvala bogu odšla. Imela je skoraj vedno le Nemce za uslužbence, ki so bili slovenščine popolnoma nevešči. No pogrešal je ne bode nihče, najmanj pa poštni uradniki, katerim je odpovedala aboneinent, razun enemu, ki je Kočevar, to se pravi zagrizen nem-škutar. Upamo, da se bodo razmere pod novim vodstvom v vseh ozirih temeljito zboljšale.
Nesreča na lovn. Učitelj Friderik Lešnik iz Poljčan je šel s svojim bratom Ferdinandom na lov. Temu se sproži puška in Friderik se zgrudi v hrbet zadet na zemljo. Čez nekaj minut je bil mrtev. Nesrečna soproga, ki je bila šele dobro leto poročena, je pri pogledu na mrtvega moža omedlela.
Izgredi v Sevnici. Piše se nam: Dne 12. ob poln deveti uri zvečer so se peljali   mimo   Sevnice brežiški
nemčurji. Na sevniškem kolodvoru jih je nekaj stopilo iz vozov To so bili znani sevniški nemškutar-ji. Vzlie temu, da jih je bilo malo, so napravili velikanski škandal. Začeli so hajlati, da je bila groza. Na to izzivanje so odgovorili Slovenci s krepkim »Na zdar!« Sevniški orožniki so strogo nastopili — proti Slovencem Nemškutarji so lahko počenjali kar so hoteli. Culo se je vpitje »Windi-sche Hunde« in iz vagona je priletel tudi precej velik kamen na Slovence. Ko je vlak odhajal, se je slišalo kričanje »Heil Liebtenwald — hauts die Windischen nieder.« To je dva znana neniškutarska razgrajača nad učitelja šulvereinske šole Tomi-t s c h a in mladega Schmuka tako navdušilo, da sta napadla nekega mirnega trgovskega i>omočnika in ga psovala na najnesramnejši način. Oba se bosta morala zagovarjati pred sodiščem.
Podivjano nemštvo. Dodatno k včerajšnji brzojavki c* nemškem streljanju v Vidmu, pripomnimo še sledeče: Ko so izstopili krški Sokoli, so naenkrat zaslišali iz voza, v katerem so se peljali »brežiški turnerji« divje tuljenje in petje izdajalske »Die \Vacht am Rhein«. Koj nato je padel prvi strel, in kroglja je prebila šipo na spalnici postajenačelnika, ki je ta čas ravno opazoval to divjanje in se je dotični moment slučajno od okna odmaknil. Pri drugem strelu pa je bila zadeta hčerka tamošnjega železniškega čuvaja A b rama in ji je krog Ija predrla nogo. Ker je bilo takrat mnogo občinstva na kolodvoru, bi se bila lahko zgodila velika nesreča, kajti nemškutarji so streljali vse navzkriž. Da so nemškutarji tako predezni, je vzrok to, ker vedo, da se jim ni treba ničesar bati.
Iz Središča na Sp. Štajerskem se nam piše: V nedeljo dne \2. t. m. je bil tu odlikovan s kolajno za 401etno zvesto službovanje železniški delavec Fran Modrin jak? Inženir Herman je po jedrnatem nagovoru pripel slav-Ijeneu kolajno; pozdravil je slav-1 jenca v imenu občine tudi župan Sinko s celini občinskim odborom. Južna železnica je slavljencu podelila nagrade sto kron. Pri železnici do-služi le malo kdo 40 let za to so take slavosti silno redke.
Glavni zbor štajerskega »Lehrer-bunda«, ki se je vršil 11. septembra v Građen, se je izborno obnesel. Prostrana dvorana Štefanijina, ki se je v zadnjem času zdatno razširila, bila je natlačeno polna. Gotovo je bilo navzočih saj -000 štajerskih učiteljskih oseb. Slovensko učiteljstvo bilo je častno zastopano. — Govorila sta nadučitelja K a 1 i s t a in M o n -sebe in; prvi o materijalnih, drugi
0 pravnih razmerah štajerskega uči-teljstva. Njiju izborna izvajanja našla sta frenetično priznavanje v poslušalstvu. Govorila sta stvarno, a ostro. Slišali smo rezkih, tehtnih besed; videti nočemo, kakšna bodo — dejanja. Predlagane resolucije so se enoglasno vzprejele ter se predlože prihodnji sesiji dež. zbora štajerskega. — Skupščino je posetilo več poslancev, a noben — šo 1 s k i n a d -
1 o r n i k. Brzojavno ali pismeno pozdravilo je zbor nekaj poslancev in dostojanstvenikov, med drugimi tudi dež. poslanec dr. V. K u k o v e c v imenu »Narodne stranke« na Štajerskem.
Na dopustu umrl. Finančni nad-paznik Alojzij Kokol iz Istrije je bil na dopustu v Konjicah. Dne 10. t. m. so ga našli s težko poškodbo na glavi brez zavesti. Umrl je 11. t. m., ne da bi spregovoril kako besedo.
Radi ljubezni v smrt. V soboto je skočila iz okna tretjega nadstropja v Gradcu 281etna Viktorija Lip]). Bila je takoj mrtva. Imela je večletno ljubezensko znanje, toda vsled raznih ovir se s svojim izvoljencem ni mogla poročiti. To jo je tako zadostilo, da je v obupu napravila konec svojemu življenju.
Zopet napad v Gradcu. V Klju-čarski ulici v Gradcu je bila te dni napadena soproga mestnega uradnika. Napadalec podrl jo je na tla ter ji hotel odvzeti denarnico in zavoje. Vsled klicanja po pomoči, je napadalec urno odnesel svoje pete.
Prvo sokolsko društvo na Koroškem. Vlada je potrdila pravila telovadnega društva »Sokol« v Borovljah na Koroškem. To bo prvo sokolsko društvo v slovenskem Korotanu. Ustanovni občni zbor se skliče v kratkem. Kakor čujemo, se snuje »Sokol« tudi v Velikovcu. Tudi tužni Korotan se prebuja iz sna!
Slovenski vojaki najboljši strelci. Pri tekmovalnem streljanju na strojne puške v Celovcu je dobil 17. pešpolk prvo darilo.
Romarji« Okoli Marijinega praznika 8. septembra in naslednje dni so razni romarski kraji polni slovenskih romarjev; posebna pa Sv. Gora nad Gorico. Vidi se tam obilo slovenskih romarjev tudi iz Kranjske. Naše kmetsko ljudstvo je po večini še vedno tako, da misli, da ne sme z doma nikamor drugam kot le na božjo pot. Težko prislužene kronice znesejo na Sv. Goro pred oltar Marije; tam darujejo srn mase, pa če imajo potem
tudi   stradati.    Uboga slovens
kmetska žena nese kronice na Sv. Goro ter jih da za maše in ko se vrne domov, misli, da bo bral pobožen pater frančiškan tam gori pred Materjo božjo sveto mašo za njo ali za moža ali za kogar jo je že določila. Kako se vara! Za maše naberejo toliko denarja, da ne morejo opraviti vseh maš, pa če bi bilo še desetkrat toliko patrov v samostanu na Sv. Gori. Zato pa kupčujejo z mašami ter jih prodajajo v Italijo ubožnejšim duhovnikom. Če n. pr. plača slovenska roma-rica za eno mašo 2 K, jo prodajo v Italijo ali kam drugam za 1 K 20 v ali 1 K 40 v, drugo si pridržijo; del teb dohodkov dobi knezonadškofijski ordinarijat v Gorici ter ga lahko porabi, kakor hoče, magari tudi v volilne namene.
Hujskači na delu. Iz tržaške okolice nam pišejo: Takozvana »krščansko - socijalna zveza«, ki pa obstoji v Trstu in okolici — izvzemši par stotin marijiiiih hčera — le po imenu, je priredila v nedeljo v Sv. Ivanu pri Trstu neko prireditev z vprav »mešanim« sporedom. — Te krščanske prireditve se je udeležilo okoli 150 Marijinih hčera, 40 ljudi iz Bol junca, Črni kala in sploh iz Istre in celili 9 domačinov. — Mi bi se nad to prireditvijo prav nič ne spodtikali,ker stojimo na stališču, da je vsakemu na prosto dano, da se veseli, zabava in izobražuje po svojem ukusu posebno še, ako se to vrši v narodnem slovenskem duhu. Ali omenjeno bodi, ker je ob tej priliki nastopil tudi predobro znani lemenatarski deserter, hujskač slovenske mladine zoper svoje rodne brate in predvidjeni bodoči figurant v registrih Blaznikove pra-tike, ateist gospod Terseglav iz Ljubljane ob asistenci nekega Ravnihar-ja. — Ta nadzdražbar, kateremu bi bilo bolje, da bi se mu bil, po svetem pismu rečeno — obesil mlinski kamen na vrat in ga potopilo v globočini morja, ta človek se ne omejuje s svojim hujskanjem samo na Kranjsko, temveč hodi delati zdražbe in razprtije tudi med obmejne Slovence, na Štejersko, Goriško, Istro in v Trst.
— Minule nedelje, kakor rečeno, je pridigal pri Sv. Ivanu par ubogim ovčicam boj in pogin sovražnikom krščanstva. Mislite li, da je ta nesrečni človek res s svojimi nekrščan-skimi hujskarijami meril na prave sovražnike krščanstva, tržaške kamo-riste in za njih plečami stoječe italijanske duhovnike, ki so pometli iz tržaških cerkva takorekoč zadnji sled slovenskega jezika? One, Terseglav ni mislil teh, nekrščanov temveč tržaške Slovence, ker se le-ti nočejo meni nič tebi nič — prodati ako treba kakemu nemškemu tržaškemu škofu in mu poljubovati roke. — Da se je moral obdregniti tudi ob imeni Tavčar in Hribar, je samo po sebi umevno. — Kako bodo drugje po Slovenskem vspele Terseglavove misije ne vemo, ali da v Trstu seme njegovih krivih naukov ne bo padlo na rodovitna tla, naj bo kar prepričan. .— Na tržaškem se pač da še od enakih brezvercev nahujskati kaka na duhu uboga Marijina hči, ne pa tržaško slovensko ljudstvo. — To ljudstvo je politično in moralno previsoko, da bi je mogle okužiti krivoverske hujska-cije raznih kranjskih misijonarjev, ki v imenu »Kristusa - kralja« širijo sovraštvo in razpor med mirno ljudstvo. Ne moremo dovršiti teh vrstic, ne da bi omenili, da je sramota za one — vsaj mislimo — kolikor toliko narodne duhovnike, ki kličejo osebe takega kalibra v od sovražnikov našega naroda obdane kraje zdražbo delat. — Sramota je pa tudi, da so razni škofje tako kratkovidni, ter pošiljajo svoje »pastirske blagoslove« tem ščuvarjeni rodnih bratov.
— Upamo, da bo ljudstvo povsod po Slovenskem prišlo do prepričanja, da so te vrste ljudje — volkovi v ovčjih kožah in bo tudi ž njimi — ki jim je blagor ljudstva najzadnja, a dosega svojega umazanega političnega namena prva stvar — zasluženju primerno obračunalo. — Kranjski sejalci razdora in vetra, pa naj se čuvajo, da jih nekega lepega dne ne odnese burja enkrat za vselej tja preko sivih kraških skal.
Samomor. V Trstu se je v nedeljo zvečer obesil delavec Ivan Blatuar iz Ljubljane.
Petdesetletnico svojega pisateljskega delovanja je obhajal preteklo soboto predsednik »Matice Srbske« v Novem Sadu, A. Hadžič. Kralj Peter mu je oh tej priliki podelil red sv. Save.
Samomor. Zunaj Zagreba se je vrgel pred brzovlak, ki vozi v Budimpešto, neki mož. Vlak mu je odtrgal glavo in pretrl desno nogo. Pri njem so dobili delavsko knjižico, glasečo se na ime Anton Kuhar iz Kranjske.
Glas is občinstva. Vsakdo je vesel, če vidi kako se je nekdanja Svi-carija premenila. Splošno mnenje je: Kako da se nihče stopnic ne usmili. Stopnice bi morale biti visoke in položne, saj prihaja in odhaja zares mnogo ljudi. Tu<8 nekaj svetilk po stranskem drevoredu d» glavnega je nujno potrebno, kajti
zdaj vlada tamkaj taka tema, da se
prav nič ne vidi.
V Ljubljani je zopet vse živo. Na
kolodvorih so komaj kos nalogi, ki se stavi na osobje. Vsi osebni vlaki imajo ogromen promet; rezervniki odhajajo in mladina prihaja s kmetov, da bo hodila v mestne šole, ki se v par dneh začno. Letoviščarji so domalega že vsi v mestu. Ulice postajajo vedno bolj živahne, trgovine so prenapolnjene, ker vsakdo potrebuje ob začetku šolskega leta kar sto reči.
Sejem s Šolskimi knjigami. Kakor nekdaj pred starim licejskim poslopjem, se vrši običajni sejem s šolskimi knjigami na Vodnikovem in Cesarja Jožefa trgu. Živahno vrvenje vlada v teh mladih vrstah. Vse hvali, ponuja in prodaja, drugi oporekajo in barantajo kakor na vaškem sejmu. In nazadnje se v^se spravi v denar, dobro in slabo ter zastarelo blago.
Poškodovanje drevoredov. Komaj je začel divji kostanj zoreti, že so ga začeli mladi paglavci klatiti in lomiti veje brez vsakega obzira. Sta-riši naj bi svoje otroke o tem posvarili, in ker so nasadi pripuščeni javnemu varstvu, bi pač ne škodovalo, če kak odrašen ob taki priliki nekoliko nastopi in porednežem navije uro in tako bi nasadi slednjič ostali nepoškodovani, kostanj naj pa otroci pobirajo takrat, kadar sam pade z dreves.
400 kron nagrade. Med 26. junijem in 27. julijem je bilo na Dunaju vlomljeno v stanovanje inženirja Friderika Reitlingerja in pokradenih za 30.000 K dragocenosti in sicer zlata broža, v kateri je bilo 93 briljantov in 120 dijamantov; nadalje prstan z 21 briljanti in 14 dijamanti, naprsni gumbi z briljanti in dve verižici. Reitlinger je bil zavarovan in je zavarovalnica obljubila onemu, ki spravi tatvino na dan, 400 K nagrade.
Pogreša se od 1. t. m. 91etna Marija Stejerjeva iz Verda pri Vrhniki. Deklica je pred odhodom vzela svoji materi 15 K denarja, potem se pa odpeljala proti Ljubljani. Kjer se nahaja, naj jo pridrže in naznanijo mestni policiji ljubljanski, ali pa vrhniškemu orožništvu.
Prijet prisiljenee. Dne 1. junija je pobegnil prisiljenee Ivan B e r -t o z , katerega so dne 10. t. m. prijeli v Korminu in privedli zopet nazaj v hišo pokore.
Solčnik je našel že meseca junija pod »Švicarijo« Franc Kozin. Lastnica ga dobi Tivoli št. 6.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 180 Macedoncev, 145 Hrvatov in 10 Slovencev. — V Heb je šlo 100, v Buchs 90, v Inomost pa 40 Hrvatov. — V Ljubno je šlo 39 rudo-kopov, na Dunaj se je odpeljalo pa 25 Kočevarjev.
Izgubljeno in najdeno. Gdč. Ida M a z i j e v a je izgubila molitveno knjigo. — Klepar Guido S t a d 1 e r je izgubil rjavo denarnico s 14 K denarja. — Sprevodnik cestne električne železnice Jernej M u k i č je našel dva zelena moška klobuka. — Mestni delavec Mih. A n ž u r je našel belo otročjo jopico. — Hlapec Franc O c v i r k je našel zavitek blaga. — Trgovski sotrudnik Miroslav SI i -t s c h e r je našel pozlačeno zapestnico. — Tovarnar g. Gustav T o n -n i e s je izgubil iz Kosez v Ljubljano svilnat dežnik z zlato okovanim držajem in črno usnjato denarnico, v kateri je bilo za 70 K denarja v bankovcih in ogrski zlat. — Neki gospod je pozabil zelenkast površnik z mono-gramoni »J. P.« v vlaku na progi Grosuplje-Novo mesto. Pošten najditelj se prosi, naj ga odda v uredništvo »Slov. Naroda«.
Celoten orkester »Slovenske Filharmonije« koneertira jutri v hotelu »Tivoli«. Od 5. do 7. popoldne dirigira koncertni mojster g. Markuzzi, od pol 8. do 10. pa kapelnik g. Ta-lich. Vstop prost.
Uradne vesti. Dne 20. septembra 1909 se bo prodajalo v Starem trgu pri Ložu na javni dražbi različno manufakturno in špecerijsko blago in nekaj pohištva.
Drobne novice.
* Slepar. Inženir Ernst Kopfer iz Nemčije je mnogo Dunajčanov osleparil, nato pa izginil.
* Nezgoda   z   avtomobilom. V
Belabre pri Parizu sta trčila avtomobil in voz cestne železnice. Avtomobil je bil popolnoma razbit, dve osebi sta bili ubiti, tri pa teško ranjene.
* Obsojen Škof. Grški škof v Ai-wali v Mali Aziji je bil obtožen veleizdaje. Baje so mu dokazali, da je bil vodja vsegrške zarote in da je naročal za Grke v Mali Aziji orožje iz Grškega. Obsojen je bil na šest mesecev ječe.
* Poneveril je v Poznanju plačilni mojster 149. pehotnega polka 11.000 mark, ki bi jih imel izročiti svojemu polku, ki se je nahajal na velikih vojaških vajah.
* Radi ljubosumnosti. V Beroli-nu se je spri 26letni inženir Walker
s svojo soprogo radi ljubosumnosti. V prepiru je pograbil nož, s katerim je zadal ženi več smrtnonevarnih ran. Slednjič se je sam zabodel v srce, da je bil takoj mrtev.
* »Kde domov moj«, češka narodna himna, slavi letos svoj 751et-ni jubilej. Pela se je dne 21. decembra 1834 v Tvlovi igri »Fidlovačka«. Komponist češke narodne himne je Fr. Škroup.
* Zrakoplovec ponesrečil. Francoski zrakoplovec Lefevre je padel tako nesrečno s svojim zrakoplovom, da je kmalu nato umrl.
Književnost
— »Slovenski Sokol« ima v številki 7. in 8. naslednjo vsebino: 1. Slovenci na mednarodni telovadni tekmi v Luksemburgu. 2. Povelja za redovne vaje v praporu. 3. Iz slovanskega Sokolstva. 3. Vestnik slovenskega Sokolstva. 4. Razuoterosti. 5. Književnost.
— Liv i je v komentar. II. del. Sestavil Anton J e r š i n o v i ć. V Ljubljani 1909. Založilo »Društvo slovenskih profesorjev«. To je važne pomoček za gimnazijce. Knjiga je vseskoz odlično delo. Cena 60 v.
Vse tu naznanjene knjige se dobivajo v »Narodni knjigarni« v Prešernovi ulici št. 7.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Deželni zbor kranjski.
Dunaj, 14. septembra. Te dni priobči uradna »\Viener Zeitung« cesarski patent, s katerim se sklicuje deželni zbor kranjski na četrtek dne 23. septembra.
Ogrski ministrski predsednik. Dunaj, 14. septembra.     Snoči je prispel    semkaj    ogrski ministrski predsednik dr. \Verkerle.     Cesar ga sprejme jutri v posebni avdijenci.
Finančni načrt.
Dunaj, 14. septembra. Vlada je od svoje zahteve glede zvišanja davkov na pivo odnehala. Novi finančni načrt bo predložen državnemu zboru, čim ga sestavi minister Bilinski.
O poljski ljudski stranki.
Praga, 14. septembra. Skupščino !k)ljske ljudske stranke, ki se je vršila preteklo nedeljo, je pozdravil predsednik »Slovanske Enote« v posebni brzojavki. Na to brzojavko je došel tale, takisto brzojavni odgovor: «Odbor poljske ljudske stranke in njen predsednik sta z odkritosrčno radostjo sprejela i>ozdrav »Slovanske Enote« ob priliki strankine skupščine. Bodite prepričani, da bo poljska ljudska stranka v nerazrušljivi zvestobi in solidarnosti vztrajala v borbi za skupne pravice.
Stapinski.
Ministrski svet o skupnem proračunu.
Praga, 14. septembra. Danes dopoldne ob 11. je bil skupni ministrski svet, ki je razpravljal o skupnem proračunu. Kakor se čuje, zahteva vlada 230 milijonov izrednega kredita za zgradbo 4 novih vojnih ladij, 20 milijonov izrednega kredita za mornarico in več milijonov za izredne druge vojaške potrebščine.
Zvišanje   tarifov na južni železnici.
Budimpešta, 14. septembra. Semkaj je prispel predsednik južne železnice baron Chlumeckv, da konfe-rira z vlado radi zvišanja tarifov na južni železnici. Zatrjuje se, da ogrska vlada ne bo nasprotovala temu zvišanju. Zvišani tarifi stopijo v veljavo že 1. novembra.
Grški akademiki in balkanska federacija.
Sofija, 14. septembra. Osrednji odbor balkanske dijaške konfederacije dobil od rektorja vseučilišča v Atenah obvestilo, da pristopijo grški akademiki v to konfrederacijo. S to idejo se torej soglašajo akademiki vseh balkanskih narodov.
Isvidgda. drja. B. pl. Baraoaa, kirurgijo na vssndiliscu t
Lvovu. Gospod J. Serravallo
▼ Trstu. Veseli ms, da Vam moram na* snaniti, da ss je Vala Ssrrsvallovo kina vino a selenom pri prebolelih po operacijah prav dobro obneslo. V Lvovu, 15 novembra 1903. Dr. B. pl. Baraos
tltne oent) v Budimpešti.
Da* 14 septembra. 1900. Vsesavan oktober 1909 »  april 1910
1909
ss 60 kg K 13 69 SO kg K 13 72 za 50 kg K 954 za 50 kg K 705
sat
Koruza za maj
Oves za oktober 19(9 za 50 kg K 730 5—10 via. višje.
^eorsiaštt čerouls
i£:rm ax1 Morjuo 108 1. Sftisjl c~*enl tlak TSC'0
B
1 Cas	Stanja »ara-	1» a m	Vetrovi	Nebo
	9 mm			
13. S. av. 733 7 14
7. ij. 2. pop.
7357 7d5-6
14*9 si. jzahod del. jasno
10 6 si. j vzhod oblačno 20 1 I sr jvzh. jasno
Srednja včerajšnja temperatura 16'6% aorsi 15 2  Padavina * 24 urah 00 mm.
Zahvala.
Za vse izkazano areno sočutje povodom bolezni in smrti mojega srčno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, brata, svaka in strica gospoda *
3vana JVtarouta
vu^go Mcžina
posestnika, gost Inlča-ja in Uvosčeka
kakor tudi za časteče mnogobrojno spremstvo pri pogrebu izrekam tem p< toni v svojem in v imenu svojega mladoletnega sina Ivana vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim udele-žnikom prisrčno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujem gospodom, ki so svetili in nosili vence, dalje si. pevskemu društvu „Ljubljana" za tolažilno petje kakor tudi vsem darovalcem prelepih vencev. 2445
Y Ljubljani, 14. septembra 1909.
Franla Maront roj. Si um £
Odda se mesečna
mabfovana soba
s p sebnim vhodom v bližini glavne
poste.
Naslov pove uprav. „ SI o venskega Naroda". 3437-1
Trgovska tvrdka
v Ljubljani ss lica, ki bi hotela prevzeti 151etoegs dećka is dobre družine za praktikanta. Ž di se za dečka
občevanje v d užini in bi se plačal tudi eventualni donos k stroškom.
Ponudbe pod „B, B. 100" na anončno pisano A Hirsoklolđ V Trstu- 342i
Starejšega
trgovskega pomočnika
mešane stroke, apre|mo kot prvo moč tvrdki Nar beri Saaler & sin, Sv. Pater, Savska dolina, Štajerska 3430-1
SoIIcltotor
dobro izurjen v vseh službenih zadevah — tudi gospodična — so epre|-asa v odvetniški pisarni v Celja«
Stenografi in strojepisci — tudi gospodične — imajo prednost. Plača po dogovoru.
Ponudbe na upravu .Slovenskega Naroda". ?429—i
Potrebujem SOS kaNoauk s* Jslovtk
okrogljakov1
iOOiMm UWm hrta f m
2 dijaka
učiteljska rodbina v oskrbo. Stanovanje v vili, vrt, kopel.
Naslov pove upravniltvo „Slov. Naroda". 3435 l
Z mlojifl dijaka
sli S deklini is boljie hile, M sprel sneta na stanovanje v bližini realke. Na razpolago je klavir  in kopalna soba.
Naslov pove upravniltvo „Slov.
Naroda".
3434-1
Poleg tega 1*0 aUs
Spre|me|o na takoj
3 prodajalci
(natakarji) v kantini domobranske veJasnico v LJubljani Sprejmejo se le pošteni in zanesljivi, tudi začetniki. Plača po dogovoru
Več ravnotam. 34 4«—i
s dobro idoćo
gostilno
na Bftfeiajskce* itstru
se zaradi odpotovanja proda slov. gostilničarja. Hiša ima 10 sob, urejenih za tujce, lep vrt Ja veranda. — Vprašanja pod „&t 100", Sv. Janez, Bohinjsko Jezero. 3^64 4
liče SO takoj  blizu mesta starejša
gospodično
spretna pisarniških del, zmožna slo-j venskega in nemškega jezika v go-
j vern in pisavi. Prednost imajo one, j ki so  ve*Če tudi v gospodinjstvu. Plača po dogovoru. Kje, pove upravništvo „S31oven-skega Nareda". 3371 3
lep iiirajT
V nO?! klilf v solnčni legi z elek
tričoo razsvetljavo, obstoječe iz 3 sob, i kuhinj e> jedilne shrambe, sobe za j posla in vseh priti klin
se odda za november termin.
Poizve se na Jurčičevem trgu št 2, III. nadstropje. 3322 3
Sprejme ae vaše
mlinar
ki bi znal tudi nasekati kamen ter bi bi bil zm( žen vseh mlinskih poslov. Ponudbe naj se pošljejo na Do-
nlokaitelaaakt mlin, Stari, Dal maeJja 3438 1
Veliko presenečenje! 75*000 porov Čevljev. 3440
4 pari čeuljeu za samo 8 kron
Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila, so ml poverili, da velik oddelek čevljev še daleč pod izdelovalnimi stroški spravim v denar Prodajam vsakomur 2 para moških, 2 para ženskih čevljev iz črnega ali rjavega usnja s kapicami, galoširane, za zavezo vanje, z me čno zbitimi usnjenimi podplati, najnovejše oblike. Za naročitev zadostuje dolgost. Vsi 4 pari za same 8 K. Po povzetju razpošilja centralna razpošiljalnica čevljev
J. Gelb Hool Sondec fteu. 182
Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Dr. Derjonc
zopet ordinira.
Roneuketa ulica flro. 0.
1
izurjen v špecerijski in ielesninski
stroki, fcUe sladke. f
^ Našlo r pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". 3439 1
sprejme svetovna tvrdka proti gotovi plači in proviziji. 3432—1 Ponudbe  pod „Delavnost" na
upravništvo „Slov. Naroda".
Miss Farler iss Everitt
will begin their Eoglish le?sons again on the let of Ootober.
Poizve se do konca septembra na Dunajski eeatl it 25. 3443-1
Knpim debro ohranjene
jodi za vin
od 15 do 25 hektolitrov. Naslov se izve pri upravništ^u „Slov. Naroda". 3131 10
Proda 80 ped ugodnimi pogoji in za nizko ceno
enonadstropna hiša
na Selu  pri  LJubljani, Poljaka
Cesta ftt. 20. 2596 -29
Poizve se v pisarni dr. Frana Počfea, odvetnika ▼ LJubljani, Stari trg St. 30.
Zeli ae
posestvo
ki stoji prav blizu farne cerkve na deželi na Kranjskem in kjer je v hiši že gostilna in tudi pripraven prostor za trgovino. Zraven pa naj bode veČ ali manj   zemljišča.    —   Ana Boinar,
Škofje Laka št 82. 3357—3
Velik dobiček
garantujem gostilničarjem la ka-
VSrnarJem  v mestu in na deželi.
Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda pod itI P. R najdalje do 20. septembra. 3S66-2
2)jjakj
.. sprejmejo
na hrano in stanovanje
Kje, pove upravništvo „Sloven-
skega Naroda'
3^30-4
Hiša na prodni
V SpodnJJ
roke niša,
stanovanj,
stirijaftktk
Več se Sp Sliki.
Šiški ae proda iz proste obstoječa iz 4 prostornih nekoliko vrta in 1449 m sveta zraven hiše. izve prt lastniku biše v
Kmettika uUca it 211.
3290—4
Hotel Tivoli
3419 2
oči 2-3t :KZ naprej.
e»om*llnmam
3456 1
3441—1
Zeleni hrib
ui Riti toimsten Mrtnn.
priporoča svoja
Izborna vina in vedno topla la mrzla Jedila. Cene so zmerne, j Istotam se ss ugodno ceno addtltt
; ena aH 5ve jako lepi sobi
s pohištvom ali tudi bres pohištva.
Biivaal S. WsU.tr, Raka,
Za ie nekaj časa uvedeno tvorni 30 živil ae liio sa skorajšnji nastop
nlulil slovenski in italijanski kompondent
fte mogoče s znaejnem nemščine in madžarščine, pripraven tudi sa po* to vanje. Ponudbo s navedbo plaSe, popisom dosedanjega poslovanja pod nVeHrasmMartrdfa SMS11 na naslov ■asaeaatala * Voflar (Jsului
* Oo) V ■odtmpsitl 3447 1
WE
3580
Prva tonaža slovtaska atvtnrsa
G. AUER1**"* dedičev
fjubljana Votfove ulice §tev. 12 £]nbl]au
j» sjuossovnnun gtrrtflnifarjiFni
marčno pivo
v sodcih in steklenicah.
34!4 2 Priporočam svoje sedaj izdelano
perilo, platno in bombaževino
za rjuhe in drugo perilo.
Krasni vzorci pravih švicarskih vezil in namiznih oprav tudi za kavo in čaj, žepnih rnt in brisalk, nogavice in otročje pletenine.
Opreme za neveste.
Lastna šivalnica, pralnica in likalnica
vse na električnem obratu.
fjubljana Anton Šare Sv.petra c8.
Št 11.166.
Nn kranjski kmetijski soli nn Brun pri Novem mosta z
dveletnim slovenskim poukom je oddati
pet deželnih ustanov
za prihodnje šolsko leto 1909 10 (oziroma tudi za 1. 1910 11), ki se začne dne
3. novembra t. 1.
Pravico  do  teh   ustanov   imajo  sinovi  kranjskih kmstovnloev ta
vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja ter so z dobrim uspehom
dovršili ljudsko šolo. Prednost gre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu, gotovo na svojem domu in se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom
in sadjarstvom.
Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, obleko, životno perilo, obuvalo in šolske potrebščine pa si morajo sami preskrbovati.
V šolo se sprejemajo tudi plaČBjOČi in zunanji učenci.
PlaČuJOĆi učenci plačujejo za hrano po 80 h na dan in po 40 kron
šolnine na leto ter stanujejo brezplačno v zavodu. Vse druge potrebščine si morajo sami preskrbovati.
ZunanJI učenci (eksternistj) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto.
Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati.
Hrano je plačevati vnaprej v mesečnih obrokih, šolnino pa tudi vnaprej v dveh letnih obrokih.
Prošnje, svojeročno pisane in kolkovane s kolkom za 1 K, je poslati
do 30. septembra t. 1. vodstvu kranjske kmetijske tole ca Orma pri Novem mestu.
Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji soli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in spričevalo županstva Jn zupnega nrsda o lepem vedenju prosilce vem.
Prošnji  za sprejem proti plačilu  je pridejati obvezno piSanO (reverz)
staršev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca.
Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušnjo iz slovenskega jezika in iz priprostega računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v Šolo.
Kdaj  bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu
posebej.
Učenci, ki dovrše Šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico do samo dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih staršev domu, smejo na podstavi odredbe c. kr. vojnega ministrstva z dne 22. julija L 1895, št. 4643., prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje službeno leto.
V Ljubljani, 9. septembra 1909.
8392-2
Deželni odbor kranjski.
Naznanilo.
Podpisana vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem z nJim dnem prevzsls dobro znano restavracijo
99
PRI LIPI
v Ljubljani, v Židovski ulici štev. 5.
Točila bodem pristna dolenjska Vina kakor tudi pristni ftnrssnl
teran ter vedno sveže marčno pivo. — Za gorka in aartla Jsaita bode
vedno skrbljeno, ravnotako se sprejemajo SBOaSBtl BS hrana. — Postrežba
točna, cene nizke.
Za obilen cbisk se najtoplejc priporočam slavnemu občinstvu ter bilježim z odličnim spoštovanjem S^O-*—1
Plasper. ~
Učenec
se sprejme
▼ trgovini L IrMl mm
3360—s
Uto M lnr|
3414—2
w a      a a a
šivilja
v trajno delo
poljanski us p št. 14, M udstr.
Kavarna Jliri jo'
UtiUana, RiMnnke tila ZZ
: je vsak dan :
vso noč odprta
Št 7069/V. u.
3433-1
V smislu doloftil § 133:5 vojnih predpisov 1. del se razglaša, da po letošnjem kontingentnem obračunu tvori trebnm it llf/I končno veljavno sakjučno številko r okrutnega kontingenta za vojsko, trebam it- 52/11 končno veljavno zaključno številko rekrutnegs kontingenta sa domobranstvo in - |Sjpjn it • ITI. končno veljavno zaključno številko nadomestne rezerve vojsko.
Mostni magistrat ljubljanski
dne 3. septembra 1909.
Za župana: Šeftek L r.
tor ae toplo priporooa etrn
ObftlnstVsV 3008-9
hiša z gostilno
v Ajdovščini, v sredini trga; kraj je močno obljuden, mnogo trgovine in industrije, železnico* postaja. Hiša je enonadstropna, več sob in z vsemi drugimi potrebnimi prostori preskrbljena, popolnoma v dobrem stanju.
Več pove H. Stibiel, Trst, ulica delo Scoglio št. 3. 3378 s
SODI
prav SsOfinl  za vino pripravljeni, en del od žganja, v obsegu
04 1 56-70        oi 1 180-250
M M H M
If
If
nadalje sadi s vratcl 1100! 1200, 1900, 1800,
• eoo,
in 5000 1
pri tvrdki
M. Rosner in drug
w nLi|sasal|maal     b*3 96
polov Koalotiovo pivovarne.
Josip Ahčin
krojaška obrt,
Oesovo ulica JL12 v L]ablM
ae priporooa sa 8423-2
izdelovanje oNek.
HaJflaeiie deli.      Hajilžje cene.
H. Volk
v Šoštanju, Štajersko
3(emična
pralnico
urejena s najnovejšimi stroji na par in elektriko se priporooa sa ■■aiasi|e 1032     vsakovrstnik oMok itd. 28
lareleaialaiea u I4att|aj*o pri
L Hosdlćn
Postala Zabok In postajališče Zaoorjanjle železnice RopaDiCe Stablca.
Sezija od i. maja do 30. oktobra.
Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje prodna, revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, Živčnih bolezni, UUJaSj bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Fran-covih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje.
Soba od K 1*— naprej. Pojasnila in prospekte daje kopali«!** upravu kopslliea Ottslsleu  it Is Mrouslteiti.   Pustu Zabok.   Brzojavna postaja Stubica.   Postaja za
interurbani telefon. 1510— 3
C, kr. avstrijske  jjjf  državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
W«lflm^«am osi
Odhod ls LJubljane (Jui. zaL)
7*03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel.. Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec.
7*2S zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rndolfovo, Stražo-Toplice, Kočevje.
0~20 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
ll-SO dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel.. Trst, c. kr. dri. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec
•32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
S"28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel.. Gorico, drž. žel., Trst, c kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
0"23 zvečer.   Osebni vlak v smeri: Tržič,
Jesenice, Trbiž,  Beljak, (čez Podrožico),
Celovec, Prago, Draždane, Berlin. 7*40 z vode r. Osebni vlak v smeri: Grosuplje,
Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. O ponodl. Osebni vlak v smeri: Jesenice,
Trbiž,  Beljak, juž. Žel., Gorico, drž. žel.,
Trst, c. ar. drž. žel., Beljak, juž. žel«, (čez
Podrožico) Prago, Draždane, Berlin.
S"4>2 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel , — Jesenice vsak dan).
a LJnklJans (državne Železnice) :
7*20 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. a*O0 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7"IO zvečer: Osebni vlak v Kamnik.
IO*SO ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v L|ublJano dnine železnice
7M2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draž dan Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča.
8- 52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11-23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž že L, čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. žeL, Jesenic, Tržiča.
2-58 popoldne:  Osebni  vlak iz Kočevja,
Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-M5 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel,  Trsta c. kr. dri Žel., Jesenic, Tržiča. 0-40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draž dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic.
8a42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, jui, žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, drž. žel., Jesenic, Tržiča.
9- 07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
II-08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c kr. dri. žel., Gorice, drž. žel., Jesenic.
Prihod v LJubljano (drzsvas železnice) ©•46 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika.
10- OO dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika O-IO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. 0*55 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika.
(Le ob nedeljah in praznikih).
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srede j« evropejskem času.
C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta.
rVl
pozor kolesarji!
Edino zastopstvo za KtanjsKo
860—59
Puchoua holesa
Puch-,Special4 K 150
9fCnriei"-kol& K 115 f
Malnevejsi šfonlnj strop od |
66 K nsprej. ■
Zs prskupo vsloe ista osna, kakor Z
v tovarni. *
. Ker prodajam bres potnikov, m  valed tega blsgo veliko oeneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem
Fr. čuden
nrar ta trgoieo v LlnhlJanJ.
na hrano in stanovanje
pri boljši rodbini.
Naslov pove upravništvo venskega Naroda".
^6G
II
li
i
■T a
o 0
U\m\\i prai ini ittt!
Zavratnice (kravate)
Iz prve Jugoslovanske tvornice T. Hlekuža v LJubljani
m i*b« t |Uval zalsft pri 8365 2
Ludoviku Dolencu
v Ljubljani, Prešernova ulica 14.
i
Na debelo in drobno!
TUmooanle
a eno sobo, kuninjo in
Kje, pove uprav. »Slov. Naroda11.
mesečna soba
aH
taksi
Kje, pove upravniltvo „Slovenskoga Naroda«. 3387 3
MOTORJ
1449 29
najboljSega    sistema, leiesae blagajne, atavb. petrebsaJne, milno in attekalntoe sa nre> lile in sedle in vse drage ioloinlno
dobavlja po najnižjih oenah slovenska veletrgovina z zeleznlno
Jr. Stupica
o UunUonb Marije Terezije cesta 1.
Povodom začetka šole
3265-9
modna trgovina P. Magdić
£jnbljana, nasproti glavne posle
sa dijake in dijakinje
perilo, klobuke, čepice, majice, nogovice, rokovice, dežnike, kravate, naramnice, podveze, žepne robce, glavnike, krtače, milo, predpasnike, pase, torbice, .\ .\ gumbe, moderce, telovadne čevlje itd. ■%
knjige
za vse šole
v najnovejš h odobrenih izdajah
t«r 3349—4
m šolske potrebščine o najboljši kakovosti
priporoča po zmernih conah
hvve
Preiernooo ulico !t
£JnbtJani S
. 3 (poslopje »Mestne hranilnice"). Vi
pezsr! pozor Nnjoonelo ae nakupijo vso
žalske
: potrebščine :
pisarniški in ovijalni papir, zvezki, svinčniki, radirke, risalno orodje, črnila, mape itd.
: šolske knjige :
pri 3413—2
Ivanu Bonaču
v Jelenbnrgovl ulici
9MU e. kr. glava. p«M*
J/ajvečja zaloga
JI. Munc
/Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
podružnica: Jtcuo mc^tc, Cjleimi trg.
1157 5l
yw       »W      w^ ^A^/'''X*
h. Bizrcičar m.
H.
umetni in trg. vrtnar
ljuljana, Kolezijske nI. 16 ] i H
se priporoča za
nasadltev vrtov, parkov in balkonov. — Velika Izbira cvetočih in listnatih rastlin, vrtalo, prezimujocib cvetlic (perene), krasna cvetlična ffrmovla, konilere, cvetlice
in
irninie iopke. unce in nokete
za jasne prilike.
in po
1542 24
Trgoma s cvetlicami itd.
Naročila na deželo hitro In vestno
Slovenski elektrotehnik
f r. Sax
Cjubljana, gradišče 17.
Uvaja vsakojake naprave,   kot   zvonila, telefona, tlekt klfnčavniae sa blagafae in navaana   vrata, presknaevaa|e
Strelovodov, nasvete za njih popravo, oziroma oskrbi popravo in novouredbe. Izven Ljubljane se  priporoča za
uvafaale lake tečalk
elekt. naprav za Inč in moč.
Na razpolago dobro in zanesljivo blago.
PokllCtte me. okf je tat ef ektncnl obrat situ. 8:95-8
ftlske potrebščine
vseh vrst
se dobe po najnižjih cenah
r
hM
» Preiennih ullcoti a. 7.
M
U
M M
^VPOLEONI.
X X X X X X X
Modni salon
Častiti* temam priporoča
: klobuke:
na^^fak^Ej^b^^jja olcnsji
3da ŠkoJ - Vanek
n  Vol Jrančo. z
ŽaH Mašiti vdat ari-
sajnununs    tn^i^rvnnunv     w ^rey^rw nv^MP
pravBcnL Cako tadi vead s trakfvt in racat cvctlkc,
498 2
■—■
n
X x k K XXX
oSiškafSne 26ju0j(a ISOJ
MOETiCHANDON
& Sporna m Romoma VoBamfefio, \    ~Jira0. an^fSvorna cfoBavife/ia-
ćš/Zaj/tnejši sšampai&ec* francoski izdefe/l
Smtrafhi rtpnatenfanf 3 (VeiSma/2- *3kuHjf&
Lartalsa 1» tUt »Niradat
bdajsteU ta
odzvoni mnidk Ba.to PaatealaBiaki
— t
C1+C