GOR SKI VELIKANI Janez in Matija Turk Marmarole in njihovi veliki raziskovalci Nedotaknjeni Dolomiti Monolitna Cima Schiavina s svojima dvema vrhovoma (višji 2782 m). Zadaj levo skupina Treh Cin. Foto: Matija T urk 4 Le redke gorske skupine v Vzhodnih Alpah so uspele ohraniti svoj značaj skoraj neokrnjen, mednje zagotovo sodijo Marmarole v Dolomitih. Vsi vrhovi v tej skupini so brezpotni, gornikom brez alpinističnih izkušenj so dostopni le maloštevilni. Razen nekaj izjem (npr. markantni stolp Torre dei Sabbioni) so vrhovi deležni redkega obiska, nekateri samevajo tudi več let. Gore v Marmarolah so že po videzu nekaj po- sebnega in odstopajo od večine gora v Dolomitih. T o je verjetno predvsem posledica dejstva, da so zgraje- ne pretežno iz apnenca. T a skoraj v celoti gradi sever- ne stene in obsežna severna pobočja (kraške pode), ki se strmo prelamljajo v globoko zarezano dolino reke Ansiei, po kateri vodi pomembna prometna poveza- va proti turistični Misurini. Skladi apnenca so nalo- ženi na dolomit, ki na površju pogleda predvsem na južni strani glavnega grebena Marmarol, v stenah nad stransko dolino Val d'Oten. Marmarole imajo še eno posebnost, njihove stene so povečini zelo krušljive, podobno kot stene naših Martuljških gora. Dostopi na vrhove Marmarol so večinoma dolgi, saj so izhodišča v globoko zarezanih dolinah, le na vzho- dnem in zahodnem delu pogorja se je možno pripe- ljati po cesti visoko nad dolino. Na pobočjih Mar- marol pa vendarle stoji tudi nekaj zelo priljubljenih planinskih koč in še več neoskrbovanih bivakov, ki so med seboj povezani s planinskimi potmi različnih te- žavnosti. Poti do koč in med njimi so lahke, primerne skorajda za vsakogar, medtem ko so vezne poti med bivaki večinoma zelo zahtevne. Z vseh poti se odpi- rajo slikoviti pogledi na skrivnostne gore in njihova ostenja. Za doživetje Marmarol večini gornikov za- došča pohajkovanje po veznih poteh med bivaki in/ ali kočami. Skupina Cimon del Froppa Najvišja gora Marmarol je Cimon del Froppa, 2932 m, na kateri se stikajo trije grebeni. Ker se iz njih dviga- jo ne dosti nižji vrhovi, je Cimon del Froppa iz okoli- ških dolin manj opazen, kot bi bil sicer. Povrh vsega je v bližini lepo oblikovana in osamela Croda Bian- ca, 2841 m, ki se ponaša z veličastnima razoma, ene- ga pošilja na sever proti dolini Ansiei in drugega proti dolini Piave na jugu. Ta mogočna in z vseh okoliških dolin opazna gora je tako deležna večje pozornosti kot njena višja, vendar zakrita soseda. Tako Cimon del Froppa kot Croda Bianca imata bo- gato alpinistično zgodovino. Cimon del Froppa je že od samega začetka razvoja klasičnega alpinizma ve- ljal za prestižno goro. Prvi pristop je leta 1867 uspel lovcu Titu Petòzu in stotniku Giuseppu Somanu. 1 Naslednjih sedemnajst let so na Cimon del Froppa vsi plezali po stopničasti severni steni, ki je bila običajno zasnežena skozi vse leto in kot taka težavna ter nevar- na. Tudi danes, ko je podnebje toplejše kot pred do- brim stoletjem, se sneg na severnih pobočjih Cimo- na zadrži dolgo v poletje, prvi septembrski sneg pa se obdrži do prihoda prave zime. Leta 1872 so Albert de Falkner in skupina gorskih vodnikov z Luigijem Orsolino (1844–1922) na čelu opravili drugi pristop na Cimon del Froppa. Luigi Or- solina je tedaj na najtežjem mestu pritrdil vrv. Ko je leta 1884 Pacifico Orsolina (Luigijev mlajši brat) na 1 Več o okoliščinah njunega prvenstvenega vzpona je objavljeno v Planinskem vestniku, 2012, 4. vrh po lažji južni strani popeljal Juliusa Kugyja (tod sta sestopala že prvopristopnika Petòz in Somano), je z vrha po severni steni sestopil do mesta, kjer je vise- la vrv, in jo snel. Bil je mnenja, da po nevarnejši smeri čez severno steno ne bo plezal nihče več. Med raziskovalci, ki so v Marmarolah pustili ne- izbrisno sled, je treba izpostaviti Ludwiga Darm- städterja. Bil je neutrudljiv gornik, sposoben dan za dnem nizati izjemne vzpone. Vendar je vedno ple- zal v družbi najboljših gorskih vodnikov, ki so gore odlično poznali. Na vse pomembnejše ture je s se- boj jemal tirolska gorska vodnika Johanna Niederwi- eserja (po domače Stabeler) in Luigija Bernarda. Za vzpone na gore v Marmarolah pa je poiskal še po- moč odličnega poznavalca tega območja, gorskega 6 vodnika in lovca Pacifica Orsoline (1847–1924). Ta jih je spomladi 1890 izpred svojega doma v Ligontu (danes del Auronza) vodil v bližnjo stransko dolino Val da Rin, ki se zajeda v strma severna pobočja Mar- marol. V zatrepu doline so si uredili skromen tabor z zalogami hrane. Tabor jim je služil kot izhodišče za vzpone na okoliške vrhove. Za začetek (27. juni- ja) so se povzpeli na Cimon del Froppa po novi sme- ri! Tu je Darmstädterjevo pozornost pritegnila sose- dnja gora, ki naj bi tedaj bila še brez imena. 29. junija so splezali na njen še nedotaknjen vrh. Darmstädter je goro poimenoval Croda Bianca, 2 kar bi v prevodu pomenilo Bela gora. 2 Vzpon opisan v Planinskem vestniku, 2012, 4. Greben, ki se s Cimon del Froppa nadaljuje proti seve- ru, se dvigne v tri visoke gore: Punta T eresa, 2868 m, Cima Sella Est, 2851 m, in Cima Sella Ovest, 2828 m. Prvi vrh se imenuje po T eresi Fanton, alpinistki iz Ca- lalza, mesteca pod južnim vznožjem Marmarol. Od sedmih T eresinih bratov in sestra so bili štirje alpinisti velikega kova. Ko so Luisa, Umberto in Arturo Fan- ton leta 1913 opravili prvi vzpon na omenjeno goro, so jo poimenovali po Teresi. Vzhodni vrh Cime Sel- le je leta 1891 prvi preplezal eden ob bratov Orsoli- na. Ni popolnoma jasno, ali je bil to Pacifico ali Lu- igi. Domnevajo, da je takrat eden od njiju preplezal tudi zahodni, težje dostopni vrh Cima Sella Ovest. Po nekaterih podatkih naj bi vzpona na oba vrhova Sella opravil njun nečak Lucano Orsolina. Pogled na južna ostenja gora v skupini Cimon del Froppa, 2932 m, katere vrh se skriva v ozadju na sredini. Desno Croda Bianca, 2841 m. Foto: Matija T urk PLANINSKI VESTNIK april 2018 7 Skupina Pala di Meduce Osrednji del Marmarol tvori skupina gora okoli Pale di Meduce, 2874 m. Podobno kot Cimon del Froppa se tudi na Pali de Meduce stikajo trije grebeni, iz ka- terih se v bližini glavnega vrha dvigujejo druge visoke gore. Na vzhodu se na Palo di Meduce prislanja Cima Tiziano, 2802 m, na severovzhodu je z grebenom po- vezana z ostro in vitko Cimo Schiavino, 2782 m, na zahodu pa se z glavnim grebenom navezuje na razbi- to Cimo Venedel, 2797 m. Tudi pri raziskovanju pristopov na gore v omenje- ni skupini sta ključno vlogo odigrala Darmstädter in njegov gorski vodnik Pacifico Orsolina. Potem ko je druščina 7. julija 1890 opravila prvi pristop na Cimo Venedel, 2797 m, je dva dni kasneje (9. julija) "padla" Pala di Meduce, 2874 m. Na to pomembno goro, ki so jo italijanski kartografi celo stoletje označevali kot najvišjo v Marmarolah (v resnici je šele četrta po viši- ni), so pristopili po jugovzhodnem grebenu. Vzponu sta prisostvovala tudi zakonca Hans in Alba Helver- sen. Smer prvopristopnikov je bila že kmalu opu- ščena, saj sta neka druga zakonca, Otto in Ernestine Lecher, in njuni gorski vodniki Arcangelo Siorpaes, Giovani Barbaria in Arcangelo Dibona Bonèl deset let kasneje (1900) našli lažji pristop z vzhodne stra- ni. Ob tej priliki so omenjeni opravili tudi prvi pristop na bližnjo Cimo Tiziano, 2802 m, 3 imenovano po po- membnem renesančnem slikarju, ki je bil rojen v bli- žnjem kraju Pieve di Cadore. V skupino Pala di Meduce prištevamo še Monticello, 2802 m, in Cimo Vallongo, 2742 m, v glavnem gre- benu Marmarol. Monticello je ena najtežje dostopnih gora v Marmarolah. Podoben je skalnemu stolpu, ki na vse strani v doline pošilja strme stene. Prvi pristop na goro, po strmih plateh vzhodne stene, je leta 1882 uspel Dunajčanom, bratoma Emilu in Ottu Zsigmon- dyu in Ludwigu Purtschellerju. 4 V meglenem vreme- nu so bili prepričani, da plezajo na Cimon del Fro- ppa. Zmoto so ugotovili šele dve leti kasneje, ko so se končno zavedli, da so stali na vrhu Monticella in ne Cimona del Froppa. Na Cimo Vallongo, ki je razmeroma lahko dosto- pen vrh, so se prvi povzpeli Darmstädter, Pacifico Orsolina in Johann Niederwieser. Darmstädter se je v Marmarole vrnil leta 1891 z namenom, da po- bere še preostale lovorike, za katere mu je leto pred tem zmanjkalo časa. Med osemdnevnim pohajko- vanjem po gorstvu so se med drugim povzpeli na težko dostopni Monticello, prvi priplezali na naj- ostrejši vrh Marmarol – Cima Schiavina, 2782 m. Nanjo so splezali s severne strani na isti dan kot na Cimo Vallongo. Ludwig Darmstädter (1846–1927), nemški Jud iz Berlina, je bil eden največjih raziskovalcev Dolomi- tov, še posebno Marmarol. Vzponi, ki jih je naredil s svojimi gorskimi vodniki, so z današnjega vidika 3 Vzpon opisan v Planinskem vestniku, 2012, 4. 4 Več o njih je bilo objavljeno v Planinskem vestniku, 2012, 2. skoraj neverjetni. T eden dni ali več so taborili v viso- kogorju in vsak dan splezali na novo goro, po možno- sti takšno, na kateri ni pred njimi stal še nihče. Spali so v bornem platnenem šotoru ali na prostem, na go- lih tleh. Jedli so komaj kaj, razen če so gorski vodni- ki uplenili kakšnega gamsa. V Marmarolah je le malo izvirov, verjetno so si žejo gasili s snežnico. T o je bilo asketsko življenje, težko predstavljivo tudi za najskro- mnejše in pustolovske gornike današnjega časa! Še v tistih časih je bil takšen pristop morda nenavaden za nekega znanstvenika, kot je bil Darmstädter (bil je doktor kemije). Skupina Pale di Meduce ima še eno markantno goro – Campanile San Marco, 2777 m. Na ta tež- ko dostopni "zvonik" so splezali šele leta 1902. Pod- vig je uspel madžarskemu gorniku Marcellu Jan- kovicsu v družbi dveh domačih gorskih vodnikov, 8 Antonia Dimaia (po domače Deo) in Pietra Siorpa- esa (po domače de Santo). Ime gore so izbrali prvo- pristopniki. Le nekaj dni pred njihovim vzponom se je v Benetkah zrušil zvonik bazilike sv. Marka. Zato so brezimno goro poimenovali Campanile San Marco. Gora se nahaja v stranskem grebenu, ki se od Cime Venedel odcepi na sever. Najvišji vrh v tem grebenu je sicer Cima Orsolina, 2800 m, ki je od Campanila San Marco ločena z globoko škrbi- no. Cima Orsolina se imenuje po gorskem vodniku Pacificu Orsolini, ki je leta 1902 skupaj z Michelom Padoajem opravil prvenstveni vzpon na omenje- no goro. Padoa se je gorskemu vodniku oddolžil tako, da je po njem poimenoval goro. Istega leta sta opravila tudi prvenstveni vzpon na Crodo Rotto, 2632 m, travnato-skalnato goro v severnem masi- vu Marmarol. Pacifico Orsolina je izhajal iz družine pomembnih gorskih vodnikov in je dosegel večjo slavo kot brata Luigi in Carlo ter oče Pietro. Ker je Pacifico rad žve- čil tobak, so ga klicali Cico. Poleti je bival v gostišču, ki ga je na Misurini postavil njegov oče in kjer sta gospodinjili njegovi sestri. To je bilo prvo gostišče na danes tako znani in mondeni Misurini. Medtem ko sta Pacificovi sestri gostom ponujali hrano in prenočišče, jim je Pacifico ponujal usluge kot gor- ski vodnik. Odlično je poznal vse gore nad doma- čim Auronzom. O njegovem bratu Luigiju Orsolini velja omeniti za- nimivo anekdoto: velja za neuradnega prvopristopni- ka na znamenito Zahodno Cino, 2973 m, vendar naj bi se prvenstvu odpovedal v zameno za neko drugo znano goro, ki jo je poimenoval po osirotelem nečaku Lucanu (Cima Cadin di San Lucano, 2839 m). Pogled z vrha Cime Vallonge na Cimo Tiziano, 2802 m, levo, Palo di Meduce, 2874 m, na sredini in Cimo Sciavino, 2782 m, desno Foto: Janez T urk 9 april 2018 PLANINSKI VESTNIK Skupina Bastioni Skupina Bastioni se nahaja v zahodnem delu Marma- rol, poimenovana je po drugi najvišji gori v Marma- rolah – Cimi Bastioni, 2927 m. Z nje se na jugozahod nadaljuje greben nažaganih in ošiljenih vrhov, med katerimi izstopata Cima Jankovics, 2806 m, in Cima Scotter, 2800 m. V škrbini Scotter se greben usmeri proti severu, kjer se dvigne v visoko apnenčasto pira- mido – Cimo Belpra. Slednja tvori že svojo skupino vrhov. Na severu se na Cimo Bastioni prislanja Cro- da de Marchi, 2769 m, ki jo podobno kot višjo sosedo gradijo strme skalne plošče. Kot že ime pove, je Cima Bastioni, 2927 m, težko pri- stopna skalna trdnjava, brez šibke strani. Običajni pri- stop na goro je z zahoda, vendar ne zato, ker bi bilo tam lažje, le stena je tam najkrajša. Zahodno stran gore gra- dijo skoraj navpični skladi apnenca, vzpon poteka po eni izmed strmih skalnih plošč, visoki okoli dvesto me- trov, težavnost pa se giblje okoli III. stopnje. T a pristop sta našla Bianci in Urban, ki sta v Marmarolah sre- di dvajsetega stoletja odprla lepo število novih smeri. V bližini poteka tudi smer Marcella Jankovicsa, An- tonija Dimaija in Pietra Siorpaesa iz leta 1903, vendar opisa niso podali in natančen potek smeri ostaja ne- znan. Prvopristopniki Ludwig Darmstädter in gorski vodniki Pacifico Orsolina ter Hans Niederwieser in Luigi Bernard so se leta 1890 na goro povzpeli po plo- ščah severne stene. Njihova smer, visoka približno šti- risto do petsto metrov, je bila verjetno le malokrat po- novljena, saj je vseskozi napeto zračna in izpostavljena. S Cime Bastioni se greben na jugu nadaljuje na ošilje- no Cimo Jankovics, 2806 m, in Cimo Scotter, 2800 m. Cima Jankovics je priostren vrh, poimenovan v spo- min na madžarskega gornika, Marcella Jankovicsa (1874–1949). Prvotno ime gore je bilo Cima Nosoio. Jankovics je bil ljubitelj Marmarol. Po koncu prve sve- tovne vojne so se mu vrata v Italijo in s tem v Dolomi- te bolj kot ne zaprla. Bil je Madžar, pripadnik naroda, 10 ki so ga Italijani med prvo svetovno vojno imeli za so- vražnega. Po drugi svetovni vojni, ko so oblast na Ma- džarskem prevzeli komunisti, je Jankovics ostal brez vsega premoženja. Umrl je v Budimpešti v veliki re- vščini leta 1949. Pomembnejša gora v skupini Bastioni je Cima Scot- ter, 2800 m. Ime gore je razmeroma dobro znano, saj pod njeno steno stoji istoimenska koča, ki je izhodi- šče za vzpona na bližnja Antelao, 3264 m, in Sora- piss, 3205 m. Koča (Rifugio Scotter–Palatini, 1580 m) je dostopna po cesti iz San Vita. Cima Scotter v Val d'Oten pošilja obsežno jugovzhodno steno, preprede- no z izrazitimi policami, po katerih jo lahko prepozna- mo tudi z najvišjih vrhov Julijskih Alp ob jasnih dneh, ko pogled seže dovolj daleč. Na jugu meji na masiv Antelaa, od katerega jo loči globoka škrbina Piccola, 2120 m. Cima Scotter je ena redkih gora v tej verigi, ki je v celoti zgrajena iz dolomita, a kljub temu so njene stene nenavadno krušljive. V erjetno je to glavni razlog, da jo zelo redko obiščejo, čeprav je od priljubljenega bivaka Voltolina, 2182 m, dosegljiva v treh urah. Ple- zalni vzpon (200 m, II) se začne na škrbini Passo del Camoscio, 2675 m, na katerega je možno pristopiti tudi z juga. Kot že ime pove, gre za gamsji prehod, ki so ga že od nekdaj poznali lovci. Pristop na škrbino s se- vera je lahek, medtem ko je pristop z juga, ki poteka po krušljivih in izpostavljenih policah južne stene ter v vr- šnem delu tudi po žlebovih, precej težji. Z južne stra- ni, čez Passo del Camoscio, so se leta 1900 na vrh gore kot prvi povzpeli zakonca Otto in Ernestine Lecher z gorskimi vodniki Arcangelom Siorpaesom, Giovani- jem Barbarijo in Arcangelom Dibono Bonèlom. Divje in odročno gorsko okolje je zakoncema očitno moč- no ustrezalo, kar je bilo nenavadno glede na njun stan. Avstrijec Otto Lecher (1861–1939) je bil namreč po- memben trgovec in politik. Bil je vpliven človek. Poti, ki sta jih z ženo opravila v gorah, kažejo, da si nista iz- birala le lagodja. Pogled s Cime Belpra na razvlečeno Cimo Bastioni, 2926 m, in ošiljeno Cimo Jankovics, 2806 m, na desni Foto: Matija T urk PLANINSKI VESTNIK april 2018 11 Skupina Belpra Skupina, poimenovana po tretji najvišji gori Marma- rol, na zahodu zaključuje to verigo zanimivih gora in se navezuje na skupino Sorapissa. Cima Belpra, 2917 m, je nemara najlepše oblikovana gora v Mar- marolah, visoka, vitka piramida, ki daje videz težko dostopne gore. 5 Na sever pošilja dolg greben, iz kate- rega se dvigujejo trije izrazitejši vrhovi: Costa Belpra (severni vrh, 2862 m, in par metrov nižji južni vrh) ter Corno del Doge, 2615 m. Slednji se ponaša z mogoč- no severno steno, medtem ko so njegova vzhodna pobočja, po katerih poteka najlažji pristop 6 , prete- žno travnata in prekinjena s krajšimi stenami. Cor- no del Doge deluje nekako domače, saj spominja na gore nad Trento. Prvi pristop na njegov vrh so opra- vili leta 1888. Giuseppe Pordon, gorski vodnik iz San Vita di Cadore, je tedaj nanj vodil skupino treh itali- janskih gornikov. O življenju Giuseppeja Pordona ne bi bilo mnogo znanega, če ga ne bi v svojih zapisih osvetlil Julius Kugy. "Pri njem mi je ugajalo navduše- nje za gore. Kadar smo počivali na vrhovih, se ni nikoli naveličal s preprostimi, a od srca prihajajočimi bese- dami hvaliti njihove lepote. Vse je poskusil, da bi me ogrel še za Torre dei Sabbioni in Corno del Doge, pod 5 Več o njej je bilo objavljeno v Planinskem vestniku, 2014, 4. 6 Pristop opisan v Planinskem vestniku, 2013, 1. katerih vznožjem smo hodili, tudi mi je z vrha Sorapis- sa pokazal Crodo da Lago, ki je bila takrat še nezavze- ta. Z bleščečimi očmi mi je predlagal, da se je lotim z njim, češ da jamči za uspeh. Čeprav me je zelo mikalo, nisem imel več časa za taka podjetja. 7 " Glavna znamenitost gorstva je Torre dei Sabbioni, 2531 m. Vzpon nanj postavljajo ob bok tistemu na Malo Cino. Skromni Luigi Cesaletti (1840–1912), ki se je leta 1877 kot prvi povzpel nanj, in to celo sam, se je za vedno zapisal v zgodovino alpinizma. Ome- njeni vzpon je tedaj veljal za tehnično najtežjo smer v Vzhodnih Alpah, verjetno celo v Alpah in na sve- tu nasploh. Kljub temu je Cesaletti skoraj potonil v pozabo, če se ga po smrti ne bi spomnili alpinistični kronisti, še posebej Antonio Berti. Danes na Cesalet- tijevo dejanje spominja kovinska plošča na Forcelli Grande pod vznožjem impozantnega stolpa. Tri leta za vzponom na T orre dei Sabbioni je Cesaletti preple- zal še Cimo Belpra. Njegova smer v vzhodni steni ve- lja za alpinistični vzpon II. do III. težavnostne stopnje. Nekaj let kasneje so že omenjeni zakonca Otto in Er- nestine Lecher in gorski vodniki v severozahodni ste- ni odkrili prehode po sistemu polic, ki omogočajo razmeroma enostaven pristop na vrh Cime Belpra. 8 7 Julius Kugy: Iz življenja gornika. Založba Obzorja, 1968. 8 Pristop opisan v Planinskem vestniku, 2014, 4. Cima Belpra, 2917 m, je najlepše oblikovana gora v Marmarolah. Foto: Matija T urk 12 Vzhodne Marmarole: skupini Ciastelin in Monte Ciareido Le na skrajnem vzhodnem delu Marmarol se je mo- žno z avtomobilom pripeljati skoraj tisoč metrov nad dolino, na visokogorsko planoto Pian dei Buoi z ob- širnimi visokogorskimi pašniki. Ozka in ovinkasta cesta se vije čez strma in celo prepadna pobočja in ni primerna za vsakega nedeljskega voznika. Promet je le izmeničen, saj srečevanje z avti na ozki cesti ni možno. Na planoti stojita dve koči (Rifugio Baion, 1828 m, in Rifugio Ciareido, 1969 m), nad katerima se dvigujeta Monte Ciareido (tudi Croda di San Lo- renzo, 2504 m) s svojimi ostrimi grebeni in Ciaste- lin z dvema vrhovoma, ošiljeni Campanile Ciastelin, 2602 m, in nekoliko razdrti Monte Ciastelin, 2570 m. Višji Campanile Ciastelin je težko dostopen. Nanj so prvi priplezali Darmstädter in druščina leta 1890, leto kasneje je prišla na vrsto sosednja Cima Ciareido, 2504 m. Pristop so opravili iz škrbine San Pietro po severozahodni strani gore, medtem ko danes za obi- čajni pristop velja smer po južnih strmalih. Skupina Cima Alta di Somprade Cima Alta di Somprade, 2646 m, ni najvišja gora v se- verovzhodnem delu Marmarol, je pa zagotovo naj- markantnejša. Ker je nekakšna vogalna gora, ki zame- juje Marmarole na skrajnem severovzhodu, je v celoti lepo vidna iz doline reke Ansiei, kamor pošilja strma, travnato - skalnata pobočja. Južno od nje se dvigata kopasta Cima dei Camosci, 2675 m, za njo še Croda del Arbell, 2729 m. S slednje se odcepi več grebenov, južni se navezuje na goro Le Selle Est, 2851 m, ki že spada v skupino Cimon del Froppa. Cima Alta di Somprade, Cima dei Camosci in Cro- da del Arbell so razmeroma lahko dostopne gore, ki pa zaradi dolgega dostopa (6–7 ur vzpona) dočaka- jo le redek obisk. Vrhova Cime Alte di Somprade in Cime dei Camosci sta oddaljena manj kot uro hoje, oziroma lažjega plezanja, zato ju je možno povezati Monte Ciaredo, 2504 m, in špičasti Campanile Ciastelin, 2602 m Foto: Matija T urk Bivak Toso in koča Tiziano, v ozadju dolina Val d'Ansiei Foto: Matija T urk v skupno turo. Pristop na Crodo del Arbell je s sedla, ki jo loči od Cime dei Camosci. Omenjeno sedlo je dostopno po strmem zagruščenem žlebu, ki se izteče na melišču, tik nad prostranimi kraškimi "laštami", na zahodnem robu katerih stojita zaprta koča Tiziano in bivak T oso. Pot v Marmarole je vsakič znova veliko doživetje, bo- disi če obiščemo le bivak, kočo, ali pa se povzpnemo na katerega od samotnih vrhov. Še posebno velik vtis na nas pustijo jeseni, ko koče zaprejo svoja vra- ta, obiskovalci bivakov so redki, visokogorski mace- sni zažarijo v zlatih barvah, trave na visokih planotah porumenijo, najvišje vrhove poprha jesenski sneg. Čudovita kombinacija barv in gorskega koncerta tiši- ne, ki ga prekinjajo piš vetra ter žvižgi gamsov in sviz- cev, odmevajoči med stenami gora. m Visoka gora, na katero vodi dolg, napo- ren in zelo pester vzpon. Na poti nas čaka brezpotno prečkanje prostranih kraških podov, lažje plezanje po travnato-skal- natem svetu in hoja po prostranih gor- skih pašnikih, ki segajo vse do razgledne- ga vrha, ki se na drugo stran lomi v strmih stenah. Zahtevnost: Zahtevna označena pot do bivaka Tiziano, od bivaka do vrha zah- tevno brezpotje (mesta I) Oprema: Običajna oprema za visoko- gorje, čelada Višinska razlika: 1611 m (dejansko vsaj 1800 m) Izhodišče: Počitniška hiša Dominic Sa- vio v dolini Val d'Ansiei, 1035 m Bivak: Bivak Tiziano (oziroma Toso), 2246 m Časi: Izhodišče–bivak Tiziano 2.30–3 h Bivak Tiziano–vznožje Crode Alte di Somprade 1.30 h Vznožje– Croda Alta di Somprade 1 h Croda Alta di Somprade, 2646 m, Cima dei Camosci, 2675 m, in Croda del Arbell, 2729 m, s poti do bivaka Tiziano Foto: Matija T urk Vzpon 5.30–6 h Sestop 5 h Skupaj: 10–11 h Sezona: Kopna sezona Vodnika: Antonio Berti: Dolomiti Orien- tali. Vol. 1. CAI-TCI, 1971. Paolo Salvini: Dolomiti, le piu belle cime del Cadore. Edizioni Grafica San- vitese, 2005. Zemljevid: Dolomiti del Centro Cadore, Tabacco 016, 1 : 25.000. Vzpon: Iz doline Ansiei gremo po mar- kirani poti do bivaka Tiziano, 2246 m. Od tu sprva sledimo markirani poti, ki vodi proti škrbini Jau de la Tana. Ko pot zavije navzgor, jo zapustimo. Po zakraselem, pretežno travnatem svetu nadaljujemo proti vznožju Crode Alte di Somprade. Prečimo številne kon- te, tako da se nabere kar lepo število vzponov in spustov, preden dosežemo melišče pod vznožjem našega vrha, kjer smo še vedno na isti nadmorski višini kot bivak Tiziano, pribl. 2250 m. Po melišču se vzpnemo do njegovega vrha, pod stenama Crode Alte di Som- prade in Cime dei Camosci. Tu vstopi- mo v dobro razčlenjen, strm skalnato- travnat svet na levi (I, 50 m), ki nam ponuja edini prehod do prostranih gorskih pašnikov na pobočjih Crode Alte di Somprade, ki se navzdol lomijo v strmih stenah. Po strmem travna- tem pobočju se povzpnemo v škrbino med glavnim in stranskim vrhom na njeni desni. Iz škrbine splezamo nekaj metrov navzgor na levo (I) in že stopi- mo na širok travnat greben. Po njem pridemo zložno do prostranega vrha. Sestop: Sestopimo po poti vzpona. Croda Alta di Somprade, 2646 m 14 Verjetno edina gora od visokih gora v glavnem grebenu Marmarol, ki je dosto- pna brez izpostavljenih plezalnih mest II. ali celo III. težavnostne stopnje. Na Cimi Vallongi bomo občutili divji svet Marma- rol v vsem sijaju. Zahtevnost: Zahtevna označena pot do bivaka Tiziano, naprej brezpotje, za- ključni del vzpona (mesta I) Oprema: Običajna oprema za visoko- gorje, čelada Višinska razlika: 1707 m Izhodišče: Počitniška hiša Dominic Sa- vio v dolini Val d'Ansiei, 1035 m Bivak: Bivak Tiziano oziroma Toso, 2246 m Časi: Izhodišče–bivak Tiziano 2.30–3 h Bivak Tiziano–sedlo med Cimo Vallon- go in Cimo Tiziano 1.30 h Sedlo–Cima Vallonga 1 h Vzpon 5-6 h Sestop 4 h Skupaj 9–10 h Sezona: Kopna sezona Vodnik: Antonio Berti: Dolomiti Orien- tali. Vol. 1. CAI-TCI, 1971. Zemljevid: Dolomiti del Centro Cadore, Tabacco 016, 1: 25.000. Vzpon: Iz doline Ansiei se vzpnemo Kopasta skalna gora v osrčju Marmarol. Dostop je zelo dolg, tri ure po brezpotju. V sklepnem delu nas pričaka kratko in razmeroma lahko, vendar izpostavljeno plezanje, po katerem stopimo na prosto- ren in razgleden vrh. Zahtevnost: Zahtevna označena pot do bivaka Tiziano, od bivaka do vrha zah- tevno brezpotje (mesta I) Oprema: Običajna oprema za visoko- gorje, čelada Višinska razlika: 1640 m (dejansko vsaj 1800 m) Izhodišče: Počitniška hiša Dominic Sa- vio v dolini Val d'Ansiei, 1035 m Bivak: Bivak Tiziano oziroma Toso, 2246 m Časi: Izhodišče–bivak Tiziano 2.30–3 h Bivak Tiziano–vznožje Crode Alte di Somprade 1.30 h Vznožje–Cima dei Camosci 1.30 h Vzpon 6–6.30 h Sestop 5 h Skupaj 11–11.30 h Sezona: Kopna sezona Monticello, 2802 m, levo in Cima Vallonga, 2742 m, desno, ki ju vidimo od bivaka Tiziano. Foto: Matija T urk Vršni del Cime dei Camosci, 2675 m Foto: Matija T urk Cima dei Camosci, 2675 m Cima Vallonga, 2742 m Vodnik: Antonio Berti: Dolomiti Orien- tali. Vol. 1. CAI-TCI, 1971. Zemljevid: Dolomiti del Centro Cadore, Tabacco 016, 1 : 25.000. Vzpon: Vzpon je enak kot pri bližnji Crodi Alti di Somprade. Ko dosežemo strmo travnato pobočje pod vršnim grebenom Crode Alte di Somprade, se usmerimo proti desni, do bližnjega, širokega in zagruščenega sedla pod vršno skalno glavo Cime dei Camo- sci. Do njenega prostranega vrha sledi približno štirideset metrov plezanja po močno zagruščeni in dokaj izpostavlje- ni steni (I). po markirani poti do bivaka Tiziano, 2246 m. Nadaljnji vzpon poteka po dolini Vallonga, sprva sledimo markirani poti za bivak Musatti. Pot kmalu zavije strmo navzgor na desno, mi pa nadaljujemo po glavni dolini do zakrasele skalne zapore, čez katero se brez težav povzpnemo v zgornji del doline Vallonga. Pred seboj zagledamo široko sedlo med Cimo Val- longo in Cimo Tiziano. Sedlo dosežemo po strmem in neprijetnem grušču. Nad nami se dviga vršni del Cime Vallonge. Po meliščih in grušču nadaljujemo proti vrhu. Melišču sledimo vse do njego- ve najvišje točke pod vpadnico vrha. T u vstopimo v strm zagruščen žleb in po njem dosežemo škrbino desno od vrha (20 m, I). Do maloprostornega vrha nas loči še kakšnih trideset metrov pretikanja po strmem skrotju (I). Sestop: Sestopimo po poti vzpona.