Zasavski glasilo S Z DL ZASAVJA TEDNIK TRBOVLJE, 9. aprila 1964 — - Leto VII. — 20 din Posebno obvestiloi Vse delovne in druge organizacije na in Komunalne skupnosti socialnega za-področju Zasavja ponovno obveščamo, da varovanja Trbovlje. Vse tiste, ki doslej bo v okviru medkomunskega glasila še niso naročili ustrezno število izvodov SZDL »Zasavski tednik« izhajal v pri- »Zasavskega tednika«, prosimo, da to hodnje tudi »URADNI VESTNIK ZA- store takoj! SAVJA«, v katerem bodo objavljeni vsi Uredništvo in uprava odloki in drugi akti Občinskih skupščin »ZASAVSKEGA TEDNIKA« Hill POSNEMAJTE PODKUMCANE! V 8. številki »Zasavskega tednika« smo bili zapisali, da je zdaj pred nami vsemi neodložljiva in takojšnja naloga: razširiti krog naročnikov in bralcev »Zasavskega tednika«. Po dosedanjih podatkih so se za to nalogo najbolj zavzeli v Podkumu, kjer je Osnovna š6la Podkum zbrala doslej že kar 29 novih naročnikov. Od četrtka naprej bo torej prihajalo v Podkum vsak teden po 60 izvodov »Zasavskega tednika«; Podkumčani pa obljubljajo, da bodo tudi to število še povečali. Prav bi bilo, da bi tudi v ostalih krajih šole, organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi, ZMS, sindikalne podružnice in drugi poskrbeli, da povečamo število naročnikov »Zasavskega tednika«! NA DNEVNEM REDU: Razprava o krajevnih skupnostih (M) TRBOVLJE — Prejšnji četrtek so v Trbovljah nem. Večkrat pa je bila v pogoje za ustanovitev krajev-predstavnikl občinskih odborov SZDL Hrastnik, Trbovlje razpravi poudarjena potreba nih skupnosti in pripravlje-in Zagorje ob Savi in zastopniki stanovanjskih skupnosti po sodelovanju in vsklajeva- nost občanov za delo v krater krajevnih odborov razpravljali o ustanavljanju krajev- nju dela krajevnih skupnosti jevnih skupnostih. Dogovornih skupnosti, njihovih območjih in izdelavi statutov kra- v posameznih občinah in tudi jeno pa je tudi bilo, da na« jevnih skupnosti. v širšem obsegu. bi bili do konca meseca maja Potem, ko so obravnavali nostl“ P® le . prevladovalo V kratkem bodo v Trbov- izdelani statuti krajevnih nekatere od osnov za usta- mne, ,e' ^a naj bi tam, kjer Ijah, Hrastniku in Zagorju ob skupnosti, ki jih bodo potr-navljanje krajevnih skupno- ?,eivY*s* , delujejo, razmiš- Savi krajevne organizacije dili zbori občanov, občinska s ti, so na četrtkovem posve- morda o ustanovitvi SZDL sklicale sestanke z ob- skupščine pa bodo dale k to vanju obširno spregovorili °brtnih delavnic ali o podob- čani, na katerih bodo proučili njim samo soglasje, tudi o statutih krajevnih ----------------------------—------------------------------------------------------------------- H skupnosti, ki naj bi vsebovali js le najvažnejše naloge krajev-= nih skupnosti in ki naj bi bili H najbolj konkretni. Podrobne-H je so bila obravnavana zlasti §j vprašanja v zvezi z odnosom H krajevnih skupnosti do obča-H na, Javnostjo dela, zbori obli čanov, pomenom nadzornega Odločajo naj občani Prva konferenca Z M Slovenije (U) LJUBLJANA. — Za nami Je prva republiška konferenca Zveze mladine Slovenije. Konkreten referat »O socialistični vzgoji mladine«, ki ga je podal predsednik CK ZMS Tone Florjančič in obširne razprave pa bodo te dni v ospredju razpravljanja mladih po aktivih in na terenu. Razprava na konferenci Je opozorila na mnoge težnje in prizadevanja aktivnega vključevanja mladih v razvejani sistem samoupravljanja na šolah in v tovarnah, Izobraževanju na vseh stopnjah, nadalje je opozorila na materialne in ideološke probleme mladih, na problematiko delovanja specializiranih organizacij, delitev dohodka itd. O vseh teh in podobnih problemih so delegati in gostje razpravljati z željo, da (M. K.) HRASTNIK — O tem, ati bodo sedanje odloči- sredstva neposredno Ob ui-tve o ustanovitvi krajevnih skupnosti na področju hrastnl- ska skupščina Hrastnik, ške občine najboljše, bo pokazala praksa. V tem in prihodnjem tednu Prejšnji teden so se nam- nje vsakodnevnih življenjskih se bodo v Hrastniku sestati organa, servisi, financiranjem reč v Hrastniku sestala vod- potreb občanov, ji bo treba aktivi in obravnavali pred-ter medsebojnim dogovarja- siva stanovanjskih skupnosti dati odgovarjajočo material- loge za ustanovitev in ohmoč-njem in sodelovanjem krajev- in krajevnih odborov s tere- no osnovo In kadre. Le na ta ja krajevnih skupnosti Ko nih skupnosti itd. Udeleženci nov Hrastnik Itn Hrastnik II način bo lahko krajevna bodo predloge dokončno tor-posvetovanja so menili, da ter Dol ln se dogovorila, da skupnost uspešna pri svojem mutirali, jih bodo dali v raz-naj bi krajevne skupnosti iz- naj bi na vsakem od teh pod- delu. Za zdaj viri sredstev še livcev, ki bodo dokončno od-delale, programe dela, na roči) delovala v prihodnje niso točneje določeni, to bo pravo občanom na zbore vo-osnovi le-teh pa naj bi občin- samostojna krajevna skup- določeno s statuti krajevnih ločall o ustanovitvi krajevne skupščine dodeljevale nost Vsako od teh področij skupnosti. nih skupnosti in o območjih sredstva. V razpravi o oblikah Je namreč zaključena enota, Pri sedanjih predlogih za teh skupnosti, servisov pri krajevnih skup- ki ima vse pogoje za usta- ustanovitev krajevnih skup-------------------------------------- skupnosti, v kateri bodo Uh- Čeče, Turbin draga^ne^! V TrbOVljaJl republiško Kb! Prvenstv? v slrelianiu Da pa bo krajevna skup- Predlagajo, da naj bi za ta Z ZfflCIlO ptiSKO nost resnično tista ustanova, področja deloval poseben or- (mr) TRBOVLJE — V ne- ki bo skrbela za zadovoljeva- gan, ki bi mu zagotavljala deljo, 12. aprila, bo v domu TVD Partizan Trbovlje republiško strelsko tekmovanje za »Zlato puščico« v streljanju nju bodo sodelovali najbol |ši z zračno puško. Na tekmo v a-strelci iz Slovenije, med njimi tudi nekateri državni reprezentanti in rekorderji. Otvoritev tekmovanja bo ob 8 uri zjutraj, samo tekmovanje pa se bo začelo ob 8.30 in bo trajalo predvidoma do 12. ure, ko bodo objavili rezultate ter podelili nagrade in ‘darila. mnoge teorije najtesneje združijo z realnim stanjem. ■Kr , IT JiLaz-Ji tm*vzsr*k ■ JK |,|L_ I- . f V,m&t/m (maj ZAGORJE — Skupšči- n 11 ^ F7 I FiHU > ' na obfine Zagorje ob Savi |c ■* ■'■ji'., ' j I »MSe pripravila v soboto sestanek I I jrfE&A E S iffiB s predstavniki samoupravnih ■ r ^ i mmBPzS Ior9anov 1,1 direktorji delov- W 1 1 trpkih. A AH nlb organizacij, na katerem ■ HM ijS^mgSm SO razpravljali o proizvodnih K ■KSB dosežkih v prvih dveh mese- ™ 1Wmf*m Cih letos in jih v skoraj vseh delovnih organizacijah oceni- Letošnji svetovni dan zdravja — 7, april — se spominjamo z geslom »S tuberkulozo ni li za zadovoljive. Predstavni-premirja«. Marsikomu se bo zdelo geslo izredno ali celo odveč, vendar temu ni tako. ki delovnih organizacij pa so Naš cilj naloga Je zmanjšati število obolenj za TBC na minimum, umiranje za tuberku- na seji poročali še o Izpolnle- lozo pa Izbrisati vanju plana v marcu. 8* e$E t*;., Špjte| Trboveljska prcreniivna služba UstanovitevDPMvZasaviu rpvpntivna Hpiavnncf ip v Trhnvliah clahn ravirifa Ka. crl^n inno in ntrnlr in nnori_ ™ Preventivna dejavnost je v Trbovljah slabo razvita. Kako je vendar mogoče, da je v Jeraju z 18.000 prebivalci higienska postaja z enim samim higienikom? Seveda je glaven problem spet sistem financiranja. Prej je bila preventivna služba odvisna od dotacije občinske skupščine, ki ji je prisodila že od leta 1958 dalje vsako leto isto vsoto — 8,000 000 din M —oče bi se ta vsota zdela komu velika, pa vendar ne pomeni ravno dosti za dejavnost, ki bi jo preventivna služba lahko in morala razviti. Treba je okrepiti osebje na higienski postaji, izboljšati patronažno službo, .sistemizirati pre- Zadovoljivi proizvodni dosežki V prvih dneh mesecih letos se Je na področju trboveljske občine — v primerjavi z, lanskim lgtom — povečala proizvodnja kar za 39 odst., in sicer pri povečanju števila zaposlenih za 6 odst., kar priča o znatnem porastu produktivnosti. Kljub rekordni proizvodnji precejšnjo investicijsko dejav- glede žena in otrok in predvsem skrbeti za pravilno prehrano. Res je, da je v tem pogledu že marsikaj storjeno. Matere so že doumele, da hranjenje z zdrobom in prežgano moko ni najbolj zdravo, saj so nekateri otroci dobili zaradi pomanjkanja beljakovin hude okvare. Prav smešno je govoriti o higieni in preventivi in se obenem spomniti na drastični primer odprtih smetnjakov po Trbovljah, postavljenih kjerkoli zraven hiš oziroma ceste, ki jih izpraznju-jejo na prav tako odprte avtomobile, ker pač ni dovolj sredstev. Kar se -pa tiče pravilne prehrane, bi se morala s tem problemom ukvarjati zdravstvena služba, prosvetna služba in center za gospodinjstvo. Poskrbeti bi bilo treba, da bi imeli vsaj otroci dovolj beljakovin in sadja, da bi primeri večje ali manjše slabokrvnosti, ki se še pojavljajo, povsem izginili. D. na primer industrija predvidenih nalog ni izpolnila, največ zaradi pomanjkanja električne energije in nekaterih vrst reprodukcijskega materiala. Gradbeništvo je — v primerjavi z letom 1963 — povečalo proizvodnjo za 17, trgovina in gostinstvo pa realizacija za 41 oz. 49 odst Tudi promet je povečal realizacijo, in sicer za 7 odst. Omeniti velja, da je bilo v prvih dveh mesecih letos čutiti v Trbovljah nost, saj je v gradnji nova Tovarna polprevodnikov, v teku pa so priprave za začetek gradnje termoelektrarne Trbovlje II. Do konca' februarja so trboveljske delovne organizacije dosegle tudi zadovoljive izvozne dosežke, saj so izvozile znatno več izdelkov kot v istem razdobju lani. Izvoz je občutno povečala zlasti STT. . -ek. Mostovi preko treh stavb so izpeljani zelo domiselno. Nakupovalcu, ki bi rad vse, kar potrebuje, kupil v najkrajšem času, ne bo treba prečkati ceste in se Izpostavljati nevarnosti KAKO iE Z URBANIZMOM V TRBOVLJAH Prebivalci Zasavja so se že dalj časa zavzemali za ustanovitev Društva prijateljev mladine, kar je narekovala še posebej precej težka problematika otroškega varstva. Zasavje je namreč brez otroške varstvene ustanove, brez otroških zavetišč in igrišč, kjer naj bi otroci prijetno izkoristili svoj čas. Na ustanovnem občnem zboru Društva prijateljev mladine Zasavja, ki je bil pred kratkim, so člani razpravljali o vseh vprašanjih vzgoje in varstva otrok ter ugotovili, da omenjeni razvoj ni potekal pri vseh stanovanjskih skupnostih v Trbovljah enako, čeprav je bil na tem področju v občini dosežen precejšen napredek — zlasti še v stanovanjski skupnosti Center in Trbovlje II, kjer so se odpirale nove varstvene ustanove in je bilo opaziti gradnje otroških igrišč, v čemer je bilo Zasavje na splošno prikrajšano. V proizvodnji v Zasavju je že sedaj vključenih 50 mater, 25 pa jih čaka na zaposlitev. Skupno je v vseh družinah, kjer sta zaposlfena oče in mati, kar 90 otrok, od katerih je polovica potrebna otroškega varstva. Novo društvo je tako po- stavljeno pred pomembno nalogo, da ob pomoči SZDL, stanovanjskih skupnosti in drugih družbeno-političnih organizacij in društev stori kar največ za hitrejši razvoj otroškega varstva • v Zasavju. M. A. Gibanje prebivalstva TRBOVLJE POROKA: Ivan Zupančič, delovodja, ■ Gabrsko 42, ln Stanislava Rančigaj, kmet. tehnik, Gabrsko 42. SMRTI: Marija Amon, roj. Zagorc, gosp., Zagorje, Kopališka 13 — stara 65 let; Ivan Zagori-šek, upok., Dvor 3, Šmartno pri Litiji, star 88 let; Antonija Vi-dar, upok., Trg svobode 24 — stara 61 let; Ivan Skušek, upok., Dobrna 7 — star 67 let; Marija Krevselj, roj. Kantužar, upok., Dobrna 10 — stara 66 let; Marija Lokan, roj. Hlade, gosp., Hoh-krautova 44 — stara 50 let; Marija Sovinšek, roj. Kosmač, upokojenka, Hohkrautova 12 — stara 84 let. Trbovlje počasi spreminjajo svojo podobo. Res je, da bi do zdaj težko govorili o čem revolucionarnem v trboveljskem urbanizmu, ker je pač bilo vse več ali manj na papirju. Ker pa smo zvedeli, da se bodo v okviru sedemletnega plana izvršile mnoge pomembne gradnje, smo o tem povprašali na trgovcljskem Investicijskem biroju in dobili precej podatkov, ki bodo gotovo zanimali vse občane. pogojem In bodo tako ne- stematično razdrobljene po kakšna zaključna fasada ce- naselju, seveda sploh ne tno-lotnega trga. remo govoriti. V enem članku bi Bilo nesmiselno govoriti o vseh predvidenih spremembah, zalo smo se v uredništvu odločili, da bomo v nekaj številkah v nadaljevanjih objavili članke o perspektivnem razvoju urbanizma v Trbovljah. Bili bi veseli tudi mnenj naših bralcev, saj je to stvar, ki se tiče vseh nas. V današnjem članku vam bom opisala trg Revolucije takšen, kot ga bomo videli leta 1970 Res je, da se bodo nekatera dela r—.. bolj ali manj opazno — pričela že v letošnjem letu, vendar bo trg. ki ga vidite na sliki, dokončan čez sedem let. Treba se bo posloviti od priljubljene restavracije. Na njenem mestu bo stal hotel, ki ga bodo predvidoma zgradili v 1966. letu. Prav tako bodo morali svoj prostor odstopiti tudi spomenik, ki ga bodo prestavili, in pa dve stavbi za pošto oziroma banko, ker bodo tam postavili stanovanjske bloke, ki bodo prilagojeni strmim terenskim »V vsakem mestu oziroma naselju mora življenje teči po nekem programu,« mi je razlagal inž. arh. Franc Vehovar, ki se že lep čas ukvarja z urbanizmom v Trbovljah. Nekje mora biti prostor, kjer je skoncentrirano vse, kar je za ljudi zanimivo in potrebno. To ni samo praktično, tudi estetski efekt je Trbovlje neprimerno večji. O kakršnemkoli efektu pri še tako lepih zgradbah, ki so nesl- Bodoči trg Revolucije bo zahteval ogromno dela, časa in seveda tudi denarja. Najprej bodo pričeli z različnimi komunalnimi gradnjami, tako bodo na primer izravnali cesto in regulirali potok. Kot zanimivost vam povem, da bodo podporni zidovi potoka obenem temelji hotela. Pred hotelom bo stal moderen trgovski paviljon. Sicer pa lahko hotel, trgovski paviljon in še dve drugi stavbi, ki sta s paviljonom povezani z mostovi, vidite na sliki. Mostovi v takšnem trgovskem centru so za nas nekaj povsem novega So ne samo zelo praktični, ampak dajejo celotnemu kompleksu poseben mik. Trg Revolucije bo torej v bodoče nekakšen trgovski ci-ty za celo Zasavje. Tu naj bi bilo čim več in čim bolj specializiranih trgovin, približno 25. Naj vam jih nekaj naštejem: trgovine z žensko in moško kot tudi otroško modo, konfekcija, modlstinja, športna trgovina, zlatar, foto-a tel j e, knjigarna, advokat, kožna galanterija, trgovina z avtomaterialom, servisna eiektro služba itd. Ves ta del bo imel ne samo pokrite pločnike, ampak bo tudi centralno ogrevan. Proti večeru pa bodo reklamni napisi poskrbeli, da bo trg zaživel v živih barvah. D. Občani naj spoznajo mesto v samoupravnem mehanizmu V soboto je Skupščina občine Hrastnik na seji sprejela Mimo tega je bil predosnutek nov statut občine — skupni družbeni dogovor občanov. V statuta obravnavan tudi na razpravi je bilo nekajkrat poudarjeno, da sta v novem sta- širšem posvetovanju dru|be- tutu občine Hrastnik izredno močno podčrtana samoupravljanje ter mesto in vloga občanov. Zdaj pa bo treba poskrbeti, da bodo oživele statutarne'določbe in da bodo občani kih je na vseh teh razpravah v zadostni meri spoznali svoje mesto v samoupravnem me- aktivno razpravljalo nad 300 hanizmu. Na sobotni seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki občinskega odbora SZDL ter predstavniki krajevnih skupnosti, je predsednik Skupščine občine Hrastnik Milan BA- no političnih organov v občini. Po razpoložljivih podat- občanov. Na teh razpravah so bili iznešeni nekateri predlogi, ki jih je komisija obravnavala Hrastnik in financiranje krajevnih BlC govoril o izdelavi novega statuta občine Hrastnik in ter upoštevala pri dokončni o njegovih značilnostih. Tovariš Milan Babič je ob tej pri- sestavi besedila. Predlogi so ložnosti med drugim dejal: * se nanašali na sklepčnost »Dosedanji statut občine srednega odločanja zborov zborov volivcev, organe kra- Hrastnik, sprejet v letu 1960, volivcev kot najvišje oblike jevnih skupnosti ter območje ni ustrezal družbenemu raz- samoupravljanja, voju ter je bil v glavnem Komisija, ki je pripravlja-statut občinskega ljudskega la predosnutek statuta, je že odbora In njegovih organov, pri obravnavi posameznih kar je odgovarjalo tedanji poglavij vabila k sodelova-vlogi občine in njenih orga- nju in razpravi predstavnike skupnosti, nov. Z nadaljnjo utrditvijo in družbeno-političnih organi- Komisija osamosvojitvijo občine, zlasti zacij, stanovanjskih skupno- predloge večine zborov vo-še po sprejetju zvezne in re- sti in društev, ki so aktivno livcev, da je za sklepčnost publiške Ustave, se je č letu sodelovali pri formuliranju zborov volivcev potrebna 1963 pristopilo k izdelavi no- posameznih poglavij oz. de- 10-% udeležba, na kar kaže-vega predloga osnutka sta- lov osnutka statuta. Priprav- j0 tudi dosedanji povprečni tuta občine, upoštevajoč na- ljeno gradivo za predosnutek rezultati udeležbe, ki se gib-čela obeh novih ustav ter ve- statuta so obravnavali tudi ljejo od 11 do 15°/o, z izjemo liki družbeni razvoj, dosežen posamezni sveti občinske manjših volivnih enot, kjer od leta 1960. naprej skupščine Hrastnik ter so bi- je udeležba 25 %. Predlog statuta občine la njihova mnenja upošteva- Komisija je nadalje upo-Hrastnik je plod večmeseč- na oziroma so bila njihova števala predloge, da območja nega dela skupščinske komi- stališča zajeta že v prvem krajevnih skupnosti določijo sije za pripravo statuta in predosnutku statuta. je upoštevala Pri delu v Steklarni Hrastnik občani Mimo predlogov tribun dr- nič manj važna — naloga na zborih volivcev, žavljanov in razprav na zbo- komisije. Ta naloga je od pr- df-loval|SpdrMzdeIaviCipredos" mUU^za" pripravo^teiga^ n?j yišjit org®ni krajevne rih volivcev so bili iznešeni ve — izdelave osnutka statu-sestavljen v smislu določil Hrasfnik dala v javno raz- jevne skupnosti? statut kra • Komi.sUa za pripravo sta- tut namenjen vsem občanom nove zvezne ustave ter ih republiške pravo s tem, da ga jo poslala, tuta občine Hrastnik, kot občine Hrastnik, da ga sprej-, - Tudi glede financiranja najvišjemu organu oblasti in mejo za svojega, da se po .. predstavlja zbir objavljenega v občinskem krajevnih skupnosti so bili organu družbenega samo- njem ravnajo, prav tako pa zaključkov raznih konferenc glasilu »Glas komune« v de- dani konkretni predlogi: Pre- upravljanja v občini, predla- tudi, da občinska skupščiha in mnenj. Poleg tega pa ob- cembru »63. vsem gospo-- vjadbvalo je mišljenje, da se ga skupščini, da komisija za in njeni organi delajo po do- ravnava njegova vsebina dinjstvom v občim Hrastnik, naj krajevne skupnosti fi-. pripravo statuta ne bi pre- ločbah in v duhu novega'sta- speclflčnost vseh dejavnosti v obravnavo pa je bil dan nancirajo z vsakoletnim nehala z delom, pač pa, da tuta občine, ker bo le na ta v občini ln nakazuje nadalj- tribunam državljanov n zbo- družbenim načrtom in pro- jo skupščina pooblasti, da način postal statut najširši njo smer gospodarstva in rom volivcev, ki so bili v de-_ računom občine, kar je ko- skrbi, da se določbe statuta družbeni dogovor vseh obča- družbenih služb ter zagotav- cembru 1963. - misija pri dokončni sestavi spremenijo' iz pisane besede nov ter delovnih in družbe- lja nadaljnjo razširitev de- Predosnutek je bil v javni statuta tudi upoštevala v življenje, kar je druga - nih organizacij v občini'« lavskega ln družbenega obravnavi na 11 Tribunah ,______ upravljahja v občini državljanov, ki jih je orga- Siatem samoupravljanja od nizirala Socialistična zveza delavskih svetov, zborov vo- in na Tribuni mladih, ki jo livcev, do krajevnih skupno- je organiziral ObK ZMS. Np sti posveča novi predlog sta- teh tribunah je sodelovali tuta več kot eno tretjino nad 300 občanov. Predosnu-gradlva, kjer so nakazane tu- tek statuta so nadalje obrav-di nadaljnje možnosti za raz- navali volivci v vseh 26 vo-širitev in utrditev samo- livnih enotah, kjer je bik upravljanja, zlasti še nepo- navzočih nad 800 volivcev Priprave za praznovanje občinskega praznika V Hrastniku so že začeli s prvimi pripravami za praznovanje 3. julija — hrastniške-ga občinskega praznika ln 3. julija — dneva slovenskih . „ . „ . rudarjev. Poseben aktiv je iz- 19. marca je bil v klubu Svoboda I. v Hrastniku sesta- tega, ker bodo imeli več me- porabili v letu 1964 za do- delal okvirni program za to nek delovnega kolektiva Komunalno obrtnega podjetja hanizacije kot v preteklem končno ureditev vrstnih hi- praznovanje ki bo združeno Hrastnik. Razpravljali so o osnutku statuta podjetja, obra- letu. šic, stanovanja nad mizarsko s proslavljanjem 30-letnlce ratis r&sjrstirs&ir cuvsss ;:s.iuv,“ ,a" so seznanili s celotnim osnutkom statuta In z organizacij- . , .=*“ “ delitvi Iežbo Pri gradnji treh stano- Poseben pripravljalni odbor sklml obl kanil podjetja, ki so v statutu posebej obdelane, dohodkag?n J®‘a bl.0d Ji •/. van|j v stolpiču. je že začel z delom. Skupaj kot na primer? samoupravljanje v podjetju ter mesto ln clotllxlka- ln sicer bodo 8d /» Sestanek delovnega kolektiva KOP Hrastnik dohodkov oddelili za osebni Kolektiv se je s planom s predstavniki društev in or- Ulani kolektiva so se z osnutkom strin lall Po razuraVi so dohodek In 15% za sklade, P°P<>In<>™ strinjal Cisti do- ganlzaclj bo izdelal podrob- Vlanl kolektiva so se z osnutkom strinjali Po razpravi so hodek pa bo ^[sen seVeda nejšl program praznovanja. kolektivno sklenili, da bodo dali osnutek statuta podjetja v PreC6j tudi ^ prizadevanja vseh bodo popestrili tud, na- Iz sklada za investicijsko ljudi v -podjetju. kov. v“ Hrastniku bodo” vzdrževanje je predvideno poleg dosežene produktiv- med drugim — ob praznovali™?^ » Zn= h^n^° nosti dela sl bodo morali čla- nju občinskega praznika — lektiv z uspehi posameznih Podjetje predvideva, da razdejjeno po potrebah osta- °i kolektiva prizadevati po- 3- lu,lla Izročili namenu na delovnih enot Plan, predvi- bodo v letošnjem letu ustva- llh dJ*™enot ° * Vsod da bodo ob koncu leta novo ureleno Ploščad pred j______ t__i-- i«*« rtu no. Nova stavba bo zgrajena kaiov, med drugim samopo-na levem bregu Save v bliži- strežno trgovino, bife in dru-ni občinskega poslopja kina go. Celotnega trgovinskega ter zgradbe banke In social- prostora bo 450 kvadratnih nega zavarovanja. Ta prostor metrov. V nadstropjih pa bole že reguliran In Ima lep do stanovanja Nekaj stano-park kjer jo postavljen kip vanj v tej novi zgradbi bodo pisatelja Frana Levstika, de- dobili tisti, ki jim je lanski lo domačega kiparja prof. potres poškodoval stanovanja Staneta Kolenca. Nova tr- tn jim bodo morali poškodo-govsko stanovanjska palača vane hiše porušiti bo lepo izpopolnila ta novi Ljubljanski »Mercator« si litijski trg v Gradcu. je zagotovil v novi trgovsko Nova palača bo Imela šti- stanovanjski palači poslovne rl etaže Spodnji prostori bo- prostore s tem, da bo prispe-do namenjeni trgovini, kjer val 75 milijonov din. Litijani bo uredil »Mercator« več lo- pa sc vesele tudi, da bo v Litijska občinska skupščina je potrdila pravila občinskega Sklada za borce. Ta sklad je bil formiran za zbiranje sredstev iz dotacij občine, prispevkov gospodarskih organizacij, raznih, društev in občanov. Zbrana sredstva bo upravni odbor uporabljal za stalne in občasne priznavalnine, za znašal 7,69 odst., nižji za 0,65 odst. Kljub temu znižanju pa je bil odstotek bolniških izostankov še vedno nad republiškim povprečjem za tekstilno industrijo. • Zaradi bolezni in poškodb je odstopil Predilnici Litija za je bilo izgubljenih 15.749,5 izplačila bolniških izostankov dni; od tega v breme social do 30 dni (4,43 odst.) 11,687.374 nega zavarovanja 5.995,5 dni din, hranarina pa je bila iz-ali 38,1 odst., v breme delov- plačana le v višini 8,412.852 ne organizacije pa 9.754 dni din Delovna organizacija je ali 61,9 odst. Komunalni za- tako prihranila 3,274.522 din. vod za socialno zavarovanje Ta sredstva bodo lahko prenesli kot rezerva za izplačilo hranarine do 30 dni v letu 1964. Uporabljajo pa se lahko po sklepu dejavskega sveta tudi za zdravstveno varstvo članov delovnega kolektiva. T O. Gibanje prebivalstva LITIJA ROJSTEV IN SMRTI ni bilol POROKE: Anton Vidic, po- sestnik. Gozd Reka 15, in Marija Lokar, kmečka delavka. Gozd Reka 6; Anton Breznikar, Šofer, Ustje 4R. in Marija Potisek. krz. Siv., Vel ICostrevnica 2; Franc Krafogel, del., Jablanica 3. in Renata Vodenik del., Gradiške Laze 12; Stanislav Krafogel, strugar. So. Jablanica 3. in Marija Župančič, šivilja, Sitarjevška 8; Albin Fortuna, del., Liberga 5, tn Ivana Balant, del.. Mala Ko* strevnica 3. JflE « - **•*..*!h* zgradbi 28 novih stanovanj, podjetje iz Grosuplja, ki je v Gradnjo norega stanovanj- zadnjih letih zgradilo v Liti-sko trgovskega objekta je ji in okolici že nekaj objek-prevzelo Dolenjsko gradbeno tov. , Už) pomoč članom Zveze borcev, za štipendije in pridobivanja kvalifikacij in za zdravljenje borcev, ki za to nimajo dovolj lastnih sredstev. V manjši meri se bodo sredstva Sklada za borce dodeljevala tudi kot dotacije organizacijam ZB, ZRO.I in ZVVI. A. Zasouiki ...v.;: TEDNIK .J m Predlogi zbora volitev VAŠA KAŠA svojevrstnih v Vsak kraj tudi manjši ^ Ro s pOSebno v zgor- tra, ki bo na eni stopnji te sti plasmaja energije, saj leži ga sistema. Vendar je Sava <■ naslednje ekipe: mlajši in šlo brez težav, vendar bi se verige ,e "erige. takorekoč v centru zahodnega edinstvena v tem, da lahko V starejši pionirji osnovne šole Voljče Pda?o mar‘ik‘ai raba cevnih turbin skoraj nuj- Geološki pogoji profilov konzumnega področja Jugo- njene elektrarne gradimo in V v J p D na> kcr dopušča manjšo širi- elektrarn v obeh odsekih so slavije. Zelo ugodno pa je financiramo postopno ^ raz- V Ivana Cankarja, starejše dobre pionirke Im mladinke z os- urediti. mn zelo orllazne sobe z majhnimi »v. -- -- ------ - nfmribol’n0itk!J va^!hlni.er-?f0seefu nap^vamf'“dTbodo lahkoti™- "'opozori^meTe na maketo n Kompasu v tr=„ pU^yp.,m .uru- ene ,je in bi )o bilo možno gtrr£ rditi z mrd^odniri kre: ki dnevniašowe seveda"samVTaž- 31^Na^koncu1"ml^e*vmen« pred® tov^a^urSniS. ** t8k° interesirani naši'805^° ^ V bolni, no zrla) so Imeli ne- marlj pokazal Se predavalnjco bolnica. Kjer naj bi bili pren- J z razmeroma majhnimi letnimi in- lilllllllllllllllllllilllllillHIllilipilllUiUlllimimilllllimilllllll!: lllllllllllllllllllllllllllllWIII!illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll na veriga s produkcijo skoraj Manili, Se skoraj neopremljen za osebje, za matere malih bol- nekologijo, ,kot^seveda tvdi^jim- 1 milijarde kWh na leto jo Le r. Kramberger je uvedel dve. pri nas povsem neznane stvari. V novi bolnici je otroško zdravstvo nedeljivo. Te se pravi. Ce zdravi zdravnik predšolskega otroka do šolske dobe, temu bulante. Tako bi bila na enem Zelo zanimiva ne- kompleksu v treh poslopjih zdru- tudi za izvoz otroku v Času obveznega šola- p . • h DI.imerov kl pa so v nje1 so zaCeli uvajati teCaje vsem Prostori za' kirurgijo In Sinja ne bo treba iti k drugemu v . ... . zdravniku, ampak se bo- lahko še naprej zdravil pri zdravniku, ki ga ie že navajen. Vse, kar Je N. D. jih vse v redu pozdravili, brez' komplikacij. i „. Nadstropje nižje so ambulan- Sr%5eniSrvizvl EžeriodaiV mVrp velikih težav združili preventiv- vrtavko, k prt vrtanju ne po no in kurativno službo Otroka. vzroCa pacientu ntkaklh bolečin, ki so ga odpustili z bolniškega zaradi zelo velike hitrosti obra-oddelka, zdravijo še naprej am- tov seveda. Do zdaj sta v S. -bulantno v nižji etaži. venili e Se dve takšni vrtavki, Prav tako pomembna le tudi ena v Ljubljani *Tn druga v Ma-razdelitev dela. Na podlagi Iz- rlboru Tudi prostore za psiho-kušenj smatrajo za nespametno loga In socialnega 'delavca ma-pustlti kogarkoli na enem de- jo že opremi lene Ti mesti še n -lovnem mestu toliko časa. da ni sta zasedeni, bosta pa v kiat-več sposoben opravljati drugega, kem. čeprav podobnega dela (Izvede- Videla sem še spre emno orla sem za primer bolniške sesti e dinaetjo za bolniški oddelek ki v Ljubljani, ki je več let skrbe- je obenem tudi razbremenilna la samo za nedonošenčke in se kadar je v splošni ordinaciji sploh ni znašla, ko so to preme- preveč pacientov /.raven zobne stili v ambulanto za šolske otro- ambulante pa ie prostor za si-HBHaHBBMMVRflHiraauHMflMMBMHHHBroaMflHunMKia« ke ) Na otroškem oddelku ti bo- stematske preglede šolskih Otrok. veijske »bolnice delajo sicer V najni/ji etaži so garderobne Nnvi otroški oddelek Bolnice Trhovlie tlela kot ie zna- zdravniki določen Čas samo na omare in sanitarije za ovcb’e i»ovi oirosKi miti« it k ttoimte t ruovijv ui ia, k m . bolniškem oddelku in drugi spet vse strogo ločene men seboj -.a no, že od 29. novembra naprej, torej štiri mesece. To je v am‘bulantah, se pa po doiočv- ne pride do kakšne Infekene. ^as, po katerem se že da nekoliko povedati o prvih vtisih nern času izmenjajo. Tako ni Tako imajo na p n mer Porive In počutju v novih prostorih, tako bolnikov kot tudi osebja, samo ^^niki^ampak^ud^z ;v,’LVž°bolnr“k'in Zaradi tega sem odšla s precejšnjim zanimanjem na pogo- snažilk Takšna razporeditev de- osebjem. Tu je tudi velika, pro-vor z dr. Krambergerjem, primarijem te bolnišnice. Raz- In le praktična tudi takrat, če rtoma tn moderno urejena ku-kazal mi je prostore v vseh treh etažah in ml tudi vse po- zbon ^nii^pa na^dopust h^!,a levl stlanl lt. ctn,e svu. si sebe) razložil. kljub temu delajo neovirano ogledala Se til prostor >; Hiec-ej Nasploh pa novo posiople uCln- velika strokovna krnižim i !< Zaenkrat noloviea bolniškega oddelka še ne dela s pol- kuie zelo prijetno s svoiimi ve- obenem prostor zn zdrojmlške i -j, l„_ ii»Yi nriman iku ie neka i opreme in oseb* llklml svetlimi prostori, oprem- sestanke. \ sak >ian ob en- v- i no kapaciteto, ker Jim primanj»iijc ih mj ujircn e ]jenimi moderno in funkclonal- url se posvetujem med seboj o ja ki ga je treba še izvežbati, vendar je to samo vprašanje no Razdci|Pno jr v tri etaže, v raznih tekočih zadevah in slva- najvišji so bolniški oddelki - reh. kl jih te treba še urediti. Gost iz Amerike na obisku v »Knolovi ambasadi« — mr. Anton FEMEC, rojak iz Primskovega pri Litiji, ki živi v Clevelandu v ZDA. Na sliki (od leve proti desni:: Franci Krhlikar, mr. Femec (s slamnikom), krojaški mojster Polde Knol in Seks MALA 9EPORTAZA MALA »ti iiiMfe ; ti Bi! "•••« - »M gtAf '' f* '1 r 1 lil časa V otroškem oddelku trboveljske bolnišnice lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllll'1”^ llllillllllllilllllllllllllllllllllilllllllllilllllllllllllllllllilll^^^^^^^^^^^^^" RADESKI šport Celjska nogometna p od zveza PAPlRNlfAR - ROGATEC 54 (30) (K) ROGATEC - V prvi prvenstveni tekmi Celjske nogometne podzveze je enajstorica Paptrničarja iz Radeč osvojila to nedeljo v Rogatcu obe točki. Tekma je potekala na izredno slabem terenu, vendar ie bila igra borbena in na precejšnji vir Šini. V prvem polčasu so igralci Papir n ičar ja kljub premoči domačega moštva dosegli 3 gole po Odlflzku in Zah i astniku. V drugem polčasu pa je moštvo Rogatca prvih dvajset minut neprestano ogrožalo gol Papirničarja in na račun nezanesljive obrambe Izenačilo in celo povedlo Velja pripomniti, da je obramba Papirničarja dala v tem času dva avtogola. Po vodstvu 4.3 za Rogatec je Papirntčnr vložil vse napore in po tilršeju izenačil, nato pa po OUlazku povedel in končno zmagal. Pri Papirni čar ju so bili boljši otl ostalili Odlnzek. Breznikar in vratar Vran: tekmi pa je prisostvovalo okrog 1)00 gledalcev. Sjn.icrska conska rokometna liga PARTIZAN (Kadeče) - NAFTA 16:13 (!) 6) (M. P.) RADEČE - Pred približno 200 gledalci so Radečnni igiali z rokometaši iz Lendave. Razpoloženje na terenu je bilo vremenu primerno, tako da gledalci niso prišli na svoj račun. V povprečni igri so RadcČani vseskozi vodili m s sicer tesno zmago zagotovili stik z vodečim Celjem in Brežicami v te.) lici. Nekateri domači igralci so vzeli to Igro vse preveč neresno, zato so morab igrati brez rezerv. Za Partizana so bili uspešni: Zahrastntk 1, Gospodarič 7, Kranjec 3, Pergar 1, Simončič 2, So-teljšek 1 in Matko 1. [ZGODBE^ ALjiA. juLZe, I ZIVL3EN3L ;Trvmitki, ki pt če j o v srce6 Rodil se. je v marcu in pisal. Najprej ti moram dali so mu ime Marko, sporočiti, da čakam rojstvo Kasneje, še v pubertetni najinega, samo najinega dobi, je mnogokrat razmiš- otroka in srečna sem, da ljal o samem sebi, kdo je, bom lahko postala mati. čigav je... Ko je obiskoval Posebno hudo je v teh čaše osnovno šolo, je spoznal, sih, a upam, da bova ustva-da je življenje včasih nad- rila najinemu otroku lepšo vse kruto, da so se razbil- prihodnost in srečo, nile vse lepe sanje o mate- Upam, da boš vesel, če ri, da je spoznal, kakšen je ti še povem, da sem skleni-»nečloveški oče«, kako je la, da mu bom dala ime občutiti udarec, ki peče v stane, tako kot je ime tebi. srce ... Zdelo se mi bo, da ne bom Zgodba je dolga. Sega v tako sama. čas njegovega rojstva in v Ko se boš vrnil, te bova poznejši čas, ko je spoznal, pričakala nadvse srečna, da nima matere — niti prepričana sem, da se boš očeta. vrnil. Moja mati ti pošilja Nad deželo se je zgrnila paket in spletla ti je noga-vojna vihra. Marija in "Sta- vice. V paketu boš našel ne sta se ljubila, da so ljud- tudi šal, ki je moje delo. je na cesti šepetali, kako Prav gotovo ga boš vesel, lep par bosta. Ljubila sta Piši, kako je s teboj. Tež-pomlad, sončni prostrani ko čakam tvojega odgovo-gozd in njegovo tišino, ki je ra. Oče mi naroča, naj te bila tako čudovita, tako či- lepo pozdravim tudi v nje-sta kot njuna ljubezen. go vem imenu. , , . , Zaenkrat naj končam, Tistega dne je začutila, prejmj prisrčne pozdrave in da skriva še neko ljubezen poljube z željo za tvojo pod srcem in ko sta spozna- srečno vrnitev - samo la, da se bo rodil njun tvoja Marija.« otrok, sta se razveselila in pisala mu je še nekaj-v svojem navdušenju jo je krat> nato pa je nekega dne žalo nekaj morečega, kar ni znala izpovedati. Tiščalo jo je in dušilo od bridkosti. — Ali se boš zagotovo vrnil? Vrhi se, ne pusti me samo... Zahlipala je še huje, se y v v tistem trenutku nežno po- prejel drobno pismo, ki ga ljubil na čelo, ji pobožal la- je pisaja njena mati. Po-se:, znal je njeno pisavo in z — Ne veš, kako te lju- drhtečimi prsti ga je odprl, bim! Poročiva se, zagotovo Nič kolikokrat je, prebral se poročiva ... odstavek: »... Postal si oče, Bila je srečna, tako sreč- Marija je tako srečna in na, da bi objela ves svet. takoj mi je naročila, da ti Stekla je med stare smreke moram to novico sporočiti, in od sreče zajokala. . Kupili smo fanta, krepkega Stane je bil kmalu za- fanta. Marija mu je dala tem interniran v Nemči- ime Stanko ...« jo •. Bil je pijan od veselja, — Odhajam, Marija, zavrisnil bi, ko bi bil med Vi nemi samo, da te lju- domačimi hribi, da bi od-bim in da se bom vrnil. Ta- mev plaval daleč. V mislih krat bo lepše in ustvarila mu je bila edina želja, da si bova srečne dni. Težko se mora vrniti k Mariji in mi je, ker ne morem doča- Stanku, kr.u otrokovega rojstva. Nadvse vesel je bil nje-Tiiko rad bi ga videl, tako nega prvega pisma po tem rad bi dočakal trenutek, ko dogodku. Nato so se izme-bomo trije Postal bom oče njavala še mnoga pisma, iz in ti mlada mati. Verjemi, katerih je lahko spoznal eh se bom vrnil!« vse, kakšen je njegov sin, lokala je, v srcu ji je le- opisala mu ga je tako na- tančno, da si ga je že popolnoma živo predstavljal in ga nato v sanjah božal in stiskal k sebi. Večer je že legal nad stare rudniške hiše. Bila je policijska ura, ob medli mu ovila okrog vratu in te- svetlobi pa so sedeli v ku-lo ji je stresal krčevit jok. hinji oče, mati in njuna hči Potem je odšel, v samot- Marija, ki je spet pisala nih prečutih nočeh je raz- pismo Stanetu, ki zdaj ni mišljala, če ga svet ni skril bil več v »štraflagerju« in vase za vedno, če ni zanjo ji je sporočil, da se mu obe-izgubljen. Odvrnila je^ take ta dober zaslužek in da se misli in upala, da bo ne- bo potem, ko bo zbral nekega dne prišel. kaj denarja, vrnil k njej in Pisala mu je prvo pismo, malemu otročičku. Verjela ko ii je poslal naslov: je tem besedam, taiko kot >Dragi Stane! bi on lahko verjel njeni Večeri se že, ko ti pišem iskreni ljubezni, to pismo. Upam. da bo sreč- Cez nekaj tednov so njene prišlo v tvoje roke in da sova pisma utihnila ... ti bo manj hudo, kot si mi (Nadaljevanje prihodnjič) športni dogodki zadaje nt del je - športni dogodki! zadnje nedelje - Športni dogdki zadnje n 'Ve&ii Le točka za Rudarja 'Xi- Btritu: Riu ni« Krasnik ie predsiavH trte ttrralce Bantan n> I nmo> šek (K) Pristav f7). Bo «Snrl #7) Breznikar «$). Mak <7) Marčen (5) Hribar (7). Ir* (8) Pa*or |7> m Halila^ič (7> Strelci Spehonla v » minuti tu Vrbanec- v 51 minuti za A!u-nvni i za viinačin* ;>a H.«;itagič x *2 in Paier \ 59 minut* V nedeljo so b'le vse niživraz-' redne tekme odigrane v senci 5*0venskega rteibvja Se n^ibtdi se ie to xmzHo na tribun, kjer jv t>*io veliko praznih mest. Ob stadionu Rudarja se je zbialo te kakih *iM> ljubiteljev nogometa, ki «1 bit; zadovoljni s r>itkazano igro — ne pa tudi 2 lemltatorn Malokdo hi opat p? tekmo trditi da bo prišlo do remija toda dovoik» na terenu so pokazali, da ie Aluminij solidna ekipa in le kot novinec v repu M iški ligi pnpiavil že niz riepri letnih presenečenj doma in v giestih Videli smo da te to »moški nogomet«. vendar p« se včasih jK*«du-2rne vse pieveč grobih prijemov Dokaz neiaii igre je bil neljubi incident ki ne spada drugam kot v boksarski ring. Igralec Aluminija Laboda le nam ret namerno udarit s pestjo nalhol išega Rudarjevega igralca - H.ilrtagiča Sodnik Tauzes ie akter la Izključil Haltlagič pa je 5 prebito ustnico zapuščal igrišče Prevet »zaslug- za tako grobo Igro ima tudi sodnik ki mu je ob p« ek r*k i h ui«tov olščal k a čestokrat onemela Oin*»n*nno naj snmn grob prekršek gostov v drugem polčasu, kier ni dosodil enajstmetrovke za Rudarja v: \iHNCl Rt DAR — ALUMINIJ 9:1 <5:01 Kdor se je odločil za ogled predtekme mladincev mu ni bile i;4 sat so na zelo težkem te- renu domači mladinci popolnoma »potopili« goste. Spretni mladi napadalci Rudarja so neprestano ogrožali vratarja gostov in ga do končnega sodnikovega žvižga kar devetkrat premagali. Za Rudarja so bili uspešni■ Gorišek i. Škufca 3 in Kravogel 2. Častni gol za Aluminij ie dal Cafuta iz piostega strela Si«»vcn>ka nogonuuua liga 8v. dar: G’im pij a 2:3 (2:3) . Hribar (fi) Mak (7). Majcen (t>), lit (*>. Pa Jer 16) Hahtagič <«). D: uiti polčas ie bil v vratih Ahlin (7). v igro pa so vstopili še Lukančič »G). Pi»tokar ((j). 2i-bret (5) In Pišek (G) Okrog ka) in Majcen Di u»i polčas ni obetal nič posebnega, čeprav so ime h domačim večidel žogo v po-est*. Imeli smo občutek da hoče) o domačini žogo skratka pbt miti v gol, kar jim pa zaradi prepogostega kombiniranja ni uspelo Olimpijci so ravno na-spiotno z dolgimi podajanji žoge imeli veliko več možnosti za dosego gola Rudar pa bi lahko z. malo več sreče premagal favorizirane goste 'oda obramba z Bantanom v vratih ni imela najboljšega dne. Pri Olimpiji so za spoznanje bolje igrali reprezentanti Rudniški _ in Škraba v napadu ter Srbu in gledalcev je bilo z igro dovolj- oba vratarja v obrambi. Sodnik RADEČE — Nogometni klub »Papir ničar* iz Radeč bo v prihodnje igral brez treh standardnih igralcev: Dragotina Višnikarja. Mirka Simončiča in Petra Knausa, ki so odšli v JLA. HRASTNIK - Za RK »Rudar« Hrastnik bosta letos nastopala tudi dva rokometaša iz Trbovelj, in sicer Anton Prišel in Milan Kantužar TRBOVLJE - Znani rokometaš Rudi Pavlič — »Lepi« ne trenira, ker je v Šoli »preobremenjen« Uprava RK »Rudar« računa nanj spet po maturi RADEČE — Tomo Skegro, odlično krilo rokometne ekipe »Partizan« Radeče je prepustil mesto v moštvu dru-Sini. Odšel je na odslu/.enje kadrovskega roka v JI.A TRBOVI^IE - Uprava NK »Rudar« je odmerila popularnemu nogometašu Dragu Knavsu kazen — suspenz za šest (6) mesecev Za točni vzrpk kazni Še ne vemo RADEČE - Trenerske dolžnosti pri RK »Partizan« Radeče je prevzel dolgoletni aktivni član tega kluba Marjan Pergar. nih le v prvem polčasu, v katerem ie tudi padlo vseh pet golov Gole zn Olimpijo sta dala Rudi nski 2 in Skrabar 1. za domačine pa Hatilagič (enajstmetrov- Zorko iz Ljuhliane je sodil izredno slabo, delal je osnovne napake. kršil pravila ln veliko prepozno reagiral. MLADINCI: RUDAR- - OLIMPIJA 1:1 V hihlfaneka »oeometn* Dorlwe?a Bralstvo : Domžale 2:1 (2:0) (fš) DOMŽALE - V tipično prvenstveni tekmi te gostujoče Bratstvo Iz Hrastnika odvzelo domačinom obe točki in st tako še bolj zagotovilo prvo mesto na lestvici I N P Bratstvo te imelo več •»'■» igre v prvem polčasu, ko so spretni napadalci zapečatili u«odo Domžalčanov,* Po odmoru je bila borba enakovredna In re- zultat ustreza realnemu stanju. Bratstvo Pufler, Mavrer. Kodak. Lanegar. Kravogel. Klenov šek. Bcemcc. Prašnikar. Kočevje : Proletarec 1:2 (0:1) (č) KOČEVJE — V 17. kolu nogometnega prvenstva v LNP je moštvo zagorskega Proletarca gostovalo v Kočevju proti cnaj-storici tukajšnjega kluba To srečanje se je končalo z zasluženo zmago Proletarca z rezultatom 2:1, vodil pa ga je sodnik Smidlehnar iz Ljubljane — zadovoljivo — pred okrog 300 gledalci Ot>e moštvi sta se zavedali pomembnosti te tekme, saj se obe nahajata na spodnjem delu lestvice, zato je bil začetek dokaj nervozen. Na blatnem in za igro težkem terenu so prvi uredili vrste igralci Proletarca in že v 9 minuti po Mljaču dosegli vodilni gol. po katerem so tudi domačini zaigrali nekoliko bolje, tako da so bili enakovreden partner Proletarcu Drugi polčas je nadalje pote- _ _ kal v absolutni premoči Prole- sodnik Zorko iz Ljubljane tarča, ki Je rezultat zvišal že v *■* -- - - 4. minuti igre z golom ki ga je dosegel Rukavina. Ta premoč ie trajala vse do 16. minute, ko je bil poškodovan desni krilec Proletarca — Mljač. ki Je moral zapustiti Igrišče. Zadnjih 20 minut so bili domačini nekoliko boljši, vendar so častni gol dosegli šele v 90. minuti. V nedeljo sprejme Proletarec v goste enajsterico Mengša, v tej tekmi pa se bo moralo domače moštvo tembolj potruditi, če bo Trinknr In Žlindra. Strelci za Domžale Je uspel Sršen (enajstmetrovka), za Bratstvo pa Brvmec ln Prašnikar. MLADINCI* BRATSTVO — DOMŽALE 13 zadovoljiti svoje zveste pristaše MLADINCI: PROLETAREC - KOČEVJE 44 (2.2) ITI»Tm**f»VTfTTTTTTmfVTTTmmTTm 4 ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► mmmm tlfthb .v.v D« n* r>f *v»rrmte ital k "«T»»vu takoj pridamo še mtaišega kalil tudi metrov '«če še vedno 'gra šah Torej bi za »Jasnin« (tako ga kličemo športniki) V nosehe) ve-IihI rek da . i»bolkc> ne pade daleč r#d drevesa« Neka! osebnih podatkov? • Rodil sem se Ti ma ja !978 le« a v Trbo« ' ah in od tedai sem zvest »Trbo« • iiAan« Sah Ivram ' že od 1945 leta tek-m •. rem n* od 'eta 1M7 na orel Za to olemendn igro me «e navdušil že o*** Čestokrat se m »e kot miadlnec •vtsfonal uh moštvenih tur-nlrilh v letih 195»--1M2 pa sem trenirat tud' n »k omet. ki me zraven šaha Se vedno najbolj nrlvlnči - Usih-h r »Ze leta IBS« sem bil na prvenstvu Slovenile med oosa meznfki četrti Leta 1958 sem »n •*šel v •'nete drognkategor-nikov noča-kati do tekme Slovenj Gradec — Rudar, ki bo v Slovenjem Gradcu. V nedeljo bo gostovalo moštvo trboveljskega Rudarja v Tržiču, ki je v nedeljo - proti pričakovanju — doma premagal Branika iz Maribora z 20:12. ■■■e»Bseee»M®»eoee LNP v goste enajsterico Save Iz Tacna. Tekma se je končala neodločeno z rezultatom 1:1; to prvenstveno srečanje pa je vodil zadovoljivo. Gledalcev Je bilo okrog 200, igrišče pa je bilo težko za igro. Tekma je imela dva različna polčasa, tako so bili v prvem polčasu boljši domačini, v drugem pa gostje. Obe moštvi sta imeli nekaj lepih priložnosti za dosego gola. le da jih napadalci niso znali izkoristiti. Gol za Svobodo Je dosegel Gostiša iz prostega strela z razdalje 20 metrov, za goste pa je bila Jager, hotele osvojiti obe točki in s tem uspešna desna zveza. Rezultat le J po prikazani igri dokaj realen, čeravno bi domačini z malo več športne sreče lahko tudi zmagali. V nedeljo sprejme Svoboda Kisovec v goste borbeno moštvo Iz Kamnika in ie želeti, da bi igralci zaigrali kar najbolje ter osvojili obe dragoceni točki. Repub ška rokometna liga Rudar pregazil Slovana Koledarček Pelt-k, 10. aprila: M AH KO - Sobota. 11. aprila: FILIP Nedelja. 12. aprila: LAZAH Ponedeljek, 13. aprila: IDA Torek, 14. aprila: VALERIJA Sreda. 15. aprila: HELENA Četrtek, 16. aprila: BOZISLAVA Petek, 17. aprila: RUDOLF PETEK, 10. APRILA 17.00 Ruščina na TV — 67. lekcija (Ljubljana); 17.30 Angleščina na TV — 85. lekcija- (Ljubljana); 18.00 Poročila (Ljubljana); 18.05 Dokumentarni tilm (Ljubljana); 18.30 »Pripravimo se — gore spet kličejo« — poljudno znanstvena oddaja (Ljubljana); 18.50 Glasbeni kotiček; Mo-jimir Sepe (Ljubljana); 10 00 TV obzornik (Ljubljana); 10.30 Zapiski izginulega — oddaja resne glasbe (Beogradu 20.00 TV dnevnik (JTV); 20.30 Propagandna oddaja (Beograd); 20.45 Celovečerni film (Beograd); 22.15 Poročila (Beograd). Na kanalu 9 — SIJ c me 1* 30 Film lz seri, e »Denis — pokora« (Zagreb); 19.00 Zagrebški tednik (Zagreb). SOBeTA, 11. A P1U1, A 18 00 Poročila (Zagreb,; 18.05 »Obdolženi« — Mlad neka Igra lz serije »Žele", bi vedeti, kdo ecm« (Zagreb)' 1300 TV Obzornik — naš teleobjektiv (Ljubljana); 16.20 Oddal.,ere dežele — potopisna reportaža 'Ljubljena), M 50 Ka1 bo prib dn i leden na -sporedu (I.'ubitana); S6-C0 TV diiev-nk (J 'V); f0J0 Pr pagandi-a ort-dada (Ljub,'ona); £6.45 Ogledalo državljana Prfcomcje- — Komedija (Beograd'; Sl 45 Dtt* Povell vam predstavlja — serijski tlim (L.ubljana); 22.35 Poročila (Ljub- Na kanalu * — Sljeroe 19.00 TV Pofita (Deograd); 19 20 S kamero po svetu (Beograd); 21.45 Serijski tilm o dr. Kilda-reju (Zagreb). NEDELJA, IZ APRILA 6 30 Kmetijska oddaja (Beograd). 10 00 Moskva: športni program za otroke (Intervizlja)? 11.00 Moskva: Tretjakovska galerija — prenos (Intervizija)? 11.40 Disneyev svet (Zagreb). 18.00 »Denis — pokora« — serijski film za otroke (Ljubljana). 18.30 Števen Leacoc: »Smrt največjega detektiva« — TV podlistek (Ljubljana). 19.00 Športna poročila (Ljubljana). 19.10 »Laramie« — serijski vestem film (Ljubljana). 20.00 Nedeljska izdaja TV dnevnika (JTV). 20 45 Karlo Teroni: »Slepi tir« — TV drama (Zagreb). 21.45 Poročila (Zagreb). NA KANALU 9 — SLJEME 19.60 »Laramie« — serijski tilm (Beograd). PONEDELJEK, 13. APRILA 10.40 Televizija v šoli: Arhimedov zakon (Ljubljana). 15.20 Ponovitev šolske ure (Ljubljana). 17.30 Angleščina na TV — 7. lekcija (Zagreb). 18.00 TV v šoli (Zagreb). 18.30 Poročila (Ljubljana). 18.35 Lutkovni in risani filmi (Ljubljana). 19.00 TV obzornik (Ljubljana). 19.30 Tedenski športni pregled (JTV). 20.00 TV dnevnik (JTV). 20.30 Celovečerni film (Beograd). 22.00 Koncert v studiu — mojstri romantike. Dirigira Božič (Ljubljana). 22.30 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 19.00 Včeraj, danes, jutri — Informativna oddaja (Zagreb). TOREK, 14. APRILA NI SPOREDA SREDA, 15. APRILA 17.00 Ruščina na TV — 66. lekcija (Ljubljana). 17.30 Angleščina na TV — 86. lekcija (Ljubljana). 18.00 Ppročila (Ljubljana). 18.05 H. Ch. Andersen: »Mala morska deklica« — slikanica za najmlajše. 18.20 Slike sveta — filmski žumal za otroke (Beograd). 18.40 Britanska enciklopedija (Ljubljana). 16.00 TV obzornik (Ljublja-na(. 18.20 S kamero po svetu — reportaža (Ljubljana). M.S0 TV pošta — razgovor z gledalci (Ljubljana). 20.00 TV dnevnik (JTV>. 20.30 Propagandna oddaja (Zagreb). 20.45 Večer pri Bojanu Adamiču — zabavno glasbena oddaja (Ljubljana). 21.15 Kulturna panorama (Ljubljana). 22.15 Inšpektor Leclerc — serijski film (Ljubljana). 22.45 Poročila (Ljubljana). NA KANALU 9 — SLJEME 19.00 Spekter (Beograd). 18.30 Serijski film (Beograd). ČETRTEK, l«. APRILA 10.00 TV v šoli (Zagreb). 11.00 Francozi v vaši hiši — 6. lekciia francoskega jezika (Beograd). 17.30 Angleščina na TV — 8. lekcija (Zagreb). 18.00 Poročila (Zagreb). 18.10 Mendov spored — zabavno glasbena oddaja za otroke (Zagreb). 19.00 TV obzornik — aktualni razgovori (Ljubljana). 19.30 Kakor vam drago — glasbena oddaja (Beograd). 20.00 TV dnevnik (JTV). 20.30 »Doktor Knock« — drama (Zagreb). 22.00 Poročila (?) NA KANALU 9 — SLJEME 19.00 Po Jugoslaviji — reportaža (Beograd). KINO Kino Delavski dom v Trbovljah: 9. aprila sov. tilm »Zgrešeno življeije«; 10,—13.' aprila mehiški barv. CS tilm »Vihar nad Meksiko«; 14.—16. .aprila franc. W tilm »Vzgoja srca«. Kino Svoboda — Trbovlje II: 10,—13. aprila amer. kriminalka »Psybo«; 14. in 15. aprila nemški barvni glasbeni film »Zadnji akordi«. Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 11. in 12. aprila jug. tilm »Srečali se bomo zvečer«; 18. In 19. aprila nemški barvni film »Ljubezenska zhrka«. Predstave ob sobotah ob 17. in 19.15, ob nedeljah ob 15., 17. In 19.15. Kino Litija: 10. do 12. aprila amer. farvnl V V tilm »Gusar«; 14. In 15. aprila amer. CS film »Trije Evini obrazi«. Kino Šmartno: 11. In 12. aprila amer. barvni W film »Gusar«; »Serenada velike ljubezni«; 15. aprila Ital.-franc, dokumentarni film »Raj na zemlji«. Kino DPD Svoboda Izlake: 11. aprila ob 19. uri In 12. aprila ob 17. url Italijanski barvni tilm — vlstavlsion »Ne pozabi me«. PREKLIC Preklicujem očitek, ki sem ga izrekel dne 17. marce 1864 o tov. Slavi Sener iz Trbovelj, Neže št." 37 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopka. — Leopold Boiko, ml., Trbovlje, Pod ostrim vrhom 36. ZAHVALE Ob boleči izgubi našega dragega ata, starega ata in pradeda IVANA ZAGORIŠKA se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekli pismeno ali ustno sožalje ter mu poklonili vence in cvetje, naša srčna hvala. Posebna zahvala -Gvidu Počivavšku, dr. Komorov-skyju za nesebično pomoč pri zdravljenju, družini Rome za vso nego in skrb, nadalje učencem 5. c razreda šole Tončke Čeč, vsem trem govornikom za tople in tolažilne besede, lovcem za izkazani zadnji pozdrav, uslužbencem Skupščine občine Trbovlje, zastopnikom podjetja Brivnice in česalnice Ljubljana, vsem sorodnikom, sosedom Šuštarjeve kolonije 20, njegovim prijateljem iz Dvora in Velike Kostrevnice ter vsem ostalim, ki so -s prisotnostjo ali na kakršenkoli način počastili pokojnikov spomin. Žalujoči: hčerki in sinova z družinami, vnukinja Mira ter ostali-vnuki in vnukinje. Trbovlje, 2. aprila 1964. vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam izrekli sožalje. Najlepša hvala pevskemu društvu »Slavček«, godbi in govorniku za poslovilne besede. Žalujoči sin Martin, hčerki Ana in Milka z družinami. Ob smrti našega dragega moža in očeta FILIPA VAJDIČA se iskreno zahvaljujemo dr. Caranu, sosedom za vence in cvetje in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoča žena Marija in sin z družino ooooooooooo* OPOZORILO Opozarjam vse, da nisem plačnica za dolgove mojega moža Matije Grbec, Trbovlje, Šuštarjeva 41. — Bari Grbec. taioKskl TEDNIK Naročajte »Ljubezen štirih polkovnikov« v Trbovljah Ob smrti drage mame stare mame Prihodnji četrtek, 16. aprila, gostuje v Delavskem domu v Trbovljah Mestno gledališče iz I. in hi in m- ki ho MARIJE KR A VOGEL nastopiIo zTKvo kome- T“ove dijo »Ljubezen štirih pol- iskreno zahvaljujemo kovnikov«. -ek. RT V-Ljubljana B| JI8K1 vsak Porotna ob 5.15 . 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00 17.00, 18.00, 23.00 in 24.00; Pozor, nimaš prednosti ob 11.00; Kmetijski nasveti ob 12.15; Vsak dan za va* ob 16.00; radijski dnevnik ob 19.80; oddaja Naši poslušalci Čestitajo In pozdravljajo — vsako nedeljo ob 9.05 in 12.05; vsak ponedeljek, Četrtek in soboto pa ob 14.86. ČETRTEK, 9. APRILA 8 05 S koncertnih in opernih teXn.1o: v°obJemtf'gozda Na obisku pri pevcih in »rre?"*" bllh zabavne glasbe vzhodnih dežel 10.15 Pihalna godba Jln-drlch Bauer. 10.30 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi mladim risarjem. 12 05 Zabavna glasba. 12.25 Za prijetno razvedrilo. 13.30 Glasbeni sejem — pester glasbeni spored. 15.15 Zabavna glasba. 15.40 Literarni sprehod — pes. 17.05 Igra ansambel Boy Smeck. 18.10 Impresije iz Londona in Rima - Edvard Elgari Londonske slike. 19.05 Glasbene razglednice. 20 00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20 45 l.ahkn glasba. 21.00 Večer umetniške besede 21.40 Blaž Arnič Ples čarovnic. 22.10 Skupni program JHT - studio Beograd — Naši umetniki muzicirajo. 23.05 Zadnjih 55 minut. PETEK. 16. APRILA 8.05 Lahka in operetna glasba 8.30 Domače melodije. 8 55 Pionirski tednik. 925 Pomladne kli- ke , 10.15 Zaključni prizor Wagnerjeve glasbene drame »Somrak bogov«. 10.35 Novost na knjižni polici. 10.55 Glasbena medigra. 12.05 Zabavna glasba. 12.25 Domače pesmi in napevi. 13.30 Opravki za virtuoze . .. okrog Liszta in Paganinlja. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnlo — Kaj je novega v pomladni prirodi. 14.35 Češkoslovaške, poljske in sovjetske popevke. 1520 Zabavna glasba. 15.45 Jezikovni po govori. 17.05 Iz življenja in dela Antonina Dvofaka. 18.10 Pesmi borbe in dela Jugoslovanskih narodov. 18.30 Pripoveduje nam ... 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Poljska zabavna glasba. 20.30 Iz slovenske violinske glasbe. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.10 Plesni zvoki. 23.05 Četrt ure z orkestrom Andre Kostelanetz. 23.20 Skupni program J RT — studio Ljubljana. SOBOTA, II. APRILA 8 05 Vedre melodije za konec tedna. 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev). 9 25 »Sa-Ijlvke« izvajajo gojenci glasbene šole F. Sturm. 946 Zabavna glasba vzhodno nemškega radia. 10,15 Domače viže v instrumentalni izvedbi. 10.35 Poje zbor Donskih Kozakov. 12.05 Zabavna glasba. 12.25 Sobotni zabavni mozaik. 13.30 glasbeni sejem (pester glasbeni spored). 15.40 Med našimi amaterji: pevska zbora lz Radomelj ln Domžal. 17.05 Gremo v kino. 17 35 Pesmi ln plesi jugoslovanskih narodov. 18.M Recitali znamenitih pevcev. 18.45 Novo v znanosti. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Iščemo nove talente (posnetki javne oddaje z dne 4. 4. 1064). 21.00 Sobotni ples. 2210 Gddaja za naše izseljence 23.05 Plesna glasba. ' NEDELJA, 12. APRILA 8.00 Mladinska radijska igra: Serif Trepetlika ali Zgodba -o dobrem volku. 8.38 Naši solisti pojo otroške ln mladinske pesmi. 10.00 Se pomnite, tovariši , 10.30 Mladinska matineja. 11.50 Godala v ritmu. 13.30 Za našo vas. 13.50 Koncert pri vas doma. 14.10 Po galeriji glasbenih portretov. 15.05 Radi bi vas zabavali. 16 00 Humoreska tega tedna: Psiholog. 16 20 Domače melodije za nedellsko popoldne 16.45 Straussovi valčki — izvajata orkestra Mishel Plastno ln Mantovanl. 17.06 Hammond orgle. 17.15 Radijska Igra — Večno breme. 17^3 Glasba Iz »nameni Uh oper. 1905 Glasbene razglednice. 20.00 izberite svojo popevko. 2UH) Ob 100-letnicl rojstva Eugena se moji litijski kolegi kmalu po- ( t razgubili in zgodilo se je, da ( i sem se v vagonu znašel sam ( ) skupno s Hrastničani, kar sem ( j pozneje bridko obžaloval. Milen- ( \ kovič je bil pijan. Potnikom je 1 } kazal dva tisočaka, ki ju je pri- { ) kartal in vpil, kakšno srečo ima < ) pri hazardu. Ko je preklel vse < \ nogometaše Dinama. Crvnene { ) zvezde in Partizana, je začel po { j vrsti zmerjati člane hrastniške ( j ekipe, da so na brzoturnirju sla- ( ) bo igrali, ker so tepci itd. Jaz ( ) sem poslušal, rekel pa nisem no- j ) bene. Med Rimskimi Toplicami ( | in Zidanim mostom je nenado- ( ) ma brez vsakega vzroka navalil ( } name. Sprva me je grobo Žalil, < ) potem pa se me je tudi fizično ( j lotil. Zaradi udarca v želodec < j sem naslednjega dne ^skal zdrav- ( > niško pomoč. Ker je zdravnik < ) ugotovil lažjo telesno poškodbo, ( le odvetnik proti Milenkoviču j vložil tožbo pri sodišču v Trbov- j IJah.« ( Nadalje tov. Hribovšek poroča, j da je s tem seznanil tudi Sa hovsko zvezo Slovenije ln zahtg- j va, da Milenkoviča razrešijo funkcije predsednika Zasavskega ( šahovskega odbora ter uvedejo disciplinski postopek, ki naj bo najmanj enoletna prepoved na- ( stopanja po šahovskih turnirjih ( Tako In kaj pravite na to pismo ostali zasavski šahisti in športniki. Nesporno Je, da ie ta primer obsojanja vreden 1 RAZPIS Na podlagi 3. člena Pravilnika o štipendijah razpisuje Izvršni odbor Upravnega odbora Poslovnega združenja RUDIS — rudarsko industrijske skupnosti Trbovlje naslednje štipendije: 1 štipendijo za študij na Ekonomski fakulteti; 1 štipendijo za študij na Pravni fakulteti; 1 štipendijo za študij na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo — oddelek za gradbeništvo; 1 štipendijo za študij na Fakulteti za strojništvo; 1 štipendijo za študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — oddelek za montani-stiko. Kandidati morajo predložiti prošnji za podelitev štipendije zadnje šolsko spričevalo oziroma potrdilo o uspešno opravljenih izpitih, če je prosilec študent. Prošnje naj kandidati oddajo osebno ali pošljejo po pošti Komercialno tehničnemu biroju RUDIS, Trbovlje, Trg revolucije 5. Rok za vlaganje prošenj traja mesec dni od dneva razpisa. Prednost pri podeljevanju štipendij imajo kandidati, ki so vpisani v višji letnik. Izvršni odbor Upravnega odbora poslovnega združenja RUDIS Obračun z zidarskim kladivom (e) TRBOVLJE — Senat Občinskega sodlSča v Trbovljah je na glavni obravnavi pod vodstvom sodnice Zdenke Bukovec sodilo Juru Tomasu (29) In Božu Brko-vtču (19). ki sta bila obtožena — Tomas, da Je v prepiru segel po orodlu s katerim se lahko po- S SODIŠČA Škoduje telo ln je dejansko potem poškodoval S. J., Božo pa, da Je lahko telesno poškodoval Tomasa. Kako se je pravzaprav dogodilo: Tomas, Brkovlč ln S. J. so stanovali skupaj v samskem domu Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnlk v Trbovljah. Do prepira, ki Je Tomasa In Br-kovlča pripeljal pred sodišče je prišlo 23, januarja. Obtoženi Tomas Je prišel v sobo nekoliko Zahrbten napad z letvijo Naročam »ZASAVSKI I E D N I L ■ Pošiljati mi ga tačnile takoj — z dnem , ......— Priimek in ime Kraj, ulica, hišna It. ....... Lastnoročni podpis Pošla (e) TRBOVLJE - Senat Občinskega sodišča v Trbovljah Je pod predsedstvom sodnice Zdenke Bukovec na glavni obravnavi proti Fraricu Petanu (25) Iz Trbovelj obravnaval lahke telesne poškodbe, ki Jih le obtoženi prizadejal A. M lz Trbovelj. Kaj Je privedlo Petana pred sodišče? 17 novembra lani Je oškodovani A M, hodil v nočnih urah s prijatelji po Trbovljah. Bill so razpoloženi, s seboj pa so Imeli tudi steklenico vina. V bližini gostišča »Partizan« se je pojavil v njihovi bližini Petan, ki Jim Je nekaj časa v kratki razdalji sledil, pozneje pa pridružil Dali so mu tudi piti. čeprav se po -Izjavi A. M sploh niso poznali. Ko so šil proti domu sta se obtoženi Petan In S . ki le bil v oškodovančevi družbi, neka) prepirala, vendar ju le A. M pomiril. Ostali so se razšli domov, tako da so ostali samo A M., S In Petan. V bližini oškodovančevega doma se le poslovil tudi S.. ki Je na obravnavi Izpovedal, da |e kmalu potem, ko se le poslovil. zaslišal udarec, in ko se Je vrnil, je videl ležati A M. krvavega na stopnicšh pred domom. Obtoženi Petan pa Je bežal proti Restavraciji. Oškodovani A. M le Izpovedal, da le naenkrat začutil udarec, ki mu ga Je prizadejal Petan z letvo po glavi. Iz zdravniškega Dotočila le razvidno, da le bila poškodba mogoča le na način, kot ga Je opisal A M. In da Je bil na koncu letve, ki Je bila dolga 1 meter, debela pa 6 cm tudi žebelj. Sodišče zagovora obtoženca ni verjelo ln ga Je zato ob upošte vanju vseh okoliščin obsodilo na mesec dni zapora s tem, da se Izvršitev sodbe odloži pogojno za dve leti; plačati pa mora tudi odškodnino Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje v znesku 17.081 din ln oškodovancu A. M. 7440 din; za ostali zahtevek pa Je bil oškodovanec napoten na civilno pravdo. vinjen In našel na omarah sostanovalcev listka, na katerih Je pisalo, da se naj ne dotika njunih stvari. Izjavil Je, da ga Je to močno užalilo, zato ni čudno, da Je prišlo ob povratku Brko-vlča In S. J. do prepira, med katerim Je Tomas zagrabil zidarsko kladivo In z njim udaril S J Ta se Je opotekel proti postelji; v prepir pa se Je vmešal Brkovlč. ki je hotel braniti S J. Tomas 1e zamahnil tudi proti Brkovlču. a Brkovlč. ki Je bil fizično močnejši, Je Tomasu kladivo Izbil, razburjeni Tomas pa Je Brkovlča dvakrat ugriznil v vrat Brkovlč le nato dvakrat udaril s kladivom Tomasa po temenu, In mu zadal lahko telesno poškodbo. S tem je bil prepir v glavnem končan, kajti Br-kovlč Je potem skupaj « S J odšel na postajo LM Sodišče le ob upoštevanju vseh okoliščin obsodilo Jura Tomasa na 12 000 din, Boža Brkovlča pa na 10.000 din denarne kazni. Samomor z vrvjo (rap) ZAGORJE — V noči od 31. marca do 1. aprila se Je M-letna Agata Zorko, ki Je stanovala v Zagorju, Kidričeva cesta 31. oblekla In odšla v neznano smer. Naslednjega dne. to Je prvega aprila ob 11.30, pa Je ha postajo Ljudske milice Zagorje sporočil Ivan Nollmal Iz Prešernove ceste v Zagorju, da Je našel na vrv obešeno žensko truplo na majhni vzpetini, 170 m od zacorskega pokopališča Kasnejše ugotovitve so pokazale. da Je to omenjena pokojnica. ki Je napravila samomor zaradi obupa. ao 08 O < C ir H S* mi o jr z a S r i ANKETA »ZASAVSKEGA TEDNIKA« I* številnih pisem, ki nam v posebnem pismu 4. Katere dosedanje rujih dobivamo vsak dan v odgovorite na naslednja brike v »Zasavskem ted-uredništvo »Zasavskega vprašanja: nlku« bi po vašem mne- tednlka«, izhaja, da so 1. Kako vam ugaja se- nju kazalo obdržati, hkra-naši naročniki In bralci danja vsebinska in obli- ti pa, katere nove vpelja-zadovoljnl z novim »Za- kovna urejenost »Zasav- ti? savskim tednikom«. Ker skega tednika«? Vsak odgovor nam bo pa bi želeli tednik vsebin- 2 Va5i predlogi za novo služil pri nadaljnjem sko In oblikovno urediti , , oblikovanju in urejanju . . . ., , , 3. Kako vam ugajajo lista, pošljite pa Jih naj- tako, da bi vam kar naj- strani Iz posameznih za- kasneje do 18. aprila, bolj ugajal, prosimo, da savskih komun? Uredništvo ZT s pmvxgntfm@ Ko je trubadur Vasilij Tamburica odpel popevko Zfi DOBRO VOLJO — Vi ste zelo skrivnostni! — Saj še niti ne vem, koliko zaslužite! KRIŽANKA ST. 7 leta, je pogledal proti okencu v grajskem stolpu. Golobradi obraz se mu je poraz-tegnil v blažen nasmeh: okence se je odprlo in na njem se je prikazala nežna, bela ročica. Tamburica je s prožnim korakom hrepenečega jelena skočil pod okno in s teatralno kretnjo razširil roke. Tedajci mu zastane srce. Kaj mu ne bi, kajti nežna ročica je urno obrnila rožasto posodo iz porcelana, kakršne so že takrat hranili pod posteljo ... Tako se je rodila preventiva. Kajti Vasilij Tamburica ni poslej nič več hrepenel na odprtem pod oknom izvoljene golobice, ampak je previdno brenkal v grajskem jarku in nezaupljivo škilil proti lini z hclo ročico in porcelansko posodo. Njegovo šteli število deficitarnih podjetij v vaši komuni, prišteli število urbanističnih polomi-jad, ga kvadrirali s številko svojih čevljev in ga prevedli v vse svetovne jezike, vštev-ši pisarniško slpvenščino. Povejte zdravniku, da vam razen denarja ničesar ne manjka, da pa bi se vseeno radi dali pregledat, »iz preventivnih razlogov«. Videli boste, kaj se vam bo zgodilo. Zdravnik vas bo poslal k vragu, še verjetneje pa vam bo dal napotnico za psihiatra. On in njegovi pač ne poznajo primera Vasilija Tamburice. Bolj malo je znana preventiva tudi socialnemu zavarovanju. Kajti, če bi jo poznali do obisti, bi verjetno vele- HUDUm \ % š f* y/t tM rš w fc i h. ti ž % %. »Zares dobro so narejeni,« je rekel Ybarra. »Nekateri imajo celo majhne vdolbinice, kot jih imajo pravi biseri.« »Ali bi stali petnajst tisoč dolarjev, če bi bili pravi?« »Je že mogoče. Težko je reči, kajti cena je odvisna od mnogih okoliščin.« »Ta Waldo niti ni bil tako slab,« sem rekel zamišljeno. Copernik je naglo vstal, toda niti opazil nisem, kdaj je zamahnil, kajti še zmerom sem gledal bisere. S pestjo me je udaril postrani po čeljusti. V ustih sem okusil kri in se opotekel nazaj in nasploh sem se delal, kot da me je udarec zadel mnogo huje kot v resnici. »Sedite in govorite, vi...« Copernik je to povedal s hripavim in skorajda šepetajočim glasom. Sedel sem in si obrisal z žepnim robcem usta ter si obliznil rano na ustnici. Potem sem spet vstal, pobral cigareto, ki mi je padla iz rok, jo ugasnil v pepelniku in sedel. Ybarra si je spet pilil nohte in podržal roko pod svetilko. Vodoravno: 1. mesto v SZ, S. gora na Gorenjskem, 8. španski nogometni klub, 8. srbohrvatski predlog, 10. reka v Romuniji, 11. orel, 12. kazalni zaimek, 13. utrip žile, 14. prvina, 16. čres-lovnia. Navpično: 1. čar. mik, 2. povabljenec, 3. zarodek, 4. kazalni zaimek (narečno), 5. srbsko moško Ime, 6. žaba, 7. filmska Igralka (Leslie), 11. nahranjeni, 13. nekdanji hrvatskl vellkaš, 15. kazalni zaimek. REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Vodoravno: Strast — pieteta — Iri« — Rp — Ron — tee at — kolt — skratka — Talnoe. polito modrost so skrbno hranili ljudje vseh časov in stanov in še danes Francelj Frakeljček ve, da je ob Petelinji uri varneje stopiti v zakonsko spalnico s čevlji v rokah kot na nogah, kakor tudi ve njegov nadebudni sinček, da je treba očetu pokazati spričevalo z ostriženimi lasmi in primemo podloženim sedalom. Skratka, preventiva je atomskemu človeku nekaj samo po sebi umevnega in je ne sprejema nič manj podzavestno kot, postavim, dviganje cen. Nič ni torej bolj nenavadnega, ko takole odkrijemo kako področje, kamor preventivna modrost Vasilija Tamburice še ni prodrla. Pojdite, recimo, k zdravniku. Recimo, da imate srečo in da pridete pred njegovo obličje, še preden ste prešteli parketne deščice v čakalnici, jih pomnožili med seboj, delili s številom nepotrebnih občinskih uslužbencev, od- tok denarja, s katerim namaka sušno zdravstveno službo, malce zajezilo in napravilo močan odtok, v »preventivne svrhe«, da se Izrazim v ljubi kanclijski slovenščini. Toda tega si kar nihče ne more domisliti. Zato vidim samo eno rešitev: poslati bi bilo treba tega ali onega vodilnega na nekajletni študij trubadurstva v Italijo ali Francijo — štipendija v dolarjih, možnost uvoza avtomobila brez carine! — in ko bi prišel do poglavja o Vasiliju Tamburici, bi mu \ podstrešju mogoče škrtnilo in morebiti bi mu še prišel na misel tisti stari, modri rek naših južnih bratov: »Bolje sprečiti nego lečiti!« VILKO NOVAK (Po Glasu) ZAKAI Prava atrak-®>Ja za fotografe Je tudi sam Prostor pred katedralo, kjer je vse polno golobov. Vedno Je kakšna Jata v zraku ln tako ni težav za motive. Le lasten apa-fat v rokah, te tukaj reši pred Poklicnimi fotografi. Ker Je Milano pomembno gospodarsko središče, Ima tudi nad L300.000 prebivalcev. Nas pa so °b koncu Izleta zanimale le še •hale stvari, to Je kako bi prl-hesll domov kakšen poceni, a Praktičen spominček. Zlobni Je-*'kl so pozneje trdili, da Je šlo 18 odkupovanje »grehov«. _po razmeroma zelo dragem Parizu, se Je kar prilegel ogled cenejših Izložb. Zanimiv Je ogled r nadstrc-me trgovske hiše v *®ntru m -ta. Tukaj Je Izbira **a pestra In težko bi sl Izmislil neaaJ, kar tu ni na zalogi. Tudi cene niso tako pretirano visoke, kljub temu, da so višje od jugoslovanskih. Kolikor sc da presoditi na pogled, a nekaj tudi po pripovedi bolj Izkušenih turistov, Je kvaliteta blagaf v Milanu precej nad tržaško. Zanimivost te veleblagovnice, ki sll-Č1 na beograjsko NAMO, a Je večja. Je poseben mali obrat za ' ekspresno popravilo čevljev. V 5 minutah popravijo tukaj vsak moški ali ženski čevelj. Zato Imajo le tri stroje ln na koncu avtomatsko blagajno, ki ob končanem delu izračuna ceno. Peta na ženskem čevju Je bila zamenjana v slabih 2 minutah Prav čudi me, da za tak stroj ni pri nas več zanimanja, saj bi se hitro amortiziral. Pa tudi pri Izumiranju ročne čevljarske obrti bi Izpolnil vsaj v velemestih to značilno deticitlrano področje ročnega popravljanja obutve. Naši žepi so se praznili še za zadnje »odpustke«, vendar večino tega dobimo lahko tudi doma. Zakaj je tu bolj Imenitno, pa čeprav je včasih celo dražje, najbrže ml sami ne vemo. Naša pot se je približevala koncu Res, da smo se ustavili na n a.Sl poti Še v Veroni, kjer smo sl ogledali zelo dobro ohranjen amfiteater tz rimskih časov. Nekaj 100 km pred domom smo se počutili spet po domače V večernih urah smo se peljati skozi Trst. Ko tz vzpetin proti Občinam pogledam zadnjič proti rlstantSČu ln svetilniku, se do Pnčno poslavljamo od tujine Na to nas pa pri Sežani o po mnljo Se zadnje službene besede Italijanskih carinikov in doma smo. Zvone Povirk vprašal in pogledal Ybarro. »Ste našli tudi papirje?« Ne da bi me pogledal, je prikimal. »Verjamem vam. Tole je vse, kar vem. Walda nisem videl vse do sinoči, ko je prišel v krčmo in povpraševal po ženski. Nič več nisem vedel, kot sem vam povedal. Toda ko sem se vrnil domov in sem stopil Iz dvigala, je čakala na dvigalo v mojem nadstropju ženska, ki je imela vrh obleke iz modrega svilenega krepa oblečen pisan bolero in širokokrajen klobuk na glavi — natanko tako, kot jo je opisal Waldo. Zdela se mi je poštena.« Copernik se je zaničljivo smejal, toda tega mi ni bilo mar. Imel sem ga v pesti, čeprav tega še ni vedel. Pa bo zvedel zelo kmalu. »Jasno mi je bilo, da jo išče policija kot pričo,« sem nadaljeval, »toda domneval sem, da se za vsem tem skriva kakšna skrivnost. Jasno mi je bilo tudi, da tiči v nevarnosti, a bil sem prepričan, da sama ni ničesar zagrešila. Bila je poštena ženska, ki se je znašla v precepu in tega niti vedela ni. Popeljal sem jo v svoje stanovanje. Potegnila je pištolo in me hotela zastrašiti z njo, toda tega ni mislila resno « Copernik se je nenadoma vzravnal na stolu in si jel oblizovati ustnice. Njegov obraz je dobil nekako okamenel izraz. »Waldo je bil njen šofer,« sem nadaljeval. »Takrat si je nadel ime Joseph Cboate. Ona se piše mistres Frank C. Barsaly. Njen mož je znan inženir vodnih gradenj. Pred davnim časom ji je neki prijatelj daroval bisere, toda svojemu možu je rekla, da jih je kupila v velebla-govmci. Toda Waldo je nekako zvedel za to romantično zgodbo, in ko se je Barsaly vrnil iz Južne Amerike in ga vrgel skozi vrata, ker se mu je zdel prenevaren, je Waldo odnesel še bisere.« Ybarra je dvignil glavo. »Ali hočete reči, da ni vedel, da so biseri ponarejeni?« »Mislim, da je prave prodal in si dal izdelati ponarejene.« Ybarra je pokimal. »To bi bilo mogoče.« »S seboj je vzel še nekaj več. Papirje iz Barsalyjeve aktovke, ki dokazujejo, da ta vzdržuje neko drugo žensko v Brent Woodu. Zdaj je lahko izsiljeval oba, moža in ženo, ne da bi vedela drug za drugega. Razumete?« »Jaz razumem,« je hripavo rekel Copernik in stisnil ustnice. »Nadaljujte, toda malo hitreje!« »Wa!dO se ni bal niti nje niti njega. Niti tega jima ni zamolčal, kje stanuje. To je bilo sicer neprevidno, a si je s tem pribranil precej potov. Zena je prišla sinoči s pe- j so^a^ v da bi odkupila svoje bisere. Toda Walda ni našla. Prišla je sem v hišo, da bi ga- poiskala, a se je peljala z dvigalom nadstropje više, potem pa nadstropje niže. Zenske si zamišljajo, da jih tako nihče ne bo opazil. Potlej je srečala mene. Spravil sem jo sem in ko me je obiskal Al Tessilore, da bi se iznebil priče, je bila skrita v moji stenski omari.« Pokazal sem na vrata ptdcg zložljive postelje. »Od tod je prišla s svojo malo pisioio v roki, mu jo stisnila pod rebra in mi rešila življenje,« sem končal. Copernik se ni zganil. Njegov obraz je bil grozen. Ybarra je spravil pilo za nohte v majhen usnjen etui in ga počasi vtaknil v žep. (Nadaljuje se) NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME Se vedno nestalno vreme e možnimi padavinami; v začetku prihodnjega tedna pa je pričakovati lepše in toplejše vreme. Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odborov SZDI Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni In odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK O zvezah brez ilustracij I (Nadaljevanje in konec) Kje so torej še vpdno razmeroma ugodni pogoji za zveze in zvezice ? Možnosti, ali natančneje — objektivne možnosti za uspevanje zvez, kakršne nimajo opravičila v naši družbi, so še na tistih in takih področjih, kjer se še bolj ali manj zadržujejo ostanki administrativnih odnosov, in zlasti v tistih delovnih organizacijah, kjer se osnovna množina dohodka še vedno distributira. Ob zid še niso na primer pritisnjene na področju kadrovske politike, zlasti pa ne na področju uslug, zadovoljevanja drobnih človekovih potreb: hočemo za predsednika tega ki tega sveta tega in tega človeka; pri tem pa nas bolj kot njegove osebne kvalitete in kvalifikacije zanimajo njegove zveze; zadovoljujejo se s formalnimi natečaji pri zaposlovanju priporočenih po zvezah; iščemo zdravniške usluge in redka zdravila po zvezah, da zvez za nabavo »res kakovostnih proizvodov«, vpise v šole, štipendije in podobno posebej ne poudarjamo. Pahljača možnosti za iskanje najrazličnejših zvez je še vedno razprta in seznam želja in potreb sta velika in neznansko široka. Morda sta krsta ln pogreb častna Izjema. Ree pa je, ln to kaže pripomniti, da je iskanje zvez nemalokdaj nadomestek za negotovost, psi- hični predsodek pri ljudeh, ki nimajo nikakršnih zvez. Koliko ljudje včasih preta-vajo in na koliko kljuk pritisnejo za stvar, ki bi jo lahko opravili pred nosom. Iskanje zvez, mimo običajnih, ki so za razvito družbo normalne, je še vedno do neke meje pogojene zlasti tam, kjer v pogledu medsebojnih odnosov nismo napredovali, tedaj ostanek nečesa preživelega, bodisi da se to vleče iz preteklosti, bodisi da raste na humusu sedanjosti. Zveze, ki se rodevajo ln uporabljajo kot nekaj, kar naj bi bilo naši družbi tuje in česar ne bo smela več dolgo poznati, zaslužijo posmeh, karikaturo, šibo. Globlje spoznavanje o smislu tega nesmisla Ima svojo moč, posebno pri tistih ki Imajo možnosti za zveze, bolj kot pri onih, ki teh možnosti nimajo. Objektivnost in učinkovitost sta seveda pri vsem tem kar se le da na mestu. Ce pa hočemo biti objektivni ln tudi učinkoviti v boju zoper to plesen, potem bi kazalo, da o tem ne razmišljajo samo tisti tam »spodaj«, ki iščejo zveze, ampak predvsem tisti tam zgoraj, ki delajo zveze. In seveda na vseh ravneh, od zvezne do republiške pa do ravni komune in delovne organizacije. Eno pa zanesljivo drži, s počeznim moraliziranjem jih ne bomo odpravili. Ce tudi to sodi (in vsekakor sodi zelo globoko) k procesu osvobajanja človekove osebnosti, ki naj slednjič že spere s svojega obraza maske in nakaze, potem gre predvsem za celovito uveljavljanje delitve po delu, uveljavljanje ustavnih pravic in dolžnosti človekovih, ki zveze in kar jih obra-šča, spodrezujejo povsod, začenši prav pri koreninah. Ena sama premišljena poteza v smislu debirokratlzacije In humanizacije realnega življenja jemlje smisel mnogoteremu Iskanju zvez iz takih ali drugačnih nagibov. Daleč bolj kot pobožna ln hudo moralna želja. JELO GASPERSiC Posebno obvestilo! V tej številki objavljamo na straneh 5, 6. 11 in 12 prvo številko »URADNEGA VESTNIKA ZASAVJA«, ki bo izhajal v okviru »Zasavskega tednika«, na kar še posebej opozarjamo vse naše naročnike in bralce, prav tako pa tudi delovne in druge organizacije. Uredništvo in uprava »Zasavskega tednika« Mnogokrat govorimo o mladini, o njeni vzgo/l In etiki Zelo radi ludl zvalimo krivdo na •vso današnjo mladino«, vendar temu ni tako. Ravnamo nepravilno, čeprav smo v bistvu nekje v sebi prepričani, da niso vsi mladi ljudje taki Resnica pa je, da marsikdaj ostane v vsakdanjem žlvlje nju kakien črn madež, ki se ne da Izbrisati. Podoben primer je tudi tale Avtobus je ustavil no naslednji postaji, kjer se navadno drenja med ostalimi potniki tudi veliko število di/akov, ki se vozijo v šolo Tudi danes le bil •njihov metavalo jo le neusmiljeno sem In tja, le sreča le bila, da je bila taka gneča, da ni mogla pasti. Poleg nje je udobno sedel šestnajstletni mladenič z gizdalinsko frizuro In »kavbojkami«, po katerih bi sodil, da je v n/lh •prepasel že velike črede krav«. (Kavbojke so namreč pastirske hlače!) NI se zmenil In ni hotel opaziti trudne ženice, ki je težko stala. Nekdo od potnikov se je oglasil: »Fant, kal pa, če bi tel ženski odstopil svol prostor . ■ « rirtniMMi triumf i, da so bili v avtobusu pred osla Umi potniki In so zasedli vsa prosta mesta Zadnja med vstopajočimi le bila ludl stara ženica, ki se /e zdrenjala v gnečo v avto busu. Potegnil je In krenil po luknjasti cesti naprej Zenica je bila premajhna, da bi se prijela za vi linji drog. ki le za to namenjen, pa še cekar ji tega ni dopustil. Pre- kani se le našopiril In se »odrezal«: • Kaj pa vas to briga — če hočem!« , Stara ženica, ki je to slišala, se je š< bolj sključlla vas3 j »Saj ni treba, bom že stala,« le dodala. 1 •Sreča, da tako slabo vidim, da nisem opazila, da sedi tu tako čeden lani...« Kal mislite, ali je ta fant kdaj razmišljal o lem prlmerut -do. V V Za nov način Wtm delitve narodnega dohodka Gibanje proizvodnje, po-5 ložaj na tržišču, izvoz in ■ uvoz v prvih mesecih nove-E ga leta so bili zadnje dni ■ večkrat v ospredju tehtnih ■ razprav v Zvezni skupščini S in v drugih zveznih orga- ■ nih. ■ Posebna pozornost je bila j posvečena odpravljanju ■ vseh tistih trenutnih in ■ trajnejših problemov, ki bi • lahko v prihodnje kakorkoli ■ ogrozili sedanjo zadovolju- ■ jočo dinamiko proizvodnje, g V zvezi s tem je bilo zlasti T veliko razprav o izboljšanju jj materialnega položaja de- ■ lovnih organizacij, za kate- ■ re je značilno, da jim zara-5 di različnih dodatnih dav- ■ ščin, zaradi različnih do- ■ datnih prispevkov federaci- • ji, republikam in občinam, ■ v zadnjih letih dohodek E upade. ■ V Zveznem Izvršnem sve- ■ tu pripravljajo več podob-I nih analiz o možnostih za ■ drugačno razdelitev narod- ■ nega dohodka. Po novem g naj bi ostajalo več dohodka ■ neposredno delovnim orga- ■ nlzacijam, več denarja naj g bi odpadlo za osebno po- ■ trošnjo, za osebni in druž- ■ benl standard Za nov na-5 čin delitve narodnega do- ■ hodka se bodo zavzeli tudi ■ na bližnjem kongresu Zve-5 ze sindikatov Jugoslavije. ■ Centralni svet Zveze slndi- ■ katov Jugoslavije v mate-5 rialih za kongres ugotavlja, ■ da smo doslej pri nas na- ■ menili več kot polovico na-g rodnega dohodka za nove ■ Investicije, kar naj je omo- ■ gočilo hitro rast materialne g baze. Stopnja, ki smo jo ■ dosegli v razvoju našega gospodarstva, pa zdaj odpira vedno nove probleme na področju osebnega in družbenega standarda. Zato so zdaj nujne spremembe v delitvi nacionalnega dohodka v korist večje osebne potrošnje in večjega družbenega standarda. Ce bi hoteli vso stvar nekoliko poenostaviti, bi laht^o dejali, da gre za prizadevanja v korist hitrejšega povečevanja osebnih dohod,kov hitrejšega reševanja številnih nerešenih vprašanj našega šolstva, zdravstva itd. POLOŽAJ NA TRZlSCU — V zveznem sekretariatu za trgovino so ocenili položaj na tržišču v zadnjih treh mesecih in dali nekatere napovedi za prihodnje mesece. Obetajo boljšo oskrbo z mesom, razen z govedino. Pričakujejo, da bo primanjkovalo govejega mesa tudi v naslednjih mesecih in zato napovedujejo tudi možnost nadaljnjega porasta cen. — Letos bomo v Jugoslavijo uvozili okrog 3 milijone električnih žarnic. — Pri nas bomo letos Izdelali okrog 200.000 televizorjev. — Jugoslovansko tržišče bo letos bolje oskrbljeno z jajci. POTROŠNIŠKI KREDITI ZA KMETE — Zvedeli smo, da obstoja možnost, da bi že letos lahko najemali potrošniške kredite tudi zasebni kmetovalci. Za najetje posojila bi bila potrebna 20-°/« lastna udeležba, odplačati pa bi ga bilo treba v enem letu. Verjetno bodo dokončno razpravljali o tem že v kratkem v ustreznih zveznih organih. Štiri leta strogega zapora za Jožeta Juvana (k) LJUBLJANA - V petek, 3. aprile, Je petčlanski senat Okrožnega sodišča v Ljubljani pod vodstvom sodnika Franca Artnlka obsodil Jožeta Juvana, starega 51 let, na štiri leta strogega zapora, potem ko ga Je psihiater ocenil za zmanjšano prl-Stevnega. 29. novembra lani Je uboj 37-letnega Viktorja Juvana pretresel prebivalce Ravenske vasi nad Zagorjem ob Savi. Tega večera Je Jože Juvan z bratom Viktorjem popival v gostilni »Juvan« na Ravenski vasi. Pozno v noč so odšli Iz gostilne. Potem, ko sta se brata Juvan ločila od ostale družbe, sta Martin Remih ln Franc Macerl zaslišala stokanje. Stekla sta v smer. od koder sta zaslišala stokanje, ln našla ob poti hudo ranjenega Viktorja Juvana. Ta Je med prevozom v trboveljsko bolnišnico umrl. Jožeta Juvana ni bilo tedal nikjer. Pozneje so ga pripadniki LM našli na domačem skednju, kjer Je že spal. Pri njem pa so našli krvav nož. Obsojeni Jože Juvan Je na petkovi razpravi povedal, da ga Je brat Viktor spotoma oklofutal, kar ga Je tako ujezilo, da Je potegnil nož. Potem Je odšel domov spat, ker je mislil, da je brata le malo ranil. Jože Juvan se Je čutil zapostavljenega. Občutek zapostavljenosti Je Imel v duševnosti obtoženega pomembno vlogo, čeprav svoje mfžnje do mlajšega brata Viktorja hi očitno kazal. Po besedah namestnika okrožnega Javnega tožilca Je bil potreben zato le neznaten dražljaj, da je Jože Juvan pod vplivom alkohola zabodel brata Viktorja. »ZASAVSKI TEDNIK. Trbovlje - Uredništvo in uprava: Trbovlje, Trg revolucije 11/II — telefon 80-191 — poštni predal 82 - liro račun pri SDK v Trbovljah 600-13-608-1 — Naročnina: posamezna številka 20 dinarjev, mesečna 60 dinarjev .trimesečna 180 dinarjev, polletna 360 dinarjev ln letna 720 dinarjev - Poštnina: plačana v gotovini. Naroče, nih rokopisov In fotografij ne vračamo — Stavek, kUSeJI In tisk CP »Mariborski tisk«. Maribor.