201. številka.
Ljubljana, vtorek 2. septembra.
VL leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
(> 1.H v«ak Ua:i, tzvzomto i n, .,. y*» n. ..(.•••»♦: po praznikih, ter velja P° P*«tl p:'tje-man, it avstro-ogeraRe dežele za ceiu leto 16 goia., za uo. Mta S go.d.. ta četrt leta 4 k-.'.'.. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dozi z.t ceu» letu 13 g ■ •• »a četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na Juna ae računa 10 krajo, za ui.•»••«•. 30 kr. za cotrt leta. -- Za tuje dežele ca celo let« 20 1 , za po! .leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah ia if. dijake volja znižana cena in eiotti Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti projeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri' ■topne petit-vrate 6 kr, če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če ao dvakrat iu 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača fttempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — liokopiai o« ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na colovški cesti v Tavčarjevi hiii „Hotel Evropa". OpravniČtvo.  na katero oa; se blagovolijo podirati naročnine, rik'amacij*'', oznanila t. j. administrativno reči. jo v .Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiš*
Volilni shod v Rojani pri Trstu
31. avgusta 1873.
[IzV. ilt 111. ]
V nedeljo 81. avgusta jo bil sklican shod slovenskih volilcev tržaške okolice v prostoru rojanske Čitalnice pri Trstu, zavoljo postavljenja kandidatov za mestni in za državni zbor. Prišlo je k temu shodu črez 10O volilcev, sami odlični možje; slovenski centralni volilni odbor v Ljubljani pa je bil zastopan po svojem predsedniku, g. dr. Vošnjaku, kateri je bil od navzočnib z veliko simpatijo pozdravljen.
Zborovanje se prične ob 10. uri dopoldne. G. Ivan Nabergoj, posestnik v Prošeku in deželni poslanec nagovori zbrane volilce ter se jim zahvaljuje, da so v tako velikem številu prišli k shodu. Potem oa-svetujo za predsednika g. dr. Vošnjaka, kateri je prišel k shodu na prijazno vabilo osnovalnega odbora.
Volilci pritrde z živahnimi živioklici.
G. dr. Vošnjak izreče sicer željo, da bi eden domaČih mož predsedoval, a na občno željo prevzame predsedništvo. Potem nagovori volilce in v kratkih besedah razloži imenitnost volitev za državni zbor. Volilni red je za Slovence sploh, še posebej za slovenske okoličane neugoden. Trst z okolico ima voliti štiri poslance; od teh spada samo eden na okoličane in še pri volitvi tega se udeležuje četi ti volilni razred. Vendar slovenski okoličani v tej skupini gotovo zmagajo, ako volijo složno svojega narodnega kandidata. Slovenci se imamo povsod boriti za svojo narodnost; ta boj je tem težav-nejši, ker smo razcepljeni v toliko dežel in
deželic. Zedinjeni vsi v eno deželo, kako hitro bi si opomogli v dušnem in materijalnom oziru! — Prva točka posvetovanja so volitve v državni zbor.
Gospod Gnstinčič, posestnik, poprime besedo in nasvetuje za kandidata v državni zbor g. Jaueza Nabergoja. Ta se je vselej pokazal kot pošten značaj; boril 'se. je neustrašeno za naše svete pravice v mestuem zboru. On ljubi svoj narod in je, Če treba, pripravljen so zanj žrtvovati. Njega tedaj volimo za svojega poslanca.
G. Nabcrgoj nastopi; vsi volilci vstanejo in mu navdušeno kličejo Slava in živio!
Gospod Nabergoj govori blizu takole: Dragi mi volilci okoličanski in mestni! Zahvaljujem se vam za čast, katero mi s kažete in za zaupanje, katero stavite v mene. Vidim in sem prepričan, da (vsi želite, da ako zmagamo mi pri volitvah, zastopam tržaško okolico na Dunaji. Tudi jaz gorko želim, da bi imela okolica na Dunaji svojega zastopnika, kateri bode okolico zagovarjal in terjal za njo tiste pravice, ,ki jej gredo. Reči vam moram, dragi rojaki, da je mene vedno v življenji vodila ljubezen do našega naroda, in narodni 6ut; eno samo željo imam vedno, blagor naroda. Zato hočem tudi od zdaj vedno in zmirom stati trdno. Ne uboštvo, ne denar, no stopinjo dobrih služeb me ne more odvrniti od mojega pota, po katerem hodim pošteno vse svoje življenje in, katerega nikdar popustil ne bodem. Okoličani! popred nij nobeden vnanjih naše okolice poznal; bilo je vse mrtvo; zdaj pa smo si pribojevali toliko, da smo tudi mi faktor, na katerega se obračajo oči naših bratov in naših nasprotnikov.  Bili smo pod-
jarmljeni ; nobeden se nij smel pritožiti, ko nas je krivica tlačila, ko nas je zatiral La bon in Nemec; zdaj pa, dragi okoličani, ako bomo mi tako srečni, da bomo imeli na Dunaji svojega zastopnika, se more s časom vse na bolje obrniti, ker bo nas zagovarjal neodvisen, in bo vsaj terjal pravice, katere nam pripadajo. Da bo to resnica postala, da bo zmagal slovenski poslanec, treba je delati vsak v svojem kraji na vso moč. Da tu vsi delamo in spodbujamo volilce, to je imenitno za našo pribodnjost. Prestati bo treba, to se ve da, dosti sitnosti od naših krutih sovražnikov in nasprotnikov naše krvi, oni bodo nas plašili in zmerjali, grdili in celo nam žugali; ali vse to nas res ne sme ostrašiti. To delajo naši sovražniki in tisti, ki ž njimi vlečejo le za to, da bi nas premagali. A ne bodo nas, ako bog da iu sreča junaška. Da nas pa ne premagajo, treba je poleg dela tudi sloge. Složno in edino moramo delati. V Avstriji gre vse le počasen, ali celo rakov pot. Vladna ladija je tako zavožena, da le s pri-pomočjo tcdcralistov jo more krmilec zopet v pravo zavetje spraviti. V Avstriji pa je med narodi največ federalistov, kateri pa so po krivem volilnem redu tako razdeljeni, da le z veliko zmago zamoremo v državnem zboru Bi večino pridobiti. Federalizem je edina sistema, po kateri se more država rešiti, in jaz stopim pred vas kot slovenski narodnjak in federalist. V federalizmu pa so zopet dve stranki, naprednjaška in nazadnjaška, ali „pravna" stranka, t. j. prva želi napredek in poboljšek vsega, a druga le staro želi ohraniti kakor je pred bilo; to zadnje bi bilo pa za nas slabo. Zato se jaz držim napredujaške narodne stranke,  ker sem
Metek.
Meta Holdenis.
(Roman, francoski spisal Viktor Cherbnllea.)
Poslovenil D a v. II os t ni k
Četrti del.
X.
(38. nadaljevanje.) Teško je, gospa, narediti dobro sliko; a ipak, ako se Človek potrudi, so mu včasi pospeši. Nič menj teško nij rešiti p utapljajočo se žensko; ako jo Človek dober plavalec, posreči se mu. Plavati se navadi, kakor se navadi slikati; a ima neko umeteljnost, ki se ne da učiti, uiti naučiti, ker nema gotovih pravil: zove se nmeteljnost življenja. Zuabiti imate vi o tej stvari boljše nazore; jaz sem se prepričal po lastuej izkušnji , da je gizdava smelost, kalkulirati in voditi razmere tega sveta. Ne pričakujmo od filozofije, da bi nas naučila, kako vladati osodo, svoju ali drugih. Tej filozofiji mora pa šo starost
pomagati! To je najina osoda, gledite, gospa, kar nama pa no brani, da ne bi živela sto let, in bila do konca prav modra in srečna.
Popustiti čem svoje premišljevanje, ter zopet nadaljevati povest. Gospa Mauserre mi je bila obljubila, da bode skušala premagati svojo tugo, da se bode od drugega dne naprej odpovedala svojej migrčui in svojemu sklepu. Ta trud so jej je zdel kmalu prevelik, kljubu mojim svetom si je ubila v glavo, da sc bode zopet naredila bolno ter ostala v svojej sobi; manjkalo jej je srčnosti, dejala je, prenašati nekatere poglede, kjer je mislila, da bere svojo sodbo.
Gospa d' Arci gre k ujej, da bi zvedela od nje nove vesti. Nij je bila treba dolgo izpraŠevati, kaj se je zgodilo. Cez pol ure potem me sreča: — Cesar ste se najbolj bali, se je zgodilo!
— Da, jej dejem, dobro da se nam ne more ničesa očitati.
— A kaj čemo zdaj storiti?
— Nevihta se napoveduje; glejmo, da pridemo pod streho.
— Hočete-li delati z nami V
— Gospod d' Arci, jej odgovorim, bode meni zaveznik, ki me bo kompromitoval; midva pojeva taisto arijo, a tekst nij taisti. Jaz vam dajem prostost nazaj, draga gospa; pustite jo tudi vi meni.
Zapusti me, malo osupnena zarad mojega diskretnega tavanja. Nekaj ur pozueje gre gospodičiua Iloldi-nis na teraso sč svojo gojcuko, ki se je uže dobro počutila. Meta se vsede na klop, ter gleda Lulo, ki je okolo skakala. Gospa d' Arci sc sprehaja na roki svojega soproga v nekem drugem delu vrta; a n i ii" ga zapusti, gre naravnost k Meti, proseča jo na razgovor. — Draga mala, reče uroku. pojdi sc malo naprej igrat; te bodevi takoj poklicali.
— Meni sme le ena osoba zapovedovati, odgovori Lulu, posvetovaje se z obrazom gu-vernantinim , katere oči jej poiuignejo, naj odide. Takoj sluša.
prepričan, da le napredek, omika in svoboda more narod srečniši in večji storiti. —
(Občinstvo sprejme zadnje besede z burnimi klici: živio Nabergoj !)
(Konec prih.)
Politični razgled.
.%otr*»nJe ** t»z>l e.
V LJubljani 1. septembra.
O volilnem nihanji nij posebneje-ga poročat', nego veliko javkanja in tarnanja
v Vheb neuiško-ustavovernih listih o veliki apaliji iu malomarnosti, ki v očigled volitev vlada tn in tam med nemškimi volilci. In vendar so ustavaki od volilne reforme čudeže pričakovali, kako jim bode staro sokrvic«> sfrišala. — Volitve same bodo, če „N. Fr. P." prav poroča, razpisane 10. ali 15. septembra, prve doi oktobra pa bodo že volitve volilnih mož v kmetskih občinah.
V očigled vsega t *ga opominja „ Politik", kako krivo je razdeljenje volilnih okrajev, kako imajo Nemci povsod več poslancev nego Slovani, kako se je veliko posestvo nasproti kmetom protežiralo, ustavovernim trgovinskim zbornicam sc je dala pravica voliti, neustavovernim pa ne, kako je cela volilna reforma izdelek samo ene ustavoverne stranke. Ako torej ustavoverci jamrajo, da utegne kljubu tem rečem vendar tej ustavi protivna federalistična stranka zmagati, potem ustavnverna stranka nikakor nij opravičena vladati, to so stvarniki nove volilne postave sami dokazali.
O ,,ifMfatto#lo vencih'* si teta „Ta-gespost"   stare  zobe  lomi  večjidel z veliki nevednostjo naših narodnih  razmer in osob, pa   tudi   z veliko ustavoverno-nemško aro ganco.
Vnuajf «8 ri:.i',
Itn ti, * general Kaufmann poroča ruski vladi: Kod Jumnndov se je branil, plačevat davek, ter je napadel dvakrat v pobiranje davka odposlano vojake; a bili so Jumundi tepeni, ter so zbežali v puščavo. Ko se je general vrnil se svojega nadzorovanja, je pri Šel velik del Jumnndov nazaj in je začel plačevati davek. Rusom sta ubita dva častnika in osem mož, ranjeni pa štirje častnik' in 38 mož.
Francoski minister notranjih zadev je naročil prefektom, naj izpolnujejo prepoved tikoma demonstracij, ki jo je dal njegov prednik.
Klerikalni „Monde", ki se tepe s raz vpitim   kolegom   „Univers"  za palmo višje blaznosti, je iznajUel pred malo časom novo
dogmo, ki jo tako le formulira* : „Kralja po božji milosti ne manjka samo Franciji, nego celi Evropi, da, cerkvi sami ga manjka. Prepričani smo, da je preganjanja cerkve v Italiji, Nemčiji in Švici konec, da le francosko kraljestvo, ta najstarejša hči cerkve, svojej materi pomagati more". Kaj ne, izpod-budno?
List „Semaine finaneićre" trdi, da bo vlada 4. septembra plačala ostanek vojskine odškodnine, to je, 2f)0 milijonov frankov, z obresti vred. — Thiers pride te dni v Nancy.
s/mujski kortesi so začeli premišlja-vati, ali bi odložili seje, aH ne. Vlada bode baje odposlala ladijc, ki bodo izladjan-e orožja za Karliste opoverale. — Pri Per-pignanu na granici se ic prikazalo nekaj republikanskih prostovoljcev iz Muge. Nekaj jih je prodrlo na francosko zemljo, da bi poiskali karlistovskih ranjencev. Kmetje so se protistavljali; prostovoljci so nektere krati ustrelili, pa so zopet Šli čez mejo nazaj.
Ftalijanski minister notranjih zadev je oddal na prefekte okrožnico, v kateri jih podučuje za možni slučaj, ko bi delavci naredili „stiike". Instrukcija pravi, da hočejo internacijonalci povsod i strike vzbuditi, da naj uradi na to gledajo, da se povsodi postava izpolnuje.
\vtn.iki  cesar  obišče Dunaj v sredi ktobra.   Knez Tiizmark ostane  tako dolgo v  Berlinu ,    da  uredi   najvažnejša vladna opravila.
Ker mandati deželnih poslancev trajajo do novembra, se bode hiša poslancev še le v oktobru razpustila, in potem se začno nove volitve.
Dopisi.
Iz VIpavNkc^il 28. avgusta, jlzv. dop. j V našej Vipavskej dolini imamo dvojno sušo; elementno in politično. Prva žuga nam ugonobiti večji del naših pridelkov, a druga nevarna je našemu prostemu ljudstvu. Bližajo se nam toliko važne direktne volitve, a naše prosto ljudstvo se za vse to premalo briga. Zakaj tako? — Zato, ker pod duho-vensko hegemonijo spi trdo spanje malo marnosti. Z nekaterimi ljudmi dela kak fanatik kot deklica s „cunjasto punico." Hvala bogu, da se število tacih reakcijonarjev od dne do dne bolj manjša! Po nekaterih naših kmetskih volilnih krajih bodo pa „klerikalci" toliko časa zmagovali, dokler bodo ljudje nevedni ostali in zato govorili: „Nam bodo že  „gospod" povedali ,   koga naj volimo."
Koga da „gospod" takim povedo, to si lahko mislimo.  Kdor zanj a dobro obeta, tega narodu vsilijo.  Nasproti pa moram reči , da šteje naša dolina obilo tacib mož, ki razumejo duh našega Časa, ter jim nij neznano, da človek ima prosto voljo in razum. Čuje se že sem ter tje \  „Kaj ima dnboven z našimi   zadevami  opraviti! — V cerkvi ima on svoj prostor!" Pač istina! —  Da bi Že pač enkrat sprevidelo  naše  slovensko ljudstvo, kdo je prijatelj mu! Oni gotovo ne, ki ljudem vedno zatrjuje , da so posti , a sam je pa vinskemu sodu enak! Onim pa, ki naj raji store, kar jim „gospod" svetovajo, tale faktnm. Nekemu, na Notranjskem služeSemu učitelju rekel jo duhovnik: „Kar pa „štolo* zadene, ravnala se ne bodeva po nikakorSncin predpisu.   Čem več bodeva potrebovala, tem več bodeva računila!"   Ko je pa učitelj od necega pogreba postavno nekaj čez 3 gld. računil, med tem, ko jo duhoven pogreb necega otroka okolo  7 gl. zarajtal, zarezal je ..pravični" duhovnik v sveti jezi nad njim: „Več ne smete raj tati, kakor 2 gld., če ne vas bom dekanu tožil!" To Re je erodilo pred sedmimi leti.   Ne vem, ali so nekateri rgospodje" dandenes že kaj bolj „pravični", ali ne! — Ovi, kise mastito s trdimi žulji našega naroda, med tem, ko mu vedno post oznannjete, kako morete z dobro vestjo Najvišjemu vsak dan darovati kruh in vino, ler prejemati Njega, ki je rekel :  ,,Kdor zatira ubojre in udove,   tega greh vpije v nebo!" Vendar pa, kakor povsod, nahajajo se tudi med  duhovni  možje ,   katerim   je   glasilo: „Unnm est nccesRarium." Moža s tem glasilom, gotovo vsakdo spoštuje. Pa boste rekli: „Du-hoven se mora s politiko pečati, naša vera to zahteva!" Naj bi bilo! Ali spominjam se, da je Kristus  rekel :   „Moje kraljestvo nij tega sveta". Torej vi služabniki božji, naj ne bode tudi vaša politika tega sveta, nego politika za oni svet , katero s tem najbolje spolnujete, da skrbite za vam izročene duše. Le to vam je dolžnost,  ako ste pravi služabniki Jezusovi.  Vam je izročena duša, a državi telo. —
Iz ■\ov«"5Ji* ilIOMfta 28. avgusta. [Izv. dop.] Zadnji dopis iz našega mestica je slovenskemu svetu žalostne resnico glede odgojevanja in izobraženosti naših deklic nepristransko svetu prijavil in marsikomu izmed
— Ta deklica je čisto v vašej oblasti, deje gospa d' Arci; kakor hočete vi, tako dela.
— Jaz jo zelo ljubim, gospa: to je moja cela tajnost.
— Prepričana sem, gospodičina, da ste ravno tako ljubeznivi, kakor razumni; zato mi dovolite neko prošnjo, ki potrebuje delikateso vaših občutkov. Vi brez dvoma slutite, kaj vam mislim povedati.
— Ne, gospa; a pripravljena sem, vas poslušati.
— BMzn tukaj živi ženska, ki je zelo nesrečna; vi ste, ne da bi hoteli, uzrok njenega trpljenja. Hodi prav ali ne, pazljivost, ki vam jo izkazuje moj oče, vdihnila ji je malo ljubosumnosti, in ker je zelo občutljiva, misli si stvar malo prehudo , tega Bern sigurna. Ali no boste nič storili, da jej daste nazaj pokoj in srečo ?
— Kaj pa morem storiti, gospa?
— Oditi, pr<j ko morete; tako boste nesli soboj naše čislanje in nase obžalovanje.
— Vam je-li gospod Mauserre rekel, objaviti mi odpust? Slušati čem z veseljem. Verjemite, iz srca bi rada zapustila (har-millcs : tudi jaz sem zelo nesrečna tukaj.
— Oče mi nij ničesa zapovedal, gospodičina.
— Pojdite k njemu, gospa , in prosite pa, naj mi zapove oditi: zelo priznatna vam bodem.
— Je-li treba čakati tega povelja, gospodičina? Vam-li srco ničesa ne veleva?
— Da bi bili bolje podučeni , gospa, vedeli bi, da me jo gospod Mauserre prisilil do obljube, tako dolgo ostati, dokler bode on hotel.
— Osupnili ste me, gospodičina. Taka obljuba vas je v stani, še eno uro držati v hiši, kjer ste, ne da bi boteli, zasejali razpor, zmoto in tugo?
— .laz sem dala besedo; in prelomiti je ne morem tako malomarno.
— Mislila sem , deje gospa d' Arci go
reče, da nam dolžnost veleva, male obljube žrtvovati velikim stvarem.
— Morebiti pa nemavi taiste misli o dolžnosti, odgovori sladko. Vi imate svojo vest, jaz pa svojo.
— Vaša je tajnostna, gospodičina ; obup gospe Mauserre jo čisto nič ne vznemirja.
— Vi ste smeli v vaših obsodbah, gospa. Prašajtc gospo Mauserre, povedala vam bo ona, scm-li indifirentna za njene skrbi in tuge; potem pa. ker menda mislite, da sera vam dolžna računa o svojem obnašanji, vedite, da sem jaz sama zarotilase prositi odpusta, in doseči ga.
— Istina, gospodičina? Eb bicu ! hočctc-li vedeti, kaj bi bila jaz storila na vašem mestu? Jaz bi bila molčala ter odšla.
— Ah, gospa, kar hočem naj storim, vi boste še vedno kaj povedali. Ponosna ju-stica komtese d' Arci misli, da jej nij treba pravičnej biti revnej ženski , ki nij nič in nema nič.   K sreči je nad  oblaci najvišji
tukajšnjih prebivalcev prav iz srca govoril. Naj bo meni dovoljeno, da o stanji našega gimnazija nekoliko besedij spregovorim, in naše ljubezni ive pravničarje ne v luč bengaličnega ognja, no v luč resnice postavim, da si jih more slov. svet prav „in natura" ogledati. —
Naš gimnazij je že od nekedaj kot naroden po svetn slovel in to po pravici; a počela je slava pešati in ginjevati, tako, da če gre takim potom dalje, v malo letih človek reči more, na novomeškem višjem-real-nem gimnaziji je pala narodna zavest in palo narodno mišljenje pod klop. Marsikateri čitatelj bode morda neverjetno z glavo majal in iskal po uzroku te žalostne in vendar le prercsnične prikazni. Naj glavni razlog tega revnega stanja rnalo poja°n?m. Gimnaziji so zavodi, kjer se prvi in glavni temelj za iz-obraženje, za značaj in živenje v srca mladine poklada. ali bi se vsaj pokladati moral. Tu se mladina lehko za vse lepo in vzvišeno pridobi, se jej ljubezen do milo domovine v srce cepi j ali se pa mesto narodno mišljenje vzbuja, le zatira in se nazori mladini poda-jejo, po katerih ne more nikoli do omike in napredka dospeti. In res, pri nas gledajo gospodje „pravničarji", t. j. očetje frančiškanskega reda, ki so učitelji na gimnaziji, bolj na to, da ostane mladina brez omike in izo-braženja, kakor da bi se jej dostojna sredstva v dosego omike podajala.
Dokler so gg. franšiškani sami izključljivi gospodarji gimnazija bili, skrbeli so še malo za izhujenjo narodnega mišljenja med mladino, akopram po jej na potu do omike, napredka in svobode vse mogoče zapreke delali, ker bili so sovragi omiki, od katere si za sc lc malo dobrega obetajo in temu dosledno povsod zoper njo postopajo. Narodna zavest je vsled pridnosti mladine bolj in bolj razcvetala in se širila. Ko so pa 1. 1870 frančiškanski očetje vodstvo gimnazija izgubli, postali so kaj čudnega obnašanja. Eni izmed njih so strokovnjaki in ne samo gimnaziju, no tudi mestu v diko bili j tiso prej za povzdigo narodnega mišljenja skrbeli, in mladeniče, ki so v nemčnrsko šo-larišče silili, domovini oteti skušali in jih res večkrat pred politično smrtjo rešili. Sedaj pod vodstvom ponemčenega Čeha, dr. Zind-lcrja, zbali bo se hipoma narodno mišljenje vzbujati in mladež za domovje navduševati.
sodnik, ki gleda taistim očesom velikaše, kakor reveže.
— Ako bi konci gospa Mauserre vašega
odpusta no dosegla.....deje gospa d'Arci,
kojo jo ta trdovratna miloba čedalje bolj motila.
— Dosegla ga bo, ne dvomite, seže jej, na pol smehljaje se, v besedo. Volite imeti malo potrpljenja; jutri ali pojutrišnjem se vrnem v svoj nič, in vi boste za zmiraj oproščeni moje neugodne navzočnosti.
— A, mislivi si, prosim vas, da gospa Mauserre, ki je menj duhovita, menj zmožna pregovoriti koga kakor vi, gospiej, in ki ne upa uič umcteljuosti, dobiti svoje procese s priročnimi prilizneuostmi; mislivi si, pravim, ko bi se ona vedla tako nerodno, da bi se jej ne dalo prav; — ali smem vedeti, kaj bi vi storili V
— Prosila bi boga na kolenih, pa bi mi povedal, reče vzdignovša oči proti uebu.
(Daljo prih.)
ker nijso se hoteli velikemu gospoda direktorju „zameriti." Zato, ker se ti gg. očetje boje ljubezen do domovine mladini vnemati, peša narodna zavest, in zato, ker imamo Nemca za vodjo, ki nij pri nas na pravem mestu, kar je „Slov. Narod" pri njegovem imenovanji za tukajšnjega vodjo v temeljitih sestavkih dokazal. Drogi in glavni razlog, da med mladino ne nahajamo več tistega i-skrenega rodoljubja, kot je bila pred leti, je pa nespametno ravnanje pravničarskih frančiškanov, ki so učitelji na gimnaziji.
Ti gospodje, ki nijso nikoli prijatelji cele omike in svobode bili, ki so kot gospodarji gimnazija, samo na to pazili, da jo revna gimn. knjigarna kolikor možno veliko knjig „življenja svetnikov in svetnic" in onega le rpobo?nega" zadržanja dobila i je to suhoparno, pomanjkljivo „dušno pašo" ukaželnej in ukapotrebnej mladini podajala, ti gospodje so v najnovejšem času še dalje za-brcli. Ko smo zastavo z napisom ,,vse za narod, omiko in svobodo" razvili, stopili so brž v vrsto naših nasprotnikov in postali so vredni zavezniki pravničarske falange ! Od tega trenutka so počeli zoper čitanje slovenskih za omiko, svobodo in napredek borečih se novin na vso moč divjati, in čestite, vso za narod in njega blagor žrtvujoče rodoljube s takimi pridevki nadarjatii, katerih bi se vsah izobraženec, tem bolje pa učitelj sramovati moral. Prejšnja leta so samo francoske, angleške in druge modrijane „osle" in ,.erzl<ignerjc" imenovali, sedaj so bolj radodarni postali; tudi vrle narodnjake, ki so de i al i in še delajo za blagor naroda, psujejo in jih mladini kot volkove v ovčjih kožah slikajo in jih „ex katedra" anatemizira jo. In za kaj tako počenjajo? Za to, ker se drznejo na-prednjaški rodoljubi inače misliti, nego oni sami slabo učeni, tiče iu trdijo, da je edino dobro. Postala jim je od nikogar jemana „vcra" dražji biser, nego narodnost in rajši se bodo za nemčurja klerikalca potezali nego za svobodoljubnega Slovenca. Rajši papizmu in sovragu v roke, nego liberalnemu Slovencu, si mislijo oni, in temu dosledno ravnajo.
Nehote mora človek vskliknoti, kam polje tako pregrešno in nepremišljeno početje?! Ne zadosta, da sc tako že na gimnaziji po sedanji uredbi premalo potrebne in preveč nepotrebne hrane mladini poklada, da se jej pot do omike zatvarja, da se jej še ediua misel do svobode prepoveduje, — tudi narodna zavest in ta na podlagi omike in svobodo sc zatira in zadušuje. Gospoda pravui-čarska pozor, ako nečeto, da vas prej ali poznej, ravno ta mladina, do spoznanja do-spevša, ne bode rotila! Pazite gg. očetjo rajši da se narodna zavest vzbuja in širi, kakor pa da psujete inteligentne svobodoljubne narodnjake. Na ta način kot zdaj, delate domovini le na kvar, in ne na korist!
Iz Zil preliti 29. avg. [Izv. dop.] Cele tri dni so naši zastopniki trebali, dok so se v stranke porazredili. DencH stoji konstelacija tako-lc: središnja ali „nagodbe na" stranka šteje kakih 50, Makančeva levica 11, Rauokova desnica pa i) zastopnikov. RNagodbenjaki" imajo tedaj kompaktno večino celili dveh tretjin v saboru. Sprejetje nagodbe je pri tem takem popolnem zagotovljeno. Nagodbenjaki storili so klub, ki je po posebnih pravilih osnovan. Nagodben-jaški klub — jaz ga imenujem uagodbenja-
ški zato, ker se je ..in prima linea" za spre jetje nove nagodbe storil — bode v prihodnje za naš sabor to, kar je Deakov klub za ogerski državni zbor. Od Rauchtjancev so prestopili četirje veliki župani v nagod-bcujaški klub, in sicer Dutkovič, KiŠ, Kraljevič in Maljevac. Nasprotno so pa iz na-godbenjaškega, ali poprejšnjega narodnjaške-ga kluba k Makančevim levičarjem prestopili dr. Rački, dr. Dež man, Odjič in Tureli. Dr. Makanec, dr. Rački in dr. Dcžman so pa v nagodbenjaškem klubu rekli, da bodo prihodnjo vlado podpirali, če bo poštena vlada. Nagodbcno vprašanje, ki pride prihodnjo sredo v razpravo, sc tedaj kot* afirmativno rešeno smatrati more. Za rešiti je sedaj samo še strogo osobno vprašanje, namreč to: kdo bo naš ban, kdo naš minister, in kdo banovi doglavniki ? — Denes je bila druga saborska sednica. Dr. M a-kanec je interpeloval vlado, kaj je storila v izveden je Raborskcga sklepa iz zadnjega zasedanja, da se imajo Rauchovc pravde revidirati? Vlada o tem vprašanji nij celo nič storila, za tega radi smo radovedni, kakšen bo njen odgovor. Baron Rauch, ki je bil v sodnici pričujoč, repliciral je dr. Makancu, da nema čisto uič proti temu, da se pravda o Lonjskempolji revidira, marveč da mu je drago to, da so bo vsaj videlo, da ta hudič vendar nij tako črn, kakor se slika. Na druge svoje pravde o limito-soli, o Stubiških toplicah, glede imanja Vukšinec itd. je pa celo pozabil, ta naš „cliren" Rauch. — V Ivauiču je bil včeraj narodnjak dr. Sram na mesto neverificiranega Raiča za narodnega zastopnika i/.brau.
Sinoči je prvokrat nastopila v našem gledališči Ljubljančanka, gospodičina Neuge-baucrjova v vlogi Faustove Marjetice. Glede njenega petja je kritika v tem složna, da ima prav prijeten glas, da je srečno zmagala vse tožejše partije svoje vloge, ter da je jako dobra akvizicija za naš oder. Kar se jej po pravici spnčitujo, je to, da nema igre, t. j. da se še premalo Čuti domačo na odru, da je v teatralnem kret.anji še nekamo nerodna.
Iz lt«» I grafiti 27. avg. [Izv. dop.) V petek smo praznovali rojstveni dan kneza Milana a ujedno i dan njegovega stopanja na prestol, kajti lansko leto na denašnji dan prejel je knez Milan kao IV. vladar iz doma Obrenovičev iz rok namestnikov upravo zemlje v svoje roke. Ob 9. bila je služba božja , na katero je došel knez v ruski uniformi, in vsi konzuli stranih sil. V nedeljo popoldne ob 4. pak je odpotoval knez na brzoplovncj ladiji „Neptuni" v Bcč, spremljan od svoje svite. Z njim ide Filip HristiČ, srbski zastopnik v Carigradu. Do ladje so spremili kneza ministri in sovetnici, a ko sc jc ladija odmaknila od obale, pokali so topovi z grada, in iz mnogobrojnog sveta zaorilo sc ..živio gospodaru" — „sretno sc nam povratio gospodaru."
Pred svojim odlaskom izdal je knez Bled !Čo proklamacijo: Mome dragome narodu. Ouiajući potrebo da podjem za nekoliko nedelja u strane zemlje, obznanjujem dragome Narodu Srbsl m, da će Me za vreme odsustva, v vi- njo knjažeske vlasti, zastupati u slučaju pi trebe, Moj Ministarski Sovet po upustvitiia, koja sam mu Ja izdao. Praštajući se ovim na kratko vreme sa milim za-
vičajem, preporočujem Moj dragi Narod i u ovoj prilici milostivom zakrilja Svemogućega.
D.
Domače stvari.
(Zbor ljubljanskega katoli akega društva) je bil zadnjo nedeljo 31. avg. ob G. zvečer. Kot kmiozum naznanjamo , da jo večni kandidat , znani stari gospod, peuzijonirani €*. I* r. stavbeni svetnik Potočnik, izvrstni prijatelj poliraj i Abčina, izbral si to društvo kot „rtt'u-gium candidatorumu, da bi veudar kje kan didiran bil. Zato je govoril in rekel , da je ves in cel za „rcchtspartei", in prosil, naj ga kandidirajo na Dolenjskem. rAd notam" ga je vzel potlej „bezirksberger" katoliškega društva, znani mizar Kegali. Torej imamo novega Irkiča. NavzoČnib je bilo 30 udov, med temi 20 duhovnikov. Tabakar Pirnat je otrobe vezal o „Slov. Naroduu, katerega možauec niti razumeti ne more. Sploh je bilo baje prav humoristično.
— (t Anton Lesar), ki je bil tajnik slovensko „Matice" , korektor nNovicu in spisatelj kuharskih bukev in nekaj drugih večjidel mohtevskih knjižic , je umrl pred-včeraujem v nedeljo. Imel je dalje časa bolezen v želodci, menda raka. Bil je velik in strasten sovražnik našega lista in svobodomiselne slovenske stranke sploh. Smrt poravna vse račune, zato bodi i njemu zemljica lahka.
— (G o s p. lil aga), urednik „Slov. Go-spodarja'1 jo v četrtek po noči ob 11. iz Bleda v Ljubljano prišedši, menda v temni ulici nesrečno pal in si kolensko jabelko (kniescheibe) razbil tako, da loži zdaj v hotelu „pri slonu" v Ljubljani.
— („Nobel škandal") godil seje v soboto popoludne v zvezdi, kjer so se trije mladenci „aus der feinercn Wclt" iz neznanega vzroka (brž ko ne zavoljo kake deklice) spoprijeli in po kratkem besedovanji jeli kavsati, kakor spanjski petelini. Tepeni so bili sicer najpopreje klobuki, a potem so se jeli tudi prav po angleški „boksati" in s palicami udrihati, da se je po celej zvezdi razlegalo. Gospodov čuvajev v uniformi nij menda nobeden zapazil te nbatrachomyoma-chije", da bi bil pomiril junaške mladenče.
— (Mestnemu magistratu.) Kako je to, da ob tržnih dneh delavci ljubljanskega magistrata na starem trgu popravljajo tlak V Ljudje ne morejo po starem trgu doli, in zarad tega nij Čudo, da kupčija stoji. Mislimo, da bi se magistrat smel malo ozirati na kupce in na ljudi, in bi vsaj ob tržnih dneh dopoldne tlakaujc vstavil. Sicer pa magistratovi delavci delajo, kakor bi se jim sanjalo.
— (Pet in dvajset-letnica odprav-Ijenja tlako iu desetine.) Od sv. Krištofa pri Laškem trgu se nam piše, da bodo tamošnji kmetje pribodno nedeljo 7. septembra slovesno obhajali pet iu dvajset letni spomin od pravljenja tlako in desetine. Naj se to godi tudi v drugih sloveuBkih krajih.
— (Ponarejalci denarja.) V petek zvečer so se zaprli v Mariboru trije mladi fantje iz Krhloga iu iz Tomina. Ponujali so krčmarju, kjer so pili, da mu dado, kolikor huče, papirnatega denarja za polovico nomi-
nalne vrednosti. Krčmar kupi dva lista po goldinarji, da ju je mogel pri sodniji pokazati. Posnemanje je strašno okorno.
— (Domači regiment) Ilartungsoje peljal čez Maribor v Ptuj k vajam.
— (Iz Kamnika) se nam piše: Ker se naša Čitalnica s 1. kimovcem preseli od Grašcka, kateri jej je vedno nasprotoval in delal njej na kvar, v hišo g. Rode-ta na trgu Št. 09, se mora prihodnja veselica, katera bi imela biti 31. t. m. v prid nesrečnim Dolenjcem, preložiti zarad preseljevanja. Kc-daj se napravi beseda in njen program se naznani pozneje. — Grašeku, ki je čitalnici tako dobro postrezal, (?) ker jo skušal od-pojati društvenike moramo tudi izrekati hvalo, kakoršno si zaslnži. Odbornikom pa, ki so tako krepko postopali in delali, da se je rešila čitalnica daljni uepriličnosti, izrekam presrčno zahvalo.
Razne vesti.
* (Na Laškem) v Bustu je bila dekliška šola že v zelo slabem stanji, vsaki čas se je bilo bati, da se bo zrušila. Kljubu prošnjam in zahtevanji učiteljice Karoline Bianchi se župnik Giacomo Botti za popravo še zmenil nij. 17. avgusta se je zbralo nad 100 deklic v prvo in drugo nadstropje. Naenkrat so začno tla podirati in pokopljejo uboge deklice pod razvaline. Kmalu priteče veliko ljudi na nesrečni kraj, da bi nesrečnicam pomagali. Trobil se je generalni marš, da bi prišli vojaki, in gledalce razpodili. Kmalu bi sc bili s civilisti stepli. Tu zakriči nek mlad mož, da gori v predmestji San Michele. Ljudstvo se je zgubilo tje, in še le zdaj je bilo moč pomagati. Izlekli so dvajset teško ranjenih deklet izpod razvalin, stare od 15 do 18 let. Najstrašnejši prizor pa je podavalo G trupel, med njimi dve sestri, hčeri nekega ubogega mesarja. Popu Bottiju se nij nič prigodilo. On in župan Krum sta se hitro izgubila, sicer bi ju bilo razkačeno ljudstvo potolklo. Bottija so takoj zaprli, kajti le njegova skopoBt je vse nesreče nzrok. Ne da se popisati, kako ran ljudstvo žuga, ako ga dobi.
Poslano.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
t? Ktontionu.
Odstranenje vseh bolezni brez loku in »tro Ako v I izvrstno zdravilno hrano Revalesciere du Bnrry iz Londona, katera pri odrašćenih in otrokih svoje stroške 50krat v drugih sredstvih prihrani.
Izpisek iz 75.000 ozdravljenj bolezni v želodci, v živcih, v drobu, v prsih, na pljučah, v grlu, v duš-njaku, na žlezah, na ledvicah in v mehurji — od kojih se na zabtevanje posnetki zastonj in franko dopoftljejo:
Spričevala nt. «4.210.
V Napolji, 17. aprila 1868. Moj gospod! Vsled bolezni na jetrah tem bival sedem let v straSnem stanu BUŠenja in vsakovrstnega trpljenja. Nijseni bil v stanu ne Čitati niti pisati; moji živci ho se tresli po celem životu, slaba prebavljivost, vudna nespečnost in Imel sem /.mirom ru/.hurjcue živce, da nijsem nikjer našel miru , pri tem »«:ni bil tudi silno otožen. Mnogo zdravnikov je svojo umetnost poskušalo, a ne da bi moje trpljenje olajšali. V popolni obupnosti sem Vašo Revalesolere poskusil in zdaj, odkar sem jo tri mesece užival, ho zalivaljiijeni ljubemu BogU. Revalesciere zasluži naj-veiii livalo, ona meje popolnem zopet ozdravila, tako, da morem svoje družbinsko stališče zopet zav-/iiuat i. Z Iskreno hvaležnostjo In popolnim spustov anjem
Mariplise de liivban. Spričevalo št. 65.810.
Neutehateau (Vogesen), 2,'J. dec. 18G-J. Moja hči, 17 let stara, je trpela vsled pomanjkanj:!. BVOjih pravil   na strašni   razburjenosti živeev, imenovani sv. Vidov ples,   in vsi zdravniki so dvomili na uiogočcsti kakšne pomoći. Od tega časa sem
ji, po nasvetu prijatelja, Kevaleaciere dajal, in ta izvrstna hrana jo je na začudenje vseh, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje jo tu veliko pozornost vzbudilo in mnogo zdravnikov, ki so to bolezen za neozdravljivo proglasili, se zdaj čudi, mojo hčer močno, čvrsto in popolnem  /dravo videti.
Martin, OlVieiere Tomptable en retraite.
Tečnejši kot meso, prihrani Revalesciere pri odrašfeiiih iu pri otrocih bokrat svojo ceno za zdravila.
V plebastili pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov .'16 gold.,
— Revalcsciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. BO kr. — Kevalesciere-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje; Barry d u Barry & Comp. na Do> najl, WttllliM«?liKHNMO št.  8,  v  tj ubijani
M u lir, v <.ra»<l<-i bratje Obe ranziney r, v lun-bruku Diechtl & Frank, v Olovci P. Birn-bacher, v Lonci Ludvig Muli. r, v .ti ari bora F. Ko let ni k & M. Morič, v Meruiiu J. B, Sto ck haus en, kakor v vseh mestih pri dobrih lo-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah aH povzetjih.
Dunajska borza 1. septembra.
(Izvirno telegrafidno porodilo.)
Enotni dr*, dolg v baakovolh .   69 gld.  5)5 k/.
Enotni drž. do!g v srobr.i    .   .   73 „   40 m
1350 dri. posojilo.....101 „50 „
Akcije narodne bank*             975 „   — „
Kreditne akcije......241 „50 „
London........111 „   15 ,
Napol..........8 „   87 „
C. k. ookini.......5 „ 36
iSrobro.........105 „ 75
Štev. 173.
Učiteljska služba
pri novo ustanovljeni enorazredni šoli v lombcr&kom   <r&u   pri   Ninarji z
letno plačo 400 gld. in prostim stanovanjem jo razpisana. Prošnje s potrebnimi dokazi tudi v popolni zmožnosti slovenskega in nemškega jezika naj se do 15. oktobra t. 1. sem predložijo. (229)
Okrajno šolsko svetovalstvo v šrnarji dne 27. avgusta 1873.
Prvosednika namestnik: Dr. Oroicl 1. r.
Štev. 189.
Učiteljska služba
razpiše se za cnorazredno solo pri sv. Štefanu. Plače je 400 gld. in prosto stanovanje.
Prosilci naj vložijo tukaj svoje prošnje do 15. oktobra t. 1., naj dokažejo njih zmožnosti sploh in tudi popolno znanje slovenskega in nemškega jezika posebno.
Okrajno šolsko svetovalstvo v S mar j i dne 28. avgusta 1873.
Prvosednika namestnik : (228) iftr. Orozcl 1. r.
Zahvala.
Nenadoma nem tekoče leto dvakrat tako nevarno zbolel, da so se m-ji ljudje najhujšega bali. Vsegamogočui stvarnik mi je življenje obranil in zopet zdravje podelil. Za to pa rc moram tudi še našemu marljivemu iu skrbnemu zdravniku, gospodu Alojziju Uos(i>.(i. v prvej vrsti zahvaliti. Vi, blagi gospod, ste žrtovali svoje zdravje za reSitev mojega življenja: llog Vam plati te$ki trud in Vas obrani v poluj sanje in pomoč revnega ljudstva! (127)
Na Heleni pri Šmarji dne 80. avg. 1873. Hvaležni
•Josip I&iiiimUc.
Izdajatelj in za uredništvo odgovoren:
Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".