h prssnlidV. Ml 1 godlji ud HolidafS. PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednoti te upr»v..i*ki Bm* Uwn alaj lahko posredovala Nemčijo in Anglijo, o poročilih iz fašističnih vita Hitler in Mussolini In,'a kupčijo glede razdelitve Mne Evrope in Balkana v ijanako-nemAko sfero vpliva, to" bo imel proste roke v Ce-obratno pa je on *wil Mussolinija, da bo re-rt|r»l italijanske interese v or>*vju in na Balkanu. Tr-z Jugoslavijo in Bolga-« to*ta razdelila in intereai F'* in Italije na Ogrskem izenačeni. Ko bo Rumu-»Poravnala obmejni in manj-problem z Ogrsko, bo tudi F»vt potegnjena v fašistični krog. Nem4ki u. Pravijo, da je Hitlerjeva "J|J». da m«'j a med Nemčijo ostane na Brenner- w»l<*alna žrtev. 't*** t>rezpo$elnih ?*ranov v Minneioti _ Dvaiset U4 nn W|i . majset let po s, , " ij<»" v Min-i vomih J**1 »>re*po«ejnimi. »>r«pr^lnih med wvT1 llmP0BM' •tsv. \ me. * drtavnHi posre- veteranov. komi " predsednfk Farmarske unije v Nebraski, M. R. Miller, tajnik Farmarske unije v Missouriju, in Emil Loriks, • predsednik i Farmarske unije v North Dako-ti. Kee»y j« predsednik, Baker pa tajnik tega farmarnko-delavske-gk odbora. Njegova posebna naloga bo gojitev zadružnega gibanja. Odbor pravi v svoji deklaraciji, "da pod sedanjim nedemokratičnim distribucijskim sistemom izvira večina ekonomskih problemov iz potratne im drage distribucije, vsled česar smo prišli do zaključka, da je večja potreba za solucijo teh problemov v razširjenju principa zadružnega lastništva in uprave." Odbor je dobil sledeče naloge: 1) izdela naj program skupne akcije delavOev in farmarjev na zadružnem polju; 2) sodeluje naj z lokalnimi in državnimi skupinami pri gradnji zadružništva; S) poskrbi naj za izmenjavo zadružnih informacij med delavci in farmarji; 4) vodi naj raziskavo in vzgojno delo za promovira-nje zadrug. Domače vesti Clevelandske novice Cleveland. r— V Gene v K O., na farmah je umrla Margareta Košiček, roj. Logar, stara 69 let in doma iz Podgoada pri Žužemberku na Dolenjskem. Zapušča moža in osem odraslih otrok. — V bolnišnici je pa umrl Louis Oražem, atar 49 let in rojen v Prigorici .pri Ribnici. Tu je živel 82 let ki zapušča ženo *i hčer. — Anton Plut in žena sta zadnje dni slavila srebrni jubilej svojega skupnega življenja. Vesti iz Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — Jetika je pobrala Mirka Rudeža, starega 28 let. Pokojnik je bil rojen v Rihembergu na Vipavskem in v Argentini zapušča ženo in hčerko, v stari domovini pa mater. — Rojak Aleksij* Drufovka se je pobil, ko se je vozil z motornim kolesom. — Jugoslovanske organizacije v Buenos Aire-su se trudijo za ustanovitev svoje radio-ure, ki bo oddajam redno vsak teden. — Jugoslovani ska šolska občina in Sokol »gradita na Dock-Sudu lastno dvorano, ki bo imela prostora za 200 oseb. Stroški gradnje so preračunani na 8000 pezov. ino Angleži preprečili napad na ladjo Mornarji zahtevajo zaščito angleških parnikov Gibraltar, 9. maja. — Angleški rušilec Graf ton je včeraj preprečil napad na oljno ladjo Refast, ki je bila prej ameriška ladja Nanutcket Chief in katero so fašisti zasegli pred nekaj meseci, a so jo pozneje izpustili. Parnik sta nameravali napasti dve fašistični bojni ladji, a ju je rušilec Grafton prepodil. \xm6on, 9. maj*. — Štiristo angleških mornarjev je včeraj protestiralo pri zunanjem uradu proti brezobzirnim in premišljenim napadom na angleške ladje v španskih vodah. V protestu zahtevajo, da vlada takoj pod-vzame akcijo in zaščiti parnike pred napadi, poleg tega pa naj ustanovi nevtralne cone v španskih pristaniščih, kjer angleške ladje nakladajo in razkladajo blago. r. »Jih oforofa ni v poročita *»u. Kapitali- "bojstjrfM za demokracijo" dobrodošli le takrat kadar je treba braniti nj[ih interes« in umirati na krvavih poljanah, bodisi doma ali na tujem. Liga narodov • 1 *v 41 • •• ^ izbrise Abesmijo Anglija pripravila načrt za priznanje rimskega cesarstva Ženeva, 9. maja. — Danes se odpre redna seja aveta Lige narodov, ki bo usodna za Abesini-jo. Haila Selazije, abesinski nje-guš, je v Londonu še priznan kot abesinski vladar, toda po načrtu angleške vlade mu zdaj bije zadnja ura. Na temelju novega pakta med Anglijo in Italijo ima Liga narodov priznati osvojitev in aneksi jo Abesinlje po Italiji; to pomeni, da bo Abesinija uradno izbrisana z zemljevida kot samostojna država in kot članica Lige narodov — ako bo načrt Anglije sprejet. Načrt Anglije za pokop Abe-sinije na papirju je sestavljen takole: njeguš Haile Selazije še dobi sedež kot legalni predstavnik Abesinije na tej seji sveta Lige narodov, ampak po prizadevanju Anglije — in vsekakor se pridruži tudi Francija — bodo legalni eksperti Lige pripravili resolucijo, ki ugotovi, da Abesinije de facto ni več in svet naj priporoči prihodnji skupščini Lige v septembru, da Abesi-nijo črta iz seznama članic. Druge važne zadeve, ki pridejo pred svet Lige narodov, ao: apel Švice, da bo izvzeta iz obligacij za sodelovanje pri katerikoli bodoči kazenski akciji Lige narodov proti kateremukoli napadalcu; vlada španske republike Ima nov apel na svet, naj Liga nastopi proti Italiji in Nemčiji za umaknitev njunih čet in bojne opreme iz španske, civilne vojne. Švici bo bržkone dovoljena njena prošnja, toda ftpanija Je bila že v naprej obveščena, da Je njen apel zaman, kajti vpraša-nje intervencije na Španskem je še vedno v rokah londonskega "nevmeševalnega odbora" in svet Lige narodov se zdaj ne bo vtikal v področje tega odbora. Pričakovati pa j« vročih In za Anjrlijo zelo neljubih debat okoli Apamj. Kaj stori to pot Kitajska — da li vloži nov apel za akcijo zoper napadalno Japonsko — še ni znano. . Čehi brzo utrjujejo južno mejo Naciji obtožili Habsbur-žana tatvine Dunaj, 9. majai — Feliks Habsburg,. mlajši; brat Otona, avstrijskega ^kronprinca", je bil včeraj obtožen, Ida je ukradel srebrne žlice, vilice in nože v vojaški akademiji Jr Dunajskem Novem mestu ob Asu, ko je bil tamkaj kadet. Felflcs, proti kateremu je bila i*4*na zaporna odredba, se dane« nahaja ifri svoji materi v Belgiji. Praga, Cehoslovftkija, 9. maja. — Na čehoalfvaški strani Donave, ob avstriji tki meji, grade Čehi dan in noč (Cementne postavke za atrojnieet in topove na vseh strategičnih prostorih in najmanj v treh linijah. To delo utrjevanja ae vrši za vsak slučaj napada na čehoslovaško republiko od avitrljake strani. Poročila is Rima, da je Mussolini dal Hitlerju proste roke v sredni Evropi, pred vsem glede Cehoslovakije, v zameno za garancijo sedanje meje med Italijo in Nemčijo v tirolskih Alpah, ao podvojila energijo čehoslovaške vlade za utrditev vseh svojih meja. , Kakor je razvidno Iz rimskih poročil, Hitler lahko počne v Ce-hoslovakiji kar hoše, toda glede Ogrske, Jugoslavije in Rumuni-je si bosta Hitler in Mussolini delila "interesne sfere", to se pravi, da bosta oto* izkoriščala te države gospodanko. Berlin, 9. maja:—Nemški na-cijski listi niti z eno besedico ne omenjajo Hitlerjev^ svečane obljube v Rimu, da juinotiroUki Nemci oatanej6 M itftllj* In ndonti. On jo je zaupal po konferenci a pre-mierjem Chemberlainom. "Med španskimi rojallati vlada veliko veselje zadnje tsdne, odkar se je vojna »reče pričela sukati v prid nJim," pravi vest. "Mnogo izmed njih se je že vrnilo na svoja posestva, kjer žive v luksusu kakor so živeli pred izgonom kralja Alfonza." Povsem možno Je, da Je prišlo med tarljsko Anglijo in fašističnim banditom do tskegs dogovora Z vzpostavitvijo monarhije bi se "demokrattens" Anglija lahko izogniis očitkom, da Je prv magala do zmage fašizmu, ne drugi strani bi pa trdUa, ds Je Goga, bivši rumun- tki premier, umrl Bukarešta, RumuniJa, 9. maja. — Oktavijan Goga, bivši predsednik nacionalistične in protižidovske vlade, ki Js bila na krmilu le nekaj tednov v začetku tega leta, Je zadnjo soboto umrl. Pokopala ga Je srčna hiba v starosti 67 let. Goga Je bil večkrat član rumunskega kabineta, 28. decembra pa mu Je kralj Karol poveril sestavo vlade, ki je takoj uveljavila drastične protižidovske ukrepe in pričela izvajati fašistični program, kar pa Je vrglo deželo v resno finančno krizo. Goga Je bil premier samo šest tednov in nasledil ga je dr. Miron Cristea, patriarh rumunske pravoslavne cerkve. bila monarhija restavrirana na željo španskega ljudstva. Z drugo besedo* Anglija bi lahko še naprej slepila svet s svojo torij-sko "demokracijo" In koketirala s ItrvoMMl in rnoriki španskega ljotem pa dejal, da nekateri pač smatrajo Aofiranje in voinjo z avtom najbolj nevarno, drugi smatrajo pa policijsko delo za najbolj nevarno, tretji skebanje, četrti vojaščino, peti avjfetiko, nekateri pa rudarstvo itd. Seveda, do pravega zaključka nisva prišla. To bl nam mogli naj* bolj pojasniti tisti, kl so omenjeno točko sprejeli. O gornjem vprašanju, o ne-I varnosti raznih pokHeev, kateri je najbolj nevaren, ae bi dalo na rgOHVKTA MiTS s» LamudmU Affc. CMIISI or nu ncusBAVsa Kontradikcije v Rimu svobodi tiska Najnovejši dokaz, da j* svoboda ti*ka v Ameriki — toliko o|>evana in toliko naglašana -— v rokah onih, kl lahko plačajo, je bil podan zadnje dni v članku Cleorgeja Seldesa v reviji The Nation. Seldes pripoveduje v tem članku, kako si js grupa nsvideznih lilieralcev v Chicagu pred meseci zamialila radikalni magazin, ki bo imel nalogo, da sistematično razkrinkava zlorabljanje svobode ameriškega tiska. Naredili so načrt, kako bodo razkrivali ponarejanje vesti v Hearstovih in drugih kapitalističnih listih v Interenu ameriških industrijskih in finančnih magnatov ter v Interesu evropakih fašističnih diktatorjev; v ta namen ao najeli celo vrato radikalnih piscev in pomožnih urednikov, katerim so obljubili Imronske plače. Toda moderni magazini z vsemi aparati barvnih ilustracij in fotografskih posnetkov potrebujejo ogromnega kapitala, ln odkod naj pride kritje večine stroškov? N« is naročnine, kajti noben smeriški magar.in in dnevnik ne more živeti od mirne naročnine. Potrebni so oglasi — bogato plačani oglasi velikih korporacij. Ampak te korporaeije ne dajo oglasov, če nimajo kontrole nad vsebino liata .. In tako je načrt novega magaslna padel v (Dat* t sedajt ketost) . , Pred dvajsetimi Diktator Mu»«oMsi v gosjakov. po vsore« nsrijskih 10RE* 10. maja Vesti iz Jugoslavije .....»M<»liWfflifWf>>r>»i«fwwmi ......... ntsrrutu za razi s- tiAliaBS. 24- fllf KfTmte »a evropskem Kotu je M ,,jtMnnvllen L u v Heniel^ Tu Je de E med drugimi prof- R- Wer- f^ vodi nedavna usta- V rVeiikopoteUK) zasno- * bii šele Jani ustanov- ^ novotvorb. tosi* J U-bUtfi je, kakor že re-JS te vrste v Jugosla-BavU se bo predvsem spw>-rakastih obolenj. Ta ■E-anja imajo pri naa poleg Solewe priznanega specialj-v profesorju ljubljanske meje fakultete dr. Aliji Kolu ae dolga Jeta ekspert Mgo raziskuje maligne no-pghe. juUjanski Institut bo mo-j,o io okusno urejen; človek čudi, kako lepo in smisel-adaptirali stare .prostore tpetrske vojašnice v namene Bistvenega instituta in bolniš-Prvo nadstropje obsega ove sebe in biblioteke štiri niške sobe, v katerih bo pro-xa kakih 30 bolnikov, da-pisarno, čitalnico, aimbula-i, operacijsko dvorano, sobo ip&raturo. Drugo nadstropje wbo za sterilizacijo, klinič-femtfni, HiokemiČlni in •histološki laboratorij, dalje za lekarno in arhiv, pa so-i zdravnike in za osobje. pak, v zavodu so tudii kopal-čajna kuhinja in druigi tar roetori (hrano bolnikom bo-irmašali do nadaljnjega i z ine bolnišnice). Institutu bodo zdravili bol-i vsemi sredstvi, ki jih i-na razpolago zoper rakaste druge novotvorbe današnja kina. Tako na pr. S kiruri posegi, z Roentgenovimi in radijem. Hranilnica rslce banovine bo preskrbela tutu toliko radija, da bo za-al za permanentno zdravlje-dveh pacientov obolelih za »m spolovil in še za zdrav-drutfih vnanjih obolenj." tavala se bo tudi tako zva-lodatna (organska, biološka, nonaka) terapija, parat za roenfcgenjflco obse-je pri raku maternice, model ieffer-Witte in aparatura po ulu za kontaktno terapijo »ploh prvi v Jugoslaviji. S aparati je omogočeno ob-«je v telesnih duplinah. Za-' je nadalje visokonapetost-parat za globinsko terapijo, t* aparate so sobe smiselno «ne. Svinčena stena loči oblega bolnika od zdravnika, sgulira z prednje sobe apa-tigar delovanje in izraba nje se avtomatično beleži-hvnikom. *e za bolnike so lepe in s vetra lokali s hodnikom vred »vijo kar najboljši vtidc. V du bo omogočeno zdravlje-bolnikov, ki jim je potreben« zdravniška kontrola, km ko tmdo drugi lahko M na ambulantno zdrav-l'ri tem je treba ame- * * tu i ve bode zdravila 1 rakasta obolenja, marveč fcto zvane benigne novo, \\ laboratorijih Institu- Jbodf) alalno delovaH stro-'J8kl raziskujoč vse, kar je P h problematiko raka; .m bodo lahko na insti-I »vrivali preglede izrez, * novotvorb, da se dožene, rakastega značaja ali ne. J*??. vlomi in tatvine mc* Salaja. ki ga po-iščejo 24 aprila.— Ignac J/ '<» " i,, t2 Crensovcev sr« ju. izučil ae je ~ v Juniju bo star 'M je g**-|>odaraka JU** I""'"Ujal ne, se je 1 'lM,rih tovarišev pri-kariere. Lzprva po ^"J""' « prihajala fc- s* loteval zmerom ^r je bil 1 ^ in iikm,uu ^)rk,owi . ^njaka. Javnost TOu «i r • po- iiZJ* nekaj v rw> '/' 1>r,i*kusu tat-l a,M*anju za Ko je t,jj feiriak te a i na policiji, je prišla vsa tragična histerija Salajevega življenja na dan. Ko so ga prijeli v sobi, je imel revolver v žepu, a ni segel ponj, da bi stre Ijal: tako je bil resigniran in brez moči, da je rajši stražniku prožil roke, da ga uildene, kakor da bi se bil branil. Nekaj tednov mu je bila policija takrat vzdr žems za petami, da be po cele dneve ni mogel dokopati do skromnega grižljaja, oiten komunist, zato pa ni mogel ostati v komunistični stranki . . . ) Na naslovu 120 Rue Lafayet-te v Parizu je pisarna, ki prejema in zapisuje odredbe, katere prejema iz Moskve od Stalina in njegovega aluge Dimitrova. To je glavni stan komunistične stranke v Franciji. Kolikor se tiče mene, je bilo moje ime brez pomena v tej centrali. Devet-in devetdeset odstotkov vsega Članstva se smatra za "sivo čredo", ki nima pravice misliti neodvisno In imeti mora le možnost, da brez ugovora izvršuje vse, kar mu je naloženo. To je bila tudi moja dolžnost. Mnogo obtožencev iz nedavnega procesa v Moskvi mi je bilo osebno znanih skozi dolga leta. Na primer Krlstlan Rakov-ski je bil dolgih 40 let moj osebni prijatelj in s Kamenjevom is Zinovjevom, dvema glavnima Lenlncfvema sodelavcema, sem se seznanil v začetku tega ato-letja. V istem času sem prišel v dotiko z Radekom in Sokolni-kovom, ki je bil bivši sovjetski poslanik v Franciji in član naše ožje skupine v Parizu; Pijata-kova in Krestinskega sem poznal od leta 1922. Nisem ee zmirom strinjal i metodami teh starih ruskih revolucionarjev, kljub temu sem imel do njih veliko spoštovanje. Kot ljudje so bili pošteni in zanesljivi — ln s mirno vestjo lahko zapišem, ds so bili absolutno nedostopni do ostudnih zločinov, katerih ao bili obdolženl. Njihovo takozvano "priznanje" je ^ protislovju z mnogimi ugotov ijenimi dejstvi (izmišljena po tovanja, neobstoječi hoteli, fantastični razgovori z ljudmi, ki so pozneje preklicali dotične zveze itd., itd.). "Izpovedi" ob tožencev se morejo razložiti samo z ozirom na mučenje, kate remu so bili podvrženi ip z ozi rom nS strah za svoje sorodnike in prijatelje, katere so hoteli rešiti s svojo {Mgubo. Jagoda, šef GPU, ki Je bil zdaj ustreljen na 8tallnov ukuz kot največji zločinec, je bil dolgih deset let strah ln trepet vse Rusije. Bil je Jagoda, ki je u-prizor 1J vse prejšnje procese — in lahko si mislite, kakšnih strašnih načinov ss je posluževal, da je issilili priznanje kriv de iz neštetih žrtev. In zdaj Je bil sam žrtev istega načina .. Noben resen človek, ki je še pri zdravi pameti, ns bo vsrjei, da so obtoženci izpovedali res nieo. V najboljšem slučaju sto jimo pred zagonetko, katero je še treba rešiti. Poleg podatkov, kolikor so že znani, Je trebs poznati čudno psihologijo ruskih revolucionarjev. ' Ruski revolucionar je običajno hraber ln nepremakljiv, ka dar pride v roke svojemu cari-stičnemu ali kapitalističnemu sovrsgu — ampak, kadar so njegovi bivši sodrugi njegovi sodniki, ki imajo maso nevednega ljudstva za seboj, tedaj Je docela drugačen; tedaj je pripravljen žrtvovati vse, tudi svojo čast. Iz prejšnjega junaka ss prelevi v največjega slabiča in popolnoma Je zlomljen in demo-raliziran. • Ko je v januarju 1928 petnajsti zbor komunistične strank« Izključil Trockega, Kamen jeva n Rnkovakega, sem jas osebno svetov al prijatelju Kamen je vu (ki je bil kasneje ustreljen), nsj formalno prizna vae, kar zahtevajo od nJega, naj prekliče n podpiše vee, samo da bo lahko nadaljeval svoje revolueio-nsmo delo. To je bilo v Kremlu v Moskvi. Dsnea bridko obžalujem, ds sem mu dal ta naavet, kl je bil brez koristi la nemoralen. Posledice teh moskovskih u-morov so strašne. Ze za času civilne vojne, ko Še ni bilo Stalina na krmilu, je Rusija.izgubi-la do malega vse avoje inteligentne ljudi, ki so bili najkul-turnejši in naj plemenitejši v Evropi; njeni najboljši ljudje so umrli v ječah ali v tujini, u-mrli v bedi za lakoto. Krogle, ki ao zadnjo čase pokosile staro komunistično gardo z najvišjimi sovjetskimi u-radniki, poveljniki armado in voditelji industrij vred, so vsekale sovjetski Rusiji neozdravljivo rano. Rusija, ki je bila vedno revna na razumnih ljudeh, je zdaj docela izkrvavela. Teror je paraliziral vse umove. Spioni čeke so postali gospodarji situacije In ljudje so v strahu pred lastnimi prijatelji. Danes je nemogoče dihati v Sovjetski uniji. Polom je žo tako velik, da Stalinov režim, ki je kriv vsega tega, zdaj že sam spoznava, ds je šel predaleč. Rusija ni šo nikdar videla takšnega hlapče-stya; ljudje, ki si še upajo mi-aliti svoje, so tiho, uradno časopisje — edino, ki je mogoče v Rusiji — je pa monotono in dolgočasno do skrajnosti. Silno pomanjkanje avobode — Stalin smatra politično svobodo za "gnili liberalizem" je uničilo vsako priložnost za kulturni razmah in razvoj velikih ustvarjajočih talentov, u-metnikov. Člena 126 in 180 notorične Stalinove ustave jamčita avobo-do govora, tiska in zborovanja, ampak ta Člena sta samo nn papirju. Buharin, ki je ta člena z drugimi vred spiaal, je bil — ustreljen. Stalin je pustil omenjena člena v ustavi za propagando v tujini, doma pa z največjim gnusom prezira in zatira vsak pojav te svobode. Sovjetski uradniki v visokih službah živijo v neprestanem strahu, kujti vsak dan so lahko obtoženi sabotaže "v Interesu tuje države". Mnogo visokih u-radnlkov dnevno prosi za pre-meščenje v nižje ln manj odgovorne službe. Noben sovjetsk državljan ni gotov, ko se odpravlja zvečer spat, da se drugI dan ne znajde v ječi. Da, Stalin je lahko ponosen demonstriral je v praksi, da je socializem brez politične svobo de — najgrša sužnost! No sumn najgrša, Uinvcč tudi popolna sužnost, ker objema politično moralno in ekonomsko življenje dežele. Ta grozna sužnost se da razložiti io na ta način, da je svoboda posameznika absolutno nemogoča, kadar država prevzame v avoje roke in pod svojo kontrolo vsa sredstva eksistence. Socialisti so vedno rekli, da svoboda brez kruha Je trpka farsa. Stalin je pa dodal še to resnico: kruh bres\ svobode Je grenka farsa I Kako je prišli) do tega v Rusiji? Ne bom našteval vseh vzro kov, omenim pa le najliolj važne. Pod carji je bila Rusija silno revna in nevedna. Revolucija, ki se je rodila iz vojaškega poloma, je podedovala revščino in ignoranco ljudstva. V takih razmerah J« bila nujno potrebna nova policijska država. 1*-uinova iti Stalinova država j« stalno vojaška in policijska država, rojena iz vojne in pripravljajoča se na vojno. V dvajsetih letih svojega obstanka Je absolutna policijska država us)>«la s korenito drmo-ralizacljo poaamrznlka; docela je %adušMa mentalni razvoj ljudi. Za ceno neštetih žrtev ae J« sovjetski vladi posrečilo, da j«' s pomočjo ameriške, nemške ln frsneoske tehnik« pretvorile s-grarno Rusijo v deloma indua-trijsko državo — ampsk smeri-ški, nemški in francoski inženirji in ostali strokovnjaki, ki ao bili mastno plačani za avoje služI*, dočim Je ruski delavec stradal in ruaki kmet umiral lakot«, so dali aovjetom I« m«hs-nizem Iz jekla, zs vsa svet ps niso mogli In h« morejo dsti aovjetom od aiie potrebrvgs In-telektuslnegs In moralnega a-parata Ts spsrst Rusije a svo-Iral 179 milijoni prebivalcev, kl govore sto različnih jezikov tti narečij, najbolj potrebuje. Stalinova teroristična politika nalašč paralizuje iutelektu* alno porast v Rusiji. Stalin noče razumnih ln izobraženih delavcev, ki bi svobodno razvijali svoje talente! Ta dejstva so razum i ji va in očitna že leta mnogim komunistom v tujini in mnogim prijateljem sovjetov. Vzlic temu so tiho. Cemu? Iz istegu raalogu kot so Noetovi sinovi pokrili s plaščem svojega razgaljenega pijanega očeta! Priznati je pa treba, da je komunistični plašč še poln lukenj in nagota Stalinovega režimu gleda skozi . . . V interesu socialističnega gi-Imnja po vsem svetu je, v interesu svetovnega miru je, najbolj tm v interesu nesrečnega ruskega ljudstva samega, da Stalinov despotizem, ki sramoti šestino površine zemlje — čim prej izgine za vselej. Organizirano delavstvo uspešno vedri krizo VVashington. — Na prvi seji t »k sok ut i ve unijo Unitod Shuq Workera (CIO) je John L. Uwia rekel, da organizirano delavstvo ni še v nobeni krizi tako solidno držalo-svojih vrst *ku)>aj kakor sedaj. Napovedal Je velik orga-nizatorični razmah, ko se razmere Izboljšajo. IVnvers Hap-good, ki začasno načelu je organizaciji, je poročal, da je unija v enem letu napredovala za M novih krajevnih postojank. Marca mi jih je imela 42. aprila 1038 pa 78. ___________1 Moskva odklonila japonski protest Moskva, 9. maja. — Na protest japonskega poslanika v Moskvi, da je na Kitajskem vedno več ruskih bojnih letal in sovjetskih letalcev, je komisar zunanjih zadev Litvinov odgovoril: Kako more Japonska vlada protestirati, ko pa do danes šo ni uradno naznanila, da Je v vojni s Kitajsko? ZAHVALA! Podpisana se prav lepo zahva* liva vsem, ki so nama priredili presenečenje '*Hurprlse Party" kakor tudi za darilo, katerega ste nama izročili ob ti priliki. Dne 23. aprila so naju presenetili in nama priredili lep zabaven večer, bilo Je vsega v izobilju, Jedila in pijače In imeli smo se prav Izvrstno, ter rajali in bili veseli. Srčna hvala sledečim posameznikom in družinam: mr. in mrs. (jabriel Smole Sr., mr. in mrs. Frank Hmole, mr. in mrs. Gabriel Hmole Jr„ mr. Mike Hmole, mr. in mrs. VVilliam Friend, mr. Luka Udovich, mrs. i^ouise Gore, mr. In mrs. John Kvas, mrs. Agnes Kvas, mr. in mrs. John Yarc, mr. in mrs. James Pike, mr. in mrs. Law-rence Zakrajšek, mr. in mrs. Michael Tsrlspi mr. In mrs. To-ny Htrukel, mr. in mrs. John Htrukel Hr., mr. in mrs. John Htrukel Jr., mr. in mrs. Math filtruksl, mrs. Mary Habich, mr, in mrs. Vktor ltaholln, mr. in mrs. lh Oblak, mr. in mrs. Joseph Manfmli, mr. in mrs. Julius Campaneilo, mr, Louis Gore, mr. in mrs. Joseph Zupancek, mr. In mrs. Herbert liohren, miss Rose l.avrlch, miss Olga Lav r Ich, miss Joseph ine Lavrich, miss Mary Lavrich, mr. Tony Lavrich Jr., mr. Frank Lavrich, vsi iz Klkhart, Ind. Iz Clevelanda,v Ohio, so elsdečl: mrs. Anna Kraly, miss Ann Kra-ly, miss Joseph ine Kraly, mra. Ros« Planinšek, mr. in mrs. l/oui* Izanec, mr. in mrs. l/ouis Novak, mr. In mra. W«aley, Mir kovic, mr. in mrs. Frank Ja-koa. mr, in mrs. Chsrles Htrukel, mr. in mrs. Joaeph Msrkel, mr. in mrs. Martin Romih. Is ('hkraga mr. in mrs. Mas Na-drah In mr. in mra. Krnest Hmo-e. Iz Kveleth, Minn.; mr. in mrs. Frsnk lda nsms oat al v spominu do kones življenja najinega.—Vaša: mr. in mrs. Tonjr .s vrle h, I40H Markle Ave., Klkhart, Ind. , —(Adv.). PBOSVET* F. M. DO0TOJIVSKU: Bratje Karamazovi Sam sem videl, kako so na koncu dvorane, za ploščadjo, začasno in v naglici napravili poseben pregradek, v katerega so spustili vse te pravnike, ki so bili prišli, in kako so se šteli oni celo srečne, da morejo tu vsaj stati, zakaj atol* so bili iz tegs pregradka povsem odnesli, da bi bilo več prostora, in vsa množica, ki se je bila nabrala, je ves čas obravnave stala v gosto strnjeni gruči, rame ob ramenu. Nekatere izmed dam, zlasti tujih, so bile prišle sila nališpane na galerijo dvorane, toda večina dam je bila pozabila celo na lišp. Na njihovih obrazih si čital histerično, lakomno, skoro bolestno radovednost. Ena izmed značilnih in omembe vrednih posebnosti vse te družbe, ki se je bila zbrala v dvorani, je bila v tem, da so se, kar so mnoga opazovanja pozneje tudi opravičila, skoro vse dame, če ne, pa vsaj ogromna večina, zavzemale za Mitjo in njegovo oprostitev — morda največ zato, ker je bila o njem nastala predstava, da je osvajalec ženskih src. Vedeli so, da bosta nastopili dve ženski kot sopernici. Ena izmed njih, to je Katerina Ivanovna, jih je vse posebno zanimala; o njej so pripovedovali sila mnogo nenavadnih stvari, in o njeni strasti do Mitje, vzlic zločinu, ki so mu ga očitali, je bilo slišati čudovite zgodbice. Posebno so govorili o njeni ošabnosti (ker ni bila posetils skoro nikogar v našem mestu) in njenih "aristokratskih stikih". Pravili so, da se je namenila prositi vlado dovoljenja, da spremi zločinca v katorgo in se Um kje v podzemeljskih rudnikih z njo poroči. Nič manj vznemirjeno niso pričskovali prihoda Grušenj-ke, copernice Katerine Ivanovne. Z močno radovednostjo so čakali na to, kako se bosta pred •odiščem srečali dve copernici, ponosna aristokratska mladenka in "hetera"; sicer pa je bila Grušenjka našim damam bolje znana od Katerine Ivanovne. Njo, "ki Je pogubila Fjodora Pavloviča in njegovega nesrečnega sina", so bile naše dame že preje večkrat videle, in skoro vse do zadnje se čudile, kako sta se mogla oče in sin dotorej zaljubiti v tako "prenavadno, prav nič lepo rusko meščanko". Z eno besedo, govorjenja je bilo obilo. Zanesljivo mi je znano, da je nastalo zaradi Mitje posebno v našem mestu nekaj resnih rodbinskih sporov. Mnoge dame so bile zaradi različnosti pogledov na vso to strašno stvar srdito sporekle s svojimi soprogi In zato je naravno, da so vsi možje teh dam prišli v sodno dvorano ne samo slabo razpoloženi nasproti obtožencu, ampak celo kot njegovi sovražniki. Vobče bi lahko zanesljivo rekli, da je bil v nasprotstvu z Ženskim ves moški spol razpoložen proti obtožencu. Videti je bilo stroge, nagrbančene in celo povsem zlobne obraze, In to kar v veliki množini. Res pa j« tudi, da je bil Mitja v času svojega bivanja med nami mnoge izmed njih osebno razžalil. Kakopak, nekateri izmed poslušalcev ao bili skoro kar dobre volje in prav za prav zelo brezčutni do Mitjeve usode — čeprav ne tudi do zadeve kot take. Vsi so z napetostjo Čakali njenega izida in večina moških Je odločno želela zločincu kazni, izvzemši kvečjemu pravnike, ki jim ni bila pri srcu nravstvena plat zadeve, ampak samo sodobna pravniška, da se tako izrazim. Vae Jih je vznemirjal prihod znamenitega Fetjukoviča. Njegov talent je bil povsod znan; in danes ni bilo prvič, da je nastopal na deželi kot zagovornik v glasovitth kazenskih zadevah. Po njegovih zagovorih se je bila slava takih obravnav vselej raznesla po vsej Rusiji, tako da so ostale ljudem še dolgo v spominu. Tudi o našem državnem pravdniku in o predsedniku sodišča je bilo slišati nekaj zgodbic. Pripovedovali ao, ds nsš državni pravdnik trepeče pred srečanjem s Fetjukovičem, da sta stara sovražnika še is Petrograda, še izza pričetka svoje karijere, in da je naš samoljubni I polit Ki-rilovič, ki se je še izza svojih petrograjskih dni ves čas smatral po nekom za užaljenega, ker niso po zaslugi ocenili njegovih talentov, duševno kar oživel ob tej karamazovski zadevi in celo sanjaril o tem, kako bo s to stvarjo obudil svojo ovenelo karijero v novo življenje, in da ga plaši samo Fetjukovič. Vendar pa ta mnenja zastran njegovega trepeta pred Fetjukovičem niso bila povsem prsvilna. Naš državni pravdnik ni bil izmed tistih značajev, ki spričo nevarnosti klonejo z duhom, ampak narobe, izmed tistih, ki njih samoljubje tem više poganja in tem širje razgrinja krila, čim večja postaja nevarnost. Vobče pa je treba pripomniti, da je bil naš državni pravdnik preveč vročekrven in bolestno občutljiv. V kako zadevo je položil vso svojo dušo in jo vodil tako, kakor da odloča njegova rešitev o vsej njegovi usodi in vsej njegovi vrednosti. V pravniškem svetu so se temu nekoliko posmehoval!, zakaj prav s to svojo lastnostjo si je bil naš državni pravdnik ustvaril celo nekakšen sloves, ki je bil, čeprav ni segal Bog si ga vedi kaJco daleč, vendarle .dokaj večji, nego je bilo moči pričakovati po njegovem skromnem mestu pri našem sodišču. Zlasti so se posmehoval! njegovi strasti do psihologije. Po mojem mnenju so se vsi motili: naš državni pravdnik je bil, vaaj meni se zdi tako, kot človek in značaj veliko resnejši, nego so mnogi mislili o njem. Ali ta bolehni človek se pač že ob prvih korakih, še v začetku svojega delovanja n! umel prav postaviti, in tako je ostalo potlej vse njegovo življenje. Kar se pa tiče predsednika našega sodišča, lahko rečem o njem samo to, da je bil naobra-žen in človekoljuben mož, ki je praktično znal svoj posel in je bil pristaš najbolj sodobnih idej. Bil je dokaj samoljuben, toda s karijero si ni posebno belil glave. Glavni smoter njegovega življenja je bil v tem, da bi bil napreden človek. Pri tem je imel zveze in imetje. Na karamazovsko zadevo je gledal, kakor se je potem izkazalo, dokaj razvneto, toda le v občem zmislu. Zanimal ga je pojav, njegova opredelba, pogled nanj kot na posledico naših socialnih osnov in na značilnost ruskega elementa itd. Na osebni značaj zadeve, na njeno tragično stran in prav tako tudi na osebnost! udeleženih ljudi, začenši z obtožencem samim, pa je gledal dokaj nepristransko in odmišljeno, kakor se je morda tudi spodobilo. Dvorana je bila že davno pred prihodom sodnikov nabito polna. Dvorana našega okrožnega sodišča je najboljša v vsem mestu, prostrana, visojta-in zvočna. Na desni od članov sodišča, k.i/so sedeli na vzvišenem kraju, je bila pripravljena miza z dvema vrstana stolov za porotnike. Na levi je bilo mesto za obtoženca in njegovega branitelja. Sredi dvorane, blizu prostora za sodnike, je stala miza s "stvarnimi dokazili. Na njej je ležala okrvavljena belo-svilena halja Fjodora Pavloviča, usodni medeni tolkač, s katerim je bil Izvršen domnevani umor, Mitjeva srajca z okrvavljenim rokavom, njegova suknja, ki je bila zadaj, v okolici žepa, kamor je bil takrat spravil svojo rutico, premočeno od krvi, vsa polna krvavih lis, rutica sama, ysa strjena od krvi, ki je bila zdaj čisto porumenela, pištola, ki jo je bil Mitja pri Per-hotinu nabil za svoj samomor in ki mu jo je bil Trifon Borisevič v Mokrem skrivaj izmaknil, ovoj z napisom, v katerem je bilo pripravljenih tistih tri tisoč rubljev za Grušenjko, in tanki rožnati trak, s katerim je bil prevezan, ter mnogo drugih predmetov, ki se jih ne spominjam. Nekaj dalje v globini dvorane so se pričenjali prostori za občinstvo, še pred ograjo pa je stalo nekaj naslanjačev za tiste priče, ki so bile že izpovedale, a jim je bilo ostati v dvorani. Ob desetih se Je pojavilo sodišče, se-stoječe iz predsednika, enega člana ln enega častnega mirovnega sodnika. Razume se, da se je prikazal obenem tudi državni pravdnik. (Dal)« prihodnji*.) Joseph Irntan (Akron, O.): Žabe in mladost (Nadaljevanje In konec.) "Rajši bi od gladu umri. kakor da bi moral žabe jesti," aem odkično izjavil. "Ti še ne veš, kako dcibre no žabe, prava delikateaa, v mestib ps jedo tudi polže in kačam po-dobno golazen." me Je poučila sestra. radi pa no postregli tudi drugim tujcem, ki J1h je pot »anMa mimo. Starejši brat ne je Jezil nad cigani, jih ni maral, češ da no tstinaki lenuhi. Starši se niso ozirali na take besede, temveč dejali, da tudi cigani so ljudje, siromaki brez doma, trpijo pomanjkanje in preganjanje; vnak naj pomisli, ako bi bil na njihovem mestu, kako se mu bi do* padlo večno preganjanje. Nekega dne pridejo k nam I tri ciganke, mati in dve !>rhkk Bilo je nekako dve teti po ti- h sts ne dokaj rasisnHi. Rs-tell dati. kajti nemi no potreti j da je pomagale v kuhinji in obi-vali te jedi zlasti aa najete do- »kavni* naa je l»rea mala vnak lave*, naša družina pa je tudi bila dokaj številna. Moji starši niso črtUi rigsnov. kakor je b*. U splošna navada med kmeti. dan Sestra jl Je vet krat na nkri-vaj dala koftčsk nianine. mesa1 ki moke. da Jo je nesla "\t\jtm. Neko nedeljo so cigan* prire- dili avo jo domačo zmbavo v svoji najeti hiši. Urška je ie prej povabila mojo sestro, naj tudi ona pride, kar Je tudi atorila takoj po obedu, sel k) j pa je vzela tudi mene pod pogojem. da ji nabe-rem šopek Amarnic. Sla sva po poti db gozdu na cigansko zabavo In že od daleč ne je ališalo cigansko rajanje. Urška nama Je prihitela naproti, prijela se-etro sa roko in Jo povedls v hišo. Cigani no se že veselo žaba vsli in plesali ob zvokih avoje mu8ike.*Todi moja. sentra se je pridružila tej veseli družbi, jas ps nem stsl ob nteni pri vratih in gledal plesalce. Eden izmed ciganov Je veseli družbi nekaj naznanil, nakar no sredi sobe napravili prostor. Radoveden sem bil. ksj ho. tiodba Je nalah-ko aa igrala in is noeedne sobe ne Je prikazala mlada ciganska plesalka. ogrnjena v prosomo svileno ogrinjalo. Plesala Je menda svoj orientalski ples. kajti svoj* telo je svijala na tak način, da kaj takega prej š* nikdar nisem videl. Obšla m* j* sramežljiva razburjenost. Cim bolj se je zvi- jala. tem bolj so ji ploskali. K meni je stopila sentra in mi rekla. naj grem nabirat a mar niče, ker sem še premlad, da bi gledal take plese. Rad bi še gledal, a ne m morsl ubogati sestro in sem šel nabirat nedolžne šmarnice. ki nfeo pcenale oi/ental« 8ki h plesov. Spotoma sem se ustavil na Drakovem hribu, blizu našega gozda. Tja sem zek) rad zahajal, kajti od tam se je nudil krasen razgled po okolici. Sel sem po strmini in končno prišel na vrh hriba. Upal nem, da kje ugledam kakino srno, ki eo se rade pasle pod hribom. Splašil sem dve divji kokoši. Prišel sem do jase, s katere se je razprostirala lepa narava. Spodaj pod menoj se je pričela soteska. Proti severu, k Šoštanju, je tekla Paka in se vila deželna cesta na eni rftrani, na drugi pa železnica, kot kača, vmes pa se je videlo par vodnih žag. Hribovje je bilo zaraščeno z drevjem in šlo višje in višje vse tja daleč do Uršulake gore nad Slovenj -gradcem, ki je bila najvišja in je mogočno štrlela v zrak. Severoeapadno, par kilometrov od Šoštanj*, se dviga manjša gora Sv. Križ pri Belih vodah, na vrbu pa je cerkev, kakor tudi vrh Unšulske gore. Zapadno, proti trgu Mozirje, kjer se pričenja Zgornja Savinjska dolina, se vidi Golška Planina, kjer se v poletnem &mu pase živina. Naprej proti Gornjemu Gradu se pričenjajo strme in čedalje bolj goličaste Soleake Planine, kjer se iz Solčave preide v Logarsko dolino, z Alpami obdano, kjer izvira Savinja in kjer se prično Kamni&ke Planine ali Alpe. Vsi ti vrhunci Alp se ob jasnih dnevih vidijo iz Spodnje Savinjske doline, ko jih obsije sonce, da se svetijo v zlati srebrnimi. (Kdor potuje na obiek v staro domovino, naj obišče Solčavske planine in videl bo nekaj nenavadne naravne krasote.) Proži jugu se Alpe |ne vidijo, dvigajo ipa se visoke gore, vidi se ozek pas ravnine, ki se pričenja par kilometrov od Smart-ne ob Patki in gre naprej po Savinjski dolini proti Celju. Na južnovzhodni strand te ravnine je Oljska gora, s katere se nudi krasen razgled, lepši! ikort) kjerkoli v Savinjski dolini. Pred vojno je bil v ondotni ceikvi velik zvon, čigar glas se je slišal "v deset občtoi". V vojni so ga pretili v kanone. Dedje se vida okrog sedem in dvajset cerkev in nekaj dobro ohranjenih ter nekaj porušenih gradov. Tja sem navadno zahajal vsaj enkrat in tudi večkrat vsako leto, zaradi izredno lepega razgleda, nikdar lBW...................................... drnfttra it..... Naalov ....................................................... UsUvIte tednik In cn pripiši* k moji naročnini od sledačik Aus ■oje drniine: D. 4), .ČL društva IL. .ČL društva AL. .ČL drnštva IL, ..................................................drnštva IL........ Moeto , ■........................DrUva ........... N*v naročnik. »ee* »eeee TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dej* Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hiwj slovaškem, češkem, nemškem, angleškem j«iku VODSTVO TISKARNE APELIRA NA Cl S.N. P J, DA TISKOVINE NA KOT A V SVOJI TISKARNI ind^n V »a pojasnilu daje vodatvo tUkarns Cene amenTe, unijeko delo prv« vrate Pišite po informacije na nnalor: S.N.P.J. PRINTER*