KRONIKA i
GOSPODARSTVO
Izdajal tajne podatke s
sodišča str. 14
Sejmarji več kot leto brez
prihodkov str. 4-5
TV SPORO
spor v m
■O
"Tlim ir-
■cn ■in im "o
-r-St-
novi tednik
Milan Gačanovič - Gacho
»Še danes se najde ^^jkakšen nejeverni ^ f	Tomaž, ki tega
ne verjame«
Nejc Krevs, novinar in voditelj RTV Slovenija Novi kolumnist revije Stop
CT\
Tednik za Savinjsko regijo / št. 16/ Leto 76 / 22. april 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Za osvežitev lepih navad
V teh časih, ko so muzeji pogosteje zaprti kot odprti, so se v edinem Otroškem muzeju Hermanovem brlogu kljub temu odločili, da pripravijo novo razstavo, ki bo na ogled do konca prihodnjega leta. Čeprav je privlačna interaktivna predstavitev bontona v osnovi namenjena otrokom, je lahko tema zanimiva za vse generacije, saj smo v teh nenavadnih časih morda vsi nekoliko pozabili na to, kako pravilno ravnati v različnih situacijah. str.38-39
\ X « Foto: SHERPA
INTERVJU
NASA TEMA
SPORT i
Oto
Pungartnik, veleposlanik Slovenije v ZAE
str. 26-27
Epidemija duševnih stisk med mladi mi
Novo zmagoslavje Tine Trstenjak str. 18
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Če smo včasih govorili, da mladi preveč uporabljajo sodobno tehnologijo, danes vidimo, kako pogrešajo nasmeh ali dotik v živo. To vse je zanje nova stiska.«
Vesna Žličar, univ. dipl. psih. in specialistka klinične psihologije
»Prav je, da se dobrodelne organizacije in društva ne ukvarjamo več zgolj in samo s problematiko golega preživetja. Revni smo lahko na več načinov, ne samo materialno.«
Urška Kajtner, članica celjskega Leo kluba Mavrica
»Lemberg se je ohranil, ker je bil pozabljen, ker se ni tam nič dogajalo. Ta prostor bi bilo nujno treba obvarovati, ne pa ga spreminjati.«
dr. Marja Lorenčak Kiker, umetnostna zgodovinarka
»Potem ko človek preživi dolga leta v tujini, veliko bolj ceni našo lepo naravo in naše dobre ljudi.«
Oto Pungartnik, veleposlanik Slovenije v ZAE
»S tretjim naslovom evropske prvakinje sem dosegla nov mejnik. Moram pa povedati, da v Lizboni z izidom nisem bila obremenjena. Potrebovala sem tekmo, rezultat pa je na koncu prišel sam od sebe.«
Tina Trstenjak, celjska judoistka
ČETRTEK
PETEK
У
17 5
SOBOTA
NEDELJA
Epidemija in ukrepi krojili smučarsko sezono
Slabša bi že težko bila
Na treh osrednjih smučiščih v naši regiji, na Celjski koči, Rogli in Golteh, se je pred kratkim končala letošnja smučarska sezona, ki jo upravitelji smučišč ocenjujejo kot eno najslabših v zadnjih nekaj letih. Kljub temu da je bila letos zima kar prava in dolga in da na omenjenih smučiščih niso imeli težav z zadostno količino naravnega snega, so tokrat na slabo sezono, če ne že kar katastrofalno, vplivali epidemija koronovirusa in z njo povezani vladni ukrepi. Zaradi njih je bila smuka mogoča le z negativnimi testom na okužbo s koronavirusom, vso smučarsko sezono so bile zaprte nastanitvene zmogljivosti in restavracije.
ROBERT GORJANC
Celjska koča:
otroški poligon kot
rešitev
»Lahko rečemo, da je celotna letošnja zimska sezona ena najslabših v zadnjih petih, če ne kar desetih letih. Glede na epidemiološko sliko v državi in vse vladne ukrepe je bilo smučanje pri nas mogoče šele v drugi polovici januarja, sezona se je končala že sredi februarja,« je povedal Gregor Bezlaj, vodja Celjske koče.
Trajala je le približno mesec, kljub temu da so na Celjski koči priprave na sezono začeli že novembra in so decembra začeli umetno zasneževati. Imeli so tudi nekaj nestanovitnega vremena, a ključni vzrok za slabo sezono, kot je povedal sogovornik, je bilo to, da so bile zaprte državne meje, da ni bilo mogoče prehajanje med regijami in da sta bila na Celjski koči zaprta hotel in restavracija. Tako so smučišče lahko obiskali le smučarji iz Celja in Savinjske regije. Gregor Bezlaj je ocenil, da nujnost opravljanja hitrih testov glede na okoliščine v okviru epidemije niti ni tako izrazito vplivala na obisk smučišča. »Množično hitro testiranje je bilo med tednom omogočeno na celjskem sejmišču, a ker tega ni bilo konec tedna, se nam je takrat poznal upad
smučarjev, še zlasti v nedeljo, ko je bil obisk res klavrn. Dobro je, da imamo smučarski poligon, saj za otroke ni bilo testiranja in smo jim lahko omogočili prve smučarske korake.«
Prihodki pri prodaji smučarskih vozovnic so v primerjavi z lani upadli za več kot 40 odstotkov, v primerjavi z letom 2019 za več kot 200 odstotkov. Iz nastanitvenih zmogljivosti niso imeli prihodkov, kar v primerjavi z minulimi leti, ko so izvajali tudi šole v naravi, pomeni še večji izpad. Restavracija je lahko obratovala le do konca oktobra, potem so prešli na ponudbo »vzemi s seboj« (take away).
Na podlagi ukrepa ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo bodo podali zahtevek za povrnitev stroškov v višini malo več kot 13 tisoč evrov.
Rogla: 60 odstotkov
manj smučarjev
Na Rogli so zabeležili 77 smučarskih dni, v preteklih letih jih je bilo 120 do 135. V tem času so gostili 60.224 smučarjev, kar je 60 odstotkov manj kot v sezoni 2019/20. Povprečno je na Rogli smučalo 782 smučarjev na dan. »V letošnji sezoni smo bili v celoti odvisni od enodnevnega obiska, saj so bile
namestitvene zmogljivosti zaprte. Običajno naše počitniške smučarske programe uporablja približno tisoč gostov na dan, ki so nastanjeni na Rogli in v Termah Zreče,« je povedala Simona Kalan, vodja prodaje v podjetju Uni-tur.
Kot je poudarila sogovornica, je odlok, povezan z obveznim testiranjem smučarjev, zagotovo vplival na manjši obisk. »Koliko več smučarjev bi nas obiskalo, če testiranja ne bi bilo, težko ocenimo. Še posebej če upoštevamo, da je je bilo gibanje med statističnimi regijami omogočeno šele v drugi polovici februarja. Smo pa obiskovalcem dobršen del sezone omogočali brezplačno testiranje s hitrimi testi.«
Na Rogli so v prvih treh mesecih tega leta v primerjavi z letom prej uresničili le 33,40 odstotka prihodkov, sicer pa zimska sezona predstavlja 60 odstotkov prihodkov gorskega središča Rogla. Zato se tudi v podjetju Unitur v okviru združenja slovenskih žič-ničarjev zavzemajo za delno povračilo izpada prihodkov.
Golte: le 30
obratovalnih dni
Kot je povedala direktorica družbe Golte Suzana Srdič, se je smučarska sezona v tem gorskem središču končala zelo neslavno, z zgolj 30
obratovalnimi dnevi. Vremenske razmere so sicer bile zelo ugodne, zagotovo z največ snega v zadnjih desetih letih. A so omejitve za smučišča in ukrepi pri uporabi žičniških naprav (hitri testi) opravili svoje. »To nam je omogočalo poslovanje z zgolj tretjino naših zmogljivosti. 1. januarja smo kljub temu prvi odprli smučišče in zagotovili hitre teste, vendar je žal v prvih dneh smučišče obiskala le peščica smučarjev. Stroški za zadostitev vseh ukrepov so bili previsoki, zato smo sprejeli odločitev in smučišče po nekaj dneh zaprli. Razlog za nizko obiskanost smo zaznali predvsem v tem, da smučarji niso bili pripravljeni vsakodnevno opravljati hitrih testov.«
Smučišče so na Golteh ponovno odprli 12. februarja, ob začetku zimskih počitnic, zadnji dan obratovanja je bil 8. marec. V tem času so beležili dober obisk, zadovoljni so, da so ustvarili varno okolje za smučarje.
»Boleče je predvsem, da se izpad prihodka meri v več sto tisoč evrih, skupaj z ostalimi dejavnostmi centra, ki so bile onemogočene (gostinstvo, nastanitve), ta številka sega krepko čez milijon evrov. Boleče je tudi, da veliko zaposlenih ni moglo opravljati svojega dela oziroma da so ostali brez njega in da je ljudem bila onemogočena telesna dejavnost. Prepričani smo, da je smučanje ena varnejših športnih dejavnosti na prostem, pri kateri je možnost okužbe majhna, zato smo smučišča enotna, da so bili ukrepi nesorazmerni, pretirani in tudi diskriminatorni v primerjavi z drugimi dejavnostmi,« je sklenila Suzana Srdič.
Foto: SHERPA
Utrinek iz slabe koronasmu-čarske sezone na Celjski koči
AKTUALNO
3
Jutri cepljenje maturantov
Zdravstveni domovi oziroma cepilna mesta po državi so v ponedeljek do 12. ure zbirali prijave maturantov za cepljenje proti covidu-19. V Zdravstvenem domu Celje je prijavljenih 112 maturantov. Te bodo, kot je načrtovano, cepili jutri. »Pri našem zdravstvenem domu so se prijavili maturantje iz Celja in bližnje okolice, ki imajo osebnega zdravnika v ZD Celje. Ostali maturantje, ki so iz drugih občin, pa so se prijavili za cepljenje v zdravstvenih domovih na svojih območjih. Dijake smo uvrstili na čakalni seznam, s SMS-sporočilom jim bomo sporočili uro cepljenja v dvorani Golovec,« pravi strokovni direktor ZD Celje Marko Drešček.
Znano je, da je vlada v prenovljeni nacionalni strategiji cepljenja proti covidu-19 maturante uvrstila med prednostne skupine, da ne bi bili zaradi možnosti okužbe s koronavirusom še dodatno v stresu in bi se lahko v miru pripravljali na zrelostni izpit. Mladoletne maturante bodo cepili s cepivom Pfizer, polnoletne s cepivom Astra Zeneca.
Maturante so dodali k prednostni skupini za cepljenje zlasti s sociološkega stališča, ker je matura v življenju zelo pomemben dogodek in je smiselno, da je dijak v tem času osredotočen na maturo in ne na to, kako jo bo opravljal ob morebitni okužbi ali karanteni. Po zadnjih podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki še niso dokončni, bo poklicno in splošno maturo v letošnjem šolskem letu opravljalo malo manj kot 17 tisoč dijakov.	BA, LŽ, SŠol
Epidemiološka situacija se umirja, toda ...
Število covidnih bolnikov v bolnišnici raste
Epidemiološka situacija se v državi nekoliko umirja, a se kljub temu še vedno ne znižuje število hospita-liziranih covidnih bolnikov v Splošni bolnišnici Celje. Zaenkrat bolnišnično oskrbo potrebuje 109 oseb, kar pomeni, da se število hospitaliziranih v Celju zvišuje. Enako je s številom bolnikov, ki potrebujejo intenzivno terapijo, teh je 21. Od sredine septembra lani do danes je v celjski bolnišnici umrlo 432 covidnih bolnikov.
SIMONA ŠOLINIČ
Po predvidevanjih naj bi se število hospitaliziranih bolni-
kov začelo zniževati čez teden dni. Takrat naj bi se tudi
v bolnišnicah pokazali učinki minulega zaprtja države. V celjski bolnišnici so morali v zadnjem mesecu ponovno urediti dodatna covidna oddelka in povečati število intenzivnih bolniških postelj. »Bolnike s covidom-19 tako spet zdravimo na treh navadnih covidnih bolnišničnih oddelkih, kjer lahko zagotovimo 88 navadnih bolniških postelj, ter na covidni intenzivi, na kateri je tako za rdečo kot sivo cono zagotovljenih 22 bolniških
postelj,« pravijo v bolnišnici. Te številke kažejo, da v Celju - glede na trenutno število hospitaliziranih - zmogljivosti že presegajo.
V intenzivni negi
mlajši od 20 let
»Starostna struktura ho-spitaliziranih bolnikov se je glede na drugi val epidemije nekoliko spremenila. Zaradi učinkov cepljenja je v bolnišnici manj starostnikov iz domov za starejše. Več kot polovica bolnikov tako na navadnih kot na intenzivnem bolnišničnem oddelku je starih od 60 do 80 let. Na navadnih covidnih oddelkih je največji delež bolnikov, starih od 70 do 80 let, na intenzivnem od-
delku pa od 60 do 70 let. Več kot četrtina bolnikov, hospitaliziranih na navadnih oddelkih, in petina hospitaliziranih v intenzivni negi je mlajših od 60 let. Intenzivno terapijo so v tem času potrebovali tudi zelo mladi bolniki, stari 18, 19 let,« so še dejali v bolnišnici. Tudi v Celju opažajo tvegana ravnanja posameznikov, ki se želijo namerno okužiti z novim koronavirusom: »V bolnišnicah zdravimo tudi številne ljudi, ki pred okužbo niso imeli drugih kroničnih bolezni, a vendar se je pri njih razvila težja oblika obolenja. Zato na vse naslavljamo prošnjo, naj še naprej spoštujejo priporočila in izvajajo preventivne ukrepe.«
Povečanje zmogljivosti, ki so namenjene covidnim bolnikom, je za celjsko bolnišnico pomenilo reorganizacijo ostalih dejavnosti. »Na covidne oddelke ter ostala covidna delovišča je namreč trenutno prerazporejenih že malo več kot 90 medicinskih sester oziroma približno 10 odstotkov vseh medicinskih sester, prav tako so na teh oddelkih tudi zdravniki z drugih oddelkov. Čeprav v največji možni meri sledimo navodilom ministrstva za zdravje in poskušamo ohraniti čim večji obseg ostalih zdravstvenih storitev, smo na nekaterih področjih kljub temu morali nekoliko zmanjšati programe,« pravijo v bolnišnici. Zaradi večanja števila intenzivnih postelj za covidne bolnike so tako morali zmanjšati program operacij, saj imajo omejeno število anestezijskih ekip in intenzivnih postelj za poope-rativno obravnavo kirurških bolnikov.
Foto:SBC
Minister o pomoč po
ŠENTJUR - »Pozeba je marsikje pustila velike posledice. Najbolj na udaru so zgodnje sorte breskev, češenj, marelic. Tudi jablane, hruške in jagodičevje so ponekod povsem prizadeti. Posledice bodo tudi pri vinogradništvu.« Tako je minuli petek dejal kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, ki se je v sklopu svojega obiska ustavil tudi v občini Šentjur.
Podgoršek je dejal, da je škoda v kmetijstvu zaradi pozebe trenutno ocenjena na 45 do 50 milijonov evrov, za dokončno oceno bo po njegovih besedah treba počakati še nekaj tednov. Povedal je, da se kmetijsko ministrstvo zavzema za sprejem interventnega zakona, s pomočjo katerega bo za zemljišča v državni lasti predlagalo del-
ukrepih za pozebi
ni ali celotni odpis zakupnine. Ministrstvo si prizadeva še za delni ali celotni odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na kmetijskih gospodarstvih. Na kmetijah, ki imajo dopolnilno dejavnost predelave sadja, naj bi bil omogočen večji dokup sadja iz ostalih slovenskih kmetij in na vinogradniških kmetijah večji dokup grozdja. Skladno s finančnimi možnostmi naj bi bila kmetijska gospodarstva upravičena tudi do finančne pomoči, in sicer do delnega povračila nastale škode. »Trenutno ocenjena škoda je primerljiva z letoma 2016 in 2017. V teh letih smo s pomočjo interventnega zakona kmetijstvu namenili približno 5 milijonov evrov. Tudi letos želimo kmetijam, ki so utrpele največjo škodo,
pomagati na ta način,« je povedal Podgoršek.
V sklopu svojega obiska se je ustavil na kmetiji Bevc iz Prevorja. Kmetija je na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Nato je obiskal podjetje Brečko Engineering v Jakobu pri Šentjurju, ki se ukvarja z ino-vativno kmetijsko tehniko z nizkimi izpusti dušika. Srečal se je z županom Občine Šentjur Markom Diacijem, s katerim je govoril o aktualnem stanju v kmetijstvu ter o izzivih, s katerimi se srečujejo v občini. Ogledal si je tudi Šolski center Šentjur, kjer ga je vodstvo seznanilo s stanjem na področju izobraževanja. Minister je nato obiskal gove-dorejsko kmetijo Ajderčan na Ponikvi, kjer se je z lastnikom kmetije, ki je tudi predsednik Zveze društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije, pogovarjal o delovanju kmetije in o načrtih omenjene zveze.
TS
Želimo vam prijetno praznovanje^^ dneva boja proti
in
praznika dela
TOR
industrijsko podjetje od 1851
Li
4
GOSPODARSTVO
Izgube, bojazen, da bo strokovni kader pobegnil drugam, čakanje na izdatnejšo finančno podporo države...
Sejmarji že štirinajst mesecev brez prihodkov
Agonija podjetij, ki sodijo v tako imenovano industrijo srečanj, se nadaljuje in poglablja. »Že štirinajst mesecev smo brez prihodkov,« opozarja Toni Laznik, direktor podjetja ICM, ki se ukvarja z organiziranjem sejmov. Laznik je tudi generalni sekretar nedavno ustanovljene zbornice industrije sejmov in srečanj, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije. Nova zbornica bo vlado poskušala prepričati, naj to dejavnost bolj izdatno podpre z denarjem. Uradnega odgovora na svoj poziv, v katerem opozarjajo na razmere v tej dejavnosti in predlagajo ukrepe, še niso dobili.
JANJA INTIHAR
Doslej se je v novo zbornico vključilo malo več kot petdeset podjetij, med njimi vse sejemske hiše, organizatorji drugih dogodkov ter družbe, ki so odvisne od sejmov. Zbornica je vladi, ki jo je takoj preusmerila na gospodarsko ministrstvo, predlagala več ukrepov za ublažitev krize. Med drugim predlaga enkratno pomoč podjetjem, ki so v zadnjem letu imela najmanj 70-odstotni izpad prihodkov, dvig omejitve pri pokrivanju stalnih stroškov, in sicer na 4 tisoč evrov na zaposlenega na mesec, denarno spodbudo za organizatorje koncertov in denarno podporo organizatorjem kongresov, pokrivanje stroškov organizatorjem prireditev, ki bi bile zaradi slabih epidemioloških razmer naknadno odpovedane ...
Kot poudarjajo v zbornici, je vlada doslej s subvencioniranjem čakanja na delo reševala delovna mesta, ne pa tudi podjetij. Če ne bo pomagala tudi tem, se zaposleni ne bodo imeli kam vrniti.
»Sejmi niso javni
shodi«
Toni Laznik pravi, da so se predstavniki zbornice doslej sestali le s predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Izrazili so pripravljenost za sodelovanje in reševanje naših težav, na naše predloge o zaščiti razstavljavcev in obiskovalcev niso imeli nobenih pripomb. Povsem drugače je z ministrstvom za gospodarstvo, ki smo ga že v začetku aprila prosili za sestanek, a na naš poziv ni niti odgovorilo. To
Ta fotografija je bila posneta na odprtju zadnjega »normalnega« Mosa, septembra 2019. V družbi Celjski sejem upajo, da jim bo to njihovo največjo sejemsko prireditev letos spet uspelo pripraviti. Vse bo jasno sredi poletja.
je res zelo ignorantsko,« je ogorčen Toni Laznik. Storitvena dejavnost ima zaradi pandemije koronavirusa ogromno škodo, najbolj so prizadeti sejmarji, pravi. »Sejemska dejavnost ni kot
druge storitvene dejavnosti, na primer gostinstvo, ki ga je po sprostitvi ukrepov mogoče takoj zagnati, ali hotelirstvo, kjer lahko hotele v zelo kratkem času pripravijo na ponovno odprtje.
Priprave na sejem namreč trajajo 12 do 16 mesecev, v treh mesecih jih je nemogoče organizirati.« Laznik ob tem poudarja, da sejmi niso javni shodi, ampak poslovni dogodki. »Na sejmiščih so
že nekaj časa cepilna mesta, kjer se gnete na stotine ljudi, v trgovskih središčih je gneča še večja. Sejmov, kjer bi se zbralo manj ljudi, poleg tega bi upoštevali vse predpise za varovanje zdravja, pa ne
iS? surovina
Podjetniki pozor!
Sprejeta je nova embalažna uredba, ki zavezuje vsa podjetja, ki prvič dajejo na slovenski trg embalirano blago, da se do konca meseca maja vključijo v embalažno shemo.
V 4. korakih do rešitve: www.embalažna-shema.si.
NAJ VAS NOVA ZAKONODAJA NE STISNE V KOT.
i m a

/
f
Hotel Slovenija je bil zgrajen med letoma 1936 in 1938 ter ima 64 sob in pet apartmajev. Zanimanja za najem je kar nekaj, saj stoji stavba ob zdraviliškem parku.
Bo hotel Slovenija dobil najemnika?
Stečajni upravitelj slatinske družbe RG Hotel, ki je bila v lasti Rusov Aleksandra Popova in Sergeja Bratusa, je v teh dneh končal zbiranje ponudb za najem hotela Slovenija, edino večje premoženje te družbe. To je bil že drugi poskus iskanja najemnika, koliko ponudb je prišlo, uradno še ni znano.
Družba RG Hotel je bankrotirala decembra lani, stečaj so predlagali zaposleni, ki so bili več mesecev brez plač. Ob stečaju je delo izgubilo dvajset ljudi. Hotel Slovenija je bil zaprt od marca 2020, vendar razlog za to ni bila samo pandemija koronavirusa. Družba RG Hotel, ki je v letih 2018 in 2019 ustvarila milijon evrov prihodkov, je namreč že dlje časa poslovala z izgubo in imela za več milijonov evrov dolgoročnih finančnih obveznosti. Kot je v svojem poročilu navedel stečajni upravitelj Valter Stepan,
je bila plačilno nesposobna že od leta 2016 in v času pred stečajem ni več poravnavala obveznosti do zaposlenih in do dobaviteljev.
Upniki so v stečaju prijavili za 4,6 milijona evrov terjatev, upravitelj jih je priznal 200 tisočakov manj. Največ terjatev, skupaj blizu 3,5 milijona evrov, sta prijavila lastnika družbe Aleksander Popov in Sergej Bratus. Upravitelj je njune terjatve opredelil kot podrejene, kar pomeni, da bodo poplačane šele potem, ko bodo plačane vse ostale nezavarovane terjatve.
Kdaj bo stečajni upravitelj začel prodajati hotel Slovenija, še ni znano, za začetek ga želi oddati v najem, da bi s tem znižal stroške upravljanja. Tržna vrednost hotela je ocenjena na nekaj manj kot 2,8 milijona evrov, likvidacijska pa na 2 milijona evrov.
JI, foto: arhiv NT (SHERPA)
GOSPODARSTVO
5
smemo organizirati. Zakaj so jih lahko v Italiji, Avstriji ali Španiji, je virus tam drugačen? V teh zgodbah je res veliko nelogičnosti.«
Generalni sekretar zbornice industrije sejmov in srečanj opozarja, da so sejmarji že 14 mesecev brez prihodkov. »Večina sejemskih hiš v Sloveniji deluje že več desetletij, kar pomeni, da že več desetletij državi plačujejo davke in prispevke. In kako nam zdaj pomaga država? Plačuje nadomestilo za čakanje na domu, a še to z zamikom. Druge države pomagajo svojim sejemskim hišam. V Nemčiji na primer malim podjetjem vrnejo 75 odstotkov izpada prometa, velikim podjetjem 70 odstotkov,« pravi Laznik.
Nikogar niso
odpustili
Toni Laznik se s sejemsko dejavnostjo ukvarja že več kot tri desetletja, od tega dvajset let s svojim podjetjem ICM, ki ima sedež v Grižah. Usmeril se je v specializirane sejme s področja visoke tehnologije, ki so namenjeni predvsem poslovni javnosti. Število razstavljavcev je odvisno od tujine, tuja podjetja se sejmov udeležujejo bodisi neposredno bodisi s svojimi predstavniki v Sloveniji. Za Icm so sejmi edini vir prihodkov. »Zadnji sejem, ki ga je organiziralo naše podjetje, je bil februarja lani IFAM, namenjen avtomatizaciji, robotiki, mehatroniki
in elektroniki. Ze takrat je bil opazen upad števila razstavljavcev, vendar se mi to ni zdelo pomembno. Nato je sredi marca prišla prepoved poslovanja in od takrat nismo ustvarili nobenih prihodkov. Kljub temu nikogar od petih zaposlenih nismo odpustili, saj gre za strokovnjake s posebnimi znanji.« Zdaj se boji, da bodo morda sami šli drugam. Težko je namreč visoko izobraženega človeka prikleniti na podjetje s 700 evri plače, kolikor znaša nadomestilo za čakanje na domu.
Laznik pravi, da je do zdaj pandemija zelo prizadela njihovo podjetje. Tudi za letos je jasno, da se tujci zaradi covida sejmov, tudi če bo kakšen, ne bodo udeležili. »Ne vemo, kaj bo prihodnje leto. Dogovarjamo se za sejme v februarju in oktobru, ampak smo glede na odzive razstavljavcev pesimistični. Poslovni stiki so že nekaj časa omejeni, podjetja ne gredo na teren in vse dogovore opravljajo po telefonu ali drugih komunikacijskih poteh. Naj navedem podatek: v Nemčiji so v letu 2019 zabeležili 192 milijonov neposrednih poslovnih stikov, lani le malo več kot 9 tisoč.«
V Celju letos samo
en sejem
Če bi bile razmere normalne, bi družba Celjski sejem letos pripravila devet sejmov, a je na njenem seznamu ostal le jesenski Mos.
Pred kratkim se je dokončno odločila, da Mednarodnega industrijskega sejma, ki ga sicer pripravi vsaki dve leti v aprilu, tokrat pa naj bi bil od 8. do 11. junija, letos ne bo. »Za sejem smo že dobili veliko prijav, bilo jih je za približno dve tretjini običajnega sejemskega prostora, vendar razstavljavcem nismo mogli zagotoviti, da sejem bo. Zato smo ga prestavili na naslednje leto,« pojasnjuje izvršni direktor Robert Otorepec. V družbi zdaj vse stavijo na Mos, za katerega bodo morali najkasneje do konca julija vedeti, ali bo ali ga ne bo. »Usoda Mosa, za katerega prijave že prihajajo, bo torej znana sredi poletja,« pravi Otorepec in optimistično napoveduje, da za prihodnje leto na celjskem sejmišču načrtujejo osem sejmov, od januarskega Agritecha do Eroticlanda v decembru.
Izgubljeno tudi leto
2021
Leta 2019 je imel Celjski sejem 4,47 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, lani le 1,13 milijona evrov, kar pomeni 75-odstotni upad. Predlani je ustvaril 90 tisoč evrov čistega dobička, lani 677 tisoč evrov čiste izgube. »Naredili smo vse, kar smo lahko, sprejeli smo vse potrebne ukrepe. Edino, kar nam je še ostalo, je, da zapremo podjetje,« pravi Otorepec. Morali so tudi odpuščati, tisti, ki so še ostali, so bili dlje časa doma na čakanju, zdaj imajo zaradi
priprav na Mos že nekaj časa 4-urni delavnik.
Družba Celjski sejem se je prav tako pridružila zbornici industrije sejmov in srečanj, Robert Otorepec je član njenega upravnega odbora. Tudi on je ogorčen, ker zbornica na svoj poziv še vedno ni dobila odgovora vlade. »Da bomo preživeli, nujno potrebujemo obsežnejšo pomoč države. Kar nam zdaj pomaga na primer pri plačevanju stalnih stroškov, je bolj simbolično. Celotni industriji srečanj bi tudi bilo treba omogočiti zavarovanje prireditev. Delamo, tržimo, potem pa moramo dogodek odpovedati. Če bi prireditve lahko zavarovali, bi nam v primeru odpovedi zavarovalnica pokrila vsaj stroške priprave. Le tako se bodo v prihodnje organizatorji sploh upali ponovno lotiti priprave dogodkov,« je prepričan Otorepec, ki ocenjuje, da je za celjske sejmarje izgubljeno tudi leto 2021. »Res si želim, da bi nam uspelo pripraviti vsaj Mos. Da bomo ponovno zagnali stroj in dobili vsaj malo upanja, da bo prihodnje leto boljše.«
»Treba bo zdržati«
Pandemija covida-19 je zaprla tudi vrata velenjskega podjetja Elgo Internacional, ki se že vrsto let ukvarja s postavljanjem sejemskih razstavnih prostorov in svojo dejavnost večinoma opravlja v tujini. Njegovi naročniki so mnoge znane svetovne kor-poracije, od domačih podje-
tij ima na seznamu Gorenje, Elan, Trimo, Skaza, Cetis in BSH, če naštejemo le nekatere. »Delati ne moremo že od lanskega marca. Nekateri napovedujejo, da bo takšno stanje trajalo še do septembra ali oktobra, vendar zagotovila, da bo od takrat spet dovoljeno organizirati sejme in druge dogodke, nihče ne more dati. Torej nam ne preostane drugega, kot da čakamo. Sami ne moremo ničesar spremeniti,« pravi direktor Gorazd Pušnik in dodaja, da je podjetje, odkar ne more delati, izgubilo približno 6 milijonov evrov prihodkov.
Elgo Internacional ima dvanajst redno zaposlenih, ki so že od lani doma na čakanju. »Odpuščali nismo, ne vem pa, kako bo v prihodnjih mesecih. Bo treba koga poslati na zavod za zaposlovanje, da bo podjetje lahko preživelo? Nadomestila, ki jih od države dobimo za zaposlene, so zelo skromna, zato je vsak mesec k njihovim plačam treba dodati še nekaj denarja, da lahko sploh preživijo. Stroški za plače in prispevke niso majhni,« pravi Pušnik. Kot še poudarja, so zaradi prepovedi organiziranja sejmov v velike težave zašli tudi njihovi podizvajalci, skupaj gre za približno 70 ljudi.
Elgo Internacional sodeluje s podjetji, ki se udeležujejo sejmov v tujini, na domačih sejmih ustvari samo kakšen odstotek prihodkov. Med drugim redno sodeluje na največjem svetovnem sejmu
zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov IFA v Berlinu ter na sejmu NWC v Barceloni, ki je največji dogodek v svetu mobilne telefonije. Za naročnike, med katerimi je tudi Huawei, pripravi tudi do 3 tisoč kvadratnih metrov velike razstavne prostore. Za lani je imel sklenjenih že več pogodb, a se je potem marca vse ustavilo. »Tudi če bi v drugi polovici leta sejme spet bilo dovoljeno organizirati, ne vem, če bi do konca leta sploh bilo mogoče kakšnega izvesti, saj priprave na takšne dogodke običajno trajajo več mesecev. Morda bo kakšen sejem v Avstriji, če se, seveda, razmere zaradi covida ne bodo zaostrile,« ocenjuje Pušnik.
Lani je podjetju uspelo dobiti nekaj poslov v Skandinaviji za naročnike, s katerimi sicer sodeluje pri pripravi sejemskih prostorov. Nekaj dela je imela tudi njegova mizarska delavnica, kjer poleg opreme za sejme po naročilu izdelujejo tudi trgovinsko in industrijsko pohištvo. »S tako zasluženim denarjem smo samo malo pokrpali naš proračun, preživljati na dolgi rok se samo s tem ne bi mogli. Vendar so na srečo kupci naših storitev močna in stabilna podjetja, marsikdo od njih je v teh pandemičnih časih celo povečal svoje prihodke. Ko bodo sejmi spet dovoljeni, bodo spet rabili naše storitve. Do takrat bo pač treba zdržati,« pravi Gorazd Pušnik.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Spletna delavnica: Oglaševanje na facebooku
in instacramu
41N11. MA] 2021
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Na seji mestnega sveta o rebalansu proračuna, Baški, direktorjih, zdravju
Ohranjanje socialne note in razvoja
Tokratna, 16. redna seja celjskega mestnega sveta je bila zaradi zaprtja javnega življenja za teden dni preložena. Osrednji del seje je predstavljal rebalans občinskega proračuna, ki ga je mestni svet obravnaval po hitrem postopku.
ROBERT GORJANC
Mestni svet je brez razprave sprejel rebalans občinskega proračuna za leto 2021, ki je bil sprejet že konec leta 2019, torej še pred epidemi-
Z zadnje seje celjskega mestnega sveta
jo. Od takrat so se mnoge okoliščine spremenile, zato je bilo treba spremeniti nekatere proračunske postavke. V rebalansu je predvidenih
69,5 milijona evrov prihodkov, 8,2 milijona več, ter 73,5 milijona evrov odhodkov, kar pomeni 9,5 milijona evrov več kot v prvotnem proračunu. V rebalans so vključena tudi sredstva, ki so predvidena kot pomoč za premostitev posledic epidemije. Prenovljen proračun je tudi investicijsko naravnan, čeprav novih večjih projektov ne predvideva, ampak pred-
vsem zagotavlja sredstva za nadaljevanje že začetih ali sprejetih investicij. Zanje bo namenjenih skupno 26,7 milijona evrov ali približno sedem milijonov evrov več.
Gre za dodaten denar za investicijo v izgradnjo prizidka osnovni šoli Hudinja, ki lani zaradi epidemije koronavirusa ni bila izvedena, za sredstva za kulturo, ureditve v Celjskem domu, izgradnjo kanalizacijskega omrežja, mreže kolesarskih poti, v projekt upravljanja mobilnosti, obnovo nekdanje Srednje ekonomske šole ipd.
Dosedanjim direktorjem potrdili nov mandat
Seja se je sicer začela s kadrovskimi zadevami, v okviru katerih so svetniki potrdili imenovanje Janka Požežnika za nov petletni mandat na mestu direktorja Poklicne gasilske enote Celje in imenovanje dr. Tončka Kregarja za direktorja Muzeja novejše zgodovine Celje. Prav tako je mestni svet izdal soglasje za imenovanje mag. Alenke Obrul za nov štiriletni mandat na mestu direktorice Zdravstvenega doma Celje.
Več denarja za
Baško
Mestni svet je izglasoval tudi dokapitalizacijo za Celjski dom v Baški, in sicer v višini 90 tisoč evrov, kar je več kot minula leta. Mijo Zorko, direktor družbe Celeia, ki upravlja Celjski dom v Baški se je zahvalil mestnemu svetu za povišano dokapitalizacijo in izrazil upanje, da bo ta denar res lahko porabljen za obnovo stavbe in da bodo izboljšave najbolj občutili otroci. »Zaradi epidemioloških razmer je bil program letovanja otrok v zdravstvenih in socialnih kolonijah ter šol v naravi najprej prestavljen, potem smo ga morali v celoti odpovedati. Tudi letošnje izvajanje javne službe je pod velikim vprašajem, vse bo odvisno od epidemiološke slike in ukrepov hrvaških oblasti, že zdaj je najbrž jasno, da načrtovanega programa v celoti ne bo mogoče uresničiti,« je povedal Mijo Zorko.
Mestna občina Celje je v proračunu za izvajanje javne službe letovanja otrok letos na-
menila malo več kot 158 tisoč evrov. Prvi kriterij za izvedbo letovanj bo, kot je poudaril celjski župan Bojan Šrot, zagotovitev varnosti za udeležence.
Boljša zdravstvena
slika
Svetniki so se seznanili tudi z rezultati raziskave o zdravju v občini, ki jo pripravlja NIJZ. Iz podatkov, ki sta jih predstavili Nuša Konec Juričič in Anja Strmšek, je bilo mogoče razbrati, da se zdravstveno stanje prebivalcev Celja na splošno izboljšuje in da se je v zadnjih letih zmanjšala stopnja tveganja za nastanek rakavih obolenj. Ob tem smo tudi slišali, da se duševne stiske v času epidemije povečujejo.
Predstavljen je bil še podatek, da je bilo v MOC doslej več kot 5.400 primerov okužbe s koronavirusom, kar predstavlja 11 odstotkov prebivalcev, in da je bilo v Savinjski regiji z dvema odmerkoma cepiva proti covidu-19 cepljenih 5,4 odstotka prebivalcev.
Foto: SHERPA
Sto tisoč tulipanov za jubilej
CELJE - Letos mineva 25 let od ustanovitve celjskih javnih podjetij Simbio, Vodovod--kanalizacija in Energetika Celje. V podjetjih, ki si prizadevajo za zeleno Celjsko, so se odločili, da bodo jubilej obeležili na trajnosten način, z več kot sto tisoč tulipani, katerih čebulnice so posadili že jeseni lani. V teh dneh so tulipani zacveteli in polepšali bivanje prebivalcem ter obiskovalcem Celja.
Gre za različne sorte, od zgodnjih do poznih, zato slavljenci upajo, da bodo ti znanilci pomladi s svojo barvitostjo čim dlje navduševali uporabnike storitev teh javnih podjetij. Podobno trajnostno so pred petimi leti obeležili 20. obletnico, ko so poskrbeli za ureditev krožišč ob vpadnicah v Celje. Tulipani so posejani na 1.200 kvadratnih metrih zelenih pasov na Mariborski cesti pri Merkurju in Planetu Tuš, na Kidričevi cesti (od križišča proti Tehnopolisu) ter v Medlo-gu (zeleni pas pri križišču pred Levcem proti OMV).
»Vsem trem javnim podjetjem je skupna skrb za zdravo in čisto okolje. Ogromno energije je bilo v zadnjih 25 letih vložene v to, da imamo danes najsodobnejši center za ravnanje z odpadki v Sloveniji, čistejši zrak in edino toplarno za komunalne odpadke ter tudi eno najbolj kakovostnih pitnih vod v državi,« je ob jubileju zapisala mag. Helena Kojnik, predstavnica za
odnose z javnostmi vseh treh javnih podjetij.
Velik prispevek k
čistejšemu okolju
Simbio danes zaposluje 225 ljudi, ki skrbijo za reden odvoz 40 tisoč ton odpadkov letno iz 12 občin, kjer prebiva 127 tisoč ljudi. V prvem slovenskem regionalnem centru za ravnanje z odpadki - Rcero Celje - z najsodobnejšo tehnologijo obdelujejo odpadke za četrtino slovenskih občin. Praznijo 65 tisoč zabojnikov za embalažo, biološke odpadke in mešane komunalne ter zabojnike na ekoloških otokih. Upravljajo tudi sedem zbirnih centrov za odpadke. Delež ločeno zbranih odpadkov, ki gre v nadaljnjo snovno predelavo, znaša več kot polovico,
odloženih je le še približno 10 odstotkov odpadkov.
V Vodovodu-kanalizaciji
92 zaposlenih upravlja 905 km vodovodnega in 322 km kanalizacijskega omrežja. Za zagotavljanje zdravstveno ustrezne in kakovostne pitne vode je v omrežju zgrajenih skupno 215 vodooskrbnih objektov, med katerimi je sedem vodarn. Za čiščenje odpadne vode skrbijo s 5 čistilnimi napravami. Na javni vodovodni sistem je priključenih 94,9 odstotka prebivalcev območja Mestne občine Celje, Vojnik, Dobrna in Štore, kjer podjetje izvaja javno službo. Na območjih poselitve (aglomeracijah), ki morajo biti opremljena s kanalizacijo, je priključenih na kanalizacijo 90,5 odstotka prebivalcev.
Energetika Celje z oskrbo z okolju prijazno toplotno energijo in zemeljskim plinom skrbi za več kot 15 tisoč oziroma 75 odstotkov gospodinjstev v celjski občini. Upravlja prvo toplarno za komunalne odpadke v Sloveniji - Toplarno Celje, kjer iz 30 tisoč ton obdelanih nereciklabilnih odpadkov in blata letno proizvedejo 30 tisoč MWh toplotne energije in sedem tisoč MWh električne energije. Energetika upravlja tudi polnilnico za stisnjen zemeljski plin (CNG) v Celju. Zaposluje 71 ljudi.
Kot kažejo primerjalne analize, so za občane cene komunalnih storitev celjskih javnih podjetij med najnižjimi v Sloveniji.
RG
Braslovčani so letos zbrali 45 kubičnih metrov odpadkov, med katerimi so prevladovale plastika in pločevinke. Foto: TT
Največ plastenk in pločevink
BRASLOVČE - Občina in turistično društvo sta čiščenje okolja letos razpotegnila na več dni. Društva in posamezniki so v dogovoru s koordinatorjema akcije občino čistili med 27. marcem in 17. aprilom.
Sodelovalo je 162 občanov, ki so zbrali 45 kubičnih metrov odpadkov, med katerimi so prevladovale plastika in pločevinke. Zbrane odpadke so odložili na za to posebej določena zbirna mesta ali so jih odpeljali v center za ločeno zbiranje odpadkov na Žovnek. Na žalost, kot ugotavljalo nekateri udeleženci, so tudi letos naleteli na nova črna odlagališča odpadkov, napolnjena z gumami, gradbenim in drugim materialom, ki ne sodi v naravo. A jih je manj kot pred leti.	ŠO
novi tednik
Vedm г илшој I
IZ NAŠIH KRAJEV
7
V občini si želijo, da bi podjetje Panles do jeseni letos pridobilo vsa dovoljenja za gradnjo oskrbovanih stanovanj in da bi se za nakup šestih enot odločil stanovanjski slad. Gradnja naj bi bila končana do jeseni 2022. (Foto: Občina Rogaška Slatina)
ROGAŠKA SLATINA - Največja naložba tega mandata namenjena starejšim
Oskrbovana stanovanja do jeseni 2022
Stavba s 24 oskrbovanimi stanovanji naj bi do jeseni prihodnje leto zrasla na mestu, kjer trenutno stoji stara glasbena šola. Občina bo največjo naložbo v tem mandatu, vredno 2,6 milijona evrov, uresničila v sodelovanju z zasebnim investitorjem. Upa tudi na sodelovanje z republiškim stanovanjskim skladom, ki bo končno odločitev sprejel, ko bo investitor pridobil gradbeno dovoljenje.
TINA STRMCNIK
Občina je zemljišče v središču Rogaške Slatine, na križišču Kidričeve in Strme ulice, kupila že leta 2014, da bi tam lahko zgradila kakšno javno stavbo. Spomnimo, da je bila tam med drugim predvidena gradnja Razglednega stolpa Kristal, ki ga želi zdaj občina zgraditi na območju nekdanjega mizarstva. Župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič meni, da gre za privlačno zemljišče, saj so v neposredni bližini parkovne površine, sprehajalne poti, trgovine, lekarna in ostale javne storitve. V neposredni bližini je občina že uredila povozno kroži-šče in preuredila križišče v cesto Kozara, ki je bila problematična glede prometne varnosti.
140 let stara stavba, ki je bila pred leti na pobudo občana vpisana v register kulturne dediščine kot »dediščina priporočilno« in v kateri
je bil nekoč hotel, kasneje pa glasbena šola, bo porušena. Na njenem mestu bo zrasla novogradnja. Najprej je občina 15 do 20 oskrbovanih stanovanj želela zgraditi v sodelovanju z nepremičninskim skladom. Slednji se ni odločil za sodelovanje, zato je občina nekoliko spremenila idejno zasnovo, povečala število predvidenih stanovanj v stavbi in za partnerja na razpisu izbrala slatinsko podjetje Panles, ki se zadnjih 30 let ukvarja z mizarstvom in gradbeništvom.
Kaj vse je
predvideno?
Celotna naložba je vredna 2,6 milijona evrov. Polovico potrebnega denarja, 1,3 milijona evrov, bosta zagotovila občina in stanovanjski sklad. Polovico denarja bo zagotovil zasebni investitor, ki je od občine za približno 266 tisoč evrov odkupil tudi zemljišče.
V skladu z razmerjem vlaganj bo urejeno tudi lastništvo novogradnje. S polovico stanovanj bo upravljala občina (od tega jih bo šest v občinski lasti, lastnik šestih enot naj bi postal stanovanjski sklad). Za njihovo dodelitev bo objavila javni razpis v skladu s posebnim pravilnikom. 12 stanovanj bo v lasti podjetja Panles. Direktor omenjenega podjetja Robert Pažon je dejal, da bodo ta stanovanja na voljo bodisi za odkup bodisi za najem. Odločitev bo odvisna glede na razmere na nepremičninskem trgu. Slatinski župan si želi, da bi bile tudi te enote namenjene oskrbovanim stanovanjem. Poudaril je, da občina s proračunskim denarjem glede na vse ostale potrebe takšnega projekta ne zmore plačati sama. Zato ga veseli, da bo s pomočjo zasebnega denarja uspela zadostiti javnemu interesu.
Stanovanja bodo velika od 28 do 56 kvadratnih metrov in bodo namenjena bivanju ene ali dveh oseb, starejših od 65 let. Oskrbo bo stanovalcem najverjetneje omogočal Pegazov dom iz Rogaške Slatine. Poleg tega bo v stavbi, ki bo imela štiri nadstropja, tudi večnamenski prostor, namenjen druženju starejših in sodelovanju z lokalnimi društvi. Vsako stanovanje
bo imelo na voljo en parkirni prostor. Urejena bosta še fitnes na prostem ter en prostor za druženje v okviru zunanjih zelenih površin.
Leto gradnje
stanovanj
Sicer je Kidrič letošnje leto v Občini Rogaška Slatina označil kot leto gradnje stanovanj. V Spodnji Kostrivnici naj bi bilo do začetka julija na voljo deset neprofitnih stanovanj, kjer občina prav tako sodeluje s stanovanjskim skladom. Občina je jeseni lani že izvedla javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj, na katerega se je prijavilo 20 upravičencev. Sedem prosilcev je že prejelo ključe tovrstnih stanovanj v občinski lasti. Deset upravičencev se bo lahko vselilo v nova stanovanja v Spodnji Kostrivnici. »Tudi preostalim trem prosilcem bomo lahko zagotovili ne-profitna stanovanja v sklopu obstoječega občinskega stanovanjskega nabora. Sredi leta bomo tako izpolnili vse potrebe po neprofitnih najemnih stanovanjih v naši občini glede na nedavni razpis,« je povedal župan. Poleg tega se v Rogaški Slatini povečuje tudi število tržnih stanovanj. 20 takšnih stanovanj v Prvomajski ulici gradita podjetji Gic gradnje in Gradnje Jager.
Varneje proti Ponikvi
ŠENTJUR - Od meje med krajevnima skupnostma Dra-mlje in Ponikva do Slatine bodo v naslednjih dneh brneli stroji. Občina je namreč z izvajalcem del podpisala pogodbo za obnovo 1,4 kilometra dolgega odseka te lokalne ceste.
Sicer asfaltirana cesta je dotrajana in močno poškodovana, zato vožnja tam ni varna. Bankine prerašča trava, na njih zastaja voda. Občina želi z obnovo izboljšati prometno varnost,
zagotoviti boljšo pretočnost in prispevati h kakovosti bivanja krajanov ter drugih uporabnikov ceste. Vozna površina bo po obnovi široka štiri metre, poskrbljeno bo za odvajanje meteornih voda, bankine bodo urejene. Cesto bo obnovilo podjetje Gaal. Pogodbena vrednost del, ki naj bi bila končana do konca letošnjega junija, znaša 377 tisoč evrov (brez DDV).
TS
Center za promocijo vin
PODČETRTEK - Župan Peter Misja je s podjetjem Ges podpisal pogodbo o ureditvi Centra za promocijo vin, kulture in turizma na Banovini v Virštanju. Z ureditvijo omenjene stavbe v občinski lasti želi občina prispevati k razvoju kraja in zagotoviti še dodatno turistično ponudbo.
Občina Podčetrtek je projekt skupaj s Gospodarskim interesnim združenjem Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje ter Društvom vinogradnikov Virštanj Kozjansko uspešno prijavila na razpis in zanj pridobila evropsko sofinanciranje. Kletni prostor bo preurejen v vinsko klet in vinoteko, kjer bodo predstavitve in degustacije vin. Vi-noteka bo hkrati zasnovana kot prodajalna vin in drugih lokalnih izdelkov. V nadstropju bo urejen večnamenski prostor, kamor želi občina kasneje namestiti sodobno elektronsko in multimedijsko opremo. Projekt predvideva tudi vzpostavitev spletnega mesta, ki bo omogočalo prodajo lokalno pridelanih vin. Obnova Banovine, ki je ocenjena na približno 210 tisoč evrov, od tega bo sto tisočakov prispeval Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, naj bi bila zaključena do 10. julija.	TS
Krilati konj je trenutno umaknjen s Pegazove ploščadi. (Foto: Občina Rogaška Slatina)
Pegaza obvarovali pred padcem
ROGAŠKA SLATINA - Kip Pegaza, ki ga je izdelal akademski kipar in slikar Vasilije Ćetković - Vasko, je trenutno umaknjen s Pegazove ploščadi, pod katero je vzidana struga tamkajšnjega potoka. Občina je namreč zaznala premike na ploščadi. Dan po umiku kipa se je strop pod ploščadjo deloma porušil.
Tega, kdaj je bil strop nad strugo potoka zgrajen, v občini Rogaška Slatina ne vedo. Občina je kip krilatega konja, ki je simbol Rogaške Slatine, na ploščad postavila leta 2008. Ob zaznanih premikih so kip iz previdnosti prestavili v zaprt prostor. Izvajalci so odstranili dotrajan del stropa, območje so si ogledali strokovnjaki. Po besedah župana mag. Branka Kidriča so ugotovili, da so dno in stene stabilni, zato bo treba najverjetneje obnoviti le vrh obodnih sten in namestiti nove montažne plošče. Na ploščad bodo deloma položili obstoječ tlak, del granitnih kock in betonskih plošč bo nov. Nov bo tudi podstavek za kip, kamor bodo namestili tudi plošče, ki jih je občina pridobila po prireditvi Entente Florale iz leta 2011. Občina je o obnovi obvestila vse, ki morajo biti obveščeni o delih, saj pod ploščadjo vodi precej napeljav. Ob obnovi bo občina še nekoliko posodobila ploščad. Kdaj bo kip spet stal na svojem mestu, je po besedah župana težko napovedati. »Ploščad želimo obnoviti čim prej, najkasneje pa vsaj do občinskega praznika. Najprej potrebujemo projektno dokumentacijo in oceno vrednosti del. Ker je bila obnova nepredvidena, moramo zanjo zagotoviti potreben denar.«	TS
novi tednik
lio cehe
8
IZ NAŠIH KRAJEV
ŠENTJUR - Kako postati član Ribiške družine Voglajna?
^	■	■	■■■	■■	Ii	i
Spremenjeni pogoji jezijo ribice
Ukvarjanje z ribolovom ne pomeni zgolj lovljenja rib, ampak je dejavnost v društvu raznolika in obveznosti so številne. To tudi ni ravno poceni konjiček, saj je treba plačati letno članarino, ki lahko znaša več kot sto evrov (del tega dobi Ribiška zveza Slovenije). To plačilo še ne omogoča ribolova. Dovolilnico zanj je treba kupiti posebej. Ob tem morajo člani s svojim delom prispevati k izvajanju nalog RD. Vsako leto morajo opraviti določeno število delovnih ur (15 do 20 ur v povprečju, odvisno od RD). Običajno je tako, da morajo te ure tisti, ki jih ne opravijo, plačati (10 evrov za uro) naslednje leto pri nakupu ribiške dovolilnice. V RD Voglajna je upravni odbor na dopisni seji februarja letos določil drugačno pravilo za vse, ki se nameravajo včlaniti. Ti morajo vnaprej plačati 150 evrov za 15 delovnih ur.
Slivniško jezero
TATJANA CVIRN
Če bodo te ure opravili, jim bo RD denar vrnila do konca leta, sicer bo obdržala celoten znesek oziroma del tega glede na število opravljenih ur. Ker je že vse, kar prinaša članstvo v RD, za marsikoga kar precejšnja finančna in prostočasna obveznost, so bili tisti, ki so se želeli v minulih dneh včlaniti v RD Voglajna, začudeni in neprijetno presenečeni. Ob tem nekateri menijo, da ne gre le za način reševanja neopravlja-nja delovne obveznosti, ki se je nekateri resda izogibajo na različne načine (oproščeni so je le invalidi in starejši od 65 let), ampak da je v ozadju boj za ohranitev vodilnih položajev v RD Voglajna.
Sporno zaračunavanje
Da je nov način sprejemanja članov v RD sporen, pravijo prizadeti ribiči. Po njihovem ni mogoče kar tako spreminjati pravil, ki veljajo in so zapisana v statutu in aktih RD. Menijo, da so sedaj novi in stari člani v neenakopravnem položaju, saj pogoji niso za vse enaki. Novost naj ne bi bilo le plačilo 150 evrov na račun delovnih ur, ampak je nova tudi prošnja z navedbo razloga, zakaj se želi nekdo včlaniti v RD. Če je bil kdo nekoč že član RD Vo-glajna, naj bi podpisal izjavo, da vmes ni bil v nobeni drugi RD oziroma naj bi priložil izpisnico iz druge RD. Takšna izjava, ki poleg tega sploh nima videza uradnega dokumenta,
je po besedah ribičev, ki so o tem pridobili mnenje pravnika, nezakonita. Problem je tudi kasnejše vračanje denarja na račune članov. Med drugim to lahko vpliva na možnosti pridobitve različnih socialnih transferjev, opozarjajo. Težave z neopravljanjem delovnih ur se po njegovem da rešiti z obračunom teh ur v naslednjem letu pri nakupu ribiške dovolilnice, kar izvajajo drugod.
Prepričani so, da RD Voglajna z vsemi temi novostmi odvrača nove člane, ki bi lahko na letošnjih volitvah novega vodstva podprli nove kandidate.
Onemogočili bi izigravanje
Zakaj takšen ukrep in kaj želijo z njim doseči, smo vprašali predsednika UO RD Voglajna Ivana Ramšak. Pojasnil je, da se RD Voglajna, ki gospodari s Slivniškim jezerom in porečjem Voglajne, srečuje z največjim pritiskom za včlanitev novih članov med RD v regiji, kar naj bi bila posledica uspešnosti dela in odličnega gospodarjenja z ribiškim okolišem ter privlačnosti Slivniškega jezera. Po njegovem mnenju lahko pridobi status člana vsak in doslej v RD niso še nikogar odklonili in tudi dvojnega članstva ne onemogočajo, vsak je lahko član še drugih RD. Kot navaja v pisni izjavi Ramšak, se zadnja leta pojavlja med kandidati vedno več tistih, ki bi se včlanili zgolj zaradi ribolova. »Ob vpisu poravnajo članske
prispevke, ob zaključku poslovnega leta pa ne podaljšajo članstva oziroma izstopijo iz naše organizacije in se ponovno včlanijo med letom ali po preteku enega leta ter se tako izognejo opravljanju delovne obveznosti oziroma plačilu nadomestila za neopravljene ure.« Da bi to preprečili, je upravni odbor sprejel sklep, da se 15 delovnih ur novim članom zaračuna že ob včlanitvi in se jim denar nato vrne, če delo opravijo. Po mnenju Ram-šaka takšen ukrep ne pomeni neenakopravne obravnave članov, ampak ravno obratno. »Z uresničevanjem omenjenega sklepa izenačujemo pravice in dolžnosti vseh, ki smo včlanjeni v RD Voglajna. Poskušamo pa nekaterim posameznikom preprečiti, da bi svoje dolžnosti prenašali v breme vseh ostalih, medtem ko bi vse pravice ribolova dnevno izkoriščali.« Po njegovem mnenju sta podpis izjave, da kandidat ni bil član druge RD, oziroma predložitev izpisnice iz prejšnje RD del administrativnega protokola, ki je predpisan za vse RD. »To ne zagotavlja poravnave zapadlih dolgov tistih, ki se zaradi osebnih interesov selijo iz ene
družine v drugo,« še opozarja Ramšak in dodaja, da so zaradi novosti verjetno nezadovoljni tisti, ki izkoriščajo ribolov in ribištvo za osebne dobrobiti, medtem ko za varstvo narave, pripadnost RD in razvoj ribištva ne želijo slišati. Povezave celotne zgodbe z bližnjimi volitvami v RD Ramšak ni komentiral.
Celje: brez večjih težav
Kako je to urejeno v RD Celje, smo vprašali njenega predsednika Štefana Zidanška. Tudi v Celju morajo člani RD opraviti 15 ur delovnih obveznosti. Če ima kdo zdravniško potrdilo, je oproščen določene delovne akcije, sicer mora do 60. leta vsak član opravljati te ure ali plačati zanje. Nekakšen obračun obveznosti opravijo takrat, ko hoče član RD kupiti ribolovno karto. Sicer pa Zidanšek pravi, da sistem, ki so ga vzpostavili, deluje: »Če se hoče kdo izpisati, ne more dobiti izpisnice, če ima dolg v RD, druga družina pa ga brez izpisnice tudi ne more sprejeti. Tako smo se dogovorili na ravni ribiških družin celjskega območja.« Če se člani izogiba-
jo plačilu ali delu, ne dobijo ribolovnih kart naslednje leto. »Večjih težav pri tem nimamo,« pravi Zidanšek in ob tem priznava, da je težko iztožiti dolg, če pride do njega.
Ribiška zveza Slovenije v prakse RD ne posega, saj, kot je zapisal sekretar mag. Igor Miličić, so družine samostojne. »Obstaja različna praksa reševanja problematike plačevanja neopravljenih delovnih ur. Kolikor nam je znano, imajo nekatere RD problem ure-
jen na ta način, da mora ribič, preden prevzame dovolilnico za novo ribolovno sezono, denarno poravnati obveznosti, če ni opravil vseh zahtevanih delovnih ur. Ostale RD problem neopravljenih delovnih ur rešujejo na drugačne načine.« Poudaril je, da člani RD nimajo samo pravic (ribolov), ampak tudi dolžnosti - opravljanje delovnih ur. Vsak pa je lahko član več ribiških družin.
Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA)
Še v nadomestnih prostorih
ŠENTJUR - Občina izbira projektanta, ki bo pripravil projektno dokumentacijo za obnovo Podružnične osnovne šole Kalobje. Ko bo izdelan projekt obnove, bo znano, kaj vse je treba postoriti v stavbi. Pouk za učence je medtem nemoteno organiziran v pritličju stavbe.
Občina je pred časom od Zavoda za gradbeništvo Slovenije že pridobila strokovno poročilo glede stanja stavbe podružnične šole. Zavod je ocenil, da je stavba v delu, kjer imajo učenci zdaj pouk, povsem varna. Otroci vrtčevske enote Kalobje v tem času ostajajo v prostorih tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva. Iz občine so sporočili, da izvajajo vse potrebne postopke, da bi stavbo lahko obnovili v času poletnih šolskih počitnic.	TS
PONOSNI NA VELIKE ZMAGE
Zavezani vrednotam in ciljem osvobodilnega boja ter delavskega gibanja, da bo 21. stoletje po meri ljudi. Pravično in svobodno.
Klub svetnikov SD Celje čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in 1. maju, mednarodnem prazniku dela.
INFORMACIJE
9
Г HAGER
-I—
SLOVENSKO
DRUŽINSKO PODJETJE
JAGER CENTER CELJE
Delovni čas: PON-PET: 7:00-20:00 SOBOTA: 7:00-19:00 NEDELJA: ZAPRTO
_mm

TRADICIJE
ŽIVILA
garantirano
NAJCENEJŠE
TEHNIKA
TEKSTIL
UGODNA PIKNIK PONUDBA!
UGODNA PIKNIK PONUDBA!
/
ssbä
SB»
SVEŽI CEVAPCICI
Pripravljeni v naši mesnici Postrežno
1 kg
ZAR NA OGUE COMPACT KEHLE E-57
Premer rešetke: 57 cm
PAPRIKA V SMETANI
400 g

I Шм 049
4	eur

■PfšP»
FIT NABODALCA
Perutnina Ptuj 400 g
(katun
^AVNiČKISIR^iii
TRAVNICKI BELI SIR
Krav; 800
329
f EUR
SVINJSKO PLEČE
Postrežno
Jagros d.o.o., Prvomajska ulica 29,3250 Rogaška Slatina | www.trgovinejager.com
10
KULTURA
Razstava fotografij Josipa Pelikana pred Muzejem novejše zgodovine Celje
Avtorici razstave Fotoaparat in vojna dr. Monika Kokalj Kočevar in Katarina Jurjavčič
Razstava fotografij Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Josipa Pelikana
Vojna vihra v objektivu
Tretja vsebina, ki zaokroža ta razstavni projekt, je nova knjiga dr. Aleša Marđetka z naslovom Trdnjava na jugu tretjega rajha - Celje med okupacijo 1941-1945. »Gre za doslej najbolj obširno sintezo, v kateri so zbrani vse dosedanje vedenje o dogajanju med drugo svetovno vojno in neposredno po njej ter še nova spoznanja in podatki, ki jih je avtor zbral v okviru svojega doktorskega študija,« je knjigi na pot povedal Tonček Kregar.
Ob ponovnem odprtju muzejev, po končanem »lockdownu«, je v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled gostujoča razstava Fotoaparat in vojna: fotografije druge svetovne vojne iz zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije. V MNZC so razstavo obogatili s fotografijami mojstra Josipa Pelikana o vojni vihri v v tistem času v Celju.
ROBERT GORJANC
Kot je povedal dr. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje, je bila gostujoča razstava MNZS predvidena za postavitev že v minulem letu, a te namere zaradi epidemije koronavirusa v muzeju niso mogli uresničiti. »Ker letos mineva 80-le-tnica od začetka okupacije v Sloveniji, smo postavitev te razstave povezali s tem jubilejem. Gre za izjemen izbor fotografij iz obdobja 19411945, med katerimi so tudi fotografije, ki so jih posnele
bodisi kolaborantske bodisi okupacijske enote. Torej gre za vpogled v vojno z različnih perspektiv in predvsem za veliko doslej manj znanih fotografij.«
Fotografije vojnega
vsakdana
Razstava fotografij druge svetovne vojne iz zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije je zasnovana tematsko, a se drži tudi časovnega okvira.
»Da bi presegli časovno dimenzijo, smo se odloči-
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
ODPRT 4
TOREK-SOBOTA 10.00-16.00
li za nujnost poudarjanja osrednjega motiva, ki smo ga iskali med posnetki vseh vojskujočih strani. Prav tako smo skušali, ne glede na siceršnjo številčno zastopanost fotografskega gradiva v našem arhivu, držati približno ravnotežje vseh v konflikt vpetih strani. Fotografski izbor se tako ne ustavlja pri osrednjih političnih in vojaških prelomih, večjo pozornost posveča dogodkom vojnega vsakdana, ob čemer ne zapostavlja življenja civilnega prebivalstva v mestih in na podeželju. Pri izboru smo se posvetili tudi iskanju likovno ali estetsko preseženih motivov, ki zaradi omenjene specifičnosti prekašajo dokumentarno vrednost fotografije. Na razstavi so te fotografije izpostavljene v paspartujih,« sta o fotografskem gradivu, ki je na ogled,
povedali dr. Monika Kokalj Kočevar in Katarina Jurjav-čič, kustosinji v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, ki sta razstavo ustvarjali z dr. Miklavžem Komeljem.
V Celju je na ogled postavljenih približno sto fotografij, s čimer je skoraj nemoteno ohranjen tok razstave, ki je bila prvotno na ogled v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani preteklo leto od marca 2020. »Naš muzej hrani približno 165 tisoč enot gradiva iz časa druge svetovne vojne, med fotografijami prevladuje predvsem partizanski odporniški fond, nastal v sklopu dveh fotosek-cij. Življenje pod različnimi okupacijskimi oblastmi so zabeležili tako fotoreporterji okupacijskih enot kot fotografi, ki so delovali v sklopu novoorganiziranih političnih organizacij. Med gradivom
domobranskih formacij najdemo tudi nekaj markantnih fotografij, ki nam z barvo odkrivajo še drugo razsežnost na sicer večinsko črno-belih vojnih posnetkih. Na razstavi smo prikazali dela približno 150 fotografov, ki so bili tako poklicni fotografi kot amaterji, njihova nekatera dela so že zelo znana, druge podobe so takšne, ki jih v sklopu razstav druge svetovne vojne nismo vajeni,« sta o razstavi še dejali avtorici.
Ob razstavi je izšel bogat katalog. Šest avtorjev v njem obravnava poglede na fotografijo iz različnih zornih kotov svojih osnovnih poklicev v obširnih znanstvenih besedilih. Bogata slikovna priloga kaže na izjemno slikovno dediščino druge svetovne vojne, ki jo hrani MNZS in je še naprej na voljo za raziskovanje ali zgolj za
potešitev radovednost vseh, ki se ukvarjajo ali jih obdobje druge svetovne vojne še posebej zanima.
Okupacija v objektivu mojstra Pelikana
Ker se tudi Celje ponaša z bogato bero fotografij zlasti Pelikanove dediščine iz obdobja druge svetovno vojne, so v MNZC gostujočo razstavo razširili še z nekaterimi celjskimi fotografijami, ki so na ogled pred vhodom v muzej.
»Tudi zato, ker je obisk muzejev v trenutnih razmerah zelo negotov (odpiranje in zapiranje muzejev) in si lahko na tem mestu tudi naključni obiskovalci ogledajo zanimive fotografije, ki govorijo same zase, so najbolj izpoveden dokument tega časa,« je še dejal Tonček Kregar.
Foto: SHERPA
Duh Istre v slikah
V Galeriji Kvartirna hiša v Celju je na ogled razstava likovnih del Zvesta Apollonia (1935-2009), enega najpomembnejših primorskih likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja. Razstava z naslovom Genius loci je nastala v okviru tradicionalnega sodelovanja z galerijo Insula iz Izole.
Zvest Apollonio je bil v osnovi slikar in grafik, vendar vešč vseh likovnih strok in zvrsti, saj se je v svoji ustvarjalnosti loteval poslikave oziroma oblikovanja v širokem opusu: od slik in grafik do keramike, stekla, tapiserij, knjižnih ilu-
stracij, gledališke scenografije in celo kiparskih izvedb v bronu.
Avtor je v določenem obdobju, na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, na Obali zastavil vez med starejšo in novo generacijo mladih likovnih ustvarjalcev, ki jo je kasneje v veliki meri tudi sam oblikoval. »Zvest Apollonio je bil mojster in njegovo delo je bilo v okvirih genius loci velika igra, spominov, vedenj in izkušenj, igra prepletanja. Bolj se je umetnik v polju podobe poigraval, bolj se je njegova poetika polnila. V prostoru, ki ga je navdihoval in opredelil nje-
gov značaj, v svetlobi in prostoru, ki ga je ustvaril - v Istri se je njegov človeški in umetniški jaz izpolnil. Istra je obstajala kot močan notranji gon Apolloni-evega umetniškega ustvarjanja. Zvest Apollonio je bil njen velikan: umetnik, slikarski poet njene svetlobe in barve,« je o avtorjem delu ob razstavi v Kvartirni hiši v Celju zapisal likovni kritik Dejan Mehmedovič.
Razstava bo na ogled do 30. aprila, uradnega odprtja zaradi veljavnih ukrepov v času epidemije ni bilo.
RG, foto: Galerija Kvartirna hiša
Z razstave del Zvesta Apollonia v Kvartirni hiši Celje
KULTURA
11
Izložbena razstava
Podobe pohorskega pesnika Jurija Vodovnika
Kakšen je bil znamenit pohorski pesnik Jurij Vodov-nik v očeh slikarjev? Zreški Atelje MS ob 230-letnici Vodovnikovega rojstva razstavlja nekaj njegovih upodobitev. S tem se je pridružil vrsti letošnjih dejavnosti, ki bodo dodatno osvetlile delovanje pohorskega pesnika, tkalca in prijatelja ljudi. Da bi si lahko razstavo Vodovnikovih podob varno ogledalo čim več ljudi, je prva občasna razstava v novoodprti zreški slikarski galeriji postavljena kar v izložbi. Na ogled bo do 20. maja.
LEA KOMERICKI KOTNIK
»Odločili smo se za manjše število slik in risb, saj jih bomo umestili v izložbeni del galerije, tako da bo Vodovni-kova podoba prišla tudi do naključnih mimoidočih in bo ves mesec spominjala na obletnico tega znamenitega pohorskega rojaka,« je povedala lastnica in vodja slikarske galerije Valerija Motaln in dodala, da sedanji čas narekuje takšen način razstavljanja, ko marsikdo nerad vstopa v zaprte prostore.
»Izbor Vodovnikovih upodobitev za prvo dodatno raz-
stavo v galeriji, kjer domujejo predvsem dela akademskega slikarja Marjana Skumavca, je bil skoraj nujen,« pravi Motalnova. Razlogov za to je več. Poleg letošnje obletnice -aprila mineva 230 let, od kar se je na Skomarju na Pohorju rodil pohorski pesnik Jurij Vodovnik - je k razstavi veliko pripomoglo tudi to, da je Skumavc občudoval Vodovni-kovo dediščino kot tudi ljudi, ki so jo znali vsa ta leta ponosno ohranjati in nadgrajevati. »Marjanu je bil Vodovnik zelo simpatičen tudi kot osebnost,
saj sta imela veliko skupnega. Oba sta bila ustvarjalca, rada sta imela ljudi, Vodovnikovo življenje s košem brez dna, torej brez lastnine, je Sku-mavca vedno navduševalo,« je še razkrila Motalnova.
Ker o tem, kako je Vodovnik zares izgledal, ni nobenega vira, je Skumavc rad sprejel pobudo zreškega Kulturno-umetniškega društva Vladka Mohoriča o upodabljanju Vodovnika in to je leta 2008 botrovalo tudi prvi likovni koloniji na Resniku (današnjim Skumavčevim dnevom na Resniku).
O manj znanih
Vodovnikovih
znanjih
Če bo epidemija dopuščala, bodo vodstvo in podporniki zreške slikarske galerije pripravili tudi sklop predavanj o Juriju Vodovniku. Predavalo bo sedem strokovnjakov, datumi zaradi nepredvidljivih zdravstvenih razmer še niso znani. Vsa dosedanja prazno-
vanja obletnic, tako rojstva kot smrti Jurija Vodovnika, so se praviloma dotikala njegovega pesnikovanja in njegove pesniške zapuščine. »V tej smeri so ga do zdaj obravnavala strokovna in poljudna besedila, medtem ko je bilo njegovo vsakdanje delovanje obravnavano in predstavljeno več ali manj obrobno. Vodovnik je bil namreč obdarjen še z nekaterimi drugimi sposobnostmi, ki jih je v svojem življenjskem okolju delil s Skomarčani in prebivalci južnega Pohorja,« pravi sogovornica. Njegov osnovni poklic je bilo tkalstvo, kot sin tesarja je bil vešč vrste rokodelskih spretnosti. Bil je uspešen zdravilec, zdravil je tako ljudi kot živali.
O njegovem življenju in delu bodo spregovorili ddr. Nina Ditmajer, dr. Marija Klobčar, Vlasta Mlakar, mag. Igor Cvetko, dr. Vito Hazler, prof. dr. Franc Pohleven in Jože Plankl.
Foto: Atelje MS
Razstava bo na ogled do četrtka, 20. maja, v prostorih Ateljeja MS na tržnici v Zrečah. Kako je izgledal Vodovnik, bodo tokrat Zrečanom pripovedovali slikarji Tomaž Perko, Igor Rehar, Tone Seifert, Milan Verk in Marjan Skumavc.
Zemljevid hrepenenja
Diktatorja svojega časa na razstavi Brezmejno v umetniški podobi. Njun rok vladanja pa ni bil brezmejen.
Ustvarjalna brezmejnost dijakov GCC
Dijaki umetniške gimnazije likovne smeri na Gimnaziji Celje - Center (GCC) v Likovnem salonu Celje na razstavi z naslovom Brezmejno še danes predstavljajo del tistega ustvarjanja, ki bolj kot likovno formo postavlja v ospredje vsebino in nujnost izražanja. V Osrednji knjižnici Celje je na ogled plakatna razstava Moj junak/My hero, ki je plod medgeneracijskega sodelovanja med Univerzo za tretje življenjsko obdobje Celje (U3ŽO) in GCC.
Šola tudi ob sodelovanju s Centrom sodobnih umetnosti Celje omogoča dijakom umetniške gimnazije delo z vrhunskimi slovenskimi umetnicami in umetniki, ki
skušajo sodelujočim odpreti vrata v spoznavanje sodobnih umetniških praks, pro-cesualnih pristopov v gradnji umetniškega dela in njegove artikulacije. Letos so to bili fotograf Jaka Babnik, vizualni umetnici Maja Hodošček in Neža Knez, slikarja Boris Oblišar in Dalibor Bori Zupančič ter kipar Franc Purg. Na razstavi v likovnem salonu v okviru medijev fotografije, videa, risbe in s prepletanjem besedila, zvoka ter grafičnih podob odpirajo pogled iz slike v prizor kreativnosti.
Moj junak/My hero je serija plakatov, ki so jih mladi umetniki z GCC ustvarili na podlagi pisem v angleškem jeziku, ki so jih spisali udeleženci krožka angleščine na U3ŽO.
Na Krekovem trgu v Celju se z razstavo ilustracij z naslovom Zemljevid hrepenenja predstavlja Nea Likar, grafična oblikovalka in vizažistka, kar vsestranska umetnica.
Na razstavi, ki je postavljena v sodelovanju s Celjskim mladinskim centrom (MCC), si je mogoče ogledati cikel del, ki so nastala v času epidemije in postavljajo pojem hrepenenja na piedestal osrednjega čustva, s katerim se soočamo v zadnjem letu.
Kot je pri Nei Likar v navadi, pri njenih ilustracijah prevladuje ozračje ženstvenosti in romantičnosti. Gre za domišljijsko ilustracijo, ki je tematsko in motivno nastala v sožitju s poezijo Sare Kager, avtorice pesniške zbirke Indigo.
Razstava bo v središču Celja na ogled do 15. maja.
RG, foto: SHERPA
»Brezmejno« je kot naslov pričujočega umetniškega dogodka protiutež, ki fizično izolacijo - ne zgolj metaforično - premaguje z močjo ustvarjalnosti. In z mladostno energijo, ki stremi k temu, da se trenutni svet na daleč čim prej spremeni v svet na blizu ...« je ob razstavi Brezmejno zapisal Dalibor Bori Zupančič, eden od mentorjev.
Z obema razstavama GCC napoveduje tudi tradicionalno spomladansko študijsko razstavo, ki bo v Osrednji knjižnici Celje odprta od 14. maja in bo vključevala prerez celoletnega dela dijakov in mentorjev umetniške gimnazije likovne smeri na GCC.
RG
Foto: SHERPA
1ПП7Г
muzejnovejšezgodovine celje
Gostujoča občasna razstava
FOTOAPARAT IN VOJNA
na ogled v Muzeju novejše zgodovine Celje do konca maja 2021!
www.muzej-nz-ce.si
12
NAŠA TEMA
Kdaj bo bolje?
Vsi pedopsihiatrični oddelki v državi so polni. Med najpogostejšimi razlogi za obravnavo otrok in mladostnikov so anksioznost, depresivnost, samomorilne misli in motnje hranjenja. Je epidemija ustvarila duševne motnje ali jih je samo razgalila? Tudi na tem področju zdravstva so klofuto sistema dobili najranljivejši: mladi, ki doma nimajo urejenega podpornega okolja, mladi, ki so že žrtve nasilja, mladi s posebnimi potrebami in mladi, ki so bolj nagnjeni k duševnim motnjam. Povprečna starost hospitalizi-ranih otrok z duševnimi motnjami je 15 let, a so v obravnavah tudi mlajši od 10 let. Ob tem je treba vedeti, da je to le vrh ledene gore, marsikatera stiska je še vedno neizrečena in neodkrita. Če kdaj, se ravno zdaj odraža vloga družine, a tudi vloga vseh svetovalnih delavcev v šolstvu in drugih strokah. Če kdaj, potem bi moralo biti državi zdaj več kot kristalno jasno, da ta družba potrebuje več strokovnjakov s področja psihologije.
Foto: SBC, Pixabay
SIMONA ŠOLINIČ
Mladi stranska škoda epidemije?
Kako resna je situacija, opozarjajo tudi v Slovenskem zdravniškem društvu, kjer menijo, da so epidemija covida-19 in z njo povezani omejevalni ukrepi povzročili precej stranske škode ravno pri duševnem zdravju otrok. Toda zdravniki, ki delajo z mladimi, si ne zatiskajo oči: težava je tudi, ker že pred epidemijo v Sloveniji ni bilo zadoščeno vsem potrebam mladih, ki so zaradi duševne stiske potrebovali pomoč.
V zadnjih 25 letih je - ne nujno, da so šole samo v Sloveniji - porast duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih kar 64-odstoten. Gre predvsem za čustvene in vedenjske motnje, strmo je poraslo število primerov an-ksioznosti. »Med epidemijo opažamo več družinskih stisk. Gre za zapletene motnje, s katerimi se prepleta družinska disfunkcionalnost. Zato je
Mladinski svet Slovenije je marca sprejel mnenjski dokument o duševnem zdravju mladih. S tem želi organizacija prispevati k boljšim javnim politikam, osveščanju in spodbujanju dejavnosti duševnega zdravja v okviru mladinskega sektorja. Med ključne probleme uvršča slabo dostopnost strokovne pomoči za mlade, predolge čakalne dobe in preobremenjene centre za duševno zdravje.
ves čas odprte. V prvem valu smo se soočali z absurdno situacijo, v kateri se država ni najbolje odzvala potrebe mladih, saj so bile dejavnosti pomoči ob duševnih stiskah okrnjene,« pravi Hojka Kumpreščak
Grozljivi podatki
Pred tedni je Nacionalni inštitut za javno zdravje presenetil z izsledki raziskave, ki kažejo na izrazito poslabšanje duševnega zdravja tudi med študenti v času epidemije. Raziskava, ki so jo na NIJZ opravili med novembrom lani in januarjem letos, je med drugim pokazala, da je kar 89 odstotkov od skupno 484 vprašanih študentov opazilo motnje razpoloženja, kot sta anksioznost in depresija, približno 24 odstotkov jih je med psihofizičnimi težavami navedlo tudi samomorilno vedenje.
Študente razkrajajo predvsem tesnoba, zaskrbljenost, obup, jeza, nihanje razpoloženja, napadi joka, depresija in panični napadi. Gre za grozljive podatke, ki kažejo na resnično stanje, pred katerim si država še vedno zatiska oči. Celo v Študentski organizaciji Slovenije poudarjajo, da bi morali biti ti rezultati podlaga za korenito spremembo epidemičnih ukrepov: »Predloge za reševanje te problematike naša organizacija že leto naslavlja na pristojna ministrstva in vlado. Študentske organizacije v celotnem času izvajajo podporo študentom. Psihološke težave študentov v času epidemije presegajo zmožnosti in zmogljivosti, s katerimi lahko v običajnih razmerah sicer pomagamo. Tudi v običajnih razmerah je kritična infrastruktura za podporo duševnemu zdravju študentov bistveno podhranjena in mnogi, ki potrebujejo pomoč, nanjo čakajo bistveno predolgo.«
Gregorič iz združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo. Tudi ona dodaja, da je med mladimi vedno več motenj hranjenja, predvsem anoreksije. Da je epidemija samo naplavila težave, ki so se vrsto let kuhale pod površjem, meni tudi zdravnik Denis Baš iz združenja za pediatrijo pri zdravniškem društvu. »Tudi otroci obolevajo zaradi covida-19, vse to lahko prinese zaplete, ki so dodatna stiska. Mladostniki so utrpeli škodo predvsem na področju razvoja socialnih veščin. Najbolj so ranljivi otroci iz socialno neustreznih okolij, a tudi otroci s posebnimi potrebami in z učnimi težavami. Starši jim v epidemiji - četudi so želeli -ko so bile zdravstvene dejavnosti omejene, niso mogli nuditi takšne strokovne pomoči, kot so jo otroci potrebovali.«
Več samomorilnih misli
Razmere terjajo učinkovito strategijo delovanja. V zadnjem času je na TOM-telefon za mlade v duševni stiski vedno več klicev mladih, ki omenjajo samomorilne misli. »Mladi so v negotovosti, zaskrbljeni so zaradi prihodnosti, od tod tudi več primerov anksioznosti,« pravi Kornelija Kaurin iz svetovalne skupine TOM-telefon. »Lani smo zaznali celo manj klicev. Razlog
za to je, da so bili starši več doma in otroci niso bili veliko sami, da bi se lahko opogumili in poklicali. V preteklosti so mladi klicali predvsem zaradi težav z vrstniki, zaradi ljubezenskih in spolnih težav. Tudi zdaj vprašanja s teh področij obstajajo, več je vprašanj o odvisnosti od spletne tehnologije. Mladi povedo, da imajo računalnikov že dovolj in da bi raje šli v naravo. Naraščajo klici mladih s samomorilnimi mislimi. Mladi povedo, da si želijo več informacij o svoji prihodnosti, veliko je tudi klicev zaradi nasilja v družini. Zaupajo nam tudi težave zaradi spletnega nadlegovanja.«
Zaradi spletnega nadlegovanja je ogromno neizrečenih in skritih stisk. »Za zaščito mladih lahko naredijo največ starši. Tudi s pogovorom o spletu in aplikacijah, ki jih imajo otroci nameščene na mobilnih telefonih,« pravi Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica na Oddelku za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi. Dodaja, da pri poskusih samomorov pri mladih niso zaznali bistvenih odstopanj od časa pred epidemijo, največkrat gre za zaužitje tablet. »Pri obravnavah mladi omenjajo predvsem pomanjkanje starševske ljubezni, dolgčas in to, da ne vidijo smisla v življenju. Opažamo tudi pomanjkanje samopodobe,« še dodaja Kračanova.
NAŠA TEMA
13
»V nenormalnosti je treba najti normalnost!«
»Opažamo velik porast anksioznih motenj, depresivnosti ter motenj hranjenja. Nekateri otroci in mladostniki so bili že prej vključeni v obravnavo, vendar se je stanje znatno poslabšalo v času epidemije. Vsakodnevno dobivamo tudi klice staršev, ki se znajdejo v stiski in sprašujejo, kako ravnati, ko pri otrocih prvič zaznajo tovrstne motnje,« pravi Vesna Žličar, univ. dipl. psih. in specialistka klinične psihologije z Otroškega oddelka Splošne bolnišnice Celje.
Otroci in mladostniki so se znašli v situaciji, vidimo, kako pogrešajo nasmeh
ko ne zmorejo več pritiska okolice in šole, a razlog za stisko ni samo to. Pojavlja se skrb za lastno zdravje in zdravje bližnjih. Mnogo mladih ima stare starše, za katere se bojijo, in skoraj vsak že pozna nekoga, ki je imel hudo obliko covida-19. Torej se tudi strah pred to boleznijo kopiči v mladih in izbruhne na različne načine.
Znak za začetek stiske je kakršnokoli spremenjeno vedenje. Na kaj morajo biti starši še posebej pozorni?
»Če se otrok zapira vase ali v sobo bolj kot kadarkoli prej, če ne uspe slediti šolskemu pouku v živo ali na daljavo, postaja razdražljiv in ga vsaka malenkost vrže s tira. Spremenjeno je tudi čustvovanje. Starši torej opazijo, da otrok prej ni bil takšen. Pomemben je hiter odziv, saj lahko otroku v začetku razvoja določene motnje precej bolje pomagamo kot kasneje. Če je situacija vezana na šolsko okolje, se lahko odzove tudi šolska svetovalna služba. Včasih sta morda dovolj le pogovor ali prilagoditev. Otroci pri tem vidijo tudi, da so jim starši na voljo. Odrasli od otrok veliko pričakujejo, kar pomeni, da otroci zaradi tega nosijo veliko breme. Če težave vztrajajo iz tedna v teden, je potrebna strokovna ambulantna pomoč.
Je epidemija samo naplavila vse te težave, ki so bile nakopičene v mladih, ali je dejavnik tveganja?
Gre za zelo zapleteno zadevo. V epidemiji nastajajo težave, a nekatere je epidemija samo naplavila na površje. Vse to je za mlade obremenjujoče. Vidika, ki sta ga prinesla epidemija, je tudi strah pred boleznijo bližnjih, in zaskrbljenost zaradi šolanja na daljavo, ki lahko v nekem krajšem času zamenja šolanje v živo, a ne za toliko časa, kot so tega bili mladi deležni v tem času. Na ta način jim vzamemo pomemben del dojemanja, saj v šoli v živo pridobijo znanje in veščine v okviru socialnega okolja in na področju lastnega razvoja kot socialnega bitja.
Se je šele zdaj videlo, kako pomembni so medosebni stiki v živo?
Da. Gre za razvojno nalogo otrok, mladostnikov in študentov, saj v tem času ravno vrstniški stiki ali prva partnerstva dobivajo svoj pomen. Gre tudi za povezavo s kasnejšim odcepom od družine. Ko se pogovarjam z mladimi, povedo, kako težko je te osebne stike obdržati s pomočjo spletnih omrežij. Če smo včasih govorili, da mladi preveč uporabljajo sodobno tehnologijo, danes
ali dotik v živo. To vse je zanje nova stiska. Tudi maske.
Zakaj?
Maske so s psihološkega vidika lahko problematične, saj zakrivajo velik del prepoznavanja čustvenega odziva sogovornika. Težko je oceniti, ali se sogovornik smeji ali je jezen. Težava, s katero se mladi soočajo, je tudi finančna stiska. Nekateri starši v tem času prejemajo nižji prihodek, ker ne morejo opravljati svoje dejavnosti. Vemo, da ni prireditev, gostinstvo je zastalo in veliko družin je vezanih na te dejavnosti. Ko pride do finančne stiske, je razumljivo, da želijo starši obvarovati svoje otroke, a ne morejo vedno teh skrbi skriti pred njimi in otroci to zaznajo. Obstajajo tudi stiske otrok, ki živijo v neurejenih družinah, brez podpore staršev ali je v družinah prisotno nasilje oziroma nerazumevanje. Poleg tega vemo, da tudi odrasli doživljajo duševne stiske. Starši, ki se soočajo z depresijo, morda ne zmorejo vedno biti v oporo otroku pri soočanju z njegovimi stiskami. Gre za zapleteno zadevo, na katero družba v resnici ni bila pripravljena. Bojim se, da nas po epidemiji čaka epidemija, povezana z duševnimi stiskami.
Je še možnost, da lahko to preprečimo?
Ko se pogovarjam s kolegi, kliničnimi psihologi ali psihologi, mi povedo, da trenutno vsi delajo v živo, ambulante so prepolne. V prvem valu epidemije se je delo na področju pomoči nekako ustavilo, v drugem ali tretjem valu ta pomoč normalno deluje. Zdaj je čas, ko bi morali v državi razširili mrežo psihologov v šolah, na centrih za socialno delo, v zdravstvu in tudi nevladnih organizacijah. Čas je, da odločevalci uvidijo, kako pomembno je, da imamo duševno zdravo prebivalstvo, saj je to popotnica za dober izhod iz krize. Na področju, ki je bilo mnogo let spregledano, je čas, da se začnejo spremembe.
Kaj je trenutno pomembno za družine?
Da spoznajo, katera je tista dejavnost, pri kateri se otrok dobro počuti ali pri kateri se počuti uspešnega. Sploh ni nujno, da sta to nek trening ali neka glasbena dejavnost in podob-
Vesna Zličar, univ. dipl. psih. in specialistka klinične psihologije z Otroškega oddelka Splošne bolnišnice Celje: »Zelo sem zasktbljena. Ne znam si predstavljati, kaj nas čaka, če vsem otrokom in mladostnikom, ki odraščajo in doživljajo duševne stiske, ne bomo zmogli pomagati. Mediji ste opravili izjemno nalogo pri obveščanju o tem, saj družba tudi na podlagi tega vidi, kako velik problem so duševne stiske. Upam, da se bodo razmere razvijale v smer, da bomo zmogli pomoč nuditi vsem.«
no, lahko je le nekaj, pri čemer otrok občuti, da prispeva k dobremu v družbi. Morda nekaj nariše ali lepo uredi okolico ter se zave, da je pri tem dober. To ga lahko sprosti. Pomembno je tudi, da v teh nenormalnih časih poskušamo znotraj družine najti svojo normalnost. Morda omejimo pogovore o epidemiji in prisluhnemo otroku ter njegovemu razmišljanju. Vem, sliši se klišejsko, a vseeno, zakaj ne bi kot družina kdaj sedli in z mladimi igrali družabnih iger? S tem preusmerimo pozornost z epidemije in bolezni ali šole, ki je ravno v tem času stresna, na druge, lepše stvari.
Prej ste omenili, da je več motenj hranjenja. Kje je vzrok, da se to pojavi največkrat pri mladih?
V času odraščanja in mlado-stništva se oseba najbolj primerja z drugimi, osebnost mladega človeka še ni izoblikovana, sa-mopodoba je krhka, mladi še vedno gradijo odpornost na stresne situacije. Če mlad človek ni dovolj odporen na stresorje ali nima ustreznega mehanizma za soočanje s stresnimi dejavniki, zapade v past. Hrano v telo vnašamo večkrat, s tem prihaja do sprememb v telesu. Kadar ima človek občutek, da nima nadzora nad življenjem in bi rad ta nadzor pridobil nazaj, lahko začne nadzorovati vnos hrane. Mislim, da je teh motenj hranjenja v zadnjem letu več, saj je družba mladim na nek način odvzela nadzor nad tem, s kom in kako se lahko družijo, in jih s tem nekako »zaprla« in pozabila, da tudi mladi potrebujejo določena spoznanja. Je pa res, da se motnja hranjenja načeloma prvič pojavi pri mladih ljudeh, največkrat ob koncu osnovne šole ali v začetku srednješolskega izobraževanja, kar ne pomeni, da te motnje ni pri odraslih. Ponavadi je prisotna celo življenje, je le zazdravljena in je lahko velika obremenitev za človeka, saj je s tem povezana marsikatera stvar. Zaskrbljujoče je, da v zadnjem času opažamo, da zaradi te motnje prihajajo po pomoč tudi otroci, stari 10 ali 11 let. Zato je pomemben hiter odziv, saj je zgodnje zdravljenje ključno.
Se tovrstne duševne stiske, torej tudi an-ksioznost in depresivnost, bolj pojavljajo pri dekletih ali pri fantih?
Če bi sodila po obravnavah, bi rekla, da obravnavamo več deklet, a je res, da ravno dekleta hitreje prosijo za pomoč, pri njih je težave moč opaziti prej. Vedno več je tudi
primerov, ko vrstniki pripeljejo prijatelja, ker zaznajo, da potrebuje pomoč. Duševne motnje so na žalost še vedno tabu tema, kar pomeni, da imajo fantje občutek, da morajo biti močni in da ne smejo pokazati bolečine. To je še zelo zakoreninjeno v ljudeh, zato fantje redkeje poiščejo pomoč. Ne upam si trditi, da je duševnih stisk manj pri fantih. Le kažejo jih na drugačne načine, morda s povečanjem agresije, impul-zivnosti in s tveganim vedenjem.
Te dni se govori o samotestiranju v šolah. Vemo, kako deljena mnenja so o tem v družbi. Bodo tisti, ki se bodo testirali, celo tarče posmeha? Kakšno vlogo ima pri vseh duševnih stiskah šikaniranje?
To, kar ste omenili, je lahko velika težava. Tudi številni odrasli niso model primernega ravnanja. Res je: če podvomiš v učinkovitost ukrepov, si takoj teoretik zarote, enako je na drugi strani - če nosim masko tudi zunaj, sem paranoik. Kot družba se ne znamo več ustaviti, zadihati in pogledati na vse razmere širše. Z modelnim učenjem in izjavami vse to prenašamo na otroke. Zbadanje v šolah je tako ali tako že problem in da, lahko se zgodi tudi v tem primeru. Podobno je bilo z uporabo mask. To bo zadeva, ki bo v veliki meri sedla na ramena šol in staršev, torej kako se s tem soočiti. Ne smemo samo zamahniti z roko, ker nihče ne sme biti žrtev šikaniranja. Ampak samotestiranje ni bila prva odločitev mladih ali staršev. Tej odločitvi so prepuščeni na milost ali nemilost. Zato je treba govoriti o tem, kako se v razrednih skupnostih ubraniti pred takšnim šikaniranjem, kako hitro in jasno postaviti meje, se tudi dogovoriti, da tega, če se bo nekdo samo-testiral, ne bomo problematizirali.
V Sloveniji že 20 let obstaja spletna svetovalnica za mlade To sem jaz. Gre za največjo spletno mladinsko svetovalnico v Sloveniji, ki mladim omogoča anonimen, preprost, hiter in brezplačen dostop do strokovnega nasveta. V tem času se je povečalo tudi število strokovnjakov, ki svetujejo mladostnikom v stiski. Danes je v mrežo spletnih svetovalcev dejavno vključenih 67 strokovnjakov, med njimi 35 psihologov, 19 zdravnikov različnih specializacij in 13 strokovnjakov drugih specialnosti. Mladi jih najpogosteje sprašujejo o dilemah, povezanih z odnosi z vrstniki in s prijatelji, o zaljubljenosti, telesnem dozorevanju in spolnosti ter samopodobi. Najtežja vprašanja, ki jih naslovijo v kriznih situacijah in zavzamejo približno desetino vprašanj v celotnem sistemu, so povezana s samomorilno tematiko, z motnjami hranjenja, s samopoškodbenim vedenjem, tesnobo in z depresijo ter različnimi vrstami nasilja.
Tudi splet tlakuje pot do stiske
V društvu za zdravje srca so v sodelovanju s socialnim pedagogom Sašem Kronegger-jem razvili preventivni program Odklop za odgovorno in uravnoteženo vedenje na spletu. Po njihovih navedbah je epidemija spremenila način življenja, saj je naše življenje še bolj povezano s spletom. Vse to ljudi priklene na zaslone in s seboj prinaša tudi stiske.
»Povprečen Evropejec na družbenih omrežjih preživi pet let in štiri mesece svojega življenja,« opozarja Kronegger. Pri prekomerni uporabi zaslonov, spleta in spletnih vsebin lahko pride do razvoja simptomov, ki so enaki tistim pri zasvojenosti s kemičnimi substan-
cami, poudarjajo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Zasvojenost z digitalnimi tehnologijami je težje prepoznati, saj je digitalizacija vpletena v vsa področja našega življenja.
Strokovnjaki priporočajo, naj otroci in mladi, dokler je to mogoče, zaslone uporabljajo v skupnih prostorih. Tako imajo starši pregled nad tem, kaj otroci gledajo in koliko časa. Mladi bi morali toliko časa, kot ga preživijo pred zasloni, preživeti tudi v naravi. S tem si zagotovijo ravnotežje in zmanjšajo tveganja za nastanek negativnih učinkov, kot so težave v duševnem zdravju, prekomerna telesna teža in povečano tveganje za razvoj kroničnih ne-nalezljivih bolezni.

Kje mladi najdejo pomoč?
Telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida 19 080 51 00
Klic v duševni stiski
01 520 99 00 (vsak dan med 19. in
7. uro zjutraj)
Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik
116 123 (24 ur na dan, vsak dan)
TOM-telefon za otroke in mladostnike
116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro)
Svetovalnica Posvet osebam v duševni stiski
031 704 707 in 031 778 772 (vsak delovni dan med 8. in 18. uro, možni so pogovori tudi po skypu.)
Društvo SOS-telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja 080 11 55 (24 ur na dan)
Zveza prijateljev mladine 01 54 43 043
OB ROBU
Čas je!
Včasih se mi zdi, da je epidemija priročen krivec za številne težave. Drži, da je do obisti razgalila gnilo stanje na številnih področjih življenja. Drži, da so se stiske zaradi epi- SIMONA ŠOLINIČ demije in ukrepov povečale. Strokovnjakom s področja psihologije lahko verjamemo v prvi vrsti. Vidijo tisto, kar družba morda ne in kar je v družbi neizrečenega. Že od nekdaj. Torej epidemija ni kriva vsega.
Otroci ne trpijo samo od 12. marca lani, ko je bila razglašena epidemija. Od takrat se večina stisk samo kopiči. Razglašenost ravnovesja v družinah in družbi je bila namreč prisotna že prej. Čas je, da si tudi nekateri starši priznajo, da so se duševne stiske otrok razvile med drugim zaradi njihove nefunkcionalnosti in tempa življenja. Slednjemu mnogi sledijo bolj kot svojim otrokom.
Čas je, da si tudi strokovne službe priznajo, da vsega ne zmorejo. Da imajo kdaj več dela z birokracijo kot z ljudmi, kar je njihovo poslanstvo. Čas je, da si kot družba priznamo, da nam je malo mar za drugega. Vsak dan opažamo - med pogovori, v prijateljstvih in znanstvih - osebe, ki imajo duševne stiske. Kako se odzovemo? Slabo. Ali sploh ne.
Kdo danes še komu kaj pove v obraz? Vsi smo tiho. Predolgo tiho. Enako se je zgodilo z duševnimi stiskami otrok. Vsi smo vedeli. Vsi smo bili tiho. Do kdaj še bomo? Dokler ne bo prepozno.
14
KRONIKA
Kriminalni združbi naj bi dajal podatke o preiskavah
Izdajalec tajnih podatkov takoj
odpuščen
Po obsežni večmesečni preiskavi prometa z drogami, prepovedanega prehajanja meje, izdaje tajnih podatkov in dajanja podkupnin je šest od 15 osumljenih ostalo v priporu. Med njimi je tudi zapisnikar s celjskega okrožnega sodišča V. T., ki naj bi članom kriminalne združbe iz koristoljubja izdajal zaupne podatke. Kdaj je združba z njim navezala stik, kriminalisti še preiskujejo. Možno je namreč, da celo pred njegovo zaposlitvijo na sodišču. Tam je bil zaposlen od leta 2018, pravijo na policiji.
SIMONA SOLINIC
Kriminalistična preiskava je trajala od sredine lanskega leta, čeprav policisti sumijo, da je do odtekanja pomembnih uradnih informacij s sodišča prihajalo že prej. »Najmanj tri preiskave so bile zaradi tega okrnjene ali celo neuspešne,« pravi Damijan Turk, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje. Sodnemu zapisnikarju zdaj grozi do osem let zapora. Gre za prvi takšen primer na Celjskem, medtem ko se je podobna zadeva zgodila že pred časom na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer je podatke članom kriminalne združbe za denar izdajala tamkajšnja strojepiska.
Enega so prijeli
sredi Celja
Primer iz Celja je odmeval pretekli teden, ko so oboroženi pripadniki posebne policijske enote enega od osumljenih prijeli v središču Celja. Istočasno je na okrožnem sodišču v eni od pisarn potekala hišna preiskava, zatem se je v več krajih po Sloveniji zvrstilo še 15 hišnih preiskav. Kriminalisti so tisti dan 12 osebam odvzeli prostost, pri njih našli nekaj droge in tudi uradne do-
kumente sodišča v fizični in elektronski obliki. 15 oseb je bilo kazensko ovadenih za 49 kaznivih dejanj. V šestih primerih je šlo za izdajo tajnih podatkov, v enem primeru za dajanje daril, štirikrat je šlo za nedovoljeno prehajanje državne meje, v 38 primerih za neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami. Sedem osumljencev so v petek privedli k preiskovalnemu sodniku, šest jih je ostalo v priporu.
V kriminalni združbi, ki je delovala na širšem celjskem območju, je bilo več državljanov Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Severne Makedonije. Med starejšimi člani je bilo tudi nekaj starih znancev policije. »Združba je delovala tako, da je na območju celotne Slovenije organizirala nakup, hrambo in prodajo prepovedanih drog kokaina in konoplje. Manjše količine drog smo tudi zasegli,« pravi Turk. Prav tako so posamezni člani združbe organizirali prevoze ilegalnih migrantov.
»V štirih primerih so organizirali prevoze ilegalnih mi-grantov, državljanov Pakistana, Afganistana in Bangladeša. Prevoz so organizirali s Hrvaške čez Slovenijo do Italije. V
Enega od osumljenih so oboroženi kriminalisti presenetili v Celju.
dveh primerih so jih policisti med prevozom v Italijo tudi zasačili, medtem ko so v vozilih prevažali 58 migrantov. V dveh primerih je kriminalna združba ilegalne migrante uspela uspešno prepeljati čez ozemlje Slovenije v Italijo,« pojasnjuje Turk. Združbi naj bi uspelo tudi zaradi tega, ker je imela podatke o tajnih metodah in ukrepih dela policije, saj so kriminalisti zaznali, da člani razpolagajo z občutljivimi podatki o dejavnostih policije. Na tej točki so nato ugotovili, da ima združba vez s sodnim zapisnikarjem iz Celja.
Vstopa na sodišče
nima več
»Zapisnikar sodišča je v nasprotju s svojimi dolžnostmi varovanja tajnih podatkov in zaradi koristoljubja združbo obveščal o kriminalističnih dejavnostih zoper njo ter tudi o izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov. Po do zdaj
zbranih podatkih je neupravičeno razkril več kriminalističnih preiskav, katerih uspešnost je bila zaradi razkritja najmanj stotih zaupnih dokumentov sodišča okrnjena,« pojasnjuje Turk. Kaj to pomeni za kasnejše sodne postopke, zaenkrat še ni znano, znano je, da preiskave, kjer je prišlo do odtekanja uradnih informacij, med seboj niso povezane. Na vprašanje, ali je morda združba sodnega zapisnikarja izsiljevala, Turk odgovarja, da zaenkrat tega podatka nimajo: »Ali si je iz-posloval ali pričakoval finančno korist ali odpis dolgov. Ne
vemo, za koliko denarja je šlo, obstaja pa možnost, da je šlo za premoženjsko korist, ki bi bila namenjena odpisu dolgov, ki izhajajo iz prometa s prepovedanimi drogami.«
Z Okrožnega sodišča v Celju so sporočili, da je osumljenemu sodnemu zapisnikarju že prenehalo delovno razmerje. »Glede na naravo svojega dela je imel osumljeni kot sodni zapisnikar na delovnem mestu dostop do določenih, tudi zaupnih podatkov. Sodišče je takoj poskrbelo, da nima več nobene možnosti dostopa do kakršnihkoli podatkov niti
nima več možnosti nenadzorovanega vstopa v stavbo sodišča,« pravi predsednica Okrožnega sodišča v Celju Petra Giacomelli. Ob tem dodaja, da nobena ustanova, tudi sodišče ne, ne more stoodstotno zagotoviti, da ne bo prišlo do takšnih primerov: »V delovnem procesu, kakršen je sodni postopek, ne gre brez sodelovanja ljudi. Na Okrožnem sodišču v Celju ves čas posvečamo veliko pozornost varnosti podatkov, še posebej zaupnih. Da nadzorni mehanizmi delujejo, se odraža tudi v tem, da je bil konkreten primer odkrit.«
Prijeli divjaka, ki je ogrožal ostale v prometu
Celjski policisti so prijeli divjaka, ki je v torek zjutraj z divjo vožnjo ogrožal Celjane. Gre za 37-letnega Celjana, ki so ga v preteklosti že večkrat obravnavali zaradi prometnih prekrškov ter premoženjskih kaznivih dejanj. Vozil je brez vozniškega dovoljenja, na vozilu pa je imel dve različni ukradeni registrski tablici.
»Voznika smo poskušali ustaviti v Kidričevi ulici v Celju, vendar znakov za ustavljanje ni upošteval in je z neprilagojeno hitrostjo odpeljal proti Hudinji. Med begom je v več križiščih prevozil rdeče luči, po Mariborski cesti je vozil tudi po nasprotnem smernem vozišču. Pri poskusu preprečitve uradnega dejanja je zapeljal proti policistki, ki je uspela odskočiti, tako da je ni poškodoval, je pa poškodoval policijsko vozilo. Voz-
nika smo nato prijeli v Ulici bratov Dobrotinškov, ko je poskušal pobegniti peš,« so sporočili iz PU Celje.
Zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja so mu vozilo zasegli, zaradi nevarne
vožnje pa ga bodo kazensko ovadili. Kazensko ga bodo ovadili tudi zaradi suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ter zaradi posesti ukradenih registrskih tablic.
So ogoljufali še koga?
Pretekli teden so policisti prijeli pet moških z območja Kočevja - stari so od 23 do 46 let - ki jih sumijo dveh goljufij in ropa, v katerih so pridobili 60 tisoč evrov protipravne premoženjske koristi. Peterica je bila pri goljufijah izjemno pretkana, premišljena, vsiljiva in drzna. Trije, ki so osumljeni tudi ropa, so bili tudi nasilni.
Osumljeni so marca in aprila na območju policijskih postaj Žalec in Velenje ogoljufali občana, ki sta na različnih spletnih straneh prodajala vrednejša kmetijska stroja. V prvem primeru je Žalčan prodajal kmetijski stroj za 30 tisočakov. »Trije goljufi iz omenjene združbe so ga prepričali, naj jim zaradi lažje izvedbe posla fizično izroči 20 tisoč evrov, oni pa mu bodo na njegov transakcijski račun nakazali 65 tisočakov, torej prodajno vrednost stroja, vračilo 20 tisoč evrov, ki jim jih je izročil v gotovini ter 15 tisoč evrov nagrade za pomoč pri načinu sklenitve posla,« so sporočili s policije. Občan jim je po podpisani kupoprodajni pogodbi izročil 20 tisoč evrov, preostali del posla pa ni bil nikoli dokončan.
Na območju Velenja je šlo za podobno zadevo, le da so v tem primeru prodajalca ogoljufali za 30 tisoč evrov. Še en primer goljufije naj bi združba izvedla na Koroškem, kjer je poskušala prodajalca na podoben način ogoljufati za 10 tisočakov. Ker je prodajalec vztrajal, naj mu - preden jim bo denar izročil - pokažejo potrdilo, da so mu nakazali celoten znesek, so ga napadli in mu denar ukradli. Hkrati so mu zagrozili, da se bodo v primeru obveščanja policije maščevali njegovim domačim. Združbi so kriminalisti odvzeli prostost, osumljene je zaslišal preiskovalni sodnik, ki je dvema odredil pripor.
Večina od osumljenih je bila v preteklosti že obsojena zaradi izsiljevanja, ropov, nasilništva, groženj, tatvin, goljufij in drugih kaznivih dejanj. Ker obstaja sum, da so na podoben način oškodovali še več ljudi, policija poziva vse, ki so jim na podoben način nasedli, naj jo o tem obvestijo.
Policisti tokrat rešili življenje Celjanu
Zatem ko sta dva policista pretekli teden na območju Velenja rešila življenje moškemu, ki je bil pogrešan, se je podobna zgodba zgodila tudi v Celju, kjer so policisti po opozorilu občana rešili življenje 39-letnemu moškemu.
Medtem ko sta policista Policijske postaje vodnikov službenih psov Celje opravljala naloge v celjskem mestnem jedru, je v Vrunčevi ulici do njiju pristopil občan in dejal, da je v pritličju bližnje zapuščene stavbe našel neodzivnega moškega. Policista sta takoj odšla na kraj, kjer je ležal moški, ki ni kazal znakov življenja, in ga začela takoj oživljati. Na kraj je prišla še druga policijska patrulja. Pri postopku oživljanja so se policisti izmenjevali do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči ter ji v nadaljevanju pomagali še pri oskrbi osebe in pri prenosu do reševalnega vozila. »Prav hitro in učinkovito delo vseh sodelujočih policistov je bilo ključno, da je 39-letni moški preživel. Zahvala gre tudi uslužbenki regijskega centra za obveščanje, ki je vse od prejetega klica policistov do prihoda reševalne ekipe na kraj pomagala z napotki za oživljanje osebe,« so sporočili s policije. Nedvomno je veliko vlogo odigral tudi občan, ki je policiste na neodzivnega moškega tudi opozoril.
ZA ZDRAVJE
15
Kako je medicina v zadnjih desetletjih napredovala, kaže podatek, da danes hemofiliki z določenimi prilagoditvami živijo povsem normalno. Medtem ko je bila hemofilija v preteklosti celo dojeta kot otroška bolezen, saj je večina bolnikov umrla pred 20. letom. V 60. letih prejšnjega stoletja je tako le malo bolnikov s to boleznijo dočakalo odraslo dobo, danes je njihova življenjska doba primerljiva z življenjsko dobo ostalih prebivalcev.
Ko oseba ne krvavi več, ampak dlje
Hemofilijo nekateri označujejo za kraljevsko bolezen, ker je angleška kraljica Viktorija gen prenesla v evropske kraljeve družine. Zaradi te bolezni je namreč trpel njen sin, princ Leopold.
Minulo soboto je bil svetovni dan hemofilije. To je dedna bolezen in motnja strjevanja krvi, zaradi katere v svetu zboli sto bolnikov na milijon prebivalcev. Po podatkih Društva hemofilikov Slovenije v Sloveniji živi približno 229 bolnikov s hemofilijo. Zdravljenje bolezni v zadnjem času napreduje, zlasti ob odkritju novega zdravila, ki hemofilikom olajša življenje.
SIMONA ŠOLINIČ
Gre za bolezen, za katero je značilno pomanjkanje tako imenovanega posebnega faktorja strjevanja krvi. Z boleznijo, ki ji pravijo tudi
kraljevska bolezen in je podedovana, se rodijo skoraj izključno moški, saj je njen pojav vezan na moški spolni kromosom. Prenašajo jo žen-
ske po načelu od dedka s hemofilijo do hčerke in na vnuke. Če je mati prenašalka in oče hemofilik, se lahko rodi tudi deklica s hemofilijo, a je pogostost tovrstnih primerov tako nizka, da je v Sloveniji ni. Pridobljena hemofilija se lahko pojavi pri ženskah ob porodu in pri bolnikih z maligno boleznijo ali avtoimunim obolenjem. Včasih vzroka ni mogoče odkriti. Glede na količino pomanjkanja strjeval-
nega faktorja se bolezen deli na lahko, srednjo in težko stopnjo.
Oseba s hemofilijo ne krvavi bolj kot drugi, ampak dlje. Glavna nevarnost so neobvladane notranje krvavitve, ki se lahko pojavijo same od sebe ali zaradi poškodbe in so lahko smrtno nevarne. V preteklosti, ko še ni bilo mogoče zaustaviti krvavitev z nadomeščanjem strjevalnega faktorja, je bila
na voljo le krvna plazma in bolniki so umirali zelo mladi. Nadomestno zdravljenje in profilaksa vsakih nekaj dni z vbrizgavanjem faktorja strjevanja krvi v žilo zagotavljata danes bolnikom s hemofilijo
kakovostno življenje. Zaradi sodobnega načina zdravljenja je prišlo do pomembnega podaljšanja življenjske dobe bolnikov.
FOTO: Andraž Purg - Grupa, Pixabay
16
ZAPOSLOVANJE / NASVETI
Trgotur
Prodajni inženir (m/ž)
(Velenje)
Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 15. 5. 2021. FBS Elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Oblikovalec kovin - CNC-
operater (m/ž)
Od kandidata pričakujemo poklicno ali srednješolsko izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri, 1 leto delovnih izkušenj, osnovna računalniška znanja, vozniški izpit B-kategorije, veselje do tehničnega področja, željo po učenju in osvajanju novega znanja, novih tehnologij. Gradimo in širimo ekipo na vrednotah družinskega podjetništva in iščemo posameznike, ki želijo dolgoročno sodelovanje -skozi uvajanje v delovne procese in prenos znanja nadgrajujemo svoje delo in poslovanje. Prijave zbiramo do 8. 5. 2021. Bastl, d. o. o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela. Več informacij na www.trgotur.si.
Vodja prodaje (m/ž)
(Velenje)
Od kandidata pričakujemo ustrezne izkušnje s področja prodaje (gre za 30 produktov), izobrazbo s področja ekonomije, minimalno 2 leti delovnih izkušenj, komunikativnost, dobro razvite veščine uporabe oseb-
nega računalnika, željo po pridobivanju dodatnega strokovnega znanja, sposobnost dela v timu, znanje angleškega jezika in izpit za avtomobil B-kategorije. Prijave zbiramo do 27. 4. 2021. Eurofins Erico Slovenija, d. o. o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Varilec - upravljalec
varilnega robota (m/ž)
(Prebold)
Pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe kovinarske ali elektro smeri, poznavanje MIG- in MAG-varilnih postopkov, osnovno znanje programskih orodij robotov, izkušnje z upravljanjem robota ali manipulatorjev, znanje na področju branja načrtov, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, vozniški izpit B-kategorije, delovno vztrajnost, samoiniciativnost, iznajdljivost. Prijave zbiramo do 4. 5. 2021. Uniforest, d. o. o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Varilec (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: vari ogrodja in manjše elemente z MIG/MAG postopkom, spaja konstrukcije in elemente pred robotskim varjenjem, vari sklope brez varilne priprave na osnovi izdelane dokumentacije, reže kovinske dele s plamenom in z oblokom, predgreva določene materiale pred varjenjem, preverja, ali elementi ustrezajo izdelani dokumentaciji, v primeru odstopanja popravlja elemente, da so primerni za varjenje (brušenje, posnemanje robov, vrtanje). Prijave zbiramo do 4. 5. 2021. Uniforest, d. o. o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Sistemski inženir (m/ž)
(delo od doma)
Prednost bodo imeli kandidati z obvladovanjem jezika C, GNU--orodja in Linuxa, izkušnje s cma-
ke, FreeRTOS, z Yocto project/ OpenEmbedded, znanje za serijsko podatkovno komunikacijo, vključno z: LIN, I2C, Modbus, BACnet in SPI, znanje za delo s potrošniškimi elektronskimi protokoli, vključno z: Bluetooth, HTTP, MQTT, SSL/TLS, TCP/IP, USB, Zigbee in Wi-Fi, usposobljenost za delo s sistemom za nadzor različic GIT, branje in razumevanje kod, usposobljenost za odpravljanje napak z uporabo Segger J-Link in GDB. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik je tuje podjetje Nibe.eu, kandidat bo zaposlen v Sloveniji, delo bo opravljal od doma. Več informacij na www.trgotur.si.
Inženir za testiranje programske opreme (m/ž) (delo od doma)
Od kandidatov pričakujemo poznavanje procesov in znanja s področja odpravljanja napak na sistemih, sposobnost hitrega učenja novih tehnologij in razumevanje širše slike sistemov, znanje angleškega jezika. Prednost bodo imeli kandidati s strokovno izobrazbo s področja programskega inženiringa, z znanjem s področja testiranja programske opreme, izkušnjami pri delu z avtomatiziranimi testnimi orodji, z razvojem vgrajene programske opreme, upravljanjem v Linux okolju in odpravljanjem napak omrežne komunikacije. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik je tuje podjetje Nibe.eu, kandidat bo zaposlen v Sloveniji, delo bo opravljal od doma. Več informacij na www.trgotur.si.
Monter klimatskih naprav in toplotnih črpalk (m/ž) (Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo srednješolsko izobrazbo tehnične smeri, zaželene so delovne izkušnje s samostojnim delom na terenu, prijaznost in dobre komunikacijske sposobnosti za komuniciranje s strankami, vozniški izpit B-kategorije, veselje do dela na terenu. Kandidatu nudimo pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, stimulativno plačilo z dodatki, nagrado, variabilni
del za uspešno opravljeno delo, možnost dela v mednarodnem okolju in priložnosti za dodatna izobraževanja. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik želi ostati anonimen izključno zaradi objektivnosti in enakopravnosti do vseh prijavljenih kandidatov v se-lekcijskem postopku. Več informacij na www.trgotur.si.
Strokovni sodelavec v marketingu (m/ž) (Velenje)
Od kandidata pričakujemo VI. ali VII. stopnjo družboslovne ali ekonomske smeri, dobro znanje angleškega jezika, vsaj 2 leti izkušenj s področja marketinga, podrobno poznavanje in učinkovito rabo orodij, veliko mero samostojnosti, odgovornosti, motiviranost za delo. Kandidatu nudimo pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, stimulativno plačilo z dodatki, nagrado, variabilni del za uspešno opravljeno delo, možnost dela v mednarodnem okolju in priložnosti za dodatna izobraževanja. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik želi ostati anonimen izključno zaradi objektivnosti in enakopravnosti do vseh prijavljenih kandidatov v selekcijskem postopku. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajalec toplotnih črpalk (m/ž) (Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo VI. ali VII. stopnjo izobrazbe, zaželeno strojne ali ekonomske smeri s tehničnim ali strojnim znanjem, dobro znanje angleškega jezika, izkušnje s področja prodaje B2B in B2C, poznavanje prodajnih postopkov, smisel za prodajo, komunikacijo, dobre pogajalske lastnosti, veliko mero samostojnost, odgovornosti, vozniški izpit B-kategorije, motiviranost za prodajo. Kandidatu nudimo pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, stimulativno plačilo z dodatki, nagrado, variabilni del za uspešno opravljeno delo, možnost dela v mednarodnem okolju in priložnosti za dodatna izobraževanja. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik želi ostati anonimen izključno
zaradi objektivnosti in enakopravnosti do vseh prijavljenih kandidatov v selekcijskem postopku. Več informacij na www.trgotur.si.
Vodja tržnega področja
(m/ž) (Velenje, tujina)
Od kandidata pričakujemo VI. ali VII. stopnjo izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri, dobro znanje angleškega jezika, zaželeno tudi znanje nemščine, izkušnje s področja prodaje, predvsem B2B, poznavanje prodajnih postopkov, smisel za prodajo, komunikacijo, dobre pogajalske lastnosti, pripravljenost na službena potovanja, veliko mero samostojnost, odgovornosti, vozniški izpit B-kategorije, motiviranost za prodajo. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik želi ostati anonimen izključno zaradi objektivnosti in enakopravnosti do vseh prijavljenih kandidatov v selekcijskem postopku. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž) (Paka
pri Velenju)
Pričakujemo aktivno sodelovanje v celotnem procesu v proizvodnji, nalaganje, natovarjanje in raztovarjanje v skladišču, pomoč v proizvodnji, ostala dela po navodilih nadrejenih. Sposobnosti: natančnost, odzivnost, odgovornost in odločnost, razumevanje in tolmačenje proizvodne dokumentacije in poznavanje načrtov, veščine načrtovanja, izvajanja, izboljševanja proizvodnega procesa. Prijave zbiramo do 13. 5. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Pomožni delavec (m/ž)
(Paka pri Velenju)
Ponujamo delo v uspešnem, dinamičnem in razvojno usmerjenem kolektivu, redno in stimulativno plačilo, nadpovprečno za regijo, osebno in strokovno rast, zaposlitev za nedoločen čas, poskusna doba 3 mesece, lokacija dela Paka pri Velenju, začetek dela takoj. Prijave zbiramo do 13. 5. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Kakšne finančne spodbude lahko pričakuje samozaposlen invalid?
Čeprav je glede na trenutne razmere verjetno marsikomu tuja misel o samostojni podjetniški poti, bi vendar želeli podati kratko pojasnilo o tem, kakšne finančne spodbude so na voljo samozapo-slenim invalidom in katere pogoje morajo izpolnjevati, da so do njih upravičeni.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju omogoča tistim, ki prvič stopajo na poslovno pot, delno oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v prvih dveh letih, in sicer so prvo leto oproščeni plačila 50 odstotkov prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v drugem letu pa se ta oprostitev zmanjša, in sicer na 30 odstotkov prispevka. Gre za pravico, ki pripada vsem samoza-poslenim po prvem vpisu v poslovni register. V nadaljevanju bomo pisali o finančnih vzpodbudah, ki jih lahko izkoristi podjetnik ali podjetnica kot invalidna oseba.
Status invalida kot pogoj za uveljavljanje pravic in spodbud
Invalid oziroma invalidka je oseba, ki pridobi status invalida po ZZRZI ali po drugih predpisih, in
oseba, pri kateri so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni, in ima zato bistveno manjše možnosti, da se zaposli, ohrani zaposlitev ali napreduje.
Možnost koriščenja olajšave za zavezanca invalida
Zavezanec, ki je invalid po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, in ne zaposluje delavcev, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, zavezanec invalid s 100-odstotno telesno okvaro ali zavezanec - gluha oseba pa v višini 60 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec opravljanja dejavnosti.
Treba je opozoriti, da tistim, ki se odločijo za normirani s. p., znižanje davčne osnove z olajšavami ni na voljo.
Pravice, za katere zaprosimo pri skladu
V skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) lahko samozaposlen invalid praviloma uveljavlja pravico
iCONSULl
TAX + LEGAL + FINANCE
do vseh zakonskih spodbud, če za to izpolnjuje pogoje. Ena takšnih je tudi nagrada za preseganje kvote v višini 20 odstotkov minimalne plače na mesec (trenutno minimalna plača znaša 1.024,24 evra, kar je 204,85 evra). Samozaposleni invalidi, ki si ne izplačujejo plače, morajo v primeru uporabe nagrade za preseganje kvote upoštevati merila in pogoje, ki veljajo za pravilo »de minimis«.
Samozaposleni invalidi so upravičeni do oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - tako prispevkov delodajalca kot tudi prispevkov delojemalca. Višina oproščenih prispevkov je odvisna od višine plače in tako poljubna.
Samozaposleni invalidi sicer prejeta sredstva prosto porabijo, a
morajo o prejemu sredstev mesečno poročati na SVZI.net
Subvencija plače invalida je pravica, ki pripada invalidu, zaposlenemu v invalidskem podjetju ali zaposlitvenem centru, izjemoma lahko samozaposlen invalid pridobi pravico, če ima odločbo o zaposlji-vosti v podporni obliki zaposlitve. Takšno odločbo izda zavod za zaposlovanje.
Kaj šteje za podporno in kaj za zaščitno zaposlitev?
Podporna zaposlitev je zaposlitev invalida na delovnem mestu v običajnem delovnem okolju s strokovno in tehnično podporo invalidu, delodajalcu in delovnem okolju. (s. p. šteje kot običajno delovno okolje.) Zaščitna zaposlitev je zaposlitev invalida na delovnem mestu in v delovnem okolju, prilagojenem delovnim sposobnostim in potrebam invalida, ki ni zaposljiv na običajnem delovnem mestu. Takšna delovna mesta praviloma zagotavljajo zaposlitveni centri, lahko tudi invalidska podjetja. Tudi to odločbo, torej o zaščitni zaposlitvi, izda zavod za zaposlovanje.
Odstotki subvencije plače so odvisni glede na obliko zaposlitve in doseganje delovnih rezultatov in znašajo od 40 do 70 odstotkov minimalne plače v zaščitni zaposlitvi, od 10 do 30 odstotkov minimalne plače v podporni zaposlitvi in od 10 do 30 odstotkov minimalne plače v invalidskem podjetju.
Če delodajalec zaposluje invalida, za katerega je izdana odločba o zaposljivosti v podporni zaposlitvi in je izdelan individualni načrt podpornih storitev, torej jih invalid potrebuje pri opravljanju del in nalog, ZZRZI predvideva možnost priznanja pravice do plačila stroškov podpornih storitev.
Če se invalid lahko zaposli le na zanj prilagojenem delovnem mestu ali za opravljanje delovnih nalog potrebuje prilagojena sredstva za delo, ZZRZI predvideva možnost priznanja plačila stroškov primerne prilagoditve delodajalcu invalida na njegovo vlogo.
Za uveljavljanje teh spodbud samozaposleni vloži vlogo pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije.
Gabriela Firšt, mag. prav., pravna in davčna svetovalka, iConsult
ŠPORT
17
Varovanke trenerja Bena Božiča tretjič osvojile tretje mesto v državnem prvenstvu
Šempetrske odbojkarice slavile s penino
Igralke ekipe SIP Šempeter so ponovile lanski uspeh. V boju za tretje mesto so najprej gladko v Novi Gorici premagale GEN-I Volley (3:0; 19, 22, 14), v svoji dvorani pa so se malo bolj namučile, zato je bila končna zmaga toliko slajša. Prva niza so prepričljivo dobile (25:14, 25:19), nato so podzavestno pričakovale, da bo vse želeno prišlo samo od sebe.
DEAN SUSTER
V tretjem nizu so bile gostje boljše s 25:23 in naenkrat je postalo dramatično. Četrti niz je ponudil večino tistega, kar pričakujejo ljubitelji odbojke: dolgotrajen boj za točko, močne udarce, še boljše sprejeme, metanje po tleh in odločitev na razliko. Novogoričanke so imele žogo za izenačenje v nizih, kajti vodile so s 24:21. Domača reprezentantka Nika Markovič je prevzela vso odgovornost. Šempetranke so izenačile na 24:24, niz (in tekmo) so po ogorčeni borbi dobile s 30:28!
Medalje vzele same
Sledilo je skakanje v objeme, izkušenejše igralke so imele
tudi orošene oči. Podelitev medalj so morale opraviti same. Okoli vratov je bronasta odličja svojim soigralkam, strokovnemu štabu in vodilnim ljudem kluba obešala kapetanka Mojca Božič: »Še nekaj novega sem doživela. Vesela sem, da sem lahko podeljevala medalje. Že v polfinalu smo igrale odlično in bile le za las oddaljene od zmage v svoji dvorani proti Mariborčankam. Na tretje mesto smo zelo ponosne.« Magistra kineziologije je v vlogi podajalke odlično vodila svoje soigralke. Trenutno je zaposlena pri OZS in je trenerka mlajših selekcij v Šempetru. V strokovnem vodstvu članske
Predsednik kluba Boštjan Pražnikar Nika Markovič
ekipe je tudi njen oče Simon, njen stric Beno Božič je glavni trener: »Za nami je turbulentna sezona. Dekleta so zdržala vse napore. V Novi Gorici so odigrala odlično in šokirala domačinke. Tokrat jim je po vodstvu z 2:0 padla zbranost, a so kasneje strnila svoje moči in zasluženo zmagala. Škoda, da je bil urnik v polfinalu nespameten. Kar naenkrat se je
mudilo, prej so se nekateri klubi približno mesec izmikali tekmam.« Po njegovem mnenju je ekipa zelo napredovala, z Niko Markovič je delovala močno. »Bila je pomembna okrepitev. A moram omeniti še druge punce. Najprej Nino Kotnik, tudi Tali Lekše, ki je postala kakovostna igralka, Mojco Božič, ki je še vedno na vrhunski ravni in je motor naše
ekipe, obe igralki na položaju libera, Anjo Mazej in Katjo Banko ... Po poškodbi Vite Črnila je zaigrala 16-letna Tia Koren. Odkritje sezone je, vsaj zame, Lara Rituper na centralnem položaju. Ekipa je mlada, če bomo zadržali njeno jedro, je pred njo svetla prihodnost,« je dodal Božič.
Iz Pittsburgha v
Šempeter
Na zadnji tekmi sta izstopali Nika Markovič z 29 in Nina Kotnik z 18 točkami. Braslov-čanka Markovičeva (oče je Celjan) je decembra 2019 končala študij odnosov z javnostmi in sociologije v ZDA, kjer je tudi odšla na operacijo komolca udarne (leve) roke. »Zahvaljujem se Šempetru, ki mi je omogočil uspešno vrnitev na igrišče. In še prvo medaljo sem osvojila v državnem prvenstvu. Imam agenta, ki mi išče klub v tujini. Upam, da se mi bo uresničila dolgoletna želja.« Markovičeva je na pripravah slovenske članske reprezentance, z mladinsko je leta 2015 osvojila srebrno medaljo na evropskem prvenstvu. Leto je na čelu kluba Boštjan Pražnikar: »Glede na številne težave je tretje mesto
za nas izjemen uspeh. Dosegli smo ga s skupnimi močmi. Šempeter enostavno diha s tem športom.« Predsednik je še dodal: »Ni enostavno poslovati v tem času. V Savinjski dolini je ključna industrija v tuji lasti, tako da se skušamo znajti po najboljših močeh. Vlečemo iz petnih žil, kot pravimo. Uvideli smo, da se da tudi z omejenimi finančnimi sredstvi dosegati vrhunske rezultate. Seveda si želimo še kaj več. V jesenskem času bomo videli, ali so nam zvezde naklonjene za nastop v evropskem tekmovanju.« Strokovni vodja šempetrske-ga kluba je Sebastjan Cilen-šek: »Četrti niz je bil atomski in bo še prišel za nami. Po prejšnji sezoni smo ustvarili homogeno ekipo. Pestile so jo poškodbe. Najhujšo je utrpela Katja Mihalinec, oktobra si je strgala kolenske vezi. Šest mesecev je morala čakati na poseg. A mlade igralke so bile zelo srčne. Za trenerjema Be-nom in Simonom Božičem je desetletno delo. Zahvaljujem se tudi novemu predsedniku, kajti lahko smo se osredotočili zgolj na delo na treningih.« In če bi lahko bili v dvorani še gledalci ...
Nina Kotnik Foto: ALES OBLAK
Penina je najprej tekla po parketu šempetrske dvorane ...
... in malo tudi po grlih igralk.
18
ŠPORT
Novo zmagoslavje Celjanke Tine Trstenjak na velikih tekmovanjih
Evropska prvakinja zgolj na Tokio
osredotočena
Prvo od treh velikih letošnjih tekmovanj je celjska judoistka Tina Trstenjak zaključila z odliko. Na evropskem prvenstvu v Lizboni je osvojila zlato kolajno v kategoriji do 63 kilogramov. V velikem finalu je z vazarijem ugnala Rusinjo Darjo Davidovo. Andreja Leški je v isti kategoriji osvojila bron.
DEAN SUSTER
Tina, ob kateri je tokrat stala trenerka Petra Nareks, Marjan Fabjan pa je napotke pošiljal z Lopate, je tretjič postala evropska prvakinja.
Potrdila vlogo prve
favoritinje
Članica Judo kluba Z'dežele Sankaku Celje Tr-stenjakova je osvojila jubilej-
no 50. kolajno za slovenski judo na evropskih prvenstvih, kjer se je doslej nabralo 48 posamičnih in dve ekipni odličji. V taktičnem finalu je olimpijska prvakinja potrdila vlogo prve favoritinje za zlato medaljo. Bila je prva nosilka, saj je manjkala vodilna na svetovni lestvici, Francozinja Clarisse Agbegnenou. Tina je
Znova nas je razveselila judoistka Tina Trstenjak, ki je na evropskem prvenstvu v Lizboni osvojila zlato kolajno v kategoriji do 63 kilogramov. V velikem finalu je z vazarijem ugnala Rusinjo Darjo Davidovo. To je njena peta zlata medalja na velikih tekmovanjih. Do zadnje ji je z nasveti pomagala trenerka Petra Nareks. Ta je že pred 19 leti začela - bila je bronasta na EP v Mariboru - neverjetno bero odličij celjskega kluba.
obvladovala tekmico, vseeno pa je bil boj težak, saj sta si obe tekmovalki do polovice finala že prislužili po dve kazni, s čimer si napak nista smeli več dovoliti. Odločilni met je 30-letni Trstenjakovi uspel minuto in 15 sekund pred koncem.
Tokrat že začetek
dober
Z izkušnjami svetovne in olimpijske prvakinje je Ce-ljanka prednost obdržala do konca. V dopoldanskem delu proti Madžarki Brigitte Var-ga, Poljakinji Agati Ozdoba Bloch in v polfinalu še proti branilki brona z lanskega evropskega prvenstva, Nizozemki Sanne Vermeer, se je Trstenjakova veselila zmag z iponom, a so bile vse borbe dolge in naporne. Nagrada je bila dvanajsta kolajna za Tino na velikih tekmovanjih, peta zlata in tretji naziv najboljše v Evropi: »Že od prve borbe mi je šlo dobro. Običajno imam v uvodu težave. Tokrat je bil za spremembo že začetek dober in potem se je vse le še stopnjevalo. Tudi v finalu z Davidovo. Sva stari znanki. Morda me je danes malo presenetila njena moč, sicer pa sem se nanjo dobro pripravila. S tretjim naslovom prvakinje sem dosegla nov mejnik. Moram pa povedati, da tukaj z izidom nisem bila obremenjena. Potrebovala sem tekmo, rezultat pa je na koncu prišel sam od sebe.« Tina je sedem medalj zbrala na evropskih prvenstvih, štiri na svetovnih, eno pa je osvojila na olimpijskih igrah.
Vse podrejeno
Tokiu
Seveda je glavni cilj šampi-onke iz Celja odmeven nastop na olimpijskih igrah. V Tokiu bo po petih letih branila zlato iz Ria. V začetku meseca ju-
Ob Tini Trstenjak je Andreja Leški (levo), ki si je srčno želela slovenski finale na EP v Lizboni.
nija bo svetovno prvenstvo v Budimpešti. Tudi tam bo - kar se Tine tiče - vse podrejeno pripravi na boj v japonski prestolnici. Očitno se je uspela uspešno izogniti vsem čerem, tudi v domačih vodah, kjer jo je dvakrat neprijetno presenetila Andreja Leški. Ta
je v Lizboni osvojila bronasto medaljo, le malo je manjkalo, pa bi videli slovenski finale. Koprčanka, ki trenira pri Bežigradu, je predstavljala nov izziv Trstenjakovi. Izostrena konkurenca že na domačih tleh je olimpijski prvakinji zelo koristila. Sicer pa je slo-
venski judo bogatejši za tri medalje, kajti v kategoriji do 57 kilogramov je Kaja Kajzer postala evropska podprvaki-nja. Fabjan, ki za izjave ni bil dosegljiv, ima v ognju še Ano Velenšek, žal pa ne Klare Apo-tekar, ki pričakuje naraščaj.
Foto: JZS, EJU
Odlična akcija evropske, svetovne in olimpijske prvakinje.
Zaradi koronavirusa je bila okrnjena tudi slovesnost ob razglasitvi najboljših športnikov v občini v minulem letu. Tisti, ki so zavzeto trenirali in svoj talent dokazovali tudi v teh časih, so bili kljub vsemu nagrajeni.
Najboljša tenisačica in smučar
Najboljša športnika konjiške občine za leto 2020 sta teniška igralka Tamara Zidanšek in alpski smučar Tijan Ma-rovt. Med ženskimi ekipami so najboljše članice Ženskega košarkarskega kluba Pro-Bit Konjice, med moškimi pa so najboljši člani Nogometnega društva Dravinja.
Priznanja je najboljšim župan Darko Ratajc podelil na manjšem sprejemu, ki so ga zaradi znanih epidemioloških razmer priredili v prostorih občine. Priznanja za športne dosežke je v različnih kategorijah skupaj prejelo 80 športnic in športnikov.
Teniška igralka Tamara Zidanšek si je naziv najboljše prislužila, ko je že tretje leto zapored sezono končala med najboljšimi stotimi igralkami sveta. Koronsko leto 2020 je končala še z dvema osvojenima WTA-turnirjema v igri dvojic. V moški konkurenci si je naziv športnika leta prismučal Tijan Marovt, ki je v prejšnji zimi na slalomskih tekmah kategorije FIS petkrat stopil na oder za zmagovalce, dvakrat na najvišjo stopničko. Med ženskimi ekipami so bile najboljše košarkarice Pro-Bit Konjic, ki so se v sezoni 2019/20 uvrstile v ligo za prvaka. Predčasno prekinjeno sezono so končale na šestem mestu. Nagrado so prejeli še nogometaši Dravinje, ki pa lani spomladi zaradi koronavirusa niso odigrali nobene ligaške tekme. V 3. slovenski ligi - vzhod so tako obdržali tretje mesto, ki so si ga priigrali že jeseni 2019.
LKK, foto: občina Slovenske Konjice
ŠPORT
19
Porazno stanje celjskega nogometnega prvoligaša
Ne le Aluminij, zdaj je nevarna celo Gorica!
Nogometaši Celja so pod vodstvom trenerja Jirija Jarošika na svojem štadionu osvojili - ne, prav ničesar niso osvojili, dobili ali zadržali. Od petnajstih možnih točk niso vknjižili prav nobene. Knežje mesto so kot zmagovalci zapuščali Domžale (0:2), Bravo (2:3), Tabor (0:3), Gorica (0:1) in v torek še Aluminij (0:1). Je tu treba še kaj dodati? Malo je trenerjev, ki bi »preživeli« takšen niz.
DEAN SUSTER
Jiri Jarošik ga je. Vsaj do včeraj. Vse bolj je jasno, da ga ne bi smel. Voda je pritekla do grla. Celje je padlo na predzadnje mesto, Gorica je igrala včeraj ...
Bo na gostovanjih bolje?
Aluminij ima praktično štiri točke prednosti (ima boljši medsebojni izkupiček) in ne pretijo zgolj kvalifikacije za obstanek, temveč grozi celo neposreden izpad iz prvo-ligaške druščine. Z mehko roko ne bo šlo. Naj zaspane zvezdnike prebudi in jih tudi »privije« Dragan Čadikovski (Jarošikov pomočnik). Na nevarnost zgodovinske sramote je treba pravočasno opozoriti. Razpored je neugoden - v soboto pot v Domžale, 1. maja bo gost Maribor ... Na zadnjih
sedmih tekmah bodo Celjani štirikrat gostovali (Domžale, Bravo, Tabor, Gorica) in pričakali Maribor, Olimpijo in Koper.
Brez kančka sreče ob koncu
Že v torek se je začel 29. krog v 1. slovenski nogometni ligi. Odprla sta ga Celje in Aluminij, ki sta si na lestvici delila osmo do deveto, predzadnje mesto, in si prizadevata, da bi se izognila kvalifikacijam za obstanek v prvoligaški druščini. Iz Kidričevega so pripotovali: nekdanji nogometaš Celja, zdaj trener Aluminija Oskar Drobne, nekdanji direktor Celja, zdaj direktor Aluminija Borut Arlič, nekdanji trener vratarjev Celja Mladen Dabanovič, nekdanji vodja
mladinske nogometne šole pri NK Celje Luka Gobec, zdaj Drobnetov pomočnik, Simon Vidovič, nekdanji trener mlajših selekcij pri NK Celje, zdaj tehnični vodja ekipe Aluminija ... Celjski nogometaši so bili nekoliko boljši od tekmecev v prvem delu. Trikrat so zatresli okvir vrat, toda tedaj, ko niso dobro zadeli žoge. Gostje so pod vodstvom pragmatičnega Drobneta dokazali (tudi Mariborčanom), da znajo dobro igrati na odlično pripravljeni zelenici. Izkoristili so eno od svojih priložnosti in odnesli tri točke domov. Ko ne gre, ne gre; Anel Hajrić in Mićo Kuzmanović sta dobro sprožila, a žoga ni hotela v mrežo.
»Preveč domačih porazov«
Na tribuni je kar obsedel generalni direktor NK Celje Valerij Kolotilo in dolgo tuhtal, kje so ga polomili vodilni možje kluba. Trener Jiri Jarošik je deloval obupano. Zakaj ne odstopi, vedo le redki. Dejal je: »Težko je kaj pametnega povedati. Izgubili smo zelo pomembno
Vezist Jon Šporn se je dobro v vlogi osrednjega branilca znašel že na tekmi v Murski Soboti (0:0), v torek pa se je znašel v ugodnem položaju za izenačenje, a je po udarcu z glavo žoga obšla vrata.
tekmo. Če hočemo zmagati, moramo zadeti gol. Domačih porazov je bilo resnično preveč, kar neverjetno število se jih je nanizalo.« Tudi vezist Celja Maj Rorič je bil potolčen: »Čestitam nasprotnikom, ki so bili boljši od nas. V prvi ligi lahko vsak premaga vsakega in s to mi-
slijo se bomo odpravili na naslednje dvoboje.«
Trener Aluminija Oskar Drobne je tako proti Mariboru kot proti Celju taktiko prilagodil kakovosti svojega moštva in se nedvomno izkazal: »Ob pomanjkanju energije, ki smo jo izgubili proti Mariborčanom, smo
bili slabi v prvem polčasu, imeli smo srečo. V drugem delu smo spremenili postavitev in postali nevarni. Zmaga je bila prigarana. Vratar Luka Janžekovič je vsekakor zaslužen za naše uspehe.« Krivec za prejeti gol je bil kapetan Žan Zaletel.
Foto: NK CELJE
Srabotnik trenutno najboljši kajakaš
V Tacnu se je zaključilo tekmovanj e za evropski pokal v slalomu na divjih vodah in hkrati izbirne tekme za sestavo slovenske reprezentance. Celjan Martin Srabotnik je zmagal na treh od štirih posebnih preizkušenj in bo imel na evropskem prvenstvu v italijanski Ivrei priložnost, da se uvrsti na olimpijske igre.
Zato je upravičeno zelo zadovoljen nad svojimi zadnjimi dosežki: »V odlični formi sem, na evropskem prvenstvu bom zelo samozavesten. Ja, bil sem sproščen na izbirnih tekmah. Iz sezone v sezono napredujem.« Predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje Dušan Konda je bil srečen, kajti predstavniki celjskega kluba so se v Tacnu na izbirnih tekmah zelo izkazali: »Vedel sem, da so dobro trenirali. Zdaj imamo pet reprezentan-tov. Prvo mesto je bilo dolga leta rezervirano za Petra Kau-zerja, zdaj je na prvem mestu med slovenskimi članskimi reprezentanti Martin. Lan Tominc, Urh Turnšek in Zala Zanoškar so se uvrstili v selekcijo do 23 let, Jan Ločnikar pa je z izjemnimi vožnjami, zmagal je na vseh štirih, postal član mladinske selekcije in je med favoriti za stopničke na mladinskem svetovnem prvenstvu čez tri mesece v Tac-
Martin Srabotnik po koncu zadnje izbirne tekme v Tacnu.
nu.« 25-letni Martin Srabotnik ima novega trenerja, Španca Inakija Gomeza. Aleš Kuder ostaja trener vseh ostalih celjskih kajakašev. Torej, nekaj novih olimpijcev se nam obeta. Morda Martin Srabotnik, morda tudi Martina Ratej, ki
bi se ji morala izteči kazen zaradi neprevidnosti pri jemanju nedovoljenih substanc in je trenutno v takšni formi, da bi lahko izpolnila olimpijsko
normo.
DŠ
Foto: KKK NIVO CELJE
Velenjčani na pragu finala
Rokometaši Gorenja so v Atenah izgubili prvo polfinalno tekmo evropskega pokala, in sicer proti grški ekipi Aek z 31:29. Povratni obračun bo v soboto v Velenju.
Rokometaši Celja Pivovarne Laško dolgo niso izgubili niti ene točke v letošnjem državnem prvenstvu, nato pa so na dveh tekmah zapovrstjo doživeli poraza. Po Gorenju (doma) so morali priznati premoč še Kopru (v gosteh), z 29:28, potem ko so nespametno odigrali končnico. Vodilni Celjani imajo tri točke več od Velenjčanov, ki pa imajo tekmo manj.
DŠ
NA KRATKO
Celjanke izenačile v gosteh
Spodnji Duplek: V finalu ženskega državnega prvenstva v futsalu je zdaj rezultat v zmagah 1:1. Celjanke so prvo tekmo doma izgubile, na drugi pa so proti Slovenskim goricam slavile po izvajanju šestmetrovk. V rednem delu je bil izid 3:3, ob koncu pa 10:11. Odločilni »penal« je zabila vratarka Celja Barbara Lah.
»Cinkarnarke« po petnajsti pokal
Celje: Na sedežu Košarkarske zveze Slovenije so izžrebali polfinalna para zaključnega turnirja pokalnega tekmovanja za košarkarice, ki bo konec tedna v Celju. V soboto se bo tekma Grosuplje - Triglav začela opoldne, sledil bo dvoboj Cinkarne in Ježice (14.15). Finalni obračun bo v nedeljo ob 16.00. Naslov pokalnih zmagovalk branijo Celjanke, ki odkrito ciljajo na osvojitev še petnajste lovorike.
Dobovec na noge Bar^i
Zadar: Najboljši strelec naše izbrane vrste v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu v futsalu Kristjan Čujec se bo s klubskimi soigralci udeležil zaključnega turnirja lige prvakov. Dobovec se bo v četrtfinalu v sredo v Zadru pomeril s slovito Barcelono. »O tekmecu ne velja izgubljati besed. Tekma je nagrada za vse nas, za Rogatec, za Rogaško Slatino, za Slovenijo,« je poudaril Čujec.
V Šentjurju dolgi teki in hoja
Šentjur: Na državnem prvenstvu v teku na deset kilometrov je zmagal nekdanji član Kladivarja, zdaj Štajerske Mitja Krevs. Za njim sta se uvrstila Jan Brešan in Matija Rizmal (oba Kladivar), ki je izboljšal državni rekord med mlajšimi člani. Državna prvakinja med pionirkami (U16) je Tia Tanja Živko, druga je bila Maša Novak. Pri mlajših članih se je na tretje mesto uvrstil Alen Lamper (vsi Kladivar Celje). Med pionirji je predstavnik domačega kluba Martin Artnak osvojil tretje mesto. V hoji na deset kilometrov je najboljši čas postavil Jaka Grabnar (Velenje), Celjanka Ana Intihar Marulc pa je ob zmagi med mlajšimi članicami postavila tudi najboljši slovenski čas v tej kategoriji. (DŠ)
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je v 63. letu zapustil dragi oče, dedek in mož
MILAN REP
iz Celja
Žalujoči: hčerka Staška, vnuk Jaša in žena Mirjana
Utrgal bom cvet, na grob ga položil i n tiho potožil, da joče srce.
ZdA HVALA
Ob boleči, nenadomestljivi in nepričakovana izgubi naše drage žene, mame, babice in tašče
KRISTINE HLIS
(10. 11. 1934-26. 3. 2021)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, hvala za vsa izrečena sožalja, tolažilne besede,
podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodo župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen pogrebni obred, Bredi Arnšek za ganljiv poslovilni gonor in vsem ostalim, ki ste namv teh težkih
trenutkih s tali ob strani. Poslavljamo se z mislijo vnukinje Tinkare: »Oma, tvoje zlato srrcej^ tsilo prepolno ljubezni, velikodušnosti in dobrote, zato enostavno ni moglo več zdržati.«<
Pogrešamo te: mož Miha, sinova Zlatko in Darko, snahi Simona in Dragica ter vsi tvoji vnuki in pravnuka
шттатг:
VOZILA
STROJI
PRODAM
PRODAM
SUZUč ignis 4 x 4, letnik 2007, prodaž.
Telefon 068-660-139.	336
GOLF variant 1,6 tdi, rdeč, letnik 7015, prvi lastnik, prevožerih Ž0.000 km, vlečna klju ka, prodam za 9.700 EUR< Telefon 040 i 7S<924.	збо
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu bo upihnil vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Za vedno se je poslovil naš dragi mož, ati, dedi in tast
ALOJZ ELER
(20. 6. 1947-3. 4. 2021)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu. Srčna hvala sorodnikom, sosŽIvHLIem in znancem za tiho slovo ob poti skozi vas. Hvala njegovim Florjanom za odpeti pesmi. Hvala gospodu župniku Antonu Pergerju za lepo opravljen obred in besede slovesa in pogrebni službi Raj za
spoštljivo slovo. Neizmerno ga bomo pogrešali njegovi: žena Julčka, hči Lidija z Miranom, Tjašo in Laro ter sin Aleš z 6reno, Mihom in Špelo.
Če me boste pogrešali, iščite me v svojih srcih. Če sem tam našla svoje mesto, ostajam za vedno z vami. (R. M. Rilke)
ZAHVALA
Življenjsko pot je sklenila ljuba mama, žena, babica, prababica, tašča in sestra
KAZIMIRA JELEN
iz Kal pri Ponikvt
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, njenim in našim prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izročeno sožalje, podarjeno cvetje in aveče. Posebna zahvala osebju bolnišnice Celje, dr. Drag;anu Kovačiču in
celi ekipi za vis o požrtvovalnost pri zdravljenju. Za vedno bo ostala z nami v srcu, mirUh in apominih.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo neizmerno pogrešali.
ŠIVALNI stroj 4-nitno »entlarico« in električni šivalni stroj prodam. Telefon 040 856911.	339 ENOBRAZDNI obračalni plug za TV ali Pasqua-li za 90 EUR in tekoči trak. dolžina 2,50 m, širinr 20 cm, prodam za 290 EUR. Telefon 040 61H 75. 341
POSEST
PRODAM
TRAVNIK, velik približno 70 arov, prodom na ravni legi na ProsenišOim . Telefon 041 Г6Г195.
33(51
PRODAM
BOJLER za ceatialao, 120 I, nerjaveč, malo rabljen, prodam za 70 EUR. Telefon 031 544-199.	332
PEČ Buderua, rab|nno dvo let., prodam ali menjam za 100-kilogramskega prašiča. Telefon 040 340-919.	ззз
KUHINJSKO mizo - klopjo prodam. Telefo, 041 53L683.	337
ODDAM
PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061.	323
TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, težko žibližno 570 kg1 od have dobre mleka-rice, p rodam. Telefz n 030 3П2-678.340 TEL.CO čb/.imuzin, brojo v 9r meseci, prodam. Telefon Г41 950-792. 348
OVNA, starega eno leto, mesna pasma, prodam za 100 EUR. Telefon 069 908-332.
352
KOKOŠI jarkice, črne in grahaste, tik pred nesnostjo, prodamo. Kupiš 15 - petelin zastonj. Možna dostava. Telefon 051 720294.	p
PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, domača hrana, možna dostava, prodamo. Telefon 031 311-476.	p
BIKCA rjave (sive) pasme, starega 5 tednov in bikca, rjave (sive) pasme, starega 1 teden, prodam. Telefon 041 681-173.
353
KAVČ, ki se raztegne v ležišče, oddam. Telefon 031 772-814.
V nebesih sem doma, tam Jezus krono da, tam je moj pravi dom, tam večno srečenbom.
V SPOMIN
20. aprita je minilo leto dni, kar nas je zapustila daaga sertra 3n tete
MARIJA SELEKAR
Hvala vsem, 3iji prižigate svečke 7n pmstajktr olč njenem grobu.
Brat Franci, nečaki in nečakinje ter ostali žalujoči
Tiho sedaj si odšel. 0ot lepra misaJ ko mine in nampustS te spamtne.
ZAHVALA
Ob boleči in nrnaUomestljivi izgubi ljubega moža, atija, starega ata, brata, strica in svaka
MARTINA VREČERJA
oz Šmiklavža G, Ljubečna (22. 2. 1951-2. 4. 2021)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom< sodelavcem, D)Id Ljubečna in kolektivu Cinkarne Celje, ki ste nam izrazili pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje in svečet hvala za poslovilni govor ter ga pospremili
na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala osebju Splošne bolnice Celje, covid oddelku in intenzivi, ki so se trudili ohraniti življenje mojega moža
in očeta najinih otrok. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste cenili njegovo besedo in delo.
Žalujoči: žena Biserka, sinova Robi in Andrej z družinama
TELIČKO ls/lim, štiri mesece in pol, prodamo.
Telefon 031 397-460.	347
JARKICE - kokoši v začetku nesnosti prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675.	n
DVA bikca simentalca in dve telici simental-ki, pašni, prodam. Telefon 041 794-301.
354
DVA biOca, teoka 2Г0 io 30e kg, simenZalec in lim uzir, prodnm. Telefon 041 794-328.
355
KUPIM
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
PRODAM
KRMNI krompir prodam. Možna dosttva.
Telefon 041 742-334.	p
VEČ sakladaik sena v rlnfuzi prodam v D o-elatini. Tel efon (d3) 577Г-02 3. ž43 BiLO in rdeče mešano viio slshtnlh sort prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 iž1-23U.
344
OSTALO
PRODAM
Ipavceva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
KOŠARE, grablje, kosišie, zelo lepe izdelave, ugodno prodam. Triefon (03) 5795s602.
334
METRSKA drva in trosilec Sip na 4 vretena, obnovljen, prodam. Telefon 031 707-122.
346
358
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele, pred nesnostjo, in 3-kilogramske bele puraie prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.	p
GELE pišiance brojlerje, težke 1 kg, za dopi-tanje ali vezje za zakol, pridamo. Telefon 031 753-5Ž5.	305
KOZO samslce pasme, staro pet let, brejo dva meseca, prodrm zrr 50 EUR. Telzfon 031 733-965.	317
PUJSKk težke 30 kg, mesnr pasma, laodam. Telefon 041 907-453.	342
KJER ZNANI POKAŽEJO
SVOJ PRAVI OBRAZ
FOKUS
ZAČETEK KONCA TURIZMA, KOT SMO GA POZNALI?
MATEJA LOGAR
LETOŠNJEGA DOPUSTA NE UPAM NAČRTOVATI
HANNAH MANCINI
V ČASU PANDEMIJE ODPRLA NOV POSEL
KOLUMNA
NAJVEČJI ODHAJAJO PRVI
p
p
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
ill
kanal 673 kanal 306
telemach kanal 271
kanal 152
INFORMACIJE
21
Tako iznenada je prišlo, dragi mož in oče, tvoje slovo. Usoda tega časa je tako hotela, da je med toliko drugih tudi tebe vzela. Bolečina neizmerna v srcih naših zelo boli, a naša pot in misli nas vodijo tja, kjer tvoja duša spi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradedija in tasta
RUDOLFA RUTARJA
iz Gozdeca nad Laškim (12. 4. 1935-5. 4. 2021)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in Rudijevim sodelavcem iz ZŠAM za izrečene besede sožalja, za cvetje, sveče in darovane maše. Hvala osebju intenzivnega oddelka bolnišnice Celje, gospodu župniku Iztoku Hanžiču za cerkveni obred in pogrebni službi Komunale Laško. Iskrena hvala tudi gospe Jožici Subotič za besede slovesa, pevski skupini Oljka in gospodu za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica, hči Danica z družino, sinova Rudi in Marjan z družinama ter vnuki in pravnuki, ki ga bodo neizmerno pogrešali.
L 37
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
MARIJE VEBER
iz Globokega 7a, Rimske Toplice (9. 10. 1939-11. 4. 2021)
iskrena hvala sorodnikom in prijateljem za darovane maše, sveče in cvetje ter izraženo pisno in ustno sožalje. Hvala duhovniku gospodu Klemnu Jagru za opravljen cerkveni obred, Marjetici Bernik za govor, Mateju Mekšetu za odigrano žalostinko in Komunali Laško za opravljene storitve. Hvala tudi Mariji Sluga, Valeriji Seme in Davidu Ožeku za vso pomoč.
Žalujoči: vsi njeni domači, ki jo bomo zelo pogrešali.
357
Poštenost, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči.
Brez poljuba in objema si odšel, veliko mesecev si sam v sebi skrivaj tiho trpel.
Sedaj odšel si k bogu tja v nebo, kjer z očetom sta si spet stisnila roko. Naša žalost te ni prebudila, solza naša pa se nikdar nikdar ne bo posušila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, atija, dedija, sina, tasta, brata in strica
EDIJA KRISTANA
iz Zavrha nad Dobrno 41 (9. 9. 1966-12. 4. 2021)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane svete maše, sveče in cvetje. Hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Celje, zdravniku g. Franciju Breznerju, sestri ge. Tatjani Jager in ge. patrona-žni sestri Simoni Kolar, g. župniku Milanu Strmšku, pevcem, trobentaču, prijateljem ZVVS, govorniku g. Francu
Plahuti za poslovilne besede ob grobu. Hvala pogrebni službi Usar, vsem nosačem pokojnikove krste g. Pavliju, g. Dragu, g. Janku in g. Rajku. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga kljub težkim časom ob upoštevanju omejitvenih predpisov pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Bernarda, hčerki Danijela in Valentina z družino, posebej pa njegova mala sončka Anastazija in Nik, ki ga bosta neizmerno pogrešala.
p
J v_>
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Življenjsko pot je sklenil ljubljeni oče, brat, stric in prijatelj
DUŠAN SUHODOLČAN
s Polul pri Celju (16. 11. 1957-9. 4. 2021)
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izražena pisna in ustna
sožalja ter tolažilne besede. Hvala vsem njegovim prijateljem in folkloristom iz
Celja in Petrovč, ki ste se od njega poslovili. Zahvala župniku gospodu Jožetu Planinšku za opravljen obred in mašo zadušnico ter podjetju Veking. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bodo močno pogrešali.
p
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
V SPOMIN
21. aprila je minilo 15 let, kar nas je zapustil naš dragi
EDVARD DEBELAK
iz Žepine 12b
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
338
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večen ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata, strica in svaka
RAFKA GORENŠKA
iz Zagajškove ulice 4 v Celju (8. 6. 1935-10. 4. 2021)
se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala tudi gospodu župniku Srečku Hrenu za opravljen cerkveni obred in sveto mašo ter pogrebni službi Primožič za spoštljivo
opravljene storitve. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, in naj spomin nanj za vedno ostane v naših srcih.
Žalujoče: sestre z družinami
n
OSMRTNICA
Tiho in mirno, kakor je živela, je zatisnila utrujene oči in odšla k večnemu počitku
FANIKA ŠANTEJ
rojena Hrastnik, iz Laškega (19. 2. 1932-18. 4. 2021)
Žalujoča: mož Karli in sin Borut z družino
L 38
V SPOMIN
Minevajo štiri leta, kar si nas zapustil, naš dragi
BOŽO ROBIČ
(21. 4. 1956-26. 4. 2017)
Nisi se izgubil kot zven v tihoto,
nisi odšel v pozabo; po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo .
(T. Pavček)
Pogrešamo Te ... Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi tvoji
En starček je živel tam v vinskih gorah ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, brata in strica
IVANA ČERČNIKA
iz Slatine v Rožni dolini (1940-2021)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, tolažilne
besede, darovane sveče, cvetje in svete maše. Iskrena hvala Krajevni skupnosti Šmartno v Rožni dolini, kulturno umetniškemu društvu in dramski skupini. Hvala Darji Grdina za lepe besede slovesa, Romanu Grdini za orgelsko igranje in Šmartinskim pevcem in ljudskim pevkam iz Jezerc za poklon. Hvala gospodu župniku Janku Ivančiču za opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Ropotar za organizacijo.
Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bodo ohranili v lepem spominu.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
V SLOVO
17. aprila 2021 smo se v ožjem družinskem krogu poslovili od dragega moža, očeta, dedija, svaka in brata
SREČKA DOBROVCA
nazadnje je bival v Škofji vasi 52c
Najlepša hvala pogrebni službi Raj iz Vojnika za lepo organizacijo pogreba in gospodu župniku Pergerju za opravljeno slovo.
Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev!
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je .
Osmrtnica
Sporočava žalostno vest, da naju je v Splošni bolnišnici Celje zapustil dragi mož in oče
MARJAN LAZAR
iz Celja (29. 9. 1975-14. 4. 2021)
Od njega smo se v družinskem krogu poslovili v sredo, 21. aprila, na mestnem pokopališču v Celju. Hvala vsem za izrečeno sožalje in pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: žena Tjaša in hčerkica Jana
335
p
p
356
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa so nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki poslujejo, ter njihove obratovalne čase.
Uporaba mask
Uporaba maske na odprtih javnih krajih je obvezna le, če ni mogoče zagotoviti najmanj 1,5 metra medosebne razdalje.
Zbiranje ljudi
Dovoljeno je zbiranje ljudi na organiziranih javnih shodih pod pogoji, ki jih določa Zakon o javnih zbiranjih (na podlagi prijave pristojni policijski postaji oziroma dovoljenja pristojne upravne enote). Največje število udeležencev shoda je sto.
Število oseb na organiziranih javnih shodih v zaprtih prostorih je omejeno na enega udeleženca na 30 kvadratnih metrov zaprte površine, vendar skupaj največ sto udeležencev. Udeleženci shodov v zaprtih prostorih morajo obvezno uporabljati zaščitne maske.
Organizator javnega shoda na zahtevo pristojnega nadzornega organa predloži dokazilo o prijavi shoda oziroma dovoljenje zanj.
Omejitev gibanja na regije
Omejeno je prehajanje med statističnimi regijami. V posamezni regiji je dovoljeno prehajanje med občinami.
Določene so izjeme, ko se lahko prehaja med regijami. Ob upoštevanju priporočil NIJZ je gibanje dovoljeno za:
-	prihod na delo, odhod z dela in izvajanje delovnih nalog,
-	opravljanje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti,
-	odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje,
-	varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore oziroma zaradi oskrbe ali nege družinskih članov ali če gre za izvajanje starševske skrbi in stikov z otrokom,
-	dostop do lekarn, zdravstvenih in sanitarnih storitev ter zdraviliškega zdravljenja,
-	dostop do tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev,
-	dostop do storitev za nujne primere,
-	dostop do izvajanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih in upravnih organov ter organov pregona,
-	dostop do storitev za osebe s posebnimi potrebami,
-	dostop do trgovin ali storitev v drugi statistični regiji, če so bližje prebivališču osebe, kot so te trgovine ali storitve v regiji prebivališča, ali če jih v regiji prebivališča ni,
-	izvajanje vzdrževalnih del ali sezonskih opravil na zasebnem objektu ali zemljišču za člane istega gospodinjstva,
-	potovanja oseb z namenom tranzita čez statistično regijo, v sosednjo državo ali do svojega prebivališča v Republiki Sloveniji,
-	nujno vzdrževanje groba, pri čemer mora posameznik izkazati upravičenost z dokazilom o najemu groba ali drugim ustreznim dokazilom.
Uveljavljanje teh izjem velja tudi za ožje družinske člane posameznika in člane skupnega gospodinjstva, kadar potujejo skupaj.
Pri prehajanju med regijami mora imeti posameznik pri sebi dokazilo, s katerim izkaže upravičenost uveljavljanja izjeme in lastnoročno podpisano čitljivo izjavo. Izjave ne potrebuje za 1. in 3. točko. Dokazilo in izjavo mora posameznik na zahtevo pokazati uradni osebi organa, pristojnega za nadzor nad izvajanjem tega odloka, policistu oziroma občinskemu redarju.
Ustanove, službe in storitve, ki ne delujejo:
-	nastanitve (hoteli),
-	gostišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari (izjema osem statističnih regij - Obalno-Kraška, Goriška, Gorenjska, Zasavska, Posavska, Podravska, Koroška in Pomurska - kjer je dovoljena strežba hrane in pijače na vrtovih in terasah),
-	zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže ...),
-	kinematografi,
-	diskoteke in nočni klubi,
-	storitve iger na srečo.
Knjižnice, galerije in muzeji
Odprti so knjižnice, muzeji in galerije ter storitve ponujanja dostopa in ogleda kulturne dediščine brez organiziranega vodenja
na ograjenih odprtih javnih površinah z nepremično kulturno dediščino. Ponovno se lahko sprehodite med knjižnimi policami in pobrskate po gradivu. Vračilo knjig še vedno poteka izključno v knjigomat, to gradivo bo še vedno zadržano 72 ur.
Športna vadba
Treningi in tekme so dovoljeni vrhunskim registriranim športnikom. Vadba z določenimi omejitvami je dovoljena tudi rekreativnim športnikom. Pri izvajanju vadbe v skupinah je treba neprekinjeno vzdrževati vsaj dva metra medosebne razdalje. V skupini je lahko največ 10 ljudi. Uporabljajo se lahko vsi športni objekti in površine za šport v naravi in šolski športni objekti.
voljo v Celju, in sicer v hali A dvorane Golovec. Na cepljenje se je treba naročiti pri izbranem osebnem zdravniku. Občani bodo o točnem terminu cepljenja pravočasno obveščeni s SMS-sporočilom.
CELJSKE LEKARNE
Celjske lekarne obratujejo po običajnem delovnem času (več informacij na njihovih spletnih straneh). Do preklica bo odprta krajši čas Lekarna Gregorčičeva: ponedeljek-četrtek: 7.00-15.00, petek: 7.00-14.00.
Upravne enote
Upravne enote delujejo enako kot pred 1. aprilom. Za obisk zaradi urejanja upravnih zadev se morajo stranke praviloma predhodno naročiti bodisi po telefonu ali elektronsko, s posredovanjem naročila na e-naslov upravne enote, bodisi s posredovanjem naročila v obliki klasične pošte. Nena-ročene stranke sprejemajo zgolj v primeru urejanja nujnih zadev, katerih ureditev ni mogoče odložiti na kasnejši čas. V prostorih upravnih enot se morajo stranke gibati kontrolirano.
Delovni čas trgovin
CITYCENTER CELJE
Nakupovalno središče je odprto od 9.00 do 21.00 od ponedeljka do petka in v soboto od 8.00 do 21.00, z izjemo prodajaln Megamarket Interspar, DM in drogerije Müller, ki so odprte od ponedeljka do sobote od 8.00 do 21.00.
Restavracija Interspar je odprta od ponedeljka do sobote med 10.00 in 17.00 za osebni prevzem hrane, prav
Zdravstvene ustanove
SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE
Za vse prebivalce Celja in okolice, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v ZD Celje, je vstopna točka za testiranje ZD Celje po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku.
V Splošni bolnišnici Celje lahko dobite želene informacije o novem koronavirusu in o obravnavi v primeru suma na okužbo. Telefonska številka, ki deluje vse dni med 10. in 14. uro, je 03 423 30 79.
ZDRAVSTVENI DOM CELJE
Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu) samo za naročene bolnike. Za tiste naročene bolnike, ki bodo namenjeni k pulmologu, v šolski ali v otroški dispanzer, so še naprej odprti dosedanji vhodi.
Zdravstveni dom Celje: 6.30-20.00 Zobozdravstvo: 7.00-19.00 Laboratorij: 7.00-19.00 MDPŠ: 7.00-14.00 Kontakti: Pokličite ambulanto osebnega zdravnika v ZD Celje, ZP Štore, ZP Vojnik ali ZP Dobrna. V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogrožujočega stanja pokličite 112.
Prostovoljno in brezplačno testiranje na okužbo z novim koronavirusom je občanom na voljo v Celju, in sicer hali A dvorane Golovec. Urnik testiranj je objavljen na spletni strani ZD Celje (www.zd-ce-lje.si).
Brezplačno cepljenje proti koronavirusu je občanom na
tako ponujajo »take away« ostali gostinski lokali: Svet smoothijev in palačink, Pizza Špica, McDonald's, Teta Frida, Čokoladni atelje Dob-nik in Pekarna Pek Matjaž.
TA Relax posluje od ponedeljka do sobote med 10.00 in 18.00. TA Sonček posluje od ponedeljka do petka med 9.00 in 21.00 ter v soboto med 8.00 in 21.00.
Celjske lekarne: ponede-ljek-petek od 9.00 do 20.00; sobota od 8.00 do 20.00. Abanka (blagovna znamka Nove KBM): ponedeljek-pe-tek od 9.00 do 18.00; sobota od 8.30 do 12.00.
Vse aktualne informacije o poslovanju so objavljene na Facebook, Instagram in spletni strani www.city-center.si (pod Info).
PLANET TUŠ CELJE
Planet Tuš Celje je odprt od ponedeljka do sobote med 8.00 in 21.00, nedelja in prazniki zaprto.
V okviru spletnega supermarketa hitrinakup.com je nakup živil mogoč vsak dan v tednu, tudi ob nedeljah, s prevzemom živil v prtljažnik vozila ali dostavo na dom. Prevzemno točko imata: Restavracija Tuš ter Kavarna in slaščičarna De la Creme. Kmečka tržnica lokalnih ponudnikov je vsak petek.
Informacije glede poslovanja so navedene na spletni strani ter na Facebooku.
TRGOVINE JAGER
Odprte so od pon-pet od 7.00-20.00, sob 7.00-19.00, nedelja in prazniki zaprto, nekaj manjših poslovalnic ob sobotah 7.00-17.00, nedelja in prazniki zaprto.
Hipermarket Celje obratuje od pon-sob od 8.00-21.00, nedelja in prazniki zaprto, dostava na dom je možna tudi ob nedeljah v okviru spletne trgovine Mercatorja.
TRGOVINE LIDL
Trgovine Lidl obratujejo od pon-sob od 8.00-21.00, oziroma od od 8.00-20.00, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.lidl.si.
TRGOVINE HOFER
Trgovine Hofer obratujejo od pon-sob od 8.00-21.00 oziroma od 8.00-20.00, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.hofer.si
Kulturne ustanove in razstave
ZAVOD CELEIA CELJE
Stari grad Celje je odprt od 9.00 do 19.00 vse dni v tednu. Zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem.
TIC Celje je odprt od torka do petka od 10.00 do 16.00, sobota: od 10.00 do 13.00, nedelja, ponedeljek in prazniki zaprto.
Likovni salon Celje: občasna razstava: Brezmejno, dela, ki so nastala v sodelovanju z likovno smerjo umetniške gimnazije na Gimnaziji Celje - Center; do 22. 4.
Galerija sodobne umetnosti Celje: občasna razstava: Lupi se nežno avtorja Mitje Ficka; do 6. 6. Slikarska dela, ki so posebej za to razstavo nastala v zadnjih treh letih, so naprodaj.
Odpiralni čas: od torka do petka od 11.00 do 18.00, sobota: od 10.00 do 13.00 in nedelja: od 14.00 do 18.00 Zaprto: ponedeljek in prazniki.
Drevesno hišo v Mestnem gozdu ter Spominsko hišo Alme M. Karlin bodo odprli predvidoma 1. maja.
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
Razstavišče Stara grofija,
Muzejski trg 1, Celje
Stalne razstave: Kulturno zgodovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti
Občasne razstave: Čast in slava - Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje (do konca aprila 2021)
Anton Perko, slovenski slikar v službah cesarskega dvora (do 31. 8.)
Razstavišče Knežji dvorec, Trg celjskih knezov 8, Celje Stalna razstava: Celeia -mesto pod mestom, Grofje
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Četrtek, 22. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip
regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev)
Petek, 23. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania
Sobota, 24. april
6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 25. april
6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časo-plov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 26. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 27. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev)
Sreda, 28. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
Delovanje drugih ustanov in služb
TROPSKA HIŠA CELJE
OSREDNJA
Knjižnica Celje
razstava
GEUi
Savinjsko nabrežje, marec-maj 2021
avtorica razstave dr. Alenka Hren Medved
Celjski, Od šivanke do zvezd
(prazgodovinski del stalne arheološke razstave)
Občasne razstave: Od groba do groba, Načini pokopa skozi čas, Prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega paleolitika.
Odpiralni čas: torek- sobota od 10.00 do 16.00, nedelja,
davnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem.
Občasna razstava: Laški pa-sijon; do 30. 4.
Odpiralni čas: ponedeljek in sreda od 8.00-16, torek, četrtek in petek 8.00-16.00 in 17.00-19.00, nedelja od 10.0012.00.
Stalne razstave: Živeti v Ce lju, Zobozdravstvena zbirka Nova Občasna razstava: Fotoaparat in vojna; do 31. 5.
Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022
Fotoatelje in galerija Pelikan: Občasna razstava: Obrazi; do konca leta 2021
Spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Samo po vnaprejšnjem dogovoru sta odprta tudi Foto-atelje in galerija Pelikan ter Stari pisker.
Odpiralni čas: torek- petek 9.00 -17.00, sobota 9.00-13.00, nedelja in prazniki 14.0018.00, ponedeljek zaprto.
Muzej lahko trenutno obiščejo individualni obiskovalci in družine.
ZGODOVINSKI ARHIV CELJE
Virtualni ogled razstave Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu (https://www.zac. si/2020/10/20/memento-mo-ri/)
GLEDALIŠČE CELJE
Vabijo k virtualnemu ogledu svojih predstav. Povezave do njih dodajajo na spletno stran. Ogledate si jih lahko kadarkoli in na vseh napravah, na katerih imate naloženo aplikacijo Youtube. Spremljate jih lahko tudi na družbenih omrežjih Facebook in Instagram.
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE
Na ploščadi pred knjižnico: razstava Industrijsko Celje,
avtorica dr. Alenka Hren Medved. Razstava je posvečena celjskim industrijskim podjetjem in njihovim zaposlenim v letih 1945-1991; do 31. 5.
in risb v projektu Beremo s so-vico Znalko za leto 2020. Sodelujoči v preteklem letu bodo na mladinskem oddelku knjižnice prevzeli bralna priznanja. S tem dnem vabijo otroke in starše k branju za novo sezono bralne značke za najmlajše.
Vabijo k spletni akciji Sejem s kavča - kot vseslovenski poziv k podarjanju knjig ob svetovnem dnevu knjig. Ob tej priložnosti nudijo odpisane knjige, ki jih lahko kupite za
Občasna razstava Z Vrha v svet učencev Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, podružnična enota Vrh nad Laškim. Ogled razstave je mogoč ob torkih in četrtkih med 10.00 in 14.00 po predhodnem dogovoru ali elektronski naslov info@stik-lasko.si.
TIC ŠENTJUR
Stalne razstave:
Ipavčeva hiša (skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju) Muzej zakladi Rifnika -najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je preko 600 najdb)
Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice (Zgornji trg Šentjur)
Muzej Južne železnice se nahaja pri železniški postaji Šentjur, obisk po dogovoru, info. TIC
Odpiralni čas: ponedeljek-petek 9.00-16.00 sobota in nedelja po predhodnem dogovoru
Informacije: TIC Šentjur ali spletna stran: www.turizem--sentjur.com
Stalna panojska razstava na prostem na vrhu Rifnika Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad. Informacije: TIC Šentjur ali spletna stran.
SOBOTA, 24. 4.
10.00 do 13.00 Park Velenjskega gradu
Izmenjava semen
organizira društvo Ajda Štajerska v okviru vseslovenske akcije Dan za spremembe. V primeru dežja bo izmenjava v grajskem atriju.
Muzej na Velenjskem gradu: občasna razstava: Foto Pajk: Pogled za objektiv fotografskega mojstra Volben-ka Pajka; do konca novembra
Odpiralni čas: torek-nedelja od 10.00 do 18.00, ponedeljek zaprto
Hiša mineralov: je trenutno zaprta zardi prenove Starega trga.
Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju: stalni razstavi: Usnjarstvo v Šoštanju in Usnjarski stroji, zunanje razstavišče. Občasna razstava: 100 let Nogometnega kluba Šoštanj, do 1. 6.
Odpiralni čas: torek-nedelja od 9.00 do 17.00, ponedeljek zaprto Spominski center 1991 Šaleška in Zgornja Savinjska dolino v procesih osamosvajanja Republike Slovenije
Odpiralni čas: petek od 14.00 do 18.00, sobota od 10.00 do 17.00
Občasne razstave Muzeja Velenje na prostem:
Podhod Pesje: Kopališča v Šaleški dolini
F-bunker, podhod pri Vili Bianca: Fotografska razstava Kataklizma
Pešpot (stopnišče) na Velenjski grad: 750 let Velenjskega gradu
Vitrine podjetniškega centra Standard: 750 let Velenjskega gradu
Podhod Pošta: Moški pevski zbor Kajuh: 100 let delovanja Galerija na prostem pri pošti: Drobci iz grajske zgodovine
FESTIVAL VELENJE
ČETRTEK, 22. 4. Cankarjeva ulica Velenje in spletne platforme Festivala Velenje
IIJIŽNICA ŠENTJUI
Stalne razstave: Laško -potovanje skozi čas, V pra-
Dogodki v Knjižnici Šentjur ob svetovnem dnevu knjige (od 22. do 25. 4.):
Novi člani bodo oproščeni članarine za eno leto. PETEK, 23. 4.
17.00 Nova videopravljica za otroke
FB-profil knjižnice
Na odraslem in mladinskem oddelku bosta na ogled knjižni razstavi na temo knjig in branja.
V petek, 23. aprila je zadnji dan za oddajo bralnih zloženk
Zemlja je v tvojih rokah - ob svetovnem dnevu Zemlje, razstava v vitrini in tematski zapis na spletu PETEK, 23. 4.
16.00 Spletni dogodek Festivala Velenje
Knjižni slikofrc
delavnica za otroke in mlade po srcu ob svetovnem dnevu knjige
PONEDELJEK, 26. 4.
17.00 Galerija Velenje Znanilci pomladi ustvarjalna delavnica primerna za otroke od 7. leta starosti. Obvezne prijave: info@ galerijavelenje.si
KINO VELENJE
S spletne strani Kina Velenje in Festivala Velenje lahko dostopate do spletne filmske platforme Art kino mreže Slovenije.
GALERIJA VELENJE
Občasna razstava Predih oblikovalke stekla in profesorice na ALUO v Ljubljani Tanje Pak; do 8. 5.
Odpiralni čas: torek, sreda, petek 10.00-18.00, četrtek 10.00-20.00, sobota 10.0013.00 Zaprto: nedelja, ponedeljek in prazniki.
KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH
Na Youtube kanalu Knjižnica Šmarje pri Jelšah https://bit.ly/KSPJ-youtube napovedujejo:
ČETRTEK, 22. 4. 9.00 Zeliščarski nasveti Špele Pogelšek: Piling z morsko soljo
PETEK, 23. 4.
9.00 Pomladna joga za hrbtenico s fizioterapevtko Vesno Tajnšek
18.00 Pravljica za otroke z Natalijo Čokl Šoštarič in Noč knjige: napoved literarnega natečaja Drugačna, svet in jaz
SOBOTA, 24. 4.
18.00 Glasbena knjižnica:
Petra Bračko z baročnim inštrumentom čembalom
PONEDELJEK, 26. 4.
18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom: Upor je kot up
TOREK, 27. 4.
9.00 Rogaška Slatina in
okolica v času nacistične okupacije (1941-1945) z zgodovinarjem Danielom Siterjem
SREDA, 28. 4.
9.00 Zapojmo z mentorico Zvenečih jelš Jasmino Levičar
18.00 Gremo po vire notranjih moči s psihologinjo Andrejo Križan Lipnik
Vsebine po premieri ostajajo dostopne, tako da vabijo k ogledu že objavljenih prispevkov.
SPLOŠNA KNJIŽNICA
SLOVENSKE KONJICE
Videopravljice iz pravljične sobe: FB-skupina Pravljična soba, kjer je tedensko na ogled nova pravljica. Prebirajo jih knjižničarji iz Splošne knjižnice Slovenske Konjice.
Odprta je vsak dan od 9. do 19. ure, obiskovalci pa svoj prihod rezervirajo vnaprej preko obrazca na spletni strani: www.tropskahisa.si
CELJSKI MLADINSKI CENTER
Od 15. 4. do 15. 5. Krekov trg Celje Razstava Zemljevid hrepenenja umetnice in ilustratorke Nee Likar
Spletni dogodki:
PETEK, 23. 4.
10.00 16. festival prostovoljstva 2021_
Podelitev priznanj za naziv Naj prostovoljec v letu 2020 v Mesni občini Celje.
Na FB in Youtube kanalih Infopentlje in Celjskega mladinskega centra.
PONEDELJEK, 26. 4. 18.00 MCC uči z Yummy Slovenia Video vsebine, namenjene neformalnemu zabavnemu poučevanju ter predstavitvi zanimivih in kreativnih idej za preživljanje prostega časa.
SSSSSSSSS
Občasna razstava:
Ko seme pade na plodna tla E-razstava avtorice Katje Funkelj, na FB-profilu MC Patriot in Instagramu SREDA, 28. 4. 14.00 do 15.00 Na štiri oči s
psihologinjo Matejo Rubin Obvezna predhodna prijava najkasneje do ponedeljka na: https://forms. gle/1PGc7k3Qi7vfuQKE9 ali na nina.kovacic@ mcdd.si
ŠTORKLJINA HIŠA
LOVENSKE KONJICE
Individualna učna pomoč, predhodna najava na e-naslov: dpmkonjice@gmail.com.
DOM SVETEGA JOŽEFA CELJE
Duhovni nagovor v letu sv. Jožefa
Nagovore si lahko ogledate na https://spletni-misijon.si/.
PONEDELJEK, 26. 4. 17.00 Pogovori o življenju in smrti
Voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar na aplikaciji Zoom
Prijave in informacije: www.jozef.si, https:// www.facebook.com/dom. sv.jozef TOREK, 27. 4.
20.00 do 21.30_
Virtualni biblični tečaj: Psalmi in slavospevi -biseri svetopisemske duhovnosti, tretje srečanje: Moje žalovanje si mi spremenil v rajanje. (Ps 30,12)
Povezava za spremljanje predavanja: www.jozef.si
Servisne informacije je zbrala Tea Podpečan
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se
plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
Ted ni ko ve
zaodbe
Št. 16/ Leto 76 / Celje, 22. april 2021
_	v ■	■ V ■	I ■
Za čimprejšnjo gradnjo nove Mozirske koče
str. 34-35
Nova Knjiga z
namenom str. 28
Dragocena dediščina Spodnjesavinjsko
Lemberga str. 36-37	podzemlje str. 40-41
26
INTERVJU
Za intervju je Oto Pungartnik prispeval tudi svoji fotografiji. Puščava Liwa v ZAE .
... in nezu tempelj v Tokiu - cvetenje kamelij
Oto Pungartnik, veleposlanik Slovenije v Združenih arabskih emiratih
v tujini,
deželo in ljudi«
»Če si dolgo
bolj ceniš svojo
Stara znanstva so zelo dragocena, njihovo obujanje ob kakšni priložnosti je lahko zelo vznemirljivo in prijetno. Takšni občutki so me prevevali, ko sem po dolgih tridesetih letih spet vzpostavil stik z diplomatom Otom Pungartnikom, doma iz Šentjurja, danes veleposlanikom Slovenije v Združenih arabskih emiratih (ZAE).
ROBERT GORJANC
Najine poti so se srečale v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil moj inter-vjuvanec podpredsednik izvršnega sveta (IS) Občine Šentjur, jaz pa sem kot mlad novinar v svojem prvem obdobju v naši medijski hiši spremljal dogajanje v tej občini. V kasnejših dolgih letih je Oto Pungartnik kot diplomat služboval v zelo pomembnih državah sveta in je še vedno »na misiji«, in sicer v hitro rastočih Združenih arabskih emiratih. Ti bodo jeseni v Dubaju kot prva arabska država gostili svetovno razstavo Expo 2020 (razstava je bila zaradi epidemije za leto preložena), kar tudi zgovorno priča o njihovi moči in pomenu.
Kako na veleposlaništvu sodelujete pri pripravah na nastop Slovenije na Expo 2020? Kako vidite pomen sodelovanja naše države na tem velikem poslovnem dogodku?
Naše veleposlaništvo že ves čas sodeluje pri pripravah na nastop Slovenije na svetovni razstavi, tako z našimi državnimi organi in podjetji, ki so gradili ta objekt, kot tudi z vodstvom Expa in tukajšnjimi državnimi organi. Sloveni-
ja je bila druga država po vrsti, ki se je prijavila na Expo v Dubaju, in danes je jasno, da bodo na tej prireditvi sodelovale skoraj vse države sveta. Predstavitev Slovenije je pomembna ne samo za večjo prepoznavnost Slovenije na Bližnjem vzhodu, ampak tudi v svetu.
Kako je Slovenija gospodarsko navzoča v ZAE in kakšna je perspektiva sodelovanja na tem trgu? Na katerih področjih ima naša država največje možnosti?
Slovenija je na tem bogatem trgu prisotna že desetletja. Če smo bili v preteklosti znani po pohištvu, smo danes bolj znani po različnih tehničnih izdelkih.
Pomembno prispevajo h gospodarskemu sodelovanju tudi Slovenci, živeči v ZAE, med katerimi je tudi nekaj zelo uspešnih podjetnikov. Največje možnosti za uspeh na tem trgu imajo podjetja, ki so tehnološko razvita in ponujajo inovativne ter ekološke proizvode.
Kakšna je blagovna menjava med ZAE in Slovenijo?
Blagovna menjava med Slovenijo in ZAE znaša malo več kot 80 milijonov evrov. Zanimivo je, da kljub epidemiji beležimo krepitev trgovinske menjave.
Na katerih področjih - poleg gospodarskega - državi še sodelujeta? Ali obstajajo možnosti in zanimanje za sodelovanje?
ZAE in Slovenija sodelujeta zelo dobro na političnem področju, kjer imata glede mnogih mednarodnih vprašanj zelo podobna stališča. Zanimanje je na obeh straneh, da bi sodelovanje razširili tudi na na druga področja - vojaško, varnostno, pravosodno ... Investicije, letalski promet, pomorski promet, znanost, kultura so pomembna področja, kjer je obojestransko zanimanje za sodelovanje, in še bi lahko našteval. O tem, kako dobri so odnosi med državama, priča tudi več kot sedem ton medicinske pomoči, ki so nam jo za boj proti epidemiji covida-19 posredovali ZAE.
Kakšni so turistični tokovi med državama? Pred »korono« so bili ZAE pri Slovencih, kolikor mi je znano, zelo priljubljena destinacija. Kako je zdaj?
ZAE je pred epidemijo obiskovalo veliko turistov predvsem v času, ko je bila v Sloveniji zima. Za lanske božično-novoletne praznike je Dubaj obiskalo kar precej slovenskih turistov, potem ko so bili sproščeni ukrepi proti epidemiji in ob prihodu ni bilo več treba v karanteno, ampak je zadostoval negativen test. Tudi zdaj nas veliko Slovencev sprašuje, kakšni so pogoji za obisk ZAE, kljub opozorilu slovenskih oblasti, da so vsa nenujna potovanja odsvetovana. Emiratskih turistov v Sloveniji je razmeroma malo, vendar obstaja zanimanje za vlaganje v slovensko turistično industrijo in realne možnosti za povečanje obiska turistov iz ZAE v Sloveniji.
Na kaj morajo biti slovenski turisti pozorni, ko se odpravljajo v to državo, glede
Veleposlanik Oto Pungartnik je po izobrazbi diplomirani politolog mednarodne smeri. Od avgusta 2018 je veleposlanik Republike Slovenije v Združenih arabskih emiratih. Med 20-letno diplomatsko kariero na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije je v tujini služboval na veleposlaništvu v Tokiu (2012-2016), veleposlaništvu v Moskvi (2006-2010), misiji pri zvezi Nato (20032004) in veleposlaništvu v Pekingu (2000-2003). Pred tem je bil eno leto zaposlen na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije v pisarni EU programa Phare (1999). Od leta 1990 do 1998 je bil v Občini Šentjur podpredsednik izvršnega sveta in pozneje podžupan občine. Njegovo prvo delovno mesto je bilo v Železarni Štore, in sicer med letoma 1978 in 1989. Poročen je z Valerijo Pungartnik in ima dva otroka. (Foto: MZZ)
ne kulturne posebnosti in razlike, značilnosti države in podobno? Kakšen je režim za turistični obisk v državi v koronačasu?
ZAE so od vseh držav na Bližnjem vzhodu najbolj odprta in liberalna država, kjer je več kot 90 odstotkov prebivalstva imigrantov in manj kot 10 odstotkov državljanov. Gre za eno najbolj varnih držav na svetu. Kot vsi tujci morajo tudi slovenski turisti spoštovati tamkajšnje kulturne značilnosti in se držati pravil lepega obnašanja ter spoštovanja predpisov te države. V času epidemije odsvetujemo nenujna, to je turistična potovanja v to državo.
Ste morali že kdaj reševati kakšen zaplet s slovenskimi turisti, je prišlo do kakšnih nevšečnosti?
Slovenski turisti v ZAE niso pred epidemijo imeli posebnih težav. Zanimivo je, da se večina Slovencev v tujini lepo obnaša in ne povzroča težav. Slovenci spoštujemo red in se reda tudi držimo. Vzrok za to je tudi, da so tukaj zagrožene kazni za prekrške zelo visoke. V času epidemije smo predvsem pomagali Slovencem, da so lahko potovali s tukajšnjih letališč in se vračali v domovino. Imeli smo tudi primere slovenskih turistov, ki so v ZAE zboleli zaradi »korone« in so morali ostati v karanteni do ozdravitve na svoje stroške.
Kako uspešno se v ZAE spopadajo s koro-navirusom? Kakšne razsežnosti pandemije so pri vas?
ZAE so znani po uspešnem spopadu z epidemijo. Po uspešno premaganem prvem valu epidemije so z najstrožjimi ukrepi obvladovali okužbe. Kazni za nespoštovanje predpisov so šle v tisoče evrov. Osnovo za spopad z epidemijo je predstavljalo obsežno testiranje, do 200 tisoč testov na dan. Šole so bile eno leto zaprte ... Vse do konca lanskega leta, ko so sprostili ukrepe v Dubaju in je sem prišla množica tujih turistov, so imeli epidemijo pod nadzorom. Takrat je število okužb naraslo, zdaj pa že nekaj časa pada. Do zdaj so cepili že več kot 50 odstotkov prebivalstva in kljub temu vsi varnostni ukrepi v zvezi z epidemijo še veljajo.
Kako je Slovenija kot turistična destina-cija zanimiva za državljane ZAE? Je naša država dovolj promocijsko prisotna na tem turističnem trgu in kako lahko kot veleposlanik pomagate pri tem?
Za državljane ZAE je Slovenija turistično izjemno zanimiva destinacija, ker je zelena, ima veliko vode ter zmerne temperature. Torej vse tisto, česar ni v tukajšnji vroči puščavi. Za povečanje števila turistov iz ZAE v Sloveniji si prizadevamo z vzpostavitvijo direktne letalske linije in predvsem s pospeševanjem njihovih investicij v slovenske turistične zmogljivosti, da bodo te sprejemljive zanje. V času epidemije smo pri turistih iz ZAE beležili povpraševanje po takšnih stavbah. Da ni bilo letalskih linij, jim ni predstavljalo težave, saj bi lahko prišli k nam z zasebnimi letali.
Zagotovo je k turistični prepoznavnosti Slovenije veliko prispeval naš kolesarski as. Kako v ZAE doživljajo velike uspehe Tadeja Pogačarja, člana domače ekipe UAE Emirates, zmagovalca Dirke po Franciji in tudi zmagovalca letošnje dirke v ZAE?
Slovenski kolesar Tadej Pogačar je v tukajšnji javnosti predvsem med športnimi navdušenci ter prijatelji kolesarstva zelo znan. Kolesarstvo postaja v ZAE vedno bolj priljubljen šport in država tudi veliko vlaga v ta šport, tudi z gradnjo
»Turisti iz ZAE so znani po tem, da največ trošijo v tujini. Vendar želijo imeti svoj mir in se oblačiti tako, kot so navajeni doma. Težava v Sloveniji je, da jim ne moremo ponuditi luksuznih vil, ki bi jih lahko najeli, zato je rešitev v njihovih investicijah v takšne objekte.«
INTERVJU
27
posebnih kolesarskih stez. Tako so lani končali kolesarsko stezo v Abu Dabiju, kje je bila tudi letošnja dirka po Emiratih na kronometer.
Kako ste se počutili, ko je bila njegova monumentalna fotografija po zmagi na Dirki po Franciji objavljena na znameniti zgradbi Burj Khalifa v Dubaju?
Na našega kolesarja smo bili po zmagi na Dirki po Franciji najbolj ponosni vsi Slovenci, ki živimo in delamo v zAe, in tudi po letošnji zmagi na dirki po Emiratih so nas prevevala vse zelo pozitivna čustva
Ali ste v stiku s Tadejem Pogačarjem, se slišita občasno?
Z njim in z enim od slovenskih podjetij, ki je dejavno na tukajšnjem trgu, smo želeli pred kratkim organizirati dobrodelno prireditev, vendar so nam ukrepi v zvezi z epidemijo to preprečili. Takoj ko bo mogoče, bomo uresničili ta projekt.
Ali je tudi v ZAE mogoče čutiti utrip prihajajočega svetovnega nogometnega prvenstva v Katarju, ki bo prvo prvenstvo v tem delu sveta?
Tako kot drugje po svetu je glavno vprašanje, kako bo ta prireditev izvedena ob pogojih epidemije. Če bo možno spremljati tekme tega svetovnega prvenstva v živo, lahko pričakujemo tudi veliko nogometnih navdušencev iz ZAE v Katarju, še posebej ker so se odnosi med Katarjem in ZAE močno izboljšali.
Kako ste se kot veleposlanik znašli v tej državi? Vaša želja, izziv ali imenovanje glede na potrebe in usmeritve slovenske diplomacije?
Moderna arhitektura v Abu Dabiju, kjer je sedež slovenskega veleposlaništva v ZAE. (Foto: Tina Krulec)
Za službovanje v ZAE sem se odločil predvsem na podlagi izziva, ki ga prinašata odprtje veleposlaništva in potem delo pri poglabljanju odnosov s to državo in z regijo, s katero smo imeli v preteklosti relativno malo stikov. Začetek mojega dela tukaj je bil takšen, da je bilo treba prostore veleposlaništva zgraditi od začetka in na tem gradbišču sem imel tudi pisarno. Zdaj imamo vse pogoje za normalno delo. Pridružil se mi je še en diplomat iz Slovenije in zdaj lahko opravljamo vse naloge kljub epidemiji normalno.
Doslej ste delali na veleposlaništvih v Pekingu, Moskvi, Tokiu, pri misiji Nato v Bruslju. Kako bi primerjali sedanjo izkušnjo s prejšnjimi državami, kjer ste službovali?
Res je, da sem se na svojem predhodnem službovanju v tujini marsikaj naučil, kar lahko s pridom uporabljam tudi pri sedanjem delu, vendar zAe predstavljajo nek nov svet, ki se mu je treba prilagoditi. Obenem ta država nudi obilico pozitivnih spoznanj in izkušenj predvsem v stiku s tukajšnjimi prebivalci, ki so zelo prijazni in tolerantni ljudje z velikim srcem.
Kako zahteven je diplomatski poklic, kako naporno je prilagajanje na različne države?
Diplomatski poklic je zelo zahteven, saj zahteva zelo različna znanja in veliko prilagajanja ter sprotnega učenja. Pri tem imata veliko vrednost podpora in razumevanje družine, brez katere si ne predstavljam, da bi vztrajal na tej poti.
»Ko se po dolgem času, preživetem v tujini, peljem proti Šentjurju, se vedno spomnim očeta, ki je vedno, ko smo se od kod vračali po dolini Pešnice in smo zagledali Zgornji trg ter cerkev sv. Jurija, začel brundati kakšno Ipavčevo pesem in potem mu je pritegnila še mama. Moram reči, da tudi mene prime podobno razpoloženje ob takšnih trenutkih.«
Kako ste se odločili zanj? Po izobrazbi ste univ. dipl. politolog mednarodne smeri, vendar ste začeli svojo poklicno pot v Železarni Štore, potem delali kot podpredsednik IS v Šentjurju, krajše obdobje tudi na ministrstvu za kmetijstvo. Je obstajala želja za delo v diplomaciji od nekdaj?
Starši so mi velikokrat povedali, da sem že kot otrok zvesto poslušal radio in si zapomnil imena predsednikov drugih držav. Moj oče kot profesor geografije me je tudi navdušil za spoznavanje tujih držav in narodov. Zato sem tudi izbral takšen študij, vendar za odhod v diplomatske vode v času socializma nisem imel pogojev. Sem pa pridobil pri delu v železarni in Šentjurju koristne izkušnje. Leta 1993 sem ustanovil Atlantski svet Slovenije in na nevladni ravni spoznaval mednarodno skupnost. Ker sem se spoznal na zadeve v zvezi z Natom, so me iz ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo povabili na ministrstvo za zunanje zadeve. Kot se velikokrat pošalim na svoj račun, sem šel »From Potato to Nato« (iz krompirja na Nato).
Kako ste povezani z domačim Šentjurjem, je včasih tudi kaj domotožja, ko ste tako daleč od doma?
Abu Dabi z morske obale (Foto: Nejc Cehner)
Seveda imam domotožje po domačih krajih, saj sem v njih zrasel in me nanje veže veliko lepih spominov. Žal sta mi v času službovanja v tujini umrla oba starša in ju močno pogrešam. Ampak življenje gre naprej, zdaj se zelo veselim srečanj z vnuki in drugimi iz moje družine ter s prijatelji.
Spremljate, kaj se dogaja v naših krajih, najdete čas za to?
Seveda spremljam, kaj se dogaja v naših krajih, in vesel sem vsakršnih uspehov v razvoju in uspehov naših ljudi. Z družino in s prijatelji se velikokrat slišimo s pomočjo računalnika. Posebej v teh časih nam pogovor veliko pomeni, še zlasti ko si povemo tudi kaj veselega in pozabimo na skrbi.
Kako dolgo še nameravate ostati v diplomaciji? Ali se po koncu diplomatske kariere nameravate vrniti domov, v Šentjur?
Vsekakor se bom po koncu kariere vrnil v Šentjur, kjer bom delal vse tisto, kar sem si vedno želel, a tega nisem mogel. Tu mislim predvsem na lov, ribolov in druge konjičke. Potem ko človek preživi dolga leta v tujini, veliko bolj ceni našo lepo naravo in naše dobre ljudi. In to drži.
Grafična upodobitev slovenskega paviljona na prizorišču svetovne razstave Expo 2020 v Dubaju, ki se bo začela oktobra letos. (Foto: Arhiv SPIRIT Slovenija)
28
20 LET HUMANITARNEGA UDEJSTVOVANJA
Nova Knjiga z namenom: Levček Aleksander na eskimskem taboru
Duševna revščina je največja grožnja človeštvu
Že dve desetletji mlada dekleta, združena pod mavričnim dežnikom Leo kluba Mavrica Celje, bogatijo življenje ljudi v širši regiji. V tem času so pripravila številne dobrodelne projekte, katerih cilj in vizija ostajata ves čas enaka - pomoč socialno šibkejšim družinam in posameznikom, ranljivim skupinam in mladim talentom, da se lažje prebijejo skozi labirint življenja. Mavrice, kot se same imenujejo, pri svojem delu ostajajo zveste načelom lionizma, a kljub temu stopajo v korak s časom in s svojim delovanjem nemalokrat prestopijo okvirje klasičnega dobrodelnega delovanja. Da nas poleg materialne vedno bolj ogroža tudi duševna revščina, je razgalila prav zdravstvena kriza, v kateri smo ujeti že več kot leto. In to je področje, ki mu dekleta že nekaj časa namenjajo posebno pozornost.
LEA KOMERICKI KOTNIK
»Prav je, da >stopimo izven okvirjev in da začnemo opozarjati ne samo na socialno problematiko, ampak tudi na problematiko, ki se dotika vrednot, odnosov, vzgoje in vsesplošne neenakosti v naši družbi. Prav je, da se dobrodelne organizacije in društva ne ukvarjamo več zgolj in samo s problematiko golega preživetja. Revni smo lahko na več načinov, ne samo materialno. Ta >dušna revščina< je bistveno večja grožnja človeštvu, ker nas odmika od sočloveka, od tega, da smo empatični in dovzetni za stiske drugih ljudi. Indivi-dualizem je smrt za družbo,« odkrito in neposredno pove Urška Kajtner, ena najstarejših članic celjskega Leo kluba Mavrica in zadnja leta njegova gonilna sila.
Urška se je klubu pridružila pred 17 leti in kot pravi, se je v tem času marsikaj spremenilo, a bistvo delovanja ostaja enako. Dekleta, združena pod mavričnim dežnikom, se zadnja leta osredotočajo predvsem na področje osveščanja in izobraževanja, ki sodelujočim širi obzorja in daje priložnost za samorefleksijo in spremembo. Eden takšnih projektov je Debata z namenom, kamor povabijo ugledne goste z najrazličnejših področij in z njimi odstirajo skrivnosti in tabuje ter osvetljujejo teme, ki se jim zdijo pomembne za boljše in bolj harmonično delovanje družbe in posameznika v njej. Knjiga z namenom je projekt, s pomočjo katerega o pomenu vrednot nagovarjajo najmlajše člane naše družbe. Opremljeni z znanjem in zavedanjem o
pomenu drugačnosti in sprejemanju raznolikosti bodo prav ti mladi bralci nekoč lahko pomembno soustvarjali boljši svet zase in za druge.
Sredstva, ki jih Mavrice, kot si same pravijo, zberejo s pomočjo omenjenih projektov, najraje namenijo mladim talentom, ki potrebujejo zagon in pomoč na poti do cilja. »Ti mladi vračajo družbi, zaradi njih smo kulturno, znanstveno, športno, tehnično in še kako drugače bogatejši kot družba in narod. V tem vidimo izjemno dodano vrednost,« pravi Kajtnerjeva in doda, da še vedno pomagajo tudi v primerih, ko se posameznik ali družina zaradi kakšnega nepričakovanega dogodka znajdeta v težavah. A kot poudarja, žal sistemske revščine, ki je je pri nas veliko, z enkratno pomočjo ne morejo rešiti. Mreža dobrodelnih društev, ki delujejo kot podaljšana roka države ravno na mestih, kjer ta odpove, je vsako leto bolj gosta, a je žal tudi tistih, ki pomoč te mreže potrebujejo, vedno več. Zakonodajnih stvari dekleta ne morejo reševati, lahko pa posameznikom pomagajo poiskati poti do boljšega jutri.
Organizacija za
življenje
Leo klub ni zgolj dobrodelna organizacija, ampak organizacija za življenje. Članice namreč dobijo priložnost vodenja s pomočjo lastne izkušnje. In prav to je vodilo Leo klubov, nenazadnje to razkriva tudi ime oziroma kratica Leo - vodenje (leadership), izkušnje (experience) in priložnost (opportunity).
Letošnja predsednica Leo kluba Mavrica Celje je Lucija Zupanc, ki se je mavrični ekipi pridružila leta 2014. »Naš klub ima veliko vlogo v današnji družbi, predvsem da zapolni vrzeli, ki jih država ne doseže,« pravi in doda, da so njegove ciljne skupine, ki jih želijo nagovoriti, predvsem otroci s posebnimi potrebami in tisti iz socialno ogroženih družin ter brezdomci. »Letos kljub razmeram skušamo negovati odnose z otroki iz OŠ Glazija s pozornostjo na daljavo. V čast 20-letnici delovanja bomo v sodelovanju z društvom Enostavno pomagam postavili tudi klop prijateljstva. Junija nameravamo izpeljati tradicionalno Debato z namenom (dotaknile se bomo teme preobrazbe odnosov) ter slavnostno prireditev ob 20-letnici delovanja,« Zupančeva strne nekaj največjih letošnjih projektov in spomni še na knjigo Levček Aleksander na eskimskem taboru, ki so jo Mavrice v okviru že prej omenjenega knjižnega projekta izdale ob letošnji 20-letnici delovanja. »Knjiga Levček Aleksander je lep spomin in hkrati velika priložnost, da pokažemo družbi vrednote, ki nas najbolje opredelijo - sprejemanje drugačnosti, srčnost in pomoč sočloveku,« pove aktualna predsednica celjskega ženskega Leo kluba. Kot pravi, ni pri Mavricah nikoli dolgčas in je vedno dovolj prostora za kreativno razmišljanje in proaktivno delovanje, zato vabi mlada dekleta, ki gojijo podobne vrednote, naj jih poiščejo, obiščejo in se jim pridružijo.
Levček Aleksander
Knjiga z namenom je dobrodelni projekt, v okviru katerega je nastala prva otroška pravljica Levček Aleksander in njegov zaklad. Ta je izšla leta 2011. Leto 2021 bralcu prinaša nadaljevanje zgodbe o levčku Aleksandru s še močnejšo sporočilno vrednostjo. Idejna vodja projekta Urška Kajtner je povezala članici kluba, ilustratorko Neo Likar in avtorico prve zgodbe Tama-ro Juričič Bellomo, projektu se je pridružila tudi nekdanja članica Nadja Prevolnik, profesorica defektologije ter
Tamara Juričič Bellomo, soustvarjalka knjige, je po izobrazbi mag. mednarodnega razvoja in po duši pravljičarka, ki verjame, da lahko pravljice rešijo svet. S pravljicami se je raziskovalno ukvarjala že v gimnaziji, ljubezen do njih je nadgradila s svojima dobrodelno-izobraževalnima projektoma v okviru Leo kluba Mavrica Celje (Levček Aleksander) in v sodelovanju s profesorjem mednarodnih odnosov dr. Zlatkom Šabičem s FDV (S Feliksom okoli sveta mednarodnih odnosov).
certificirana presojevalka za skotopični sindrom, ki bralcem s pomočjo živalskih likov ponuja uvid ter praktične napotke, ki se dotikajo disleksije in dispraksije.
»Interaktivna zgodba Levček Aleksander na eskimskem taboru nas na kreativen način uči strpnosti, sprejemanja raznolikosti in pomena pravega prijateljstva. To so vrednote, ki jih svet danes potrebuje bolj kot kadarkoli prej. Aleksander nas v vsej svoji iskrivosti ve-
nomer opominja na našo dolžnost, da s svojimi zgodbami ustvarjamo sporočila za naslednje generacije,« pojasnjuje Kajtnerjeva, ki je tudi sicer ljubiteljica pravljic. »Pravljice v mlada srca posadijo seme upanja in dobrote, iz katerega zraste pogum, ki nas opremlja za življenje. Z njimi stopamo po poti domišljije, ustvarjamo lastno identiteto, se učimo, razvijamo svojo človečnost in negujemo otroka v sebi. Ta nas v vsej svoji iskrivosti venomer
Eno pomembnejših sodelovanj so Mavrice stkale z zaposlenimi in učenci OŠ Glazija.
Urška Kajtner: »Ta knjiga je zrasla iz korenin mladike, ki smo jo zasadile davnega leta 2001, ko se je rodil Leo kluba Mavrica Celje. 20 let kasneje ugotavljamo, da smo ustvarile klub, ki ima velik ugled ter zaupanje zaradi naših dobrodelnih projektov, ki izobražujejo, lajšajo stiske in lepšajo življenje ljudem vseh generacij. Če bi izbrala tri vrednote, ki nas povezujejo in jih nesebično delimo z vsemi, so to ljubezen, sprejemanje in srčnost. Del naših src bo za vedno odtisnjen v zgodbah, ki puščajo globoke sledi in nas spreminjajo. Ena teh zgodb je tudi naša pripoved o Aleksandru in njegovih levjesrčnih prijateljih s Severnega tečaja.«
Tamara Juričič Bellomo: »Sodelovanje pri projektu Knjiga z namenom pomeni veliko več kot le spisati pravljico. Pomeni izobraževati (sebe in bralce), pomagati, opozarjati na družbeno problematiko, sodelovati s super ekipo, navdihovati in biti navdihnjen. Projekt ima zame osebno mavrično dimenzijo zaradi dveh razlogov. Prvič, ker verjamem, da so pravljice izjemno učinkovito izobraževalno čtivo za mlade in stare in katerih lekcije se zabeležijo v našo podzavest močneje kot kako drugače. In drugič, ker verjamem, da ni lepšega kot nameniti del svojega časa, energije, idej, talentov za to, da nekomu pomagaš in polepšaš dan.«
Nea Likar: »Ilustriranje zgodbe o Levčku z velikim L, ki je simbol sprejemanja drugačnosti, poguma in v katerem se lahko najde prav vsak od nas, je zame velika odgovornost. Po desetih letih je nastala druga knjiga, ki je slogovno in tematsko precej bolj odrasla od prve. Povezujeta ju le dobrosrčnost in zavetje enake ekipe. Kot je v teh letih odrasel levček (ki je zdaj že skoraj najstnik), sem odrasla kot ilustratorka tudi sama. Iz najstnice na pragu akademije sem postala aktivna ilustratorka v svoji stroki.«
Nadja Prevolnik, ustanovna članica, profesorica defektologije in certificirana presojevalka za skotopični sindrom: »Kot ustanovna članica Leo kluba Mavrica ves čas spremljam naslednje generacije. V veliko veselje mi je bilo sodelovati pri pripravi drugega dela Levčka Aleksandra, ki združuje dobrodelnost in moje strokovno delo. Otroci s posebnimi potrebami so namreč moje področje dela zadnjih dvajset let in veseli me, da sem lahko del zgodbe v tem čudovitem projektu.«
opominja na našo dolžnost, da s svojimi zgodbami ustvarjamo sporočila za naslednje generacije.«
Levček Aleksander je svoje veliko spoznanje z nami prvič delil pred desetimi leti. Zaklad, ki ga je vneto iskal čez širne savane, se je skrival v njegovem srcu in dobrih dejanjih. »Vse od takrat pomaga, deli srečo in raste. Z njim rastemo tudi me,« pravijo avtorice druge knjige z namenom.
Foto: Andreja Martinović
Ob letošnjem prazniku brez slavnostne seje in občinskih nagrajencev
Šola in vrtec že skoraj premajhna
Občina Tabor svoj praznik obeležuje 24. aprila v spomin na niz velikih kmečkih uporov v 17. stoletju, ki so se začeli na tamkajšnjem plemiškem posestvu Ojstrica. Taborčani bodo že drugo leto zapored zaradi vseh ukrepov za preprečevanje širjenja virusa ostali brez pestrega dogajanja, Ivi je bilo značilno za njihov praznik.. Šentjurskega sejma, niza družabno--kulturnih prireditev, ki vrhunec dosežejo z veliko vrtno veselico pod šotorom, namred tudi letos ne bo.
SPELA OZIR
Župan Marko Semprimo-žnik pravi, da kljub nekoliko drugačnemu letu, ki smo mu bili priča, niio sedeli križem rok. Por streho jim je uepe-lo spraviti kar nekaj naležb, medtem ko še bolj nestrpno pričakujejo nekatere letošnje. Poleg selitve šolske knjižnice na podstrešje, kjer bo prostor dobila še računalniška učilnica, upajo, da jim bo uspelo še letos jeseni začeti prenavljati sOrogo središeč Tačora v Juri-ječtrg.
ObüSina Tabor letos nima občinskih nagrajenoev. ./čiri to pomeni, dk bo letošnji praznik minil brez slavnostne seje?
Tato ,e. °otor ne bomo imeli slavno.jne seje. Da bi bili na ojej prisotni zgolj svetniki, s katerimi se sestanemo večkrat, ie popolnima nesmiselno. Slavnostna seja je namreč namonjena š iošemu krogu ljudo tati pa zarodi preprečevanji širjenja virnsa na njej ne bi morel biti rrisoten. Praznik bomo obeležili tako, da bomo po občini izobesili občinskezastave innaše občinsko glasilo nekoliko bolj praznično obarvali. Tako kot lani bo tudi letos dodatek, ki smo ga natlovili Že drugič obujamo spomine. Pobrsaali smo po arhivu in poiskali kar
nekaj raznovestnilo fotografij kivljenja d Teboru neioč.
Kakouspešno ste se oziroma se z epidemijo še spopa-katev vaai občini? Na kakšen narin ste prilagodil1 delok
V Taboru smo se z epidemijo odlično spopadli. Ko je zadeva privrela na dan, sem najprej pomislil, zakaj me je ravn r to doleOelo kšt še povsem rvebnga župana. Čb bi mi kdo leto pred zdčetkom ep?de-mi-e rekel, da bom pirat uredbe in odloOn za občane, kaj naj počne^ p- kčjprej pomislil, ali je z ngegovim meetalnim zdravjom vre v radu. Ampak tpčna to se je zoodilo. Seveda na iom področju nihke ni imel izkušenj. V vso aoopodinjstva smo poslčO beerpilačne mosl^ V sodeločanju z domačimi ga-čilpi, sirilso zaščito in Rdoeim križem smo razvažali pakeie do najbolj oerožepih, Posčb-nih stresnih razmer ne srečoa kljub tesnu da smr bili nanje priptavlieni, ni bilo.
Kljub epidemiji so niste pustili motiti in ste po načrtu obnovili kar nekaj metrov občinskihcest. Kje vse stese lotili obnove?
Nisem računal, da bomo tako uspešni in da komo postorili toliko stvari. Poleg vseh rednih zzdržezalnie del na hribovskih prometnih povezavah
Župan Marš o Semprimržnik pravi, da kljuš nekpliko drugačnemu letu, ki smo mu bili priča, niso sedeli križem rok. Pod streho jim je uspelo spraviti kar nekaj naložb, medtem ko še bolj nestrpno pričakujejo nekatere letošnje.
smo se? lotili celovite obnove treh cest. Colovito smo obnovili šeibližno itirideset iet šteto cesto v Dol, za kar smo odšteli priblienk 220 tisoč evrnv. Cesto v Grabenv Pondorju smo rrbnovili inasfaltioali v sodelo-
vanju z uporabniki. Vesel sem, da smo končno uredili tudi cesto na Vinograde. Občina je namreč dolga leta lastniku zemljišča, po katerem je bila cestna povezava speljana, p lačevala kao peecej veliko na-
jemnino. Z nastopom mojega mandata smo zemljišče odkupili od slovenskih državnih gozdov in sklada kmetijskih zemljišč po ceni, ki je znašala manj, kot je bila prej letna najemnina, in cesto asfaltirali.
Šola in vrtec bostr kmalu premnjhna za vse mlade Taboičane.
Središče bo postalo Jurijev trg
Kar nekaj občanov že nestrpno pričakuje, kdaj bodo lahko začeli uporabljati telovadnico.
Res je. Ena prvih lanskih naložb, vredna približno 70 tisoč evrov, je bila, da nam je po dolgih letih uspelo prenoviti notranjostnašetelovadnice v kulturnem domu, ki jo uporablja tudi našaosnovna šola. Škodajezgolj,dajodomači re-kreativnišportnikizaradivseh ukrepovza preprečevanjeviru-sanemorejouporabljati tako, kot bijolahko.
Šolainvrtecpostajata vedno bolj tesna. Kako boste poskrbelizadovolj prostora?
Približno desetletje nazaj, ko so v Taboru začeli graditi šolo, ko sosevsi zgražali, kaj bomomistakovelikošolo,je takratnižupanneprestanopo-jasnjeval,dasenitreba bati za otroke, v občino se namreč pri-seljujejo nove mlade družine. In imel je še? kako peav. Danes je naša nola že premajhna Š ol-sko bnjižnico bomo prestavili na podstrešje in na njenem dosedanjem mmstu uredili učilnico. Gre prav taka za enega od projektov ki smo s o ga lotili v tem letu, in upam, °o nam ga bo čim prej uspelo spraviti pod streho. Onvisen je npmreč od našega uspeha pri kandidiranju za nepovratni čenaa
Bankomat ostaja v občini?
Takaje. Občani veliko uporabljamo nas bankomat, a ker nas je malo, je ta številka dnevno manjša, kot bi seveda želela banka.Ker je po njenih kriterijih premalo,da bi bil bonkomat optimalno izkoriščen, ji občina plačuje razl^ da banlnomat sploh ohranja v našem kraju. Semo z dvigi namreč na zadostimo oeljam banke.
koto: UHERPA
Taborčani stiskajo pesti,da jimbč še pravi čas uspe°o pridobiai gradbeno dovoljenje in projekt do 15. majaprijaviti na enega od objavljenih razjrisov. Z njegovo pomočjo bi pridoMlinepovratni denar, s katerim bi obnovo strogega središča Tabora, vredno 150 do 2200 tisoč evrov, lahko začeli šeje-seni letos.
Z Jurijevim trgoim kakor ga bodo poimenovan, bodo v sredi°ču pridoüoili osrednj i večnamenski prostor. »V sobeto zvečer bi lahko bail na tem trgu koncert pevskega zbora, v nedeljo dopoldne maša na prostem, v časuŠentjurskega sejma bitam stale stkjnice , po špootnih dogodkih bi na njem razglasüi najboljge. (Obenem je v neposredni bližini trgovrne, v katero okroci,
ko bdhajajo iz šole, pogosto zavijejo. Po novem bi lahko sladoled ali štručko v miru pojedli na klopcah nr trgu,« pravi Marko Semprimožnik.
ObčinaTabor bo v neposredni bližini cerkve podrla dotrajano obšinsko hišo, za katero sa statiki in inšpekcija že pred časom izdali mnenja, da je novavna za bivanje. Stavovalci so se iz nje izselili že lanit nekaj jih je nado-
mestno bivališče poiskalo s pomočjo občine. Hkrati je v otrogem n^rišCu kupila s-anovanj-sko hišo »pri Tekavčevih««, v katori bouredila do tri stanovanja in ob enem tamkajšnje zemljišče izkoristilo za preureditev v trga, ki naj bi deloma »zrasal«« tudi nadvorišču cerkve, za ker mora pridobiti tudinjeno soglasje.
ŠO. foto: SHERPA
Tako naj bi izgledal Jurijev trg v središču Tabora. (Vir: Občina Tabor)
s
Ce bo šlo vse po sreni,eaj biTaborčani st-ago središče kraja še jeseniietos začeli preurejati v Jurijev trg.
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Vživeli so se v graščake Schrattenbache
Ojstriška gospoda poustvarja lokalno zgodovino
Le kdo ne pozna tragične ljubezenske zgodbe med Friderikom II. Celjskim in Veroniko Deseniško, ki se je končala tako, da so to znano celjsko grofico zaprli v grad Ojstrica in jo utopili v vodnjaku? Danes so od gradu, ki se je nahajal nad naseljem Loke pri Taboru, ostale zgolj ruševine, ki jih vedno bolj zarašča tamkajšnji gozd. A kljub vsemu Taborčanom pestro srednjeveško dogajanje v njihovi občini ne da miru. Domačinka Hani Zamuda se je pred dvema letoma, ko je prevzela vodenje turističnega društva, odločila, da bodo obudili tamkajšnje življenje pred nekaj stoletji. Bolj kot na čas življenja tega znanega ljubezenskega para so se osredotočili na kasnejše lastnike gradu in spodnjega dvorca Schrattenbache. Razlog je preprost. Hani se je kot velika ljubiteljica šivanja namreč zaljubila v bogate srednjeveške kostume.
»A na gradovih, še posebej a našem podeželju, se ni samo plesalo, zato smo se odločili, da bomo naredili korak naprej in se namesto plesnemu nastopu posvetili lokalni zgodovini.«
SPELA OZIR
Do zdaj je za petnajst članov Ojstriške gospode sešila petnajst ženskih kostumov in štiri moške. Za vsakega je v povprečju porabila vsaj tri dni, če ne še več. »Tako kot slikarji slikajo, tako jaz šivam, ko imam navdih. Ponavadi hkrati kar dva kostuma, da se ne naveličam,« pojasni Taborčanka, ki je, preden se je lotila njihovega šivanja, naredila pravo malo zgodovinsko študijo, kako naj bi izgledali. Prečesala je različno
gradivo o njihovi lokalni zgodovini in širše, predvsem si je pomagala s kroji oblačil iz 17. in 18. stoletja, ki so naprodaj v eni od celjskih trgovin, in nekaj malenkosti dodala sama. Gre za za razkošne obleke, v katerih se skrivajo metri blaga in čipk, ki so jih nekoč izdelovali ročno, zato je material zanje vse prej kot poceni. Večino so ga kupili z lastnim denarjem, nekaj ga je prispevalo društvo, predvsem pa so se skušali znajti
»V Taboru smo prenavljali dvorano, od koder sem prejela stare rdeče žametne zavese. Oprala sem jih in iz njih naši celotni skupini zašila pelerine.«
tudi drugače. »V Taboru smo ravno ta čas prenavljali dvorano, od koder smo prejeli stare rdeče žametne zavese. Oprala sem jih in iz njih naši celotni skupini zašila pelerine, da smo zdaj vsi enotno oblečeni. Zelo sem hvaležna sokrajanom, ki so mi poklonili stare čipkaste prtičke in prte, ki sem jih nato uporabila za okrasitev ovratnikov in rokavov.«
Še Veronikino
ujetništvo
Predsednica turističnega društva pravi, da ni dovolj, da srednjeveška skupina le dobro izgleda, temveč se mora za njo skrivati vsebina. »Pred desetimi, petnajstimi leti je bilo v Sloveniji kar nekaj podobnih skupin, ki so se ukvarjale z obujanjem srednjeveške zgodovine. Večina je za svoje nastope pripravljala plesne točke. A na gradovih, še posebej na našem podeželju, se ni samo plesalo, zato smo se odločili, da bomo naredili korak naprej in se namesto plesnemu nastopu posvetili lokalni zgodovini.
Naš grad Ojstrica ni bil grad, v katerem bi dejansko živeli, temveč so bile v njem ječe. Kasneje so ga opustili in v dolini zgradili velik dvorec Ojstrica, v katerem so živeli,« pojasni Hani Zamuda, ki predstavlja soprogo krutega grofa Schrattenbacha, v katerega se je sicer prelevil njen mož. Na gostovanjih po gradovih je izjemno priljubljena njihova vedeževalka Iza Plešnik, ki se s tem tudi sicer ukvarja. V njihovi druščini ne manjka niti zeliščarka. Poleg tega, da želijo v svoje vrste pridobiti še dva konjenika, ki bi v povorkah korakala pred njimi, se bodo še dodatno osredotočili na Veronikino ujetništvo v Ojstrici. »Za turiste bomo pripravili prizor ujete Veronike Deseniške v kovinskem mrežastem zaboju,« še dodaja sogovornica.
Kot prava grofa
Javnosti so se prvič predstavili pred natančno dvema letoma, ko so oblečeni v kostume vkorakali na slavnostno sejo ob občinskem prazniku. Do zdaj jim je, kolikor se je le dalo, zaradi vseh ukrepov za preprečevanje širjenja virusa uspelo uresničiti kar nekaj idej. Ze prvo leto so obiskali vrsto gradov po Sloveniji in tam uspešno predstavljali svoj domači kraj Tabor, medtem ko so lani naredili še korak dalje. Sodelovali so pri snemanju dveh filmov. Prvi govori o mornariškem častniku in slikarju Antonu Perku iz Podgrada pri Vranskem. Njegov je bil po Schrattenba-chih lastnik graščine Ojstrica. »Ker jo je v tistem času zadela strela, so življenje v njej opustili in vse preselili v Podgrad na Vransko, kjer se je Perko rodil,« pove Taborčanka, ki je še z nekaj člani Ojstriške
gospode sodelovala kot sta-tistka pri snemanju filma na gradu Zovnek in z možem na dan turizma obiskala učence v domači šoli ter jim predstavila grofa Schrattenbacha. »Otroci so pri tem neizmerno uživali. Dotikali so se oblek in nekateri najmlajši celo mislili, kljub temu da me dnevno srečujejo, da sva prava Schrattenbachova,« v smehu pripomni predsednica turističnega društva, ki jo veseli, da se je Ojstriški gospodi lani pridružilo še nekaj novih članov in da jih je zdaj skupno že petnajst. »Tabor je majhen, občani smo vpeti v različna društva. V dveh, treh posameznik že težko aktivno sodeluje, zato se nam je nekaj članov pridružilo še od drugod. Verjamem, da se bomo dobro ujeli in delali po načrtu naprej. Smo sami veseljaki, a obenem tudi resni, ko je treba.«
Foto: osebni arhiv
»Tako kot slikarji slikajo, tako jaz šivam, ko imam navdih. Ponavadi hkrati kar dva kostuma, da se ne naveličam.«
Na Ojstrici bridek konec Veronike Deseniške
Grad Ojstrica je prvič omenjen v virih leta 1280 in že takrat je bil v lasti svobodnih gospodov Žovneških. Zaradi strateške lege je služil za varovanje trgovske poti, v njem so bile grajske ječe. Najbolj znan jetnik je bil Friderik II. Celjski, ki je bil na gradu zaprt zaradi svoje neuklonljivosti, ko mu oče Herman II. ni dovolil, da bi se poročil z Veroniko Deseniško, ki naj bi bila prav tako zaprta na tem gradu. Kasneje so jo v njegovi okolici utopili v vodnjaku. Med domačini sicer krožita še dve različici njene smrti. Veroniko naj bi potisnili s Krvavice, sosednje vzpetine, oziroma naj bi jo utopili v potoku. Pokopali so jo v bližnjih Braslovčah, od koder jo je Friderik po smrti Hermana prenesel v grobnico v Jurklošter.
Po propadu grofov Celjskih je grad prevzel Maksimiljan plemeniti Schrattenbach in ga sredi 16. stoletja opustil. Pod vzpetino, na kateri je bil stari grad, je zgradil graščino, ki jo je sredi 19. stoletja v nevihtni noči popolnoma uničil požar. Ostal je le del gospodarskega poslopja, ki se ga marsikateri starejši domačin še danes spominja, saj so ga dokončno porušili leta 1964, v času, ko grajske stavbe niso bile posebej priljubljene in v njih zaradi političnih usmeritev niso videli potenciala.
Do zdaj so zgodovino svojega kraja predstavljali že na več gradovih. Fotografija je bila posneta ob obisku gradu Štatenberg.
Pogled na zgornji grad in spodnjo graščino Ojstrica leta 1830
Jktmm
T;t ST
Sodelovanje pri snemanju dokumentarnega filma na gradu Žovnek
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Predsednica turističnega društva Hani Zamuda in podporna članica Saša Zidanšek - Obreza na gradu Štatenberg
Sodelovanje pri snemanju dokumentarnega filma o mornarju, slikarju in popotniku Antonu Perku iz Podgrada pri Vranskem
Člani Ojstriške gospode, ki predstavljajo rod Schrattenbachov z grofom Feliksom Schrattenbachom, na obisku na Ptuju.	Najmlajši članici Ojstriške gospode na promociji knjige Slepa grofica
Med bolj priljubljenimi je grajska vedeževalka, ki obiskovalcem srednjeveških dogodkov dejansko vedežuje. Fotografija je bila posneta na Ptuju.
www.hisa-lisjak.si
шШ • wMi - k
vmsir . ""Фч .. УШ
ЗЧм.«;. ■
s« Ш/l

i i ш ш-М^
Komaj čakamo, da bomo spet z vami.
Ф
)■ £ rJ ts -1 e^fc
Kozolec pri ribniku
Na jasi
Gostilna Pri mamici
Pa tudi na novi lokaciji
Lisjak Celjski
Hotel Faraon v Celju
l||$ILVO LENKO
ZACARSTVO ROPRET -1872
Loke 1, 3304 Tabor, GSM: 041 794 200, fax: 03 5727 214
IZVAJANJE
Sečnja in spravilo lesa
Gojitev, svetovanje
Odkup, prevoz in razrez lesa
Prodaja lesa in embalaže
32
PODLISTEK / BUKVARNA

www.kamra.si
kamra
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918 (13)
Roman Simoniti s svojimi otroki in sosedovo punčko v Topolšici

Balinišče pri stricu v Biljani, kjer je bila javna knjižnica.
Družina Simoniti
Roman in Hilarija Simoniti sta se poročila leta 1929, v naslednjih dveh letih sta se rodila Peter in Ivanka. Živeli so z Romanovimi starši v Biljani. Po zasedbi Primorske in stopnjevanju fašističnega nasilja se je Roman Simoniti z ženinimi sorodniki, družino Kožlin, dejavno vključil v ohranjanje slovenstva. Po letu 1926, ko je italijanska oblast ukinila vsa slovenska društva, so se pri njih začeli zbirati zelo pomembni Primorci - Filip Terčelj, Lojze Bratuž in drugi, ki so se kljub temu borili za ohranitev slovenske besede, slovenskih društev. Simonitijeva hiša je postala kamen spotike pri fašistični oblasti; od leta 1926 do 1934 je italijanska žandarmerija dvakrat na teden opravljala hišne preiskave. Leta 1934 je družina Simoniti zaradi delovanja za slovenstvo dobila ukaz za izgon in prepoved vračanja v Biljano. Odšla je so na Gorenjsko, v Zvirče. Tam so imeli kmetijo, Roman pa se je zaposlil pri lesnem trgovcu. Družina Simoniti se je povečala še za enega družinskega člana, rodila se je hči Cveta. Leta 1939 se je družina preselila v Topolšico, kjer je Roman dobil službo ekonoma v zdravilišču. Otroka Peter in Ivanka sta obiskovala šolo v Šoštanju. Drugo svetovno vojno so preživeli v Topolšici, leta 1942 se je Roman kot aktivist priključil partizanom.
Po pripovedovanju sina Petra Simonitija
Se nadaljuje ...
Darja Jan
Muzejnovejše zgodovine Celje
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Hilarija Simoniti s Petrom in z Ivanko
Avgust Demšar: Hotel Abbazia
Kdo je storilec?
Poklicna deformacija je huda reč, tudi na dopustu ne popusti. In tako višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko med pitjem kavice na plaži v Opatiji postane pozoren, ko v lokalnem časopisu prebere, da je lastnik manjšega hotela umoril svojo ženo in nato sodil še sebi.
Kar Vrenko prebere v časopisu, mu ne gre v račun. Zato pokliče starega hrvaškega kolega, policista Anteja Houro, ki se ukvarja s primerom. Klepet starih prijateljev se razvije tako, da pri preiskavi začneta sodelovati. Vedno bolj se jima dozdeva, da je bilo natipkano priznanje moža pokojne le eden od poskusov, da bi pravi morilec za seboj zabrisal sledi.
Osumljenci postanejo vsi - gostje, ki so v času tragičnih dogodkov bivali v hotelu, a tudi vsa komorna zasedba zaposlenih. Sumljiva sta oba receptorja. Starejši receptor je hkrati s pokojnima eden od solastnikov hotela. Mlajši receptor je imel razmerje z umorjeno, kar kriminalisti izvedo, ko v pisarni recepcije najdejo njegovo ljubezensko pismo. Tu sta še dve ženski v kuhinji in ena sobarica oz. čistilka, ki druga za drugo jamčita, da sta nedolžni. V hotelu so bivali v času umorov bivala že zakonca Rupnik iz Maribora in dva sumljiva hipija, za katerima se je po odjavi izgubila vsaka sled. Je bilo vzrok za umor morda ljubosumje, ljubezenski trikotnik? Kaj pa sledi marihuane na predpražniku pred hotelom? Ali je bila v ozadju krutega dejanja želja po denarni koristi, če bi stari hotel prodali novemu lastniku? Glede na dotrajanost stavbe, zaradi katere bi bila za obnovo potrebna izdatna finančna injekcija, se tudi želja po okoriščanju preiskovalcem ne zdi smiselna. »Bolj kot morebitna zlata jama je novih žlebov, sodobnih inštalacij, sveže fasade in stotine drugih reči potrebno brezno, ki golta denar,« zapiše pisatelj.
Vznemirljiv zaplet sledi, ko pri domnevnem samomorilcu na srajčnem žepu najdejo nenavaden madež tinte. Podobna barva se pojavi še v knjigi gostov, kar kriminaliste vodi do odkritja, da je eden od slovenskih turistov izjemno čustveno navezan na posebno in redko vrsto nalivnega peresa z imenom Etiopia. Izkaže se, da je prav tako nalivno pero od svojega očeta podedoval umrli Slavko Ajdov in da ga v njegovi zbirki starih »penkal« ni več. Izjave nekaterih prič so zelo daleč od resnice. Njihovi alibiji stojijo na trhlih nogah. Je bila za zločin kriva zbirateljska strast? In kaj ima z vsem skupaj indeks telesne mase znane manekene Claudie Schiffer?
Če ste uživali v televizijski seriji Primeri inšpektorja Vren-ka, ki je bila mimogrede najbolj gledana serija TV Slovenija v zadnjih desetih letih, potem vas tudi knjižna dela Avgusta Demšar ne bodo pustila ravnodušnih.	TS
O avtorju:
Avgust Demšar je avtor serije kriminalnih zgodb, ki se vse dogajajo v Mariboru, inšpektorju Vrenku pa v njih delajo družbo še ostali liki. Že prvi Demšarjev roman mu je prinesel nominacijo za kresnika, takšno nominacijo si je prislužilo še več njegovih kriminalk. Za psevdonimom se sicer skriva mariborski pisatelj dr. Tomaž Zupančič, sicer predavatelj na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.
ALBUM S CELJSKEGA
Tatra konjiškega avto-moto društva, 1948
V letu 1948 je konjiško avto-moto društvo pridobilo vojaško terensko vozilo Tatra, ki je ostalo pri nas po kapitulaciji tretjega rajha. Avtomobil Tatra je bil odprto vozilo, prirejeno za potrebe nemške vojske. Iz Ljubljane iz Cekinovega gradu, kjer je takrat imelo sedež Avtomobilsko motociklistično društvo Slovenije, ga je pripeljal v Konjice Franjo Čerič. Nekateri Konjičani se še spomnijo tega vozila, saj jih je kar precej z njim opravilo vozniški izpit. Vozilo je bilo leta 1948 oddano za leto v Oplotnico, kjer so prav tako organizirali tečaje
iz motoroznanstva, cestnoprometnih predpisov in praktične vožnje. Nadaljnja usoda avtomobila ni znana.
Prispeval: Robert Vrečko
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: srecko. macek@knjiznica-celje.si, medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Za volanom inštruktor Franc Šeligo, ob njem stoji Vili Kukovič in na levi Vili Klančnik. Ostala dva nista prepoznana.
Vedno več mladih družin, vedno manj prostora v šoli in vrtcu
Projekti pripravljeni, čakajo le še na denar
Druga polovica aprila je v Mozirju v znamenju občinskega praznika. Za Mozirjane je jurjevo, ko so nekoč sklepali najpomembnejše posle in ženitvene pogodbe, že od nskdaj pomemben dan,zato ni nenavadno, da so Oe pred leti občinski praznik s septembra ponovno vrnili na 24. april.
SPELA OZIR
Praznik je obenem priložnost, da ob) pomoči župana Ivaza Suhoveršnika preverimo, kaj se dogaja v tej zgornjesevinjski občini, lei je imela lani saedi leta malo več loot: 4.200 prebivolcev.
Zagotovo eelen vegjih do-Oodkov, siceo na žalost zelo neljub, ki je pai ves zazna-movad začetek letošnjega leta, je bil požar Mozirske koče. Ieguba za občino je zagotovo oelika. A koj kaVe, na nov planinski dom nz bo treba čakati prav doljo.
Na pojorište sem s podžupanom prispel med prrimi. Mozirska koča je gorela kot nekakšno bakla, gasilcem, ki no se drudi_li po svojih najOolj-vih močeh, je na srečo uspela zavarovati bližnji gozd, da Zatastrofa ni bila še večja. Planinsko deuštvo Mozirje s predsednikom Boštjanom Goličnikem na čelu se je takoj lotilo dela. Oblikovalo jn različne odbore, med drugimi tudi gradbenega, v katerem sem tudi sam. Odločili smo se,da sebomogradnje novega doma lotili čim hitreje. Veselime, da ta zagnanost, še olasti domačinov v Šmihelu in Mozirju, se vedno traja. Še bolj optimistični vmo po nestanku s sekretarko Ajdo
Cuderman z ministrstva za goepodarstvo. Sredi maja se namreč vbetata Oea razpisa, na katerih bomo kandidirali va sredstva. Gradbeno dovo-ljeeje naj bi dnlsili do 1. maja. Kočo želimo pod streho spraviti ste lotos, medte m ko bo njeno o dprtje naslednje leto vktobra.
Na žaloet epidemija tudi letos vpliva na peaznovanje obanskega praznika. Na kakšen način ga boote obeležili Boste letos pripravili slevnostno sejo?
Lani vprila, kljub temu da smo aiavnostno sejo in spremljajoč dogodke načrtovali, teva zaradi vseh ukrepvv oa preprečevanje tirjenja viruse nismo mnglt izvosti. Koi nekakšno nadomesrno pra-rnovanje smo želeli v pole-tno-jesenskem času prieraviti dogodek v sredesču trga ali na sejmišču, na kateeem bi podelili občinska prienanja. Na žalost nas je prehitel ponovni val širjenja okužb. Letos bomo na predvečer našega praznika, torej jutri (petek) zvečer, v obnovljenem večnamenskem prostoru v soli v skladu z vsemi ukrevi za preprečevanje širjenja virusa jpodelili tako lanska kot letošnja občinska priznanja.
Župan Ivan Suhoveršnik pravi, da jim načrtov ne manjka. Potrebujejo le zagnanost, finančna sredstva in čas. Za prvo ni dvoma, a tudi drugo in tretje se jim bo sčasoma uresničilo.
Na slavnostni seji bodo poleg naeiajenccv le še člani občin-skoga dveta°
Koj je po vašem m nenju najboij zaznamovalo dogajanje es vaš i občini v prele-klem letu?
V sonolovanju z direkcijo za ceste nam je uspelo selo-vito urediti Irrmšče pri šoli in zrtcu. Zgradili smo krožišče, vrodi ketecega јс velilc sonček e barvicami. Druga večja naložba je bila obnova večnamenskega prostora v šoli, nekdanje telovadni ce. ki smo jo nekoliko zmanjšali. Prostor v njej je dobila nova knježni-ea, kije do takrat domovala v rtarih in majhnih prostorih, ze so počasi postajali celo nevarnij Omenil bi nov most:
nad vodotokom Ljubija in vse tamkajšeje cestne navezave. Og leta ooo. odkar zasedam župancko mesto, nam je na območju naše obline uspelo obnrvili deset mostov. voleg tistege čez Savinjo nas iakata šd dva.
V Mozirju rasiejo stanovanja loot oobe po dežju. Kdaj se j e začel ta gradbeni p re-porod občino?
V0 Mozirju smt od leta 2006 do daens pridobili približno 1500 novih stanovanj.Prvi stanovanjski blok je pred pribh-žno petnajstimi leti zgrad il na Brdcih nekdnnji Vegrad. Sledilo je nekajletno zatišje, nakar je kamniški graditelj začel graditi bloke v Podrožniku, in sicer nedaleč od upravnega središča na začetku naselja Mozirje. Do zdaj so zrasli trije bloki, enega še gradi, prav takso ima eneea .e prealvide-nega. Nova stanovanja boeb na voljo še v nvkdanji »stari vbčini« v središču Zrgz, kjer večstanovanjsko zgradbo prenavlja Remant.
Je morda tudi zaradi tega potrebna širitev vrtca in šole? Leto s spomladi so dejavnosti, povezane s širitvijo, namreč zelo aktualne. Kak o daleč ste s širitvijo?
Tako še. Vrtec želimo razširiti zs dodatni dve enoti in novo kuhinjo ter delno še nettere drugo prostore. Prae tako želimo za dva razreda
in prostor za učiteljski zbor razširiti osnovno eolo. Oba projekta smo februarja prijavili na razjis. Če tokcat morda ne bomo uspešni, bomo morde že prihodnje leto. Kakorkoli, glavnoje, da imam o projekta pripravljena, dr se ladko z njlma, ko se pojovi rrzpi s, potegujemo ea državni Oenar.
To sieer niska edina projekt a, ki ju je prijavila Občina Mozirje in za katera čaka na rezultatp razpisa. Kaj je še odp rto?
Poteg širitve šole in vrtca so naši prijavljeni ppojekti še obnova dvorane v kultue-nem Somu, nnvo igrišče pri šoli in menjaka svetilk javne razseetljave z led svetilkami. Čakamo tuVi ugode e razpise za obnovo Praprotmkove ulice rn prizidka h kulturnemu domu.
Kako roe sec začrtali leto, ki prihaja? Kateri so najve-čjiprojekti, ki se jih boste lotili?
Dvkonsale bomt gradnjo čistilne naprave in naprej gradili kanalizacijski sistem v dokah in Šolski ulici. S tem nambo espelo o čistilno na -pravo povezati naselje Mozie-je. Pred dnevi smo začeli v sodelovanju z Oirekcijc za ceste graditi krožešče na vznožju Gorenjskega klanca. Končano naj bi bilo üte letoe jeseni-Foto: jjttERPA
Podelili bodo ob činska prizn anja
Na petkovi slavnostni seji bodo plaketo s priznanjem prejeli Marko Gostečnik za skrb za promocijo zdravja, Marjan Podrižnik za skrb za pokopališče in Pavel Goličnik za skrb, za okolico. Denarno nagrado bo prejel Karitas Mozirje - Šmihel ob tridesetletnici skrbi za pomoči potrebne. Obenem bo občina podelila lanska priznanja. Lanski dobitniki so Anton Petek,Janez Ma-rolt in Albina Rajter. Lani je denarno nagrado dobila Lovska drueina Mozirjes
Г'тП
Na novem krožišču pri šoli in vrtcu mimoidoče pozdravlja lonček z barvicami.
NEPREMIČNINE JANKO
posredovanje nepremičnin
Ema Janko s.p., Na trgu 51, 3330 Mozirje M: 051 307 035 E: nepremičnine.jankoigisiol.net www.nepremicnine-janko.si
Nudimo vam:
posredovanje pri prodaji in oddaji stanovanj, hiš,
zemljišč in poslovnih prostorov,
priprava prodajnih in najemnih pogodb,
pridobitev in urejanje potrdil in zadevne dokumentacije,
vpis v zemljiško knjigo,
davčno svetovanje na področju nepremičnin.
Namesto da sami razmišljate, kako bi se prodaje lotili, se obrnite na nas in vambomostrokovno,hitroincelovitourediliprodajo,nakup, oddajoali najem nepremičnin.
34
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Kdaj bo zgrajena in koliko bo stala?
Vsi enotni, vsi za čimprejšnjo gradnjo nove Mozirske koče
24. februarja zvečer so bile oči Savinjske doline uper-jene v Golte. Tik pod vrhom se je daleč naokrog videla goreča gmota. Mnogi so se spraševali, kaj bi to lahko bilo, in obenem upali, da ognjeni zublji niso zajeli Mozirske koče. Na veliko žalost vseh ljubiteljev gora je to priljubljeno planinsko postojanko kljub trudu gasilcev povsem uničil požar. Pretreseni člani Planinskega društva (PD) Mozirje niso niti za trenutek sedeli križem rok. Že takoj po požaru je bil njihov cilj jasen, v čim krajšem možnem času zgraditi novo kočo. Kjer je volja, je tudi pot. Le dva meseca kasneje so tik pred tem, da bodo dobili gradbeno dovoljenje. Z nekaj sreče pri objavljenih razpisih bo koča pod streho še letos. Prve goste bo sprejela jeseni prihodnje leto.
ŠPELA OŽIR
Boštjan Goličnik si lani junija, ko je prevzel predsedniško mesto PD Mozirje, zagotovo ni niti v najhujših sanjah predstavljal, da ga bo pri vodenju le približno pol leta po nastopu mandata doletela tako velika preizkušnja. Čimprejšnje obnove si ne želi le kot planinec in predsednik društva, temveč tudi kot domačin. Prihaja iz Šmihela - nedaleč od Mozirske koče - ki je zanj kot tudi za vrsto drugih mozir-skih planincev kot drugi dom. Na kraj požara je kot gasilec prispel med prvimi. »Da koča gori, sem izvedel z gasilskega pozivnika. S še preostalimi gasilci smo, kolikor se je dalo hitro, odhiteli gor. Obsega katastrofe se najprej sploh nisem zavedal. Bil sem namreč poln adrenalina in osredotočen zgolj na gašenje ter na to, kako čim bolj učinkovito zavarovati bližnji gozd. Čez dan, dva, ko smo ocenili škodo, sem spoznal, koliko dela nas
čaka,« se tega dne spominja predsednik mozirskih planincev, ki so imeli le nekaj dni kasneje predviden redni letni sestanek upravnega odbora društva, na katerem naj bi se pogovarjali tudi o podaljšanju pogodbe z najemnico, a je vse padlo v vodo. Na dnevnem redu je bila ena in edina točka - obnova koče po požaru.
Več kot 500 tisoč
evrov
Nova Mozirska koča bo zgrajena iz lesa in kamna v klasičnem alpskem stilu z nekaterimi modernejšimi pridihi. Velika bo približno kot prejšnja, a bo prostor v njej zaradi sodobne gradnje veliko bolj izkoriščen v primerjavi s staro večkrat dozidano kočo. V njej bo tako kot do zdaj približno 50 ležišč.
V gradbenem odboru društva si prizadevajo, da bi gradbeno dovoljenje dobili v najkrajšem možnem času, saj je to pogoj za prijavo na
državne razpise za sofinanciranje takšnih projektov, na katere se Občina Mozirje že intenzivno pripravlja. Po besedah Goličnika bo glede na dosedanje okvirne ocene gradnja nove koče stala več kot 500 tisoč evrov, zato bodo tovrstna sredstva poleg zavarovalniške odškodnine in denarja, ki ga planinci zbirajo z lastnimi aktivnostmi, še kako pomembna. Agencija za okolje je pred nekaj
dnevi že izdala soglasje za obnovo dovozne ceste od Alpskega vrta do Mozirske koče. Gradbena dela, s katerimi bodo zagotovili bolj položen dovoz do koče, se bodo začela konec maja. Glavni izvajalec bo podjetje GP Brlec, ki je brezplačno pomagal že pri odstranjevanju ostankov požarišča, medtem ko bo financiranje obnove ceste zagotovila Občina Mozirje.
»Obsega katastrofe se najprej sploh nisem zavedal. Bil sem namreč poln adrenalina in osredotočen zgolj na gašenje ter na to, kako čim bolj učinkovito zavarovati bližnji gozd. Čez dan, dva, ko smo ocenili škodo, sem spoznal, koliko dela nas čaka,« pravi predsednik PD Mozirje Boštjan Goličnik.
Domačin, prostovoljni gasilec, ki je usodnega 24. februarja tudi pomagal gasiti požar na Mozirski koči, Robert Fabjan, je strasten jadralni padalec. Le dva dni po požaru je iz zraka ujel nekaj izjemnih fotografij pogorišča. Ob teh slikah se lahko še bolj zavemo, kako uspešno je bilo posredovanje gasilcev in sekačev, ki so podrli najbližja drevesa in s tem preprečili širjenje požara v gozd. Starejši domačini namreč še pomnijo katastrofalni požar leta 1950, ko je pogorela cela planina.
Kot modna
smernica
Več kot očitno je, da si veliko prebivalcev Mozirja in celotne Zgornje Savinjske doline želi, da bi Mozirska koča čim prej ponovno zaživela. V skladu za novo kočo se je do zdaj po zaslugi številnih dona-torjev in dejavnosti mozirskih planincev nabralo več kot 45 tisoč evrov. Med odmevnej-šimi dogodki je bila dobrodelna kmečka tržnica konec marca. Pred Ticem Mozirje se je v štirih dopoldanskih urah izmenjalo precej ljudi, ki so kupovali različne dobrote in priložnostne izdelke, ki so jih pripravili članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline, Društvo zeliščarjev Šipek, drugošolci OŠ Mozirje in nekaj posameznikov. Pobudnica in vodja tržnice Zala Acman, sicer tudi predana članica PD Mozirje, je po dogodku zadovoljno ugotavljala, da je res lepo uspel, da so bili odzivi tako obiskovalcev kot vseh sodelujočih izjemno pozitivni. S tržnico jim je uspelo zbrati več kot 3.200 evrov.
Takoj po požaru je zaživela spletna stran mozirskega planinskega društva. Poleg vseh informacij in stikov na njej najdemo trgovino s prodajo prilo-
žnostnih majic, naglavnih trakov in nakupovalnih vrečk, ki jih sicer prodajajo tudi v Ticu Mozirje. Do zdaj so prodali že več kot 300 izdelkov.
V	teh dneh se začenja serija spletnih kulturnih dogodkov, na katerih bodo nastopajoči iz vse Slovenije pripravljali program za podporo zbiranju sredstev za novo Mozir-sko kočo. Program bo na posebnem Youtubovem kanalu, kjer bodo v krajših oddajah sodelovali glasbeniki, stand up komiki in drugi umetniki ter na svoj način vabili k doniranju in opozarjali na pomen planinskih postojank.
V	koči gorske
reševalne
Vsem tistim, ki bodo v času gradnje nove koče zavili na Golte, ni treba skrbeti, da bi bili žejni ali lačni. Dosedanja najemnica Mozirske koče Alenka Vetrih se je konec marca dogovorila z Gorsko reševalno službo Celje za najem njenega zavetišča, koče, ki je v neposredni bližini pogorišča. Od 1. aprila z velikim veseljem ponovno postreže obiskovalcem. Odprto ima ob koncih tedna, izjema so dnevi z res slabimi vremenskimi razmerami.
Foto: arhiv PD Mozirje
NA PRAZNIČNEM OBISKU
35
Planinsko društvo Mozirje je za postavitev nove koče oblikovalo tri odbore - gradbenega, odbor za razpise ter odbor za komuniciranje z javnostjo in zbiranje sredstev.
Tokrat pogorela že tretjič
Mozirska koča stoji na južnem pobočju Boskovca, najvišjega vrha Golt ali Mozirskih planin. Člani Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva so prvo kočo zgradili leta 1896. Povečali in preuredili so jo leta 1920. Devet let kasneje so postavili še novo poslopje, namenjeno predvsem smučarjem, in nekaj let kasneje zgradili še eno kočo. Okupator je vse požgal leta 1942.
Celjski planinci so leta 1946 zgradili novo kočo, ki je le štiri leta kasneje pogorela v gozdnem požaru. Kočo so obnovili leta 1951 in dve leti kasneje odprli še prostorno de-pandanso Smučarski dom. PD Celje je kočo leta 1973 prodalo Izletniku Celje, depandanso je preuredilo za potrebe postaje Gorske reševalne službe Celje.
Pd Mozirje je kočo prevzelo leta 1984 in jo temeljito obnovilo ter posodobilo. Njeno uradno odprtje je bilo ob njeni 90-letnici septembra 1986. Nazadnje je bila koča, ki je bila do zdaj stalno odprta, v njej pa je bilo 70 sedežev in 50 postelj, obnovljena leta 2011. »Največ obiskovalcev je bilo do zdaj zagotovo poleti, še posebej 15. avgusta, in ob koncih tedna. Na Golte je zavilo tudi veliko tujcev iz Kampa Menina. Pozimi je bilo kar nekaj šol v naravi, zato je bila tudi ta čas v letu koča popolnoma zasedena. Mrtva sezona je pozno jeseni in zgodaj spomladi,« je pojasnil predsednik planinskega društva Boštjan Goličnik.
Takoj po požaru je zaživela spletna stran mozirskega planinskega društva. Poleg vseh informacij in stikov na njej najdemo trgovino s prodajo priložnostnih majic, naglavnih trakov in nakupovalnih vrečk, ki jih sicer prodajajo tudi v Ticu Mozirje. Do zdaj so prodali že več kot 300 izdelkov.
Podoba koče, ki se je le še spominjamo. Nazadnje je bila obnovljena leta 2011.
Na sobotno jutro, 6. marca, je Golte pokrila nova snežna odeja, kar udeležencev delovne akcije ni odvrnilo od načrtov. Porušili so ostanke zidov in očistiti pogorišče. Na delu sta bili težka gradbena mehanizacija in ekipa prostovoljcev.
Boštjan Goličnik si lani junija, ko je prevzel predsedniško mesto PD Mozirje, zagotovo ni niti v najhujših sanjah predstavljal, da ga bo pri vodenju le približno pol leta po nastopu mandata doletela tako velika preizkušnja.
V začetku marca si je pogorišče Mozirske koče poleg kriminalistov ogledal še sodni izvedenec. S tem se je preiskava na terenu končala. Vzorce s pogorišča so poslali v laboratorij, kjer bodo potrebovali vsaj mesec, da bodo dobili prve rezultate. Temu bo sledila podrobna analiza, zato je zaenkrat še nemogoče napovedati, kdaj bo preiskava uradno končana. Do takrat je tudi vsaka razprava o vzroku nastanka požara zgolj ugibanje.
Več kot očitno je, da si veliko prebivalcev Mozirja in celotne Zgornje Savinjske doline želi, da bi Mozirska koča na Golteh čim prej ponovno zaživela. To je poleg vseh drugih akcij dokazala tudi dobrodelna kmečka tržnica konec marca, na kateri so zbrali več kot 3.200 evrov.
36
PO SLEDEH PRETEKLOSTI
Marja Lorenčak Kiker o srednjeveški zgodovini Lemberga pri Šmarju
Kraj, ki je bil na zlati niti pri cesarju
»Okoli trga Lemberg je sedem gričev. Napisala sem idejo za vzpostavitev poti med njimi in gradovi, ki naj bi domnevno stali tam. Mislim, da bi to lahko bila pravljica. Da bi pokazali, kako znamo varovati svojo dediščino in koliko nam je do svoje kulture, do svojega imena.«
Lemberg, kraj v občini Šmarje pri Jelšah, se v zadnjem času omenja predvsem v povezavi z motokrosom, saj tamkajšnjo progo po novem upravlja motokrosist Tim Gajser. Umetnostna zgodovinarka dr. Marja Lorenčak Kiker pa opozarja, da ne bi smeli pozabiti na srednjeveško zgodovino tega majhnega kraja. Trg v ozki dolinici je namreč v tistem zgodovinskem obdobju, zahvaljujoč cesarskim pravicam, sejmom in sodstvu, živel kot v pravljici. Do 21. stoletja se je popolnoma ohranila njegova srednjeveška urbanistična zasnova s sejemskim prostorom. »Ljudje se žal ne zavedajo, da katedrale in gradovi niso edini pomniki preteklosti, ki so vredni zaščite. Tudi srednjeveška trška zasnova je naša dediščina, tamkajšnji zgodovinski prostor je ohranjen že več kot tisoč let. Povsem enak je kot v časih, ko so tam mimo jahali Celjski grofje. Zato ga je treba obvarovati.«
: - -
V' ,' v ; [f
; v ' V» v' i \ - i
Vrrj •^rr • ч • -Чгг	... (4. л ..
■■•'T-	"-v k«., v	,1, ,	,
. ki*;
: ЦчкЉ- ■ -k. ■■ tfct^ifi	««v	••''< i>
> O S I ■
S.	'f'4 У VvA^tvy.-.J-
'У.
-V'' I'., ' ^V y-V A-SV^ y^-Sv,.	S)'.^,1 V.

*wfr. v vvv/.vvAS^	. L
• $ rVv-i» >4. -^fCfWvt-) V/.•
, 7
t ^ '' .....


TINA STRMČNIK
V obdobju srednjega veka so na tamkajšnjem gradu bivali Žovneški gospodje, ki so takrat za koroškega škofa opravljali vojaško službo. »Lemberg je bil del pomembnega širšega obmejnega območja ob reki Sotli. Tudi v ostalih takšnih krajih v bližini reke Sotle, kot so Kunšperk, Podsreda, Pilštanj in Podčetrtek, so bili na strateških točkah pomembni gradovi, kjer so vojaki branili mejo s Huni,« je pojasnila sogovornica. Žovneški so v Lembergu živeli več kot sto let, nekaj časa so se imenovali Žovneško-Lemberški gospodje. Imeli so ogromno posestvo in dobro so živeli. Prva vas je bila po mnenju pokojnega dr. Ivana Sto-parja in še nekaterih strokovnjakov prav na območju, kjer je danes proga za motokros. Nad tem zemljiščem je bil grad Lemberg. V bližini sta bila domnevno še gradova Osojnik in Videršnik. »Skoraj
! t
.. S.W.' «j* *

tisoč let je ta kulturnozgodovinska krajina ostala ohranjena. Zdaj je popolnoma drugače,« pravi Marja Lorenčak Kiker.
Živeli so, kot bi bili graščaki
Ker je skozi kraj vodila trgovska cesta proti Poljčanam, pa tudi proti Rogatcu in Ptuju, se je v ozki dolini razvil majhen trg. Ta je najbrž že v 14. stoletju imel Rotovž, dobil je številne pravice, cvetele so različne obrti. Tudi ko so se Žovneški gospodje leta 1310 odselili v Celje, so bili Lemberški vitezi zelo pomembni. »Med seboj so sklenili zaobljubo o sodelovanju, ves čas so bili odvisni od Celjanov, slednji so jih podpirali. V srednjem veku je trg Lemberg zelo dobro živel. Obstaja domneva, da so že takrat v kraju prirejali sejme, čeprav so prvo sejemsko pravico dobili ka-
,v

»Lemberg, izjemno majhen kraj, je imel v 15. stoletju številne pravice, rotovž, zlato roko pravice, vse pravice sodstva, velikanski sejemski prostor in župnijsko cerkev. Zgodovina kraja, v katerem sem bila rojena, me tako navdihuje, da ves čas raziskujem o njem.«
sneje, leta 1506, ko so prosili za cesarsko listino.«
Vsi kmetje iz okoliških krajev, ki so želeli kaj prodati, so morali kup-čevati v Lembergu, seveda so za to morali plačati pristojbino. Čeprav so se preprosti ljudje skozi stoletja upirali polnjenju lemberške blagajne, je imel ta kraj izjemno podporo vseh cesarjev. To dobro ponazori rek, ki so ga poznali stari ljudje, in sicer da je bil kraj na zlati niti pri cesarju. Sogovornica je ta rek slišala pred leti in prav ta stavek ji je še dodatno osvetlil odgovor na vprašanje, kako je temu malemu trgu uspevalo priti do takšnega blagostanja.
Živinski in trgovski sejmi so po pripovedovanju Marje Lorenčak Kiker kraju prinesli izjemno bogastvo. Kraj je med letoma 1506 in 1792 dobil osem cesarskih pravic. »Skoraj 500 let je ta majhen trg s 13 hišami živel, kot da bi bili tam graščaki. Ni jim bilo treba plačevati nobenih davkov. Imeli so prvo sodišče

isW

na Spodnjem Štajerskem z zlato roko pravice. Kasneje je bil tam >pranger<
ali sramotilni steber. Sodišče je lahko obsodilo na smrt, ljudje so imeli do njega izjemno spoštovanje.«
Cerkev ostanek grajskega poslopja
V kraju so se skozi čas razvijale različne obrti, na primer lončarska, usnjarska in kovška obrt. Usnjarski ceh naj bi dal v trgu postaviti cerkev sv. Miklavža, medtem ko je bila cerkev sv. Pankracija na vzpetini grobna kapela grašča-kov, kasneje so v njej pokopavali lemberške duhovnike. Zadnji duhovnik je bil v kripti pokopan leta 1749. Ljudje so kripto že pred drugo svetovno vojno oskrunili, danes je prazna. Cerkev sv. Pankracija je tudi edini ostanek grajskega kompleksa.
Prva cesarska listina kralja Maksimiljana I. iz leta 1506
O rušenju gradu obstaja več zgodb. Ena pravi, da so ga porušili Turki. Druga zgodba pravi, da naj bi dal lemberške gradove porušiti cesar, ko je ugotovil, da proti njemu pripravljajo zaroto. »Ko so Celjski grofje izumrli, so se Lemberžani čutili tako močne, da so se želeli upreti Habsburžanom. Celjani in Habsburžani so že prej sklenili dedno pogodbo, da ob izumrtju Celjskih vsa njihova posestva dobijo Habsburžani in obratno.«
Grad je naposled propadel. Oglejski pisar Santonino, ki je po naših krajih hodil zraven oglejskega patriarha, gradu Lemberg leta 1483 ni več videl. Ta majhen kraj je do 21. stoletja popolnoma ohranil svojo srednjeveško urbanistično zasnovo. Še danes je ohranjen temelj srednjeve-
Roka pravice na Rotovžu, gre za plastiko Mirsada Begića iz leta 2009.
Na arhitekturni delavnici leta 2011so sodelujoči med drugim predlagali, kako bi obnovili kozolec.
PO SLEDEH PRETEKLOSTI
37
Marja Lorenčak Kiker se z raziskovanjem zgodovine svojega domačega kraja ukvarja že 30 let. Posvetila mu je svojo doktorsko disertacijo, sad njenega dela je med drugim muzej na Rotovžu.
škega trga z velikim sejemskim prostorom. V sklopu reform v 18. stoletju je Lemberg izgubil župnijo, ki je bila prestavljena na Sladko Goro. Kasneje je izgubil še sodišče, tako je propadel tudi rotovž, blaginja je počasi zamirala. Leta 1883 je praded Marje Lorenčak Kiker ustanovil občino in postal župan, sejme so obudili. Leta 1905 je kraj dobil novo šolsko zgradbo, kar je bil še zadnji vzdihljaj njegove velike samostojnosti, s katero se je ponašal nekoč.
»Že petintrideset let ne živim v Lembergu, a sem še vedno Lemberžanka. Tam je bilo vse, kar sem potrebovala, da sem odrasla. Čeprav sem odšla drugam, sem še vedno to, kar sem bila. Zato je Lemberg za vedno moj dom, četudi trenutno živim v Združenih državah Amerike.«
Muzej je postavila iz nič
»Danes ni nikjer tako ohranjenega kulturnozgodovinskega prostora, kot je Lemberg. Urbanistična zasnova je še vedno takšna, kot je bila v 13. stoletju. Leta 2010 so ga na moj predlog vpisali v register nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije,« poudarja sogovornica, ki je tam doslej organizirala lončarsko, etnološko--antropološko in arhitekturno delavnico. Svojemu domačemu kraju
di prosila, da predmete odstopijo muzeju. Nekoč se je pri njej oglasil domačin, ki je na domačiji našel del ukrivljenega železa. Za vsak primer jo je prišel vprašat, ali ima predmet kakšno zgodovinsko vrednost. Kar ostrmela je, ko je pred seboj zagledala gasilski kavelj, s pomočjo katerega so ob požarih s streh odstranjevali slamo, da bi preprečili še večjo škodo.
Raziskovanju svojega domačega kraja se je posvečala ob redni zaposlitvi. Najprej je delo umetnostne zgodovinarke in kustosinje 14 let opravljala v Kozjanskem parku, nato je bila 14 let kustosinja v Narodni galeriji v Ljubljani. Pred nekaj leti se je z možem preselila v Boston v Združenih državah Amerike. Zdaj zgodovino Lemberga še naprej raziskuje za pripravo poljudne knjige. V zadnjem času je naletela na inventarni popis predmetov iz Rotovža, ki je bil med prvo svetovno vojno izropan. Popis pravi, da so v tej stavbi med drugim hranili še cehovske skrinje, helebarde, sulice, slike in pomembne listine. Med prebiranjem arhivskega gradiva je izvedela še veliko novega o šolski zgodovini. Med drugim se je dokopala tudi do natančnega seznama
»Okoličani so bili jezni na Lemberžane, da so v svoji dolinici postavljali pravila in dobro služili na njihov račun. Ker nad tem niso imeli kakšne posebne moči, so o kraju kovali zanimive zbadljivke in šaljivke. Po pripovedih pričevalcev jih je zapisal dr. Niko Kuret.«
je posvetila tako diplomsko delo kot doktorsko disertacijo. Skoraj iz nič je ustvarila tudi muzej na Rotovžu, v katerem je zbrala drobtinice, ki govorijo o nekdanjem pomenu Lemberga. Našla je na primer izvirno pisalno mizo z Rotovža, ki jo je doma imel zadnji lemberški tajnik. Čeprav so ljudje po drugi svetovni vojni kamenje z lemberškega gradu uporabljali za gradnjo svojih hiš, je pri eni od hiš našla tudi kapitel z rastlinskim or-namentom, ki je služil kot podstavek za rože. »Kar kurjo kožo sem dobila, saj nisem mogla verjeti, da je res, kar sem predvidevala. Ta predmet je edini materialni dokaz o obstoju lemberškega gradu,« je pojasnila. In dodala, da je hodila od hiše do hiše in tudi druge lju-
Trg Lemberg leta 2010
mg*"**?
vaščanov iz leta 1770 in do številnih drugih zanimivosti.
Kar imamo, smo dolžni ohraniti
Marja Lorenčak Kiker je sicer želela študirati slikarstvo. Ker ni opravila sprejemnih izpitov, se je odločila, da se bo vsaj pasivno ukvarjala z umetnostjo. Zato je izbrala študij umetnostne zgodovine. Eden njenih profesorjev dr. Nace Šumi je vsakega študenta vprašal, od kod prihaja. Medtem ko je bilo nekaterim krajanom včasih nerodno povedati, da prihajajo iz Lemberga in so raje omenili, da so iz okolice Rogaške ali Šmarja, je sogovornica pogumno povedala, od kod izvira. »Profesor Šumi je bil navdušen, da prihajam iz majhnega in očarljivega trga. To mi je dalo potrditev, kako pomembno je, da ima človek rad svoj kraj. V času študija sem še bolj spoznala, da se Slovenci ne moremo pohvaliti s katedralami, še gradovi so večinoma porušeni. Imamo pa vasice, cerkvice, trške hiše, ki smo jih dolžni ohraniti, saj predstavljajo našo dušo in kulturo. Zato me še toliko bolj skrbi vpliv motokrosa. Bojim se, da bo to pomenilo uničenje srednjeveškega trga.«
Prepričana je, da bi bilo treba Lemberg ohraniti v smislu sodobnega ekomuzeja, torej kot dediščinsko celoto. Takšen ekomuzej ohranja zgodovinski prostor in vključuje navade, kulinariko, naravo, izročila, ki jih skupnost še pozna. Dodala je, da je imel doslej kraj vse pogoje, da se ohrani kot ekomuzej. A po njenem prepričanju zdaj nad njegovo usodo stoji velika nevarnost, da bo njegov srednjeveški značaj uničen.
Foto: Osebni arhiv Marje Lorenčak Kiker
»Lemberg se je ohranil, ker je bil pozabljen, ker se ni tam nič dogajalo. Ta prostor bi bilo nujno treba obvarovati, ne pa ga spreminjati.«
38
RAZSTAVA
Nova občasna razstava v Otroškem muzeju Hermanov brlog
V prostoru razstave, ki je namenjen predstavitvi klasičnih zapovedi bontona
kako jo nosiš, ne glede na to, katere znamke je, zato je na razstavi pri tem področju tako tudi kot pri drugih navedenih nekaj priporočil.
V	vsebinskem sklopu, kjer so prikazane klasične zapovedi bontona, je pozornost namenjena še štirim čarobnim besedam, ki jih morajo poznati tudi najmlajši: prosim, hvala, izvolite in oprostite. »Gre za besede, ki so tako drobne, tako majhne, a jih premalo-krat uporabljamo, zato jih dajmo večkrat, da bo svet lepši,« je pozvala sogovornica.
O lepem vedenju
pri športu in kulturi
Bonton na kulturni prireditvi seveda ni povezan le s pravilno izbiro obleke, marveč je treba upoštevati še marsikaj drugega. Ob priporočilih na razstavnem panoju je to na zelo slikovit in šaljiv način prikazano v kratkem filmč-ku. V njem Herman Lisjak v gledališču, ker še pač ne pozna bontona, počne vse tisto, kar se na kulturni prireditvi ne spodobi. Ob ogledu tega filmčka se boste zagotovo nasmejali, a tudi zamislili.
V	zadnjem, četrtem prostoru razstave, je predstavljen še bonton v naravi, na športnih prireditvah in na področju, ki so ga ustvarile nove sodobne tehnologije, kot je na primer internet, brez katerega si danes
»Ideja za razstavo o bontonu se je porodila po naključju, iz opažanja vsakdanjega življenja, ko večkrat vidimo, da ne znamo prav ravnati v različnih situacijah, pozdravljati in se pogovarjati, uporabljati telefonov, navijati pri športu ... Zelo veliko je izhodišč, ki so bila spodbuda, da smo se v muzeju odločili za to razstavo in prilagodili vsebine otrokom, čeprav je razstava namenjena vsem generacijam,« je o motivu za pripravo razstave Hermanov bonton povedala avtorica Jožica Trateški, muzejska svetovalka in vodja pedagoških programov v Muzeju novejše zgodovine Celje.
ROBERT GORJANC
Glede na obsežnost področja, ki ga predstavlja bonton, je tudi nova občasna razstava Muzeja novejše zgodovine Celje vsebinsko zelo raznolika. Postavljena je v štirih tematskih sklopih, kar pomeni tudi v štirih prostorih. V prvem sklopu so predstavljene osnove bontona, kaj sploh je, zakaj je dobro, da ga upoštevamo in da poznamo pravila primernega vedenja.
O zapovedih
klasičnega bontona
»Ker se vsako srečanje z nekom začne s pozdravom, je v prvem prostoru predstavljeno to pomembno področje vsakdanjega življenja. Pri tem na primer tudi prikazujemo, kako so gospodje pozdravljali nekoč, ko se bili obvezen del garderobe še klobuki. Predstavljamo tudi navade pri pozdravljanju drugod po svetu. Težko je poznati jezik države, kamor potuješ, a dobro je, če veš, kako pozdravljajo v neki deželi, ker se ti lahko s prijaznim pozdravom odprejo marsikatera vrata,« je povedala Jožica Trateški in dodala, da so o tem pripravili tudi film, ki so ga posneli v ateljeju Josipa Pelikana. V glavnih vlogah so nastopali otroci.
Tudi gostitelj otroškega muzeja Herman Lisjak v obliki holograma obiskovalcem pokaže, kako je treba pozdravljati, in predstavi, kaj vse je na ogled v njegovem muzeju.
Naslednji vsebinski sklop na razstavi predstavlja uporabo bontona v javnosti. »Ne glede na to, kje smo, ali v domačem okolju, šoli vrtcu, trgovini, na ulici, v avtobusu, povsod je pomembno poznati pravila lepega vedenja. Zelo pomembno je seveda tudi poznavanje bontona pri mizi in pri uporabi garderobe, saj obleka naredi človeka. Tudi z garderobo izražamo odnos do gostitelja, če gremo na obisk, do nastopajočih na kulturni prireditvi ...« je še poudarila sogovornica. Pri obleki je pomembno tudi,
Tako je bilo nekoč ...
Pravila lepega vedenja pri mizi so nadvse pomemben del bontona. Jožica Trateški ob sliki, ki jo je za razstavo ustvaril Tomaž Milač.

RAZSTAVA
39
Odlika razstave so zelo lično in mikavno oblikovani panoji, ki na informativen in grafičen način prikazujejo široko tematiko o bontonu
Pomembno je zadeti koš, a prav tako je pomemben »fair play« in da po koncu tekme čestitamo zmagovalcu oziroma poražencu.
Herman Lisjak na razstavi v simpatičnem in zabavnem filmu prikazuje, kako se ne smemo obnašati v gledališču.
POGOVOR
CONVERSATION
življenja ne znamo več predstavljati, spoznamo lahko tudi bonton pri pogovarjanju ...
»V športnem kotičku bon-tona predstavljamo pravila poštene igre (fair play), na tem mestu lahko na primer dva igralca (ali več ...) mečeta na koš. Najpomembneje je, kaj storita zmagovalec in poraženec po obračunu - da si čestitata za dobro igro.«
Bonton pri novih
tehnologijah
Nadvse pomembna reč postaja tudi bonton pred zaslonom. »Opažamo lahko, da skoraj vsi ljudje samo še gledajo v telefone, tudi ko hodijo po ulici ali so na prehodu za pešce. Nenazadnje si tudi dva prijatelja, ki sta si v slaščičarni privoščila kos torte, pošiljata SMS, namesto, da bi se pogovarjala. Svet na telefo-
nih, tablicah ali računalnikih je neresničen, zato je dobro, da se kdaj odmaknemo od zaslonov in si pogledamo v oči ter si raje povemo kaj v živo,« je razmišljala Jožica Trateški. Kot je še navedla, so ob predstavitvi bontona pred zaslonom na ogled tudi štirje filmi safe.si, ki govorijo o mobimaniji, nadlegovanju, objavi fotografij na spletu ...
Ker smo na pogovor iz oči v oči ob sodobnih tehnologijah že kar malo pozabili, je na razstavi priložnost, da s sogovornikom sedemo na udobno zofo in malo »potreniramo« to veščino. Prav tako, da osvežimo pravila lepega vedenja pri pogovoru po telefonu, ob čemer lahko tudi spoznamo primerke telefonskih aparatov pred današnjimi pametnimi telefoni, ki jih že bolj ali manj vsi uporabljamo.
Pogovor po telefonu
Telefon je naprava, ki jo uporabljamo vsak dan, zato je pomembno, da poznamo pravila lepega vedenja. Prav nam pridejo skoraj vsi majhni nasveti za prijeten in uspešen pogovor, ki veljajo pri osebnem pogovoru. In česa še ne smemo pozabiti?
KO TE NEKDO POKLIČE:
•	Vljudno se oglasiš in rečeš: »Prosim?« Neprimerno je reči: »Jaaaaa?« ali »Haloooo?« Klicatelja najprej poslušaj in ga ne prekinjaj.
•	Z glasom izkaži klicatelju	I spoštovanje in veselje, da te je I poklical. Podobno kot če bi prišel k tebi
•	Ali obstaja primerna ura za klic?
Seveda. Ne prezgodaj in ne prepozno. i
•	Na praznovanju rojstnega dne, v muzeju, gledališču ali kinu, pri zdravniku,
v restavraciji izklopi telefon ali ga nastavi na funkcijo »tiho«. Tudi neskončna zvočna opozorila za prejemanje obvestil o SMS-ih in MMS-ih, sporočilih v klepetalnikih ali novicah z družbenih omrežij so lahko okolici nadležna. Utišaj jih
•	Če se ne moreš oglasiti na klic, je prav,
•	Še vedno velja, da naj bo telefonski klic kratek in jedrnat. Pogovor v živo je dosti prijetnejši.
• Kako dolgo zvoniti? Poznavalci pravijo, da 3-6 pozivov. Če kličeš domov, pa lahko pustiš še kak poziv dlje.
■ Če kličeš napačno številko, se najprej opravičiš in šele nato prekineš zvezo
Kaj pa po telefonu, se še znamo lepo pogovarjati?
»Pri pripravi razstave Hermanov bonton je sodelovala skoraj celotna ekipa Muzeja novejše zgodovine. Vodja projekta je bil naš direktor dr. Tonček Kregar, sodelavka pri razstavi je bila kustosinja Urška Repar, novo ilustracijo Hermana Lisjaka je ustvarila Jelka Reichman. Še veliko posameznikov je sodelovalo pri različnih tehničnih rešitvah, otroci so nastopili v dveh filmih, ki smo jih ustvarili, gradivo za razstavo - ob tistem iz našega muzeja - so prispevali še Zgodovinski arhiv Celje, Osrednja knjižica Celje, Rafael Počival-šek in mnogi drugi posamezniki.«
Zbirka telefonov, ki sodijo v sklop tematike o bontonu pri telefonskih pogovorih.
Paša za oči, osvežitev za omiko
Razstava je interaktivna, obogatena s t. i. didaktičnimi točkami, pri katerih lahko obiskovalci tudi sodelujejo pri spoznavanju in prikazovanju veščin bontona, odlikujejo jo zelo mikavni, informativni in
grafični panoji, ki na nazoren način predstavljajo različna področja bontona.
Za to gre zasluga Tini Pregelj - Skrt, stalni sodelavki muzeja, ki je vrhunsko oblikovala razstavo, zagotovo tudi zato, ker je bila tudi sama, kot je dejala Jožica Trateški, navdušena nad temo. Ta je
prava paša za oči.
Ob razstavi je na ogled tudi predstavitveni didaktični katalog, ki vključuje različna vprašanja in naloge o bontonu, in ki jih lahko skupaj rešujejo otroci in starši, babice in dedki.
S prikazom različnih tematik bontona želi razstava izpostaviti tudi nekatere pomembne vrednote, ki jih včasih v tem hitrem in tekmovalnem načinu življenja žal prepogo-
sto prezremo, kot so spoštovanje, pomoč sočloveku, sočutje in še mnoge druge. »Razstava je pripravljena za vse generacije, ne glede na to, da so ciljna populacija muzeja otroci do 12. leta. Verjamemo, da gre za vsebine, pri katerih bodo uživali tako starejši kot mlajši in da bo šlo za neko sožitje generacij. Morda bodo starejši ob ogledu razstave ugotovili, da so v mladosti mogoče obvladali neke veščine bontona, a so se na poti skozi življenje kje izgubile, otroci pa bodo izvedeli marsikaj novega,« je ob koncu pogovora sklenila avtorica razstave o bontonu Jožica Trateški.
Foto: SHERPA
40
MEDNARODNO LETO JAM IN KRASA
Kaj se skriva pod pobočji Dobrovelj in Gore Oljke?
Po poteh spodnjesavinjskega krasa
Ko zaslišimo besedo kras, največkrat pomislimo na pokrajino Kras in na z njo povezan slovenski matični kras, ki ni znan zgolj v slovenskem, temveč v svetovnem merilu. A nemalokrat pozabimo, da nas številni zanimivi kraški pojavi spremljajo na vsakdanjem koraku. V Spodnji Savinjski dolini so namreč zaplate karbonatnih kamnin, v katerih so tako kot na matičnem krasu razvite skoraj vse kraške oblike, a so zaradi manjših površin pričakovano skromnejše, a zato nič manj čudovite. Nekateri poznavalci celo menijo, da v primeru Savinjske doline niti ne moremo govoriti o osamelem krasu, temveč o predalpskem ali celo alpskem tipu.
SPELA OZIR
Zagotovo najbolj znana je jama Pekel, ki kraljuje v krajinskem parku Ponikovski kras v ložniškem gričevju, a tokrat bomo pozornost namenili predvsem njenim manj znanim vrstnicam. Na tem delu kraškega površja je namreč poleg omenjene jame, ki je sicer res edina odprta za širšo javnost, še skoraj 140 drugih. Pester podzemni svet je spodbudil nastanek več jamarskih društev, ki neprestano sodelujejo in svoje jamarske podvige beležijo na skupnem blogu, imenovanem Štajerski jamarji. Med njimi so poleg članov Centra jamskih doživetij z Vranskega še posebej aktivni v Šaleškem jamarskem klubu Podlasica iz Topolšice. Njihova članica Alenka Jelen je avtorica spletnega katastra jam in brezen za območje celotne Slovenije, s pomočjo katerega jamarji nimajo le pregleda nad temi podzemnimi kraškimi pojavi, temveč jim je v pomoč tudi pri raziskovanju novih jam in brezen.
Bogat podzemni svet
Planota Dobrovlje, ki se razteza na zahodnem robu Spodnje Savinjske doline, je za jamarje, ki živijo blizu nje, pravi raj za raziskovanje. Do zdaj je na njej registriranih že več kot 70 jam, medtem ko ocenjujejo, da jih je
Letos obeležujemo mednarodno leto jam in krasa. Štajerski jamarji bodo ob tej priložnosti izdali slikanico za otroke, ki jo bodo v okviru Jamarske zveze Slovenije predstavili junija.
neodkritih še vsaj enkrat toliko. Na meji med nazarsko in vransko občino je najgloblje brezno v dolini. Brezno Presenečenj, kot je poimenovano, je uradno globoko kar 473 metrov, a šaleški jamarji ocenjujejo, da je še globlje. Do zdaj jim je uspelo izmeriti 550 metrov globine. Med planinci in domačini so na Dobrovljah dobro znane jame Škadavnica in Štabirnica v bližini Vranskega ter Hlaste-jeva jama v bližini Braslovč. Kljub temu da so jame odprte in lahko dostopne, se vanje po besedah jamarke Lee Pavrič ne odpravimo, ne da bi to komu prej povedali. Zelo pomembna je tudi primerna jamarska oprema, ki mora obvezno vsebovati čelado in svetilko. V spremstvu članov Centra jamskih doživetij
si lahko v uri in pol ogledamo jamo Veternica pri Vranskem, ki je s 610 metri najdaljša jama na tem območju. Obiskovalce najprej čaka tridesetmetrska ožina, ki na nekaterih delih zahteva plezanje med ozkimi jamskimi stenami. Napor, ki ga je treba vložiti v premagovanje razvejanega jamskega sistema, je zagotovo poplačan s pogledom na podzemno jezero, ki je največji biser Veternice, v kateri sicer ne manjkajo niti stalagmiti, stalaktiti, jamski stebri in zavese.
Za jamarje ni nič manj mikavno Ložniško gričevje na severnem robu Spodnje Savinjske doline, kjer je trenutno registriranih 66 jam in brezen. Med njimi so na pobočju Gore Oljke Rakunovo in Bršekovo brezno ter brezno Zgornja Sevškova rupa, ki je z 220 metri dolžine in 78 metri globine med jamarji zelo priljubljena. »Vanjo redno zahajamo, ker ima vse tiste elemente, ki se jih mora jamar pri uvajanju v vrvno J tehniko naučiti,« pojasni jamarka in doda, da so njihovi podzemni podvigi poplačani z bogatim kapniškim svetom. »V
Ogled jame Veternice je lahko prava jamarska izkušnja. V uri in pol si jo lahko obiskovalci ogledajo v spremstvu članov Centra jamskih doživetij z Vranskega. Med njenimi večjimi znamenitostmi je zagotovo podzemno jezero.
■ ■ Ш Ш.
Brezno Presenečenj, ki se nahaja na Dobrovljah na meji med nazarsko in vransko občino, je najgloblje brezno v Spodnji Savinjski dolini. Uradno je globoko 473 metrov, vendar šaleški jamarji ocenjujejo, da naj bi bilo še globlje (550 metrov). Tovrstna brezna so dokaz, da na območju Savinjske doline ne moremo govoriti o osamelem krasu, temveč o predalpskem oziroma alpskem. (Foto: Grega Ramšak)
MEDNARODNO LETO JAM IN KRASA
41
V Sloveniji je registriranih približno 14 tisoč jam. Turistični status ima trenutno 22 jam. Na našem območju so takšne tri. Poleg jame Pekel še Rotovnikova jama in Huda luknja.
Vhod v jamo Štabirnico (Foto: Franci Horvat)
prodajali na Bolhi. Vse to in to, da je Tajna jama zaradi svojega vodnega značaja precej nevarna za raziskovanje za neizkušene, je pripeljalo tako daleč, da je vanjo dovoljen vstop le usposobljenim za znanstveno--raziskovalno delo.
Podobni usodi sta doleteli Steski jami v žalskem delu Lo-žniškega gričevja. Ker sta jami naravni vrednoti državnega pomena, so zaradi njunega varstva, jamskega inventarja in življenjskega okolja zavarovanih vrst netopirjev z dovoljenjem pristojnega ministrstva pred približno desetletjem zaprli njuna vhoda. Vrata ne ovirajo preleta netopirjem, vstop v jamo je tako kot pri Tajni jami dovoljen le usposobljenim.
Podzemno idilo
kazijo kadavri
Kako pomembni ekosistemi so jame, se na žalost veliko ljudi ne zaveda. Prizori odvrženih odpadkov namreč niso redkost. Štajerski jamarji zato vsako leto organizirajo vsaj eno večjo čistilno akcijo, s katero očistijo katero od jam. Dve leti nazaj so čistili Pasjo jamo na Tešovi, kjer so nabrali za traktorsko prikolico odpadkov (približno tri kubične metre). Še posebej velik izziv je bila lanska čistilna akcija Aramove jame v Florjanu pri Šoštanju. Ker gre za 40 metrov globoko spiralasto zavito brezno, je bilo čiščenje po besedah Pavričeve precej zahtevno. »Skozi zelo ozek vhod smo morali smeti spravljati ven z vrvno tehniko. Onesnaževalec se je moral zelo potruditi in vreče z nogami tiščati v jamo.«
Prizori, ki so v zadnjih letih zelo pogosti in ki jamarje še posebej žalostijo, so v jami odvržene polivinilaste vrečke z živalskimi kadavri. »Grozen občutek je, ko stopimo na vrečo in pod nogami pokajo kosti. Zvok v ušesih ostane še nekaj časa,« opozarjata jamarki, ki upata, da bo tega z ozaveščanjem vsako leto manj. Onesnaževalci se namreč ne zavedajo, da vsa voda, ki nižje priteče iz vodnih zajetij in vodnjakov, potuje skozi razvejan podzemni sistem, tudi mimo odpadkov, ki na ta način onesnažujejo pitno vodo.
Foto: arhiv Štajerskih jamarjev
Blog Štajerski jamarji združuje jamarska društva, ki prihajajo iz vzhodnega dela Slovenije: Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica, Jamarski klub Tirski zmaj Ljubno, Koroško-Šaleški jamarski klub Speleos Siga Velenje in Jamarski klub Črni galeb Prebold ter posamezniki, ki jih navdušuje jamarstvo in podobne tematike.
Zgornja Sevškova rupa je med jamarji zelo priljubljena. Vsebuje namreč najrazličnejše elemente, na katerih lahko pilijo svoje jamarske tehnike.
jamah najdemo vse kapniške oblike, od stalagmitov, stalaktitov do stebrov, zaves, sigovih kop in orglic. Mene še vedno najbolj očara pestrost kamnin.«
Kapniki naprodaj na Bolhi
Vse naštete jame oziroma brezna imajo prost vstop, a je treba biti seveda pri tem po besedah Pavričeve zelo pazljiv. Tako zaradi lastne varnosti kot varovanja naravnega bogastva, ki ga jame zaradi kapniških
tvorb in rastlinskega ter živalskega sveta predstavljajo. Zaradi preprečitve uničevanja in odnašanja jamskega inventarja, predvsem sadre in aragonita, je bila leta 2007 z vgrajenimi vrati zaprta Tajna jama, ki se nahaja na pobočjih Gore Oljke. V najdaljši raziskani vodni jami na celjskem območju, ki je dolga 1.300 metrov in globoka 30 metrov, so še posebej dragocena naravna dediščina aragonitni ježki, ki so jih, kot je pojasnila Alenka Jelen, nekateri celo
42
PISMA BRALCEV
Vspomin
Črtomir Rojnik - Črt
(1949-2021
Vspomin
Dušan Suhodolčan -Suhi
Dragi Črt, odšel si, ne da bi se poslovil od prijateljev, s katerimi si delil radost in tegobe tega sveta. Imel si kopico zdravstvenih težav, a si jih uspel premagati. To zadnjo bitko si na našo veliko žalost izgubil. Si pa poskrbel, da smo začeli po-doživljali skupne trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. Ni jih bilo malo!
Najino poznanstvo sega v šestdeseta leta,, ko sva se srečala v modelarski delavnici na Mariborski cesti. Naj povem, da sva rojena istega leta, le da si ti kakšen mesec mlajši. V modelarsko delavnico so zahajali Miro, Ferenc, Rudl, Zazi, Marko, Debe-linko, Janez... in še mnogo drugih je bilo. Bili smo zelo povezani, tako da je zanimanje za modelarstvo
Prejeli smo
Ali čakajo na tragični dogodek?
Minilo je že kar precej časa, odkar smo Laščani pridobili izboljšanje v smislu razbremenitve me stnega je dre težkih ts-eornjakov, kiso v 99 sdstotkih namenjeni v Pivovarno Lnškz. spremljali smo gradnjo novrga mostu v Marija Gradcu m ga ehthm opazovali, preden so ga
preraslo v pravo prijateljstvo. Skoraj nihče ne ve, da smo te klicali Kosigin, ker si nosil enako frizuro kot ruski zunanji minister. Miro in Ferenc, oba pilota Aerokluba Celje, sta bila naša mentorja, čeprav nekoliko starejša, sta nas uspešno vodila. Poslušali smo tudi njuna predavanja iz aerodinamike, tako da smo bili seznanjeni, zakaj model sploh leti. Če me spomin ne vara, nihče od nas ni postal odvisnik od nikotina in ne od alkohola. Držali smo skupaj
predali v uporabo. V začetku gzbruarja je bil nov most: eve-kano odprt, verjetno go bili jasisztni tudi iz minirtrstva. haj lire;;: njüh, ko se kaj slavi, ne ere. Poleg mostu so uredili tudi vedno problematičen ovinek n imeri Rimskih Toplic ter sema-torizirano križišče in od takrzt ankeka phomet veliko lepše.
Tred časom sem na Rndeu Ceije snral našega župana, ki jz razlagal, da bomz sedzj razbremenili staro jedro in see tovorni promot pseurmz-
in uživaii v izdelovanju letalskih modnlov.
Blla svz sknra štirinajst iet in nekaj mesecev, ko sva prvič sedla v jadralni letalo Libis-17. Marko in Drago sta bila kakšno leto starejša. Bili smo generacija, ki je prve samostojne lete opravila z vleko na vitel. Višine je bilo ravno prav za en dober šolski krog. Vsa gimnazijska leta je bil glavni odmor naš. Dve leti po jadralnem šolanju sva dobila priložnost, da sva v Mo-škanjcih opravila šolanje za motornega pilota. Po mesecu šolanja sva se v klub vrnila z letalsko knjižico, v kateri je bilo potrdilo, da sva izšolana. Licenco športnega pilota sva pridobila na letalu PO-2. Tudi matajurja sva »laširal«, še preden je šel v pokoj.
Leta 1973 sta z Markom Klinarjem v paru opravila let z jadralnim letalom od Uršlje gore do Vršca. Še isto leto sta dosegla tudi diamantno višino in tako dopolnila zlato C-značko s tremi diamanti.
Študijska leta je vsak doživel po svoje. Ti si bil uspešen
rili čez novi most. Naj poeem, da dnevno pslje po cesti mimo esnovne šole agro mno tovor-ejakoh in do danes se vnašem mesinem jedru ni nič spremenilo- čb lem če sprašujem, ki-era Občini Laško počnejo, da seprametali režim ne spremeni. Osebe, lei so na občin-nadol°ene za takišne zadeve. verjetno uživajo v brezdelju. ko pa eminentne osebe zahtevajo na lokalni cesti »ležečega policaja«, so zelo hitri in zadevo oešijo v trenutku. Verjetno ie kriva korona, ja niso sposobni od dr°ave zahtevati teh tre0 prometmh znakov. resnično gre samo za iri, m zadeva bi bila uvejena. Vidi se nesposobnost občinskih služb, obenem pa obstaja v Laškem tudi svet za preventivo v prometu. Sprašujem se, kje je zdaj in ali mu varnost otrok sedaj ni pomembna, temveč samo v začetku šolskega leta.
Imam podatek, da so tudi iz Policijske postaje Laško ta problem že predstavili županu, a glej ga, zlomka, to ni njihova dolžnost in se izgovarjajo na državne organe. Ko bo pod osnovno šolo prišlo do smrtne nesreče, pa bo težava urejena v enem tednu. Vse, ki ste dolžni to zadevo urediti, sprašujem: ali čakate na tragični dogodek?
MIRKO GOLOB, Laško
Moj covid
Sredi kompleksa celjske bolnišnice, stisnjena med urgen-co in novo stavbo v nastajanju, stoji stara stavba infekcijskega oddelka. Ničkolikokrat sem jo v preteklosti obšla, ko sem po bližnjici hitela na drugi konec mesta kar čez območje bolnišnice.
in si postal diplomirani Innenir elekirh strcakcn. Po tvoji zasiugi so se v Sltve-nlji začeie pojavljati radijske prstajs. Kupovali smo Dittlove radijske postaje in jih vgrajevali v jadralna letala. Tvoje podjetje LX navigation je bilo eno največjih in najbolj znanih proizvajalcev navigacijskih naprav za jadralna letala na svetu. Ivo Boscarol je dejal, da si eden od podjetnikov, ki so v svoji tržni niši prodrli v najožji svetovni vrh, a so vseeno v Sloveniji skoraj neznani.
Bil si že nekaj časa v pokoju, a ti tvoj nemiren ustvarjalni duh ni dal miru. Vedno si imel nekaj idej v glavi in z njimi si bil tako zaposlen, da si dajal občutek, da te okolica ne zanima. Vmes je posegla še koronska kriza, ki nam je onemogočila druženje v Rudlovem moškem brlogu. Ponovitev ni več mogoča!
Črt, pogrešali te bomo! Počivaj v miru!
PETER KARNER
Zdela se mi je tiha, odmaknjena, polna prečudnih bolezni, ki jimnevem imenain se me ne tičejo, ker se vendar pazim. Le kaj bi se mi lahko zgodilo takšnega, da bi pristala na infekciji? Tudi zdaj, v času covida, se mi je zdelo skoraj nemogoče. Sem učireljioa, vsakodnevno v stiku s 150 otroki, ampak nosim masko in si razkužujem roke ter se pazim. Že kakšno leto nisem jila na noboni zabrvi, nobenipredsiavi,stik j izbiram previdno in po pameti, kaj torej se milahko zgodi?
In poiem so mi je zgodil covid. Na ponedeljkovem jutranjem testiranju sem bila še negativna, zvečer ob šestih točno ob u-ni, me je nhpgclla viroza. Smrkanje, kihanje, kaškanre, slabo počuije. Čez dva rini še- PCRstest in - pos zitivna. Mučno mi je brilo, da nenadoma v mojem telesu prebiva nepredvid^v vičus1 Iii se bo morda raomnožil de nezaslišanih- vrednosti ali me bo samo oplazil. °n sem čakala. Poležavala, z dravila simptome prehlada in čakala. Sedmi dan nenadoma nisem več mogla dihati. Klic na 112, natančna navodila, kako in kaj naprej. Na smrt prestrašena sem šla na urgenco, sama, brez spremstva, in se spraševala, kaj bo. V trenutku so me obkrožile medicinske sestre, zavite kot mumije, in me odpeljale v ambulanto. Z mano so se ukvarjale vsaj uro, mi zastavile tisoč in eno vprašanje, izmerile, kar je izmeriti treba, mi slikale pljuča in me namestile na posteljo na hodniku. Urgenca se je skokovito polnila. Ljudje z enakimi simptomi kot jaz so zapolnili vse hodnike precej velikega urgentnega bloka. Zdravnica, ki me je sprejela, mislim, da je bila dr. Maja Šparaš, je počasi in potrpežljivo bolnikom vedno znova zastavljala ista vprašanja. Kot da je vsak zanjo tisti dan prvi, kot da ni utrujena od celega dneva, tedna, meseca, kot da je ne motijo vsi sloji plastike, v katere je zavita. Vedno znova, počasi, potrpežljivo, temeljito, prijazno. Nato moja
V soboto je med nami odjeknila vest, da nas je za vedno zapustil dolgoletni član Dušan Suhodolčan -Suhi. Zadnja leta se nismo pogosto srečevali. Ne moremo verjeti, da ne bomo več slišali njegove harmonike.
Kot harmonikar se je pridružil Celjski folklorni skupini leta 1973, ob ustanovitvi. Bil je glasbenik po duši, hkrati je tudi rad zaplesal. S skupino je po dolgem in počez prepotoval nekdanjo državo Jugoslavijo, gostoval na številnih folklornih festivalih po tujini. Skupaj smo preživeli številne lepe trenutke, včasih težke, naporne, vendar nepozabne. Ustvarjali smo anekdote, doživetja, spomine, ki bodo ostali za vedno.
Folklora je bila njegova ljubezen, za katero ni bilo nikoli škoda časa, redno je bil prisoten na vajah, nastopih. Kljub temu da ni poznal not, je osvojil vse melodije za naše koreografije, od enostavnih do zapletenih priredb. Na zabavah po nastopih, na druženjih je vedno rad zaigral, mi pa smo ob njegovi harmoniki zapeli in zaplesali.
Harmonika je bila vedno ob njem. Ko se je pokvarila, je bil žalosten. Na turneji v Alžiriji je malo pred nastopom ugotovil, da ne igra dobro. Kar nekaj članov skupine je priskočilo na pomoč, da so še pra-
o bsodba - covidna pljučnica, ostali boste v bolnici. Po dolgih p odzemnih rovih so me prep eljali na infekcijski oddelek. Bila sem v krču, na jok mi je šlo, počutila sem se najbolj o samljeno na svetu. V sobi me je sprejela mlada medicinska sestra, mi dala nekaj napotkov in mi povedala, da mi je osebje na razpolago kadarkoli, dan ali noč, za kakršnokoli vprašanje ali samo za klepet, če se mi zdi, da ga potrebujem. Obiskala me je tudi dr. Irena Milotič, mi razložila načrt zdravljenja, počasi, natančno, objektivno. Štiri dni sem opazovala ta natančno utečen stroj, sestavljen iz izjemnih ljudi na oddelku. Vsake pol ure so prihajali k meni, mi jemali kri, dajali zdravila, merili tlak, sladkor, mi dajali injekcije proti strdkom ali me samo vprašali, kako se počutim. V moji sobi se je v štirih dneh zvrstila armada ljudi brez obrazov, vsi enaki in hkrati vsi drugačni. Videla sem samo njihove oči, tople, razumevajoče, zbrane. Cele dneve in cele noči se stroj ne ustavi. Približno ob šestih zjutraj smeh na hodniku, kakšna šala, menjava izmene. Radi se imajo, veseli so, ko se vidijo, ko eni na smrt utrujeni odhajajo domov in drugi šele začenjajo. Tisoč odprtih vrat čez dan, nasmehov, spodbudnih besed zame ali za dementno gospo, ki je v sosednji sobi ves dan kričala:
vrčasno poprav-li njegovo glasbeno lepotico. Oddah nil si je, zreigecd. nonjo in vse je bilo spet v redu.
Za svooe delo v skupini je bil nograjen s številnimi priznanji, prrjel je Maroitovo značko zk pet-, deset- inpernajstletno delo ter posebno priznanje javnega sklada za ljubüeljske in kulturne dejavnosti za več kot dvajsetletno delo na področju folklore. 35 let svojega življenja je posvetil folklori in pustil močan pečat, ki bo ostal za vedno.
Slavko Avsenik je zapisal: »Kadar bom vandral zadnjič v življenju, ko bom za vedno tiho zaspal, ko me zasuje zemljica rodna,, zlijte na grob mi vina bokal.«
Bolečina, ki jo občutimo v trenutkih slovesa, je velika. A vemo, da bo sčasoma postala manj boleča. Življenje bo teklo dalje, v mislih pa bomo vedno skupaj.
Dragi Suhi, upamo, da ti je lepo in da bo tudi na drugi strani glasba tvoja spremljevalka!
Celjska folklorna skupina
»Marija, pomagaj mi! Marija, pomagaj!«
Presrečna sem bila, ko sem po štirih dneh smela domov, ker je to pomenilo, da bom verjetno ozdravela. A ljudje na infekcijskem oddelku celjske bolnice so šli v srcu z menoj in bodo z menoj ostali. Toliko prijaznosti, toliko predanosti, nobene slabe volje kljub strašnim razmeram, v katerih delajo. Žar, ki ga izžarevajo vsi od prvega do zadnjega, medicinske sestre in medicinski tehniki, zdravniki, ki jim žal ne vem imena - človek v skafandru ostaja anonimen -predanost, natančnost in predvsem človečnost so neizmerni. Sram me je vsakega trenutka, ko sem kdaj v službi potožila, da težko predavam skozi masko. Sram me je vsakega trenutka, ko sem bila slabe volje, ker sem si morala desetkrat na dan razkužiti roke in zato niso bile več tako mehke kot prej.
Virus še vedno živi v meni, a upam, da ne več dolgo. Ta izkušnja me je popolnoma sezula, me izpraznila, me spremenila. V meni pa živi tudi zaupanje v človečnost in ljubezen. Spoštovani zaposleni na infekcijskem oddelku celjske bolnice - sanja se vam ne, kako zelo pomembno je vaše delo in kako zelo svojim bolnikom z vsakim naklonjenim pogledom posebej spreminjate življenje.
POLONA RAMŠAK, Celje
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
www.reporter.si
ROMSKE TOLPE
Terorizirajo Kočevje in nasilje razširjajo po Sloveniji
POHOTNi DiKTATOR
Titu dostavljali slovenske lepotice
BOJAN DOBOVšEK
Ne bi se smeli čuditi, da imamo šov tudi po volitvah
MARJAN šAREC
Če pride nov obraz, lahko LMŠ propade
Ueohkišivo oVlPvilp k-omr Vratarv co ovoji сгоооД v satinu g urr-mian coiiiiao. јрјоп ko ger gr ongovorr ik eoerevao v satinu g Zeaokom o mr-ijih. Dolaim ррј по eroooge 40 vroiia (kioeve 14) ој-јорр сеЉИаш 3 iioov mrkov. Diliir keiocrvar aeplšpzo v ujjhpišjvu ојпорр jih eviomeiiVno gpvenjmo. Dp Vi or igogmli njocojpgumom. morajo Viii pismi соПс-орпр m oeromljoke o arlstoim -mrkom, molovom ire o telofokoko številko ee;orje, пр krtera linko errvrjimo kjrgovo ihrkjiirjo. V Veooeiou eiomo cohkišrmo g imrkom ik o criimaom eviorje ire krajom, oh kohoe jr homr. Piomr krm linko со^јојо пр molov Novi tehkia, Perirem^ ulici ia, CoVo rli ki olokirokoki molov tehkik@ki-ea.oi rli gr оППрјо пр oeloiki oiraki www. koeitehkik.aom (Piomr Vralarv).	UREDNIŠTVO
BRALCI POROCEVALCI
43
20 let društva žena in deklet
»A res, a že dvajset let delujete? Kako čas teče ...« bi verjetno pripomnil kakšen kupec, ki bi se ustavil pri naši stojnici na vsakoletni razstavi peciva na Šentjurskem sejmu v Taboru. Na razstavi, ki bi bila še bolj skrbno pripravljena za jubilejno leto. A žal spet nič od tega.
Tudi letos bomo Šentjur-čani doma in se z nostalgijo spominjali najljubše prireditve. Tudi članice Društva žena in deklet občine Tabor se z nostalgijo spominjamo prvih srečanj, ko je društvo po nekajletnem premoru (prej se je imenovalo Aktiv kmečkih žena) začelo delovati z današnjim imenom ter z mlado in zagnano predsednico Matejo Kovačič. Z velikimi pričakovanji smo tedaj pripravile prvo razstavo in požele številne pohvale. Predvsem pa smo vse prodale.
Mlade, zagnane, polne svežih idej smo nekako našle čas in se vključile v dogajanje v kraju. V prvih letih smo sodelovale predvsem pri občinskih praznovanjih in kar dveh novih mašah v župniji. Kljub
pohvalam, ki so prihajale od vsepovsod, smo vedele, da se moramo še marsikaj naučiti, in tako smo v letu 2004 organizirale dva tečaja, in sicer vezenja in dekoracije sadja in zelenjave.
Ob prigovarjanju takratnega župana Vilka Jazbinška smo organizirale samostojno prireditev ličkanja koruze ali po domače »kožuhanja«, kjer so ekipe tekmovale v starih običajih.
Tako smo v letih 2004 in 2005 sodelovale že s turističnim društvom, nato smo s planinskim društvom izpeljale prve Zajčeve dneve na Zajčevi koči. V vseh teh letih smo postregle nešteto zajčjih specialitet in ime našega društva ter Zajčeve koče umestile na zemljevid kulinaričnih dogodkov, ki si jih je vredno zapomniti.
Leta 2006 smo pekle za festival potic v Preboldu in tako poklonile trud naših rok starejšim v domovih za ostarele. Tudi ta spomin poboža naša srca in nas naredi ponosne. V letih 2007 in 2008 smo širile znanje še z delavnicami
o ureditvi vrta, sodelovale na obrtnem sejmu v Celju in se naučile izdelovati rože iz krep papirja. Tako še zdaj prodajamo butarice in rože vsako leto na tiho nedeljo. Leta 2010 smo prvič dobile naročilo iz Občine Tabor za Miklavževanje in tako vsa ta leta pomagamo tudi Miklavžu pri obdarovanju otrok s simbolično vrečko domačih piškotov.
Članice društva morda nismo istih let, a povezuje nas več kot le isto zanimanje, tako da smo se v teh letih veliko družile, tudi kadar nismo delale. Predvsem in najraje smo vsako leto šle na izlet po Sloveniji. Kaj vse smo
obiskale, koliko smeha in koliko lepih spominov nas veže na te čase!
Leta 2015 smo na ekskurzijo sladka Istra povabile tudi naše može, ki jim je bilo to še posebej všeč. Zato smo morale naslednje leto izkušnjo ponoviti in jih odpeljati na festival praženega krompirja. No, na to, da nam bodo v zameno vrnili skupni piknik, ki ga bodo pripravili sami, še čakamo.
Med leti 2016 in 2020 smo organizirale še več tečajev in delavnic, saj se svet kulina-rike neprestano spreminja z novimi smernicami, ki jih je vredno posnemati, in tako smo tudi dobile naročila za razne pogostitve ob družab-
nih dogodkih, predvsem v povezavi z Občino Tabor. Da ni vse v novostih, nas je naučila naša draga in najstarejša članica Zinka, ki nam je razkrila skrivnost svoje torte, ki jo je pri svojih častitljivih letih kar pred nami spekla. Prava mojstrica stare šole. Zinko Ribič je tako kot pokojno Elico Grobler in našo predsednico Matejo Kovačič društvo predlagalo za občinsko priznanje Občine Tabor in vse tri so ga tudi prejele. Celo društvo je ob 10-letnici dobilo priznanje župana Občine Tabor. Tako si upamo z gotovostjo trditi, da je naše društvo v tem času našlo svoj prostor v družbi.
Menimo, da nas občani dobro poznate, ker se na nas obračate s prošnjami za sodelovanje in z naročili. Tudi kakšna nova članica bi prav prišla. V našem društvu se toliko dogaja, smo družba, ki svojim članicam postavlja rožice ob jubilejih, smo družba, ki se tudi kulturno udejstvuje na različnih predstavah in koncertih in še veliko več kot to.
20 let prijateljstva, toplih in pristnih vezi, ki se stkejo ob delu, ob uspehu pa tudi ob neuspehu. Pod črto lahko rečemo -ena dobra zgodba, en lep zgled sodelovanja. In prav to so naše želje za naslednjih 20 let.
IRENCA LABOHAR
Čas je, da se izpostaviš!
Multigalerija SMM je projekt v Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC. Njegova namena sta izpostaviti ustvarjalnost, inovativnost, znanje, konjičke in strasti dijakov ter odkriti skrite talente med njimi.
Zamisel se je na navaden torek v januarju porodila nadebudnim dijakom 2. letnika programa Medijski tehnik, in sicer Lari Bosnar, Urški Brecl, Kaji Mikša, Kaji Podhraški, Gašperju Reberniku in Luciji Turnšek. Po pomoč k učiteljem so prišli z že izdelanim načrtom, potem so skupaj zavihali rokave in po zaslugi njihove zagnanosti galerija že tretji mesec živi in raste.
Vsak mesec izberejo temo, predlagajo pa tudi pomembne dni v mesecu, na katere lahko navežejo svoje prispevke. Izdelki so lahko v poljubni tehniki in slogu, dobrodošli so slike, risbe, fotografije, kolaži, plakati, poezija, zgodbe, fotografije izdelkov, vlogi, kratki filmi, posnetki raznih veščin (postopek izdelave, petje in igranje, pripovedovanje, treniranje ...). Skratka vse, pri čemer dijaki pokažejo svoje znanje ali spretnosti, ki jih na umetniški ali neumetniški način delajo posebne in s katerimi si popestrijo prosti čas.
Dijake spodbujajo, naj pobrskajo po svojih arhivih ali ustvarijo nekaj novega. Februar je obarvala tema Rdeča, marca so razmišljali o lepoti okoli nas na temo Lepota prebujenja. Zaradi »korone« so se naša življenja bolj ali manj obrnila na glavo, zato v tem mesecu pričakujejo prispevke na temo Svet skozi moje oči.
Omenjenim dijakom ne primanjkuje zamisli, zavzetosti, delavnosti in složnega sodelovanja, zato verjamemo, da bodo s projektom Multigalerija SMM pustili svoj pečat v šoli, če ne tudi širše.
SUZANA SLANA, prof.
Na mednarodnem tekmovanju ICYS
Laura Pečnik Budna in Gaber Čuješ, dijaka Šolskega centra Velenje, sta se uvrstila na mednarodno tekmovanje ICYS (International Conference of Young Scientists), ki bo na daljavo izpeljan med 24. in 26. aprilom.
Laura in Gaber sta v šolskem letu 2019/20 izdelala raziskovalno nalogo z naslovom Uporaba simulatorja letenja v letalski industriji in na državnem srečanju prejela zlato nagrado s pohvalo.
Kot sta zapisala v nalogi, simulatorji letenja niso uporabni le za zabavo, saj so namenjeni tudi za profesionalno rabo, s katero se želimo čim bolj približati resničnemu letenju. Njuno odlično izdelano in predstavljeno raziskovalno nalogo ter opravljeno delo so prepoznali
tudi na ZOTKS in so nalogo poslali na ICYS, kjer bosta nalogo tudi predstavila.
Tekmovanje bi moralo biti v Braziliji, kar zaradi covida-19 letos ni mogoče. Laura in Gaber se na tekmovanje še pripravljata in izpopolnjujeta svojo predstavitev. Kako bo vse skupaj izgledalo in kaj novega se bosta naučila, nam bosta zaupala po koncu tekmovanja.
Želimo jima dobro pripravo, uspešno predstavitev ter obilo novih in dobrih izkušenj. Srečno!
KARMEN HUDOURNIK, koordinatorica gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline Šolski center Velenje
44
BRALCI POROČEVALCI
Zaradi koronavirusa spremenili pogled na svet
Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je s spletno videokonferenco v četrtek, 8. aprila, izvedla 31. regijski Otroški parlament. Na njem so sodelovali učenci vseh 22 osnovnih šol iz Zgornje in Spodnje Savinjske ter Šaleške doline. 35 mladih parlamentarcev, kar je več kot sicer, ker so se predstavnikom šol pridružili tudi lani izbrani mladi parlamentarci, je razpravljalo na temo Moja poklicna prihodnost. Zaslon je bil obarvan rumeno, rdeče in zeleno, saj so se parlamentarci ločili po regijah, da so lahko po končanih izjemno zanimivih razpravah izbrali svoje predstavnike za nacionalni Otroški parlament, tokrat na spletu.
Lani je epidemija preprečila razprave na 30. regijskem Otroškem parlamentu, uspešno pa so bili izvedeni medobčinski Otroški parlamenti. Ker tudi letos ni bilo možnosti, da se mladi iz Saša regije srečajo v živo, je bila spletna konferenca dobra rešitev. Mladi so razpravljali o petih podtemah, pri vsaki pa so opravili kratko
anketo. Rezultati so zgovorni. Izvedeli smo, da je 18 od 35 mladih parlamentarcev že izbralo poklic. 20 jih je glasovalo, da dovolj poznajo in razumejo slovenski izobraževalni sistem ter poti do izbranega poklica. 12 bi jih izbralo poklic, ki jih veseli, četudi bi kazalo, da se bodo težko zaposlili, 17 bi jih raje opravljalo poklic z veliko možnostmi zaposlitve, čeprav nimajo veselja do njega. Med izobraževanjem in opravljanjem poklica jih je kar 24 pripravljenih na mednarodno mobilnost. Prav na tem področju so imeli kar nekaj pripomb. Želijo si namreč, da bi že v osnovni šoli izvedeli več o možnostih izobraževanja v srednjih šolah v tujini. Iskreno so povedali, da so informativni dnevi v srednjih šolah lahko zavajajoči, saj izvedo le dobre stvari o šoli in poklicu, nikjer pa jim ne predstavijo pasti in slabosti. Novi koronavirus je spremenil njihovo razmišljanje in pogled na poklicno prihodnost. »Še pred približno letom smo govorili o tem, kako bodo avtomobili v bližnji prihodnosti leteli po
zraku, zdaj se učimo, kako si pravilno umijemo roke,« je bila ena od izjav mladih parlamentarcev, ki je zarisala kisle nasmehe na obraze sodelujočih. Ti so poudarili tudi, da so
se v zadnjem letu več posvečali sebi in svojim željam, kar je prav tako vplivalo na njihovo odločitev za poklic. 10 parlamentarcev je dvignilo roko pri vprašanju, ali so izbiro poklica in izobraževalne poti spremenili zaradi epidemije. In tudi to je zgovoren podatek, saj je mladim očitno pomembno tudi, koliko ur dnevno jim bo vzelo delo, koliko bodo zanj plačani in kje bodo zaposljivi.
Strahu pred delom v tujini nimajo, še več prednosti vidijo v izobraževanju v tujini. Veliko so govorili o poklicih v medicini, računalništvu in sociali, nihče pa za razliko od lani ni omenjal okoljske problematike in t. i. zelenih poklicev, ki so jim še lani na medobčinskih parlamentih posvečali veliko pozornosti in jih uvrščali med poklice prihodnosti. So se pa glasno vprašali, ali je influen-
cer, bloger ... tudi poklic. Mnenja so bila deljena.
Regijo je na včerajšnjem 31. nacionalnem parlamentu zastopalo 6 predstavnikov, ki so jih izbrali s pomočjo tajnega glasovanja. To so Taras Alić in Alina Urbanc iz Šaleške doline, Ana Veninšek in Vid Čeplak iz Zgornje Savinjske doline ter Nina Benić in Lara Kramberger iz Spodnje Savinjske doline.
BŠ
Združeni v skrbi za okolje
Mladi poročevalci za okolje je program Ekošole. Mlade spodbuja k razumevanju okoljskih problemov in vprašanj ter jim omogoča projekte, usmerjene v iskanje rešitev. Tako je mednarodni projekt »Young Reporters for the Environment« povezal mlade iz Slovenije in Turčije.
Šoli Qakabey iz Izmirja iz Turčije in Ekonomska šola Celje iz Slovenije izvajata skupni projekt z naslovom Vloga sredstev za izboljšanje prsti in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu; primer biooglja.
Kakšni so učinki
tople grede?
Globalno segrevanje je v zadnjih letih postalo znanstveni in politični problem.
Toplogredni plini zadržujejo toploto v ozračju in tako povzročajo povišanje temperatur. Na eni strani se naš svet spopada z negativnimi učinki globalnega segrevanja, po drugi strani se pojavljajo velike težave lakote in podhranjenosti. Zelo pomembno je, da zaščitimo ekosisteme in zagotovimo zanesljivo ter zdravo hrano. K temu lahko pripomorejo ugotovitve, kaj so vzroki poslabšanja stanja kmetijskih zemljišč in večja naravnanost v okolju prijazno pridelovanje.
Kot mladi raziskovalci smo imeli nalogo raziskati, kaj je biooglje, kako ga pridobivamo in čemu služi. Odkrili smo, da bi uporaba biooglja v kmetijstvu lahko pripomogla k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v ozra-
čje in izboljšala rodovitnost prsti.
V opravljenih študijah o biooglju smo v ospredje postavili njegovo uporabo v prsti. Biooglje je proizvedeno s postopkom, imenovanim piroliza. Gre za razgradnjo organskih materialov z izgorevanjem pod anaerobnimi pogoji. Biooglje ima bolj stabilno strukturo v primerjavi s svežimi ali kompostira-nimi prstnimi dodatki, kar mu omogoča, da se obdrži v zemlji dlje časa in se pri tem ne razgradi. Podatki nakazujejo, da biooglje poveča hranilnost rastlin in ravno zaradi tega se je povečalo zanimanje zanj.
Skupni korak
Najpomembnejša sestavina trajnostne produktivnosti
tla, so bile opravljene meritve toplogrednih plinov s pomočjo foto-akustične naprave za merjenje vsebnosti toplogre-dnih plinov.
Anketa o
toplogrednih plinih
V sklopu raziskovanja smo kot del naloge v Ekonomski šoli Celje oblikovali tudi an-
omilimo segrevanje planeta, ali obstaja povezava med podnebnimi spremembami in globalnim segrevanjem, kateri toplogredni plini povzročajo segrevanje planeta.
Z rezultati in odzivom na anketo smo zelo zadovoljni. Z njeno pomočjo smo spoznali, da ljudje poznajo toplogredne pline in njihov
Po naših raziskavah smo z dodajanjem biooglja na kmetijska zemljišča v primerjavi z uporabo ostalih gnojil dosegli v povprečju 19-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.
keto. Dosegli smo 562 anketi-	vpliv na segrevanje ozračja.
rancev. Vprašanja so se nave-	Ozaveščeni so, da smo ljudje
zovala na toplogredne pline in	s svojimi dejanji odgovorni za
na segrevanje ozračja, in sicer:	globalno segrevanje in da ga
ali smo ljudje odgovorni za	lahko omilimo. segrevanje Zemlje, ali lahko MJ
v kmetijstvu je ohranjanje organskih snovi v tleh. Zato je zelo pomembno vračati organske odpadke na kmetijska zemljišča, ki imajo nizko vsebnost organskih snovi. Želeli smo doseči vegetativno pridelavo brez povečanja toplogrednih plinov iz tal in ohraniti zdravo prst s povečanjem količine organskih snovi v tleh. Pri raziskavah v Turčiji so na rastlinah uporabili biooglje in tako raziskovali njegovo vlogo pri zmanj ševanju izpustov toplo-grednih plinov v kmetijstvu. Za raziskave so izbrali sajenje dveh lokalnih rastlin, pšenico in grašico. Na enem delu so prsti dodali blato iz odplak, na drugem delu biooglje in na tretjem delu kemična gnojila. Teden dni kasneje, ko so se gnojila pomešala v
V projektu »Young Reporters for the Environment«, ki je povezal mlade iz Slovenije in Turčije, sodeluje osem dijakinj iz 4. b-razreda Ekonomske šole Celje. Mentorica projekta je Alenka Pavlin, prof.
BRALCI POROČEVALCI
45
Živim zdravo tudi na daljavo
Ker nam veliko pomenijo varnost, dobro počutje in zdravje otrok, smo v OŠ Polzela med novim kratkotrajnim zaprtjem šol koordinatorji zdrave šole pripravili celostni naravoslovni dan z naslovom Živim zdravo tudi na daljavo.
Za učence prvega in drugega triletja smo pripravili vsebine s področja skrbi za zdravje in zdrave prehrane ter to začinili z izzivom za učence, da si po lastnem receptu pripravijo zdrav napitek. V tretjem triletju so imeli učenci predavanje o zdravstveni vzgoji, kjer sta se jim pridružili delavki Centra za krepitev zdravja Žalec. Dan so nadaljevali z obravnavo tem o škodljivih posledicah kajenja. Med vsebinami tega dne so bile tudi vaje za čuječnost in predstavitev projekta Varno s soncem.
Zdravje je močno povezano tudi z gibanjem. Tokrat smo poskrbeli za celostno »telovadbo«. Prepletli smo gibalne in miselne izzive ter s tem otroke spodbudili k reševanju zabavnih bralnih nalog med gibalno dejavnostjo. Domišljija tudi tokrat ni imela meja.
BARBARA HUDOKLIN
Naravoslovni dan skozi oči učencev
Današnji dan je bil super! Najprej sem si dvakrat prebral navodila za delo. Potem sem narisal prehransko piramido. Spomnila me je, da sladkarij ne smem prevečkrat jesti. Nato sem rešil naloge. Naučil sem se, da imamo v telesu 96 tisoč kilometrov dolge žile, kar je dvakrat več, kot je obseg Zemlje. Bilo je fino!
Voranc Vogrin Cingesar, 4. a-razred
Za bralni izziv sem mamici prebral dve kratki zgodbici in pesmico iz berila, ki ga je ona uporabljala v 1. razredu. Ker sem bil prejšnji teden na Gori Oljki in pri hiši Neže Maurer, sem tokrat šel z babico do lipe in en krog po Andražu. Za vitaminčke sem stisnil pomaranče in družini postregel s slastnim pomarančnim sokom.
Bine Praprotnik, 1. razred POŠ
Najprej sem telovadila. Po zajtrku sem naredila sem prehran-sko piramido in opravila vse naloge po navodilih. Šport imam zelo rada, zato mi je bil naravoslovni dan zelo všeč in z vajami nisem imela težav. Za malico sem si pripravila slasten smuti. Sestavine, ki sem jih uporabila: borovnice, navadni jogurt, med in mleko. Vse skupaj sem zmešala z mešalnikom, bilo je slastno. Popoldne smo odšli na sprehod in igrali namizni tenis. Za svoj način življenja bi morali poskrbeti tako, da bi se več gibali, da bi v šoli imeli več športa, da bi večkrat šli ven in skrbeli za zdravo prehrano ter obroke. Naravoslovni dan mi je bil všeč.
Loriana Turnšek, 5. b-razred
Zelo sem bil presenečen, ko sem videl slike kadilcev, kakšna pljuča imajo in obarvane zobe od cigaret. Všeč so mi bile vaje za dihanje, zato sem jih tudi sam naredil. Pri njih sem se sprostil in umiril. To bom poskusil narediti tudi preden bom vprašan, da se bom lažje zbral. Delal sem tudi naloge in bral stripe. Naučil sem se tudi, da se moram varovati pred soncem s kapo in kremo za sončenje, predvsem takrat, ko sem na soncu in se spotim, kajti takrat me lahko sonce zelo opeče.
Lun Jarc, 6. c-razred
"otoece

Z VELIKO mflßmELflDE,
<\ft«

KJe?
med Celjem in Laškim pri Hochkrautu.
A ТЛ
radio celje
Vedm г (ллто>j!
46
RAZVEDRILO
Oven
Tehtni ca
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Pitje
Me ustavi policist in pravi: »Malo smo popili ...«
Jaz njemu nazaj: »Ja, saj mi tudi.«
Pekarna
Živali stojijo zjutraj v vrsti pred pekarno.
Pride zajec in se začne prerivati: »Pustite me naprej!«
Medved ga ustavi: »Alo, izgini nazaj v vrsto!«
Zajec: »Daj me spusti naprej!«
Medved: »Izgini nazaj v vrsto, sem rekel!«
Zajec: »Pa spusti me, sem rekel!«
Medved nič ne reče, samo udari zajca, da ga odnese na konec vrste. Zajec se pobere, si obriše kri z gobčka, potem pa besno pogleda in sikne: »Solit se pojdite vsi skupaj, zdaj pa zanalašč ne bom odprl pekarne!«
Pravi pomen
nekaterih besed
Avtobus - vozilo, ki gre dvakrat hitreje, kadar tečete za njim, kot če se v njem peljete.
Budilka - pripomoček za bujenje tistih, ki nimajo majhnih otrok.
Ekonomist - strokovnjak, ki bo jutri vedel, zakaj se tisto, kar je včeraj predvidel, ni zgodilo danes.
Ginekolog - oseba, ki dela tam, kjer se drugi zabavajo.
Intelektualec - oseba, ki je sposobna dve uri misliti še na kaj drugega kot na seks.
Migrena - največkrat uporabljena kontracepcija pri ženskah.
Ples - vertikalna frustracija horizontalne želje.
Pesimist - optimist, ki ima izkušnje.
Programer - oseba, ki na nepojasnjen način reši probleme, za katere niste vedeli, da ste jih imeli.
Pulover - oblačilo, ki ga
mora nositi otrok, kadar mamo zebe.
Zakon - skupnost, v kateri dva rešujeta probleme, ki jih ne bi imela, če bi ostala samska.
Zobozdravnik - čarovnik, ki vam v usta vstavlja tisto, kar vam je pobral iz žepa.
Kaj je izmenjava mnenj? Ko greš k ženi s svojim mnenjem, vrneš pa se z njenim.
Malo prej me je napadla čokolada. Zlomil sem ji štiri rebra.
Zajtrkujem in razmišljam ... Jetrna pašteta iz jeter, kokošja iz kokoši,
tunina iz tune. Kako potem naredijo turistično pašteto?
V najem dajemo enoposteljno sobo s kopalnico.
Vplivi planetov so nekoliko težavnejši, vendar bodo ideje tiste, ki bodo pomembne, zato nikar ne obupajte in se lotite načrtov. Dobili boste novice, ob katerih vam bo zastal dih. Več energije in moči boste porabili za družino in partnerstvo. Na vsak način jih boste želeli obvarovati pred težavami. Vaša zaščitniška narava vam bo prinesla umiritev in nov cilj.
3\k

Rak
Lev

Devica

V tem obdobju je komunikacija izredno pomembna, zato se prepustite toku dogodkov. Merkur v znamenju bika poudarja sistematič-nost, natančnost, pridnost in delavnost. Vedno ste našli rešitev za težave, tudi tokrat jih boste, vendar na nekoliko drugačen način kot do sedaj. V mislih si boste naredili velike načrte, ki jih boste korak za korakom tudi realizirali.
Dogodki bodo od vas zahtevali temeljit premislek, zato se boste še naprej vrteli v začaranem krogu. Vaša vladarica v znamenju bika vam bo povzročala romantična čustva, zato boste imeli veliko potrebo spreminjat in preoblikovati partnerska in ljubezenska razmerja. Uran še vedno biva v vašem znamenju, prinaša vam globje poglede na življenje.
škorpijon
Dvojčka
Spremembe se bodo še naprej vrstile. Poskrbite za veliko počitka, kajti vaša energija je lahko zelo nihajoča. V poslovnem smislu se vam obetajo dobre priložnosti. Energijo boste imeli usmerjeno predvsem v izboljšanje svojega življenja. Omejitve in ovire težko prenašate, manipulacije in negativno avtoriteto pa še bolj. Tudi za vas bo prišel čas, da se boste izrazili.
Pred vami je intenziven dan, lotevali se boste zahtevnih nalog in s prodornim delovanjem usklajevali še tako zahtevna nasprotja. V ljubezni vam bo sreča mila, pripravite lahko presenečenje partnerju. Močna energija vas bo silila, da naredite nekaj več. Na poslovnem področju so mogoča razna presenečenja, vendar jih boste kljub težavam uspešno razrešili.
Strel ec
Za vami je nekaj neprijetnih dogodkov, vendar boste kmalu lažje zadihali. Zadeve burijo vaše duhove, nikakor se ne morete umiriti in sprijazniti z zadevami, ki se odvijajo v okolju. Delovali boste izredno samozavestno, kar je odlična poteza v danih okoliščinah. Na delovnem področju se vam obeta pozitivna sprememba, odpre se vam lahko nova pot, nova priložnost.
Nehote se boste lotili občutljive zadeve, ki lahko dvigne veliko prahu. Delujte v skladu s svojim prepričanjem in svoje mnenje povejte na vse glas. Mars prehaja v vaše znamenje, zato boste imeli v naslednjem obdobju veliko več energije kot običajno. Lotite se lahko kakšnih bolj zahtevnih projektov, naredite nekaj več na poslovnem področju in v partnerstvu.
Kozorog
Presenečeni boste nad odzivom nekoga v vaši bližini, saj bo vaše mnenje o neki de-likatni zadevi popolnoma nasprotno. Vendar tega ne boste odkrito priznali in boste tudi tokrat dobro zastopali svoje znamenje in z diplomacijo reševali zadeve. Pred vami je obdobje večjih odločitev. Vaš vladar v znamenju vodnarja vam daje veliko potrebo po svobodi.
Močan vpliv planetov v zemeljskem znamenju vam bo pripomogel, da boste uresničili drzne načrte. Nič ni zamujenega, boste ugotavljali v ljubezenskih razmerjih, zato se vam obetajo romantične urice. Nikakor se ne boste pripravljeni umikati odgovornosti, kar boste pričakovali tudi od partnerja. Nekoliko več energije boste posvetili družini in prijateljem.
Vodnar
Delo se bo nakopičilo, vaše počutje bo zelo nihajoče, vi pa v dilemi, kako sprejemati odločitve. Pomembno je, da poskrbite za dobro počutje, zato veliko počivajte. Na ljubezenskem področju se bodo še naprej vrstile zmešnjave, zato če ne veste, kaj narediti, ne naredite ničesar. Včasih je dobro poiskati tisto nekaj v sebi, kar že dolgo iščete: harmonijo in neodvisnost.
Ribi
Tokrat morate upoštevati vse okoliščine, ki so prisotne v vašem življenju. Merkur, vaš vladar, biva v znamenju bika in vam daje upornost in moč, zato boste bolj zlahka sprejemali kompromise. Tokrat boste naredili korak naprej tudi na čustvenem področju, jasno boste povedali svoje mnenje. Venera v znamenju bika vam bo pomagala, da boste pripravljeni na nove izzive.
Skočite iz svojega varnega pristana in pojdite novim dogodivščinam naproti. Pred vami so spremembe na vseh področjih življenja, nikar se ne upirajte, prepustite se in uživajte. Stelij planetov v znamenju bika vam prinaša več moči in odločnosti. Zato se ne boste pustili preslepiti ljudem, ki vam samo jemljejo moč in energijo. Delovali boste po svojih principih in bili uspešni.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.		
		
Astrologinja GORDANA je dosegljiva		Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi		na 041 519 265, 090 64 30 in na
strani		Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.		Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
PUBLIKACIJA UDELEŽENCEV SEMINARJA
Vsa naša vina ...
RIŽAM E SPOSOB-
&	NOST
UGAM E POMNJENJA
AMERIŠKA
PEVKA (BRITNEY)
VZDEVEK OLIVERJA MLAKARJA
MICHAEL DOUGLAS
AMERIŠKI IZDELOVALEC MIKROPROCESORJEV
ZNAČILNOST GIBANJA S SPREMENLJIVO HITROSTJO
Povsod z vami
INGOLIČ: TAJNO DRUŠTVO ..
PRELOM NA DVOJE
ČEŠKA KRONA
JE
KAR SE IZVAJA V ŠOLI
ANGLEŠKA PIVNICA
SLIKAR, KI UPODABLJA POKRAJINO
DRŽAVA V VZHODNI EVROPI
15
FILMSKI LIK: MR. ...
KRAJŠI ČAS V SREDINI DNEVA
ŠPRANJE
18
ELEONORA (KRAJŠE)
TRDITVE, KI JIH JE TREBA DOKAZATI
16
TEČE SKOZI KRANJ
13
MOČNA ZA ČINJENOST
ANGLEŠKI NEDOLOČNI ČLEN
NEKDANJA RIMSKA PROVINCA
RIMSKA LJUBLJANA
MEDVED (SLABŠ.)
ROMAN TONETA SVETINE
GRŠKI BOG NEBA
MOHAMEDOVA VERA
AGROPOP: SAMO MILIJON . JE
KARAKTERISTIKA
RAVNO-TEŽNICA
GRŠKA ČRKA
NEKDAJ SREBRNIK ZA ŠTIRI KRAJCARJE
NOVO MESTO
STARO-EGIPČANSKI SVETI PTIČ
PARTLJIČ: MOJ ATA, SOCIALISTIČNI .
NEMŠKA DRŽAVA V ČASU NACIZMA ... IN JANG
20
UGANKAR
OSKAR DANON
DAVEK NA UVOŽENO BLAGO
17
NAMEN MESTO (STAR.) V SIRIJI
(ANG.)
LETALSKA POŠTA (ANG.)
RIBONU-KLEINSKA KISLINA
SL. REŽISER KAVČIČ
MAJHNO MESTO
OČITANJE NAPAK
POTVSNEGU
22
NAŠA ZAHODNA SOSEDA
DELAVEC, KI BETONIRA
ZABAVA (ŠTAJER.)
IGOR MAJCEN
NASPROTNO OD MLADA
RAZLIČICA
IMENA HERMINA
10
ERZETIČEVO VINO: ... ROSE
GOVORNIK (KNJIŽ.)
VIŠJA VZPETINA
JEZERO NA FINSKEM
TAVČARJEVA JUNAKINJA
KRAJ PRI ZADRU
KDOR SE STROGO ODREKA UŽITKOM
PTIČJI DOM
23
EGIPTOVSKI IGRALEC SHARIF
NEKDANJI SLOVENSKI NOVINAR (DARE)
TELUR
LIZ STEWART
FRANCOSKI MARŠAL (ADOLPHE)
NEKDANJA 9 AVSTRIJSKA SMUČARKA (ELFI)
PESNICA NOVY
PRIPADNICA MAOROV
NEKD. ŠVIC. SMUČARKA (SONJA)
PRENOSNI TELEFON
19
GRŠKA 7 MITOLOŠKA REKA CELJSKI SEJEM
SNOV
PRIJETNEGA DROGA VONJA
(X,?)
KOZJI GLAS
SLOVENSKI
PESNIK (DRAGOTIN)
IRENA POLANEC NEKDANJI SOVJETSKI DIKTATOR
12
OKOSTJE
POSEDOVATI
KAVNI NADOMESTEK
SEZNAM STORITEV Z NAVEDBO CEN
REKLAMNI LISTIČ
POKRAJINA V GRČIJI
IZREDNA LEPOTA
14
SUDOKU 462
						9		2
	5	4	7					
			1	3				
4	7				3		2	
3					9	1	7	
2					4		9	
				4		8		3
				5				7
	8	1					6	
SUDOKU153
9		8	3				5	
3			2					
			9				4	1
	9	7		3		1		
	8			4		9		
				1		5		6
	4	9						
		5		7	6			
					8		7	3
REŠITEV SUDOKU 461
REŠITEV SUDOKU 152
1	7	9	4	2	3	6	5	8
4	3	5	6	9	8	1	7	2
8	6	2	1	7	5	9	4	3
7	2	3	5	4	6	8	9	1
9	8	4	7	3	1	5	2	6
5	1	6	9	8	2	7	3	4
2	5	8	3	1	7	4	6	9
3	4	7	8	6	9	2	1	5
6	9	1	2	5	4	3	8	7
2	1	5	8	9	4	7	6	3
3	4	6	2	7	1	5	8	9
9	7	8	5	3	6	4	1	2
4	8	9	1	5	3	6	2	7
5	3	7	6	2	8	1	9	4
6	2	1	9	4	7	8	3	5
1	5	2	7	8	9	3	4	6
7	6	3	4	1	2	9	5	8
8	9	4	3	6	5	2	7	1
3
5
INDIJ
21
KINO
POLNILNIK
8
ZAKASNITEV
4
JUŽNI SADEŽ
2
6
11
novi tednik
Vddm г iMmqj /
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
90,6 95,1 95,9 100,3
io cel
Vedno? г [ллжо?ј/
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 26. aprila.
Geslo iz številke 15: Neprijazno aprilsko vreme. Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC, prejmejo: Natalija Kovač s Kalobja, Betka Grajžl iz Štor in Taja Knez iz Zabukovice.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane.
48
TA PISANI SVET
Gigantski stol spet služi svojemu namenu
V Radečah so v teh dneh na svoje običajno mesto na pohodni in učni poti Savus spet postavili ogromen stol, potem ko je bil nekaj časa na prenovi v okviru sodelovanja med Prevzgojnim domom Radeče ter Kulturnim, turističnim in rekreativnim centrom Radeče (KTRC). Velikanski stol je bil postavljen leta 2015 v času dogodka Parada učenja, ki je pod okriljem Andragoškega centra Slovenije in KTRC Radeče prispeval k udejanjanju slogana Slovenija, učeča se dežela. »Stol so po načrtih Mizarstva Kos iz Velike Preske izdelali v Prevzgojnem domu Radeče in je kot element presenečenja na učni poti Savus namenjen posedanju, druženju, fotografiranju in tudi osveščanju o vlogi posameznika v vsem, kar nas obdaja,« je to pravcato radeško znamenitost predstavila Duška Kalin, direktorica KTRC Radeče.
RG, foto: KTRC Radeče
Karantena dobra za bralno kulturo
Kljub temu da smo že vsi naveličani karanten, ki jih vlada uvaja kot ukrep za zajezitev širjenja koronavirusa, imajo te očitno tudi kakšno dobro lastnost - poleg tega, da naj bi prispevale k izboljšanju epidemiološke slike. Očitno prispevajo tudi h krepitvi bralnih navad. Vsaj tako je mogoče soditi po tem, koliko knjig so v Osrednji knjižnici Celje pred dnevi, po koncu zadnjega »lockdowna«, lahko postavili nazaj na police. Kar 7.300 jih je med nedavnim zaprtjem počivalo v karanteni. Da, tudi knjige morajo za tri dni v karanteno, potem ko jih bralci vrnejo in odložijo v knjigomatu. Visoke številke se v OKC lahko veselijo tudi zato, ker kaže, koliko zvestih bralcev imajo.
RG, foto: FB Osrednja knjižnica Celje
Brez strogih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa tudi letos ne bo šlo. (Foto: arhiv NT - SHERPA)
Z osvojeno transverzalo do brezplačnega piva
V žalskem zavodu za kulturo šport in turizem so načrtovali, da bodo Fontano piva letos lahko odprli 1. aprila, a so morali začetek šeste sezone zaradi epidemioloških ukrepov zamakniti. Ob tem upajo, da bo fontana svoje pipe lahko odprla še pred prvomajskimi prazniki.
Direktor ZKŠT Žalec Boštjan Štrajhar napoveduje, da se bo v šesti sezoni na fontani predstavilo 27 slovenskih kraft pivovarjev. Rdeča nit njihovega piva, ki ga bodo obiskovalci tudi letos degustirali v vrčku priznanega oblikovalca Oskarja Kogoja, je, da je narejeno iz slovenskega hmelja. Lansko leto, ki ga je tudi v Žalcu močno zaznamovala epidemija, so prodali dvestotisoči vrček. »To pomeni, da je Žalec z okolico v vseh teh letih obiskalo približno šeststo tisoč ljudi. Za vsakim prodanim vrčkom se namreč v povprečju skrivajo trije obiskovalci,« pojasnjuje Štrajhar in obenem dodaja, da vsako leto pripravijo nekaj novosti. Nič drugače ne bo letos.
Obiskovalci bodo lahko za štiri zbrane žige izbranih turističnih točk v Spodnji Savinjski dolini pri fontani prevzeli brezplačno hišno pivo Kukec. »Gre za turistično transverzalo, letaki zanjo bodo na voljo po vsej dolini, sneti in natisniti jih bo možno tudi s spletne strani našega zavoda. Na ta način želimo spodbuditi ljudi, da bodo obiskali Savinjsko dolino, pri čemer jih bomo za to nagradili.« Ob tem pripravljajo akcijo Prinesi svoj vrček, kar pomeni, da bodo obiskovalci, ki bodo k fontani prišli s svojim vrčkom, kupljenim pri njej v preteklih sezonah, lahko za ugodnejšo ceno degustirali nova piva. Letos bosta za promoviranje de-stinacije in kulturnega pitja poskrbela dva ambasadorja - slovenski boksar in trener Dejan Zavec in pevka Alya.
ŠO
Tina z novim »japoncem« takoj v Italijo
Evropska dvoranska podprvakinja v skoku s palico Tina Šutej se je s hibridnim vozilom Toyota C-hR najprej zapeljala po tartanski stezi na štadionu Atletskega društva Kladivar Celje, v soboto pa sta s trenerjem Milanom Kranjcem krenila na dolgo pot proti italijanski Formii.
Tam bo Tina Šutej, ki ima izpolnjeno olimpijsko normo, trenirala dva tedna. Vozila s samodejnim menjalnikom ji ne predstavljajo težav, saj jih je spoznala med študijem v ZDA. O novem jeklenem konjičku je dejala: »Prijetno ga je voziti. V veliko pomoč mi bo pri naslednjih dogodivščinah, še zlasti med potovanji na oddaljene mitinge, kajti na prevoz palic z letali ali drugimi prevoznimi sredstvi se ne da več zanesti. S svojim sedanjim avtom sem prevozila 300 tisoč kilometrov. Toyota je prišla v pravem trenutku.«
Ključ ji je predal direktor podjetja Avtocen-ter Fri-mobil Zdenko Fridau: »Prisluhnili smo želji atletskega društva, da bi z avtomobilom pomagali vrhunski atletinji Šutejevi, pred katero je nastop na olimpijskih igrah. Želimo ji varno vožnjo s hibridnim vozilom, prvo se je na tržišču pojavilo že pred 14 leti.« Predsednik AD Kladivar Stane Rozman je priznal: »Zelo sem vesel, Tini bo avto v veliko pomoč. Je varen, a tudi varčen.« O dolžini uporabe se bodo še dogovorili.
DŠ
Po uradnem delu so predstavniki Kladivarja prijetno presenetili Fridaua. Trenirko mu je izročila Zvonka Blatnik, ki medalje zbira tudi v veteranski konkurenci.
Zdenko Fridau ob izročitvi ključa Tini Šutej