NO. 94
Ameriška Domovina

AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, MAY 13, 1952
LETO LIH —VOL. LIH
ARGUMENTI 0 ZASEGU JEKLARN
Juristi debatirajo pred vrhovnim sodiščem o pravicah in polnomočeh predsednika.
WASHINGTON. — Federalna vlada in jeklarska industrija sta pričeli v ponedeljek argumentirati pred vrhovnim sodiščem, da-li je imel predsednik Truman legalno pravico zaseči jeklarsko industrijo, da je tako preprečil stavko, kar je storil dne 8. aprila.
Tu gre zdaj predvsem za vprašanje, kateremu se ameriška sodišča izogibajo že 162 let: — koliko pravice in oblasti ima ameriški predsednik v času izredne nujnosti?
Odvetniki industrije prigovarjajo vrhovnemu sodišču, naj vzdrži odlok federalnega sodnika Davida A. Pine-a, ki je dne 29. aprila odločil, da je bil zaseg nelegalen, ker predsednik nima nobenih drugih polnomoči razen onih, ki sta mu jih dala kongres ali ustava.
Odvetniki vlade so zdaj umakni-'' svojo izjavo, ki so jo navajali med sodnikom Pine-jem, češ da ima predsednik v izrednem in nujnem stanju neomejeno oblast. Trdijo pa, da je imel predsednik v tem slučaju pravico zaseči jeklarne, ker je bila ta akcija “potrebna” za vodstvo vojne v Koreji, za izvedbo pro-gramba za pomoč inozemstvu in za izvedbo drugih dolžnosti, ki jih je predsedniku poveril kongres.
------o-----
Mali prerezala vrat svojim trem otrokom
LOS ANGELES. — Neka mati je povedala policiji, da je prerezala vrat svojim trem otrokom in jih umorila, ker jih ni mogla preživljati z $39 na mesec, kolikor je dobivala krajevne podpore.
Policija je našla vse tri otroke, stare 3 in 2 leti in 7 mesecev s prerezanimi grli mrtve v njih posteljah. Mati, ki je storila to grozno dejanje, je 31-letna Mrs. Ruth Edwards, ki je sedela jokajoča poleg svojih otrok. Njen mož jo je pred meseci zapustil ter vzel dvoje otrok s seboj.
____
V nedeljo je bila otvorjena kampanja za katol. dobrodelnost
Med ustanovami, za katere skrbi katoliška dobrodelnost, je 9 sirotišč in 6 do mov za ostarele ljudi.
CLEVELAND. — V nedeljo je bila oficielno otvorjena kampanja za katoliško dobrodelnost s prošnjo nadškofa Hobana na vse katoliške vernike v škofiji, naj po svojih najboljših močeh pomagajo, da se nabere vsota $750,000. Nadškof Edward Ho-ban je tozadevno govoril na televiziji ob dveh popoldne.
Do 24. maja namerava 10,000 kampanjskih delavcev in nabiralcev obiskati 205,000 ljudi v osmih okrajih clevelandske ško-Ifije.
* Organizacija Chatolic Charities vzdržuje ali podpira 32 dobrodelnih ustanov in agencij v tej škofiji, med katerimi je devet dečjih domov ali sirotišč in šest domov za ostarele ljudi. — Letos bo organizacija oskrbovala nad 1,400 otrok in 750 ostarelih ljudi.
Prav toplo priporočamo našim ljudem, naj darujejo po svojih močeh za ta plemeniti namen.
Novi grobovi
Frank Krivec
Po dolgi in mučni bolezni je preminul na svojem domu na 17705 Groviewood Ave. Frank
UGRABITEV JE ZAVITA VTAJNOST
Ugrabljeni in zopet izpuščeni general Dodd je prispel v Seoul. — S časnikarji ni spregovoril niti besede.
SEOUL, Koreja. — Armadno poveljstvo je zagrnilo s kopreno tajnosti ugrabitev gen. Dodda po komunističnih vojnih ujetnikih na otoku Koje oz. njegovo zopetno izpustitev.
Generala so izpustili komunisti v soboto zvečer, in sicer nato, ko so ga imeli 78 ur v svoji oblasti v taborišču. Takoj po svoji oprostitvi je šel gen. Dodd k dolgotrajni konferenci z generalom Van Fleetom, poveljnikom osme armade v Koreji.
Gen. Dodd, bivši poveljnik u-jetniškega taborišča na otoku Koje, je izgledal truden in izčrpan, ko je v nedeljo stopil v Seoulu iz letala. S časnikarji, ki so bili v naprej posvarjeni, da ne smejo tiščati vanj, ni iz-pregovoril ne besede. Nato je bilo časnikarjem rečeno, da ne more dati general nobene izjave, dokler ne bo izvršena in zaključena preiskava njegove u-grabitve preteklo sredo.
Eksplozija ogromnega ITALIJANSKO SODELOVANJE
meteorja nad državo
Washington
Piketi v motornem čolnu
BOSTON. — Piketi, ki so se Krivec. Tukaj zapušča soprogo vozili v motornem čolnu sem in Prances, rojeno Suhadolc, 3 si- tja med oljnim tankerjem —< nove, Franka ml; Charlesa, Er- French Creek in vlačilci, ki so nesta, 4 hčere, Fannie Svetina, ga hoteii potisniti od doka, so Ann Madey, Mary Stražišar, preprečili njegovo odplovbo. Piketi so člani CIO Oni Warkers
Briljantni soj eksplozije so videli ljudje 80 milj daleč.— Meteor se je razletel v kakih deset kosov.
SEATTLE, Wash. — Preko zapadnega dela države Washington je šinil v nedeljo ponoči oz. v ponedeljek zjutraj ogromen meteor, ki je s silnim bliskom eksplodiral v ponedeljek zjutraj ob 4:26 nad mestom Seattle. Mnogo ljudi je bilo silno prestrašenih, ko se je razsvetlilo nebo in so zašklepetala okna in vrata v svojih tečajih. Ob eksploziji se je meteor razletel v kakih deset kosov, od katerih niso še nobenega našli. Eksplozijo in njen sij so videli ljudje 80 milj daleč.
Obrežna straža je mnenja, da se je nahajal meteor samo kakih 2,000 čevljev visoko pod nebom, ko se je razletel.
Capt. Bert Carlson, ki je takrat letel proti mestu Seattle, je izjavil, da je uzrl v zraku nenadoma ognjeno kroglo, ki je eksplodirala v briljantnem siju barv.
Proslava osvoboditve v Češkoslovaški
DUNAJ. — Češka proslavlja sedmo obletnico svoje osvoboditve izpod nacizma, na katero proslavo sta prišla iz Sovjetije Valerijan Zorin, podminister za zunanje zadeve, in maršal Ivan Konev.
RAIN
Vremenski
prerok
pravi:
Od časa do časa dež, vetrovno in malo bolj toplo kakor včeraj
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 13. maja 1607 je bil ustanovljen Jamestown, Pa., prva angleška naselbina v Ameriki.
Frances Simončič, 10 vnukov, dva brata Valentina, Mike ter sestro Mary Selock v Homer City, Pa. in več sorodnikov. Rojen je bil v Klenku pri št. Petru na Krasu, kjer Zapušča 2 brata in sestro. Soproga je bila rojena v vasi Dobrava pri Ljubljani. Tukaj je bival 46 let, zadnjih 6 let v pokoju; Bil je član dr. Lunder Adamič št. 28 SNPJ in dr. Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato na Calvarija pokopališče.
unije.
Dve ženski sta smrtno ponesrečili z avtom
MARYSVILLE, O. — Marie A. Gr ester, stara 51, in Mabele Farison, stara 59 let, sta se smrtno ponesrečili, ko se je avtomobil, v katerem sta se vozili, zaletel ob neko drevo na Route 31.
Anton Kočevar
Danes zjutraj je umrl Anton Kočevar, stanujoč na 670 E. 160 St. Pogreb bo oskrbel Mary A. Svetek pogrebni zavod. Podrobnosti jutri.
NAJN0VEJŠEVESTI
CLEVELAND — Dvajsetletni črnec Lawrence Goldsby je včeraj zvečer na avtobusu na Euclid Ave. in E. 105 ustrelil nekega policista, dve ženski in nekega drugega moža. Vse
V CIVILNI UPRAVI TRSTA
De Gasperi je naznanil časnikarjem sklep londonske konference. — Italijani bodo imeli poslej skoraj vso civilno upravo v svojih rokah.
RIM. — Ministrski predsednik De Gasperi je dne 9. maja osebno naznanil nekaj stotinam domačih in inozemskih časnikarjev, da so pogajanja v Londonu zaključena in da je dobila Italija večji delež v upravi Trsta in zone A.
S sporazumom, ki je bil dosežen v Londonu, je dobila Italija v svoje roke skoro celotno civilno administracijo Trsta in zone A, razen onih departmentov in uradov, ki so direktno odgovorni anglo-ameriški vojaški komandi.
Ni dvoma, da bo v Italiji kljub temu razočaranje, ker ni dobila Italija kontrole niti nad policijo niti nad pristaniščem in tudi za to, ker ne bodo italijanske čete soudeležene poleg ameriških in angleških čet pri morebitni obrambi Trsta.
De Gasperi je izrabil to priliko,- da je zopet pozval jugoslov. vlado na direktna pogajanja z Italijo, da se doseže dokončni sporazum, ki ga bo treba doseči slej ali prej.
Zunanje ministrstvo je javilo, da je bilo doslej pri upravi Trsta udeleženih petnajst Angležev, trinajst Amerikancev in pet Italijanov. Poslej pa bo šest Angležev, pet Amerikancev in 21 Italijanov.
BEOGRAD. — Neka osebnost zunanjega ministrstva je izjavila, da londonski sporazum o Trstu “predstavlja korak v smeri enostranske rešitve tega važnega vprašanja.” Tako poroča ofi-ciel. komunistični časopis “Borba”. Iz istih virov naznanjajo, da Jugoslavija ne more sprejeti vitalno važnih odlokov, pri katerih ni imela nobene besede.
Razne drobne novice k Clevelanda in te okolice
Krvavi izgredi v Essenu na Nemškem med komunislično in prolikomunistično mladino
V izgredih je bil eh mladenič ubit. — Komunistični člani “mirovne karavane” so protestirali proti oborožitvi Zapadne Nemčije za obrambo Zapada.
ESSEN, Zapadna Nemčija. — Policija je s strelskim ognjem razpršila in razbila spopad med protikomunisti in 30,000 komu-
štiri je ubil s policistovim re-1 nisti™i mladeniči, ki so v ne-volverjem, ki ga je izpulil po- deli° protestirali proti oboro-licistu. (Podrobno poročilo žitvi Zapadne Nemčije za evrop-
sledi.)
WASHINGTON. — Petero izmed devetih sodnikov najviš-jega sodišča je spravljalo včeraj v veliko zadrego vladne odvetnike, ki niso mogli nave-
sko obrambo. V spopadu je bil ubit neki 21-letni mladenič iz Monakovega (Muenchen).
Več demonstrantov, ki so se vtihotapili v mesto navzlic prepovedi in strogi kontroli, je bilo ranjenih, dva med njimi nesti nobenega specifičnega za- varno. Več jih je bilo aretira-kona ki bi dajal predsedniku nih. V spopadu so bili udele-izredne pravice razen onih, ki ženi komunisti, člani komunis-mu jih dajeta kongres in usta- tične “mirovne karavane”, in va. Gre za to. ali je imel pred- protikomunistični mladeniči, ki sednik pravico zaseči jeklarne pripadajo mladinski organizaci-ali ne. — Dvorana je bila na- ji krščanskih delavcev.
bito polna poslušalcev. Od-1 Policija je izjavila, da je pri-ločitev sodnikov bo zgodovin- čela streljati šele nato, ko so pri-skega pomena.	'čeli streljati komunisti.
Značilna sodba važnega ameriškega lista “Washington Post'
“WASHINGTON POST” je objavil daljši članek svojega posebnega dopisnika v Beogradu William L. Ryan-a, iz katerega objavljamo nekatere odstavke, ki pričajo, da hodijo Amerikan-ci po Jugoslaviji z odprtimi očmi:
“Kapitalizem in komunizem, ki so ju razmere prisilile v to čudno zvezo, si v Titovi Jugoslaviji, ki leži kot mrtva cena med Vzhodom in Zapadom in ne pripada nobeni strani, kaj kritično gledata iz oči v oči. Jugoslovanski teoretiki se ne počutijo u-godno v tej zvezi. Poskušajo na vse načine ta položaj obrazložiti čistim komunistom.
samo žepna izdaja režima.
sovjetskega
Tito, ki so ga leta 1948 izgnali iz kominformistične zveze, se je boljševizma naučil v Moskvi. Prav tako kakor moskovski je tudi njegov režim diktatura male manjšine nad veliko večino. Drži se na oblasti samo s pomočjo legij tajne policije, političnih komisarjev in ovaduhov. Okrog pol milijona komunistov vlada nad 16 milijoni drugih ljudi.
Zelo verjetno je, da bi velika skupina članov komunist, stranke kar brž šla nazaj k Moskvi, če bi se nudila priložnost. To-
Tako, kot stvari stoje, se zdi, da bo Tito ohranil oblast. Toda Politbiro partije, ki je zagazil v nedoslednosti, se trudi, da bi obrazložil, kako se more država, ki ‘gradi socializem’, pajdašiti s propalimi kapitalisti Zapada.
Službena propaganda slika v blestečih barvah bodočnost, ki da prihaja, toda voditelji sami le predobro vedo, da je gospodarski izgled teman. Večina tega, kar zemlja pridela, gre za zavarovanje meje.
Amerika pošilja tja svojo po- da, dokler Tito obvlada svojo
moč zato, ker ima Jugoslavija v svetovni mrzli vojni strateško lego. — Jugoslavija sodeluje v organizaciji zapadne obrambe ne zato, ker je navdušena za Za-pad, marveč, ker jo je strah pred Sovjetsko zvezo.
Zapadni opazovalci, ki živijo tukaj, si ne delajo nobenih utvar. Titov režim je trdno policijska država in je v mnogem
tajno policijo in z njo obvlada tudi svojo vojsko, se kaj takšnega ne bo zgodilo. Nezadovoljni komunisti bodo molčali, da rešijo svojo kožo. Titov šef policije, Aleksander Rankovič, se zaveda, da je tako. V Beogradu pripovedujejo o nočnih aretacijah, o tajnih sodbah in obsodbah resničnih ali morebitnih somišljenikov Kominforme.
Redke so bil kontrast med visokimi uradniki in navadnimi ljudmi tako viden, kakor je v Beogradu. — Komunistični voditelji to sicer zanikajo. Pravijo, da je vse ljudska last, toda ljudstvo ne čuti nikake koristi tega lastništva. Ljudstvo je kakor berač, ki gleda izložbena okna. . .
Voditeljem se godi sijajno. — Kot nova vladajoča plast so se nastanili v krasnih predelih, koder so svoje dni prebivali bogataši in veljaki. Ljudstvo, ki mu pravijo, da je vse to njegova
lastnina, ne sme niti blizu. . . Po bregovih so raztresene vile. —
Tam prebivajo tuji diplomati in domači veljaki. Tito ima toliko palač in gradičev, da so ameriški bogataši kot krošnjarji v primeri z njegovim luksuznim udobjem.
Trgovine v sredini mesta imajo lepe izložbe, toda večinoma razstavljeno blago ni dosegljivo za ljudstvo. Za te trgovine se zanimajo samo člani komunistične stranke, višji vladni urad-.
niku Rio Santa Cruz parni ko-
tudi boljše gostilne.” Za one da-jtel’ Pri čemer je bil° ubitih 6 leč spodaj, za ljudstvo, je samo.^u^b
V Berlinu je sovjetsko licen-zirana časopisna agencija ADN obdolžila policijo, češ da je ona prva streljala. O policistih pravi ta agencija, da so “brutalne-ži, ki so napadli mladino z jeklenimi kiji in krvnimi psi.” Dalje pravi ta agencija, da je policija Zapadne Nemčije ustrelila enega svojih lastnih članov.
Gerhart Eisler, šef tiska v Iztočni Nemčiji (ki je bil pred nekaj leti v Ameriki, kjer je bil zaradi svojega rovarenja obsojen, pa je pobegnil s poljskim parnikom Batory-jem v Nemčijo), je sklical za drugi dan posebno konferenco s časnikarji, da obsodi v njihovi navzočnosti streljanje policije. Zdaj so bili, in sicer prvikrat, povabljeni tudi zapadni časnikarji, da pridejo v vzhodni del Berlina na to konferenco.
Vsi znaki kažejo, da je te izgrede podrobno zasnovala komunistična partija. Mesto Essen je praznovalo 1,110-letnico svojega obstoja in mestne oblasti so prepovedale nameravane komunistične shode ter razpostavile ob vseh cestah, ki vodijo v mesto, močne straže. Na periferiji mesta je policija ustavila mnogo mladeničev, toda kakim 30,000 pa se je posrečilo, da so se prihu-Ijili v mesto.
------o------
Eksplozija na parniku-
šest oseb ubitih
BUENOS AIRES. — Tukaj se je razletel na tovornem par-
prestolnice, kjer bi	^ ^ ^ *• ^ "
kruh, ki je njegova poglavitna hrana in uteha. Kaj drugega nimajo. . . Zaslužek jugoslovanskega delavca je komaj zadosten, da krije najnujnejše potrebe in najbolj skromne življenjske zahteve na naj nižjem življenjskem standardu. Tako se ljudstvo vleče skozi življenje in ne ve, v čem naj bi bila tista ‘dobra’ razlika med sedanjim ‘ljudskim’ režimom in med tistim, ki je bil preje. . . ”
WASHINGTON. — Če ne bo dosežen kaj skoro sporazum med delavci in industrijo olja, kjer je zdaj štrajk, namerava predsednik uveljaviti v tej zadevi Taft-Hartleyjev zakon.
WASHINGTON. — Poslanska zbornica je odredila preiskavo radijskih in televizijskih programov kakor tudi spolzkih in umazanih knjig, magazinov in tako zvanih “comic publikacij.
Na obisk v staro domovino—
Sestri Mrs. Skala, 1259 E. 61. St. in Mrs. Raddell, 1025 E. 174 St., gresta v stari kraj obiskat svojega očeta Janeza Novaka, ki živi na Štajerskem.
Zaroka—
Predzadnjo soboto sta se zaročila Albert Meglich, sin Mr. in Mrs. Joseph Meglich, lastnikov znane mlekarne na 1013 E. 64 St., in Miss Martha Salmich iz Park Hill, Pa. Bilo srečno! Seja in zabava—
Podružnica št. 15 Slovenske ženske zveze ima 14. maja zvečer po pobožnosti sejo v navadnih prostorih. Po seji bo proslava materinskega dne z domačo zabavo in praznovanje rojstnih dni nekaterih članic. Vse lepo vabljene!
Žalostna vest—
Mr. Frank Lužar, 1315 E. 167 St., je prejel od doma v starem kraju pismo s sporočilom, da mu je v Bukovici pri Vodicah na Gorenjskem 24. aprila umrla mati Frančiška v starosti 87 let, 4. maja pa je sledil materi v večnost še oče Janez, star 86 let. V domovini zapuščata sinova Antona in Vinka, hčeri Mano in Angelo, 22 vnukov in dva pravnuka ter več drugih sorodnikov, v Ameriki pa sina Franka. Naj jima bo lahka domača gruda!
V bolnišnici—
Msgr. Vitus Hribar, župnik pri Mariji Vnebovzeti, je v Charity bolnišnici. Njegovo stanje sicer ni prenevarno, obiski pa vendar niso dovoljeni. V isti bolnišnici je tudi cerkovnik od cerkve Marije Vnebovzete. Moral se je podvreči nevarni operaciji, ki jo je pa srečno prestal in ga prijatelji že lahko obiščejo. Nahaja se v sobi št. 421. U-radne ure so od 2:30 do 3:30 popoldne in od 7:30 do 8:30 zvečer.
Srebrna poroka—
Mr. in Mrs. Anton Smolič, — 23010 Ivan Ave., praznujeta 14. maja 25-letnico poroke. Slavja se bodo udeležil tudi njuna hčerka in zet Mr. in Mrs. Cleo Basinger ter vnuka Jessica in Dana Lee. Na mnoga leta! ^
Zmagovalci—
Imena zmagovalcev v kontes-tu v korist fare sv. Vida so na današnji drugi strani.
K molitvi—
Društvo sv. Jožefa št. 169 K. S. K. J. vabi svoje člane nocoj ob 8. uri v želetov pogrebni zavod na 458 E. 152. St. k molitvi za umrlo Jennie Kutner.
Seja—
Podružnica št. 14 Slov. ženske zveze ima nocoj ob 8. uri sejo v navadnih prostorih. Po seji bo proslava materinskega dne. Na razpolago bo tudi prigrizek. Drevesa ob Euclid Ave.—
V mestu delajo načrte za posaditev dreves ob Euclid Ave. — Predlagano je, da bi se posadila taka drevesa, da bi cvetela vse leto in doprinesla h krasoti mesta oziroma Euclid Ave. Drevesa bi bila vsajena v kadi, kakor so na primer oleandri, in bilo bi jih več vrst, tako da ko bi ena odcvetela, bi jih nadomestili z drugimi. Euclid cesta naj bi bila tako okrašena od E. 22. St. pa do Public Square.
Italija brez časopisja
RIM. — V Italiji so zastavkali za 24 ur vsi tiskarji in črkostav-ci, v katerem času je bila dežela brez časopisja. Zahtevajo višjo plačo.
AMCKiaiCA DOMOVINA, MAY 13, 1952

M^| /Imeri$ka Domovina
t\\n ■ ■* ■ <- /%• i%i-
«117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0623
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAEOCNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.
<4|§§S|s£>83
No. 94
Tues., May 13, 1952
To je realna politika?
Pred nekaj tedni smo gledali in poslušali na televiziji debato med belgrajskim ambasadorjem George V. Allenom in jezuitom p. Edmundom A. Walshom, podpredsednikom univerze v Georgetown. Predmet te debate je bil: “Naši problemi v Titovi Jugoslaviji.” Zaključek te debate je bil, kot ga je podal na koncu p. Walsh, da je namen ameriške sedanje politike v Jugoslaviji zavrniti komunistični program za vlado nad svetom, kot si ga predstavlja Moskva, da Združene države pač vodijo v Jugoslaviji politiko, kot je v ameriški tradiciji, da pa mora biti vedno pred našimi očmi dejstvo borbe med dvema sistemoma in da Amerika na račun trenotne koristi ne sme žrtvovati moralnih načel. To politiko je ambasador G. V. Allen formuliral nekako tako le:
“‘Mi moramo vedno gledati na položaj realistično in se ne smemo dati zapeljati od kakih namišljenih želja.” Zdi se torej, da se je celo p. Walsh strinjal s tem, da je politika ZDA v Jugoslaviji sedaj realistična, to se pravi, da računa z dejstvi, ne pa z željami.
Ta tradicionelna “‘realistična politika” je svoj čas pustila na cedilu zaveznika Mihajloviča, prepustila je Jugoslavijo Titu in komunizmu, opustila izkrcanje zaveznikov v Jugoslaviji. Tudi takrat so govorili in mislili naši politiki v; ZDA, da se ne smemo udajati kakim čustvom, da moramo voditi realisitčno politiko, ki računa le z dejstvi. In v tej “realistični” politiki sta Anglija in Amerika odtegnili vso pomoč Mihajloviču in podprli ter dvignili komunista Tita, ki je bil podaljšana roka Stalinova. S tem sta zavezniški državi izročili jugoslovanske narode v milost in nemilost barbarskemu komunizmu, podaljšali vojno gotovo vsaj za nekaj mesecev v Jugoslaviji, pustili, da je prodrl komunizem do Jadrana in Sredozemlja, izročili v sužnost Stalinu Madžarsko, Avstrijo, Poljsko in Prusijo. Ta “realna” politika tedaj ni prav nič mislila na to, da je Jugoslavija geografsko in strateško velike važnosti. Zdaj pa se je ta “realistična politika” domislila važnosti Jugoslavije v načrtih obrambe Amerike pred komunizmom. P. Walsh je v debati posebno povdar-jal važnost Jugoslavije, ker more skozi njo svetovni komunizem prodreti v Jadransko in Sredozemsko morje in v Italijo ter Rim . . . Torej “tradicionelna realistična politika” se je šele sedaj spomnila na važnost Jugoslavije v svetovni politiki, dočim je pod Rooseveltom v Jalti in Teheranu popol noma pozabila na to. Nekdanja “realistična” politika je povzročila, da se mora sedaj Amerika boriti skoro sama proti svetovnemu navalu komunizma in sama gospodarsko in vojaško držati po koncu skoro ves protikomunistični svet, ta politika je bila kriva, da pride prej ali slej do tretje svetovne vojne.
Sam naš ambasadorv Belgradu se je izjavil, da je sedanja politika, ki jo vodimo v Titovi Jugoslaviji, tvegana stvar in da ne moremo reči naprej ne to ne ono. Mi bi si pa upali trditi, da je sedanja politika ZDA napram Titovini ravno tako malo realistična, kot je bila Rooseveltova v Teheranu in Jalti, ki nam je prinesla toliko nesreče.
Nekako jedro debate med Mr. Allenom in p. Walshom se je sukalo okrog vprašanja, ali je spor med Stalinom in Titom resničen ali le dozdeven, z mnenjem našega ambasadorja, da je ta spor resničen. Toda to ni jedro vprašanja o realnosti naše politike napram Titu. Glavno vprašanje je, ali je ta spor resnično tak, da bi v slučaju vojne med Zapadem in Sovjeti šel Tito v vojno z Zapadom proti sovjetski Rusiji ali da bi ostal vsaj nevtralen.
Mr. Allen je tekom debate izjavil: “če bi se Stalin odločil, da napade Zapad, se ne bi osmelil, da bi pustil Jugoslavijo, maršala Tita z njegovo armado ob svojem boku, ki bi mogel prodreti vsak čas v ozemlje, skozi katero vodijo dovozne žile za sovjetske armade.” Iz teh izvajanj sledi, da naš^ ambasador in naša državna politika računata, da bi v slučaju spopada šel Tito z Zapadom, ali pa da bi vsaj ostal nevtralen. In to je ravno velika zmota te “realistične” politike.
Tito vedno povdarja, da je komuniset, še bolj čist kot Stalin. To je jasno kot beli dan, da to zatrjevanje velja Stalinu, ne pa naivnemu Zapadu. Če je ostal Tito še vedno popoln komunist, kar ni dvoma, potem Stalin že ve, kaj to pomeni v morebitnem spopadu, le slepi zapadnjaki tega ne razumejo ali nočejo razumeti.
Jedro spora med Stalinom in Titom je v tem, da jugoslovanski diktator ni hotel igrati vloge, kot jo igrajo komunistični voditelji drugih držav za železno zaveso, ki so le lutke, ki jih Stalin prestavlja in odstavlja poljubno. Tito je toliko samostojen, da noče biti Stalinov suženj, pa se je zavaroval, da ga ne bi kdaj vtaknili kje v ječo ali pa prestavili na Kitajsko, v drugih rečeh pa sta s Stalinom kot komunista enih misli in istih načrtov. V kakem oboroženem spopadu med komunizmom in Zapadom bo Tito gotovo šel s svojo družbo, s svetovno komunistično fronto.
Večkrat čitamo trditev onih, ki zagovarjajo naše podpiranje Titove Jugoslavije, da je Tito zelo razborit in prebrisan mož. Tudi mi se strinjamo s tem. čudno pa je, da nekateri Amerikanci smatrajo Tita za tako neumnega’ da
bo šel v morebitnem splošnem spopadu z zapadnjaki proti svetovnemu komunizmu? Saj Tito vendar dobro ve, da v slučaju zmage Zapada in zrušitve svetovnega komunizma on ne bo ostal več diktator v Jugoslaviji. Ni mogoče, da bi na vsem svetu^ le mala Jugoslavija še ohranila komuni--stičen režim! Če pa zmaga Stalin, potem pa tudi propade Tito, če ne gre z Moskvo. V slučaju vojnega spopada je za Tita edina rešitev, da gre s Stalinom.
.. To preprosto kalkulacijo, ki je naši politiki ne vidijo, pa nam potrjujejo vesti iz domovine, ki z gotovostjo trdijo, da so vojaški stiki med Sovjeti in Titom še vedno zelo živalmi, da Titova okolica v ožjem krogu izjavlja, da bo pač v slučaju splošne vojne Jugoslavija šla s Sovjetijo.
Mi se zelo bojimo, da bo sedanja “realistična” politika nase države doživela še večji polom kot ga je v Jalti in Teheranu. . .	m
in 200 milj dalje na južni obali v Parkesu. Po soglasni sodbi o-nih, ki so to čudo videli, mora leteti “cigara” z brzino več sto milj na uro, vsekakor več kot 500 milj. Velikost naj bi bila pa vsaj štirikratna v primeri z “DC 4 Skymaster”.
Avstralski časopisi ugibljejo, kaj naj bi to bilo, kaj točnega pa ne vedo povedati. Morda so začeli Angleži na tem prostoru vršiti poskuse z vodljivimi raketami, o čemer pa javnosti niso hoteli obvestiti.
BESEDA IZ NARODA
Ni še pozabila na domovino
Lackhart, Fla. — Prosim, da mi pošiljate AD v Hot Springs, ker bom skoro odšla tja. Tukaj se je list včasih zgubil, pa mi je bilo za vsako številko, ki je nisem dobila, hudo žal. Brez te ga lista ne morem biti. Najprijetnejše je bilo in čas mi najhitrejše mine, kadar berem Ameriško Domoino. Odkar ni več Jaka, močno pogrečam njegovo kolono in “Našo Micko”. Velikokrat sem se nasmejala ob tem branju. Rada pa berem tudi dopise in novice iz raznih krajev naše lepe stare domovine. Pred nekaj meseci sem brala v AD, kako sta dva slovenska duhovnika potovala po Slovenski Benečiji, čeprav sem že pred 47 leti zapustila te kraje, sem se vendar prav lepo spomnila na eno in drugo reč, ki sta jo ta dva omenila. Res lepa je naša rojstna domovina in rada berem novice od tam, najrajši pa seveda iz svoje rojstne Benečije.
Vse svoje prijatelje in prijateljice prosim, naj mi pišejo poslej na naslov Louise Cendon, 311 Pleasant St. Hot Springs, Ark.
Vsem bralcem lista prisrčne pozdrave
Louise Cendon.
A. D. mu je najljubši lisi
Milwaukee, Wis. — Pošiljam vam enoletno naročnino, ker mi je “Amer. Domovina” od vseh slovenskih listov, kar jih izhaja v svobodnem svetu, naj ljubša. AD piše odkrito. Za to ji gre polno priznanje. Le tako naprej, morda se bodo le še komu odprle oči in bo spoznal resnico.
želim veliko uspeha in dosti novih naročnikov!
Anton Udovich.
12.—Sunbeam Ironer: Peter J. Mihalič, 925 E. 67 St.
Vsi dobitki bodo poslani na dom teh srečnih.
Odbor se prav lepo zahvaljuje vsem, ki so pomagali do lepega uspeha, ali s kupovanjem ali prodajanjem številk, in tudi za lepo udeležbo v nedeljo. — Hvala vsem!
* Odbor.
Skrivnostno letalo nad Avstralijo
Iz jugovzhodne Avstralije prihaja poročilo, da so tam nedavno videli neko cigari podobnoi stvar, ki je bila pa dosti večja od povprečnega potniškega letala, brzeti po z oblaki pokritem nebu.
Med 13 osebami, ki so se oglasile, da so videle to skrivnostno letalo, sta tudi dva pilota in en častnik avstralskega letalstva, ki se je udeležil zadnje svetovne vojne.
“Letečo cigaro” so videli skoro v istem času nad Sydneyem1
“Ni jamstva”
Na Romunskem kroži baje sledeča šala. Od kmeta so zahtevali, naj prispeva 10,000 lejev za državno posojilo. Kmet pa je bil v skrbeh glede varnosti svojega težko prisluženega denarja, zato je vprašal: “Kdo jamči, da bom dobil ta denar vrnjen?”
“Naša ljubljena tovarišica Ana Pauker,” je pojasnil uradnik.
“Prav, toda kaj če ta umrje?” je menil kmet.
“Potem ti jamči Partija, da ti bo denar vrnjen,” je zagotavljal uradnik nezaupljivega kmeta. To zagotovilo pa ga ni moglo prepričati, da bi bilo posojilo čisto varno.
Kmet je zato vprašal: Kaj pa, če bi se Partija razšla ali pa bila razpuščena?” Sopihajoč je vrgel uradnik pero na mizo z besedami: “človek božji, mar se ne bi izplačalo za kaj takega zgubiti teh 10,000 lejev?”
| K sodobnim svetovnim problemom
Pri zdravniku
— Gospa, to ni nič hudega. — Pijte nekaj časa samo vodo in kopajte se vsak dan.
— Vidiš, možiček, gospod doktor mi svetuje, naj grem v kopališče.
V Evropi bodo z odhodom generala Eisenhowerja nastopile verjetno nekatere spremembe. Naši zavezniki v atlantskem paktu so imeli v začetku pomisleke proti imenovanju generala Ridgwaya za vrhovnega poveljnika v Evropi, ko pa so zvedeli, da bo gen. Gruenther ostal na svojem mestu kot načelnik štaba, so bili kar zadovoljni posebno še, ker smatrajo Ridgwaya za odličnega vojaka z obilnimi skušnjami.
Ridgway bo imel za ' enkrat več opravka z ekonomskimi, političnimi in diplomatskimi vprašanji, kot pa z vojaškimi posli, čeprav tudi tega dela ne bo ravno manjkalo. Odgovorni vojaški in politični ljudje se sprašujejo, če se bo novi poveljnik izkazal za tako dobrega diplomata in politika, kot se je izkazal za vojaka. Izkušnje, ki jih je v tem oziru nabral na Japonskem, mu bodo vsekakor koristne, toda okoliščine, v katerih bo deloval v Evropi, so precej različne od onih na Japonskem. Tam je imel Ridgway nad seboj vlado ZDA, v Parizu bo pa imel posla kar s 14 vladami, to je pa nekaj čisto drugega.
Poznavalci razmer v Evropi trdijo, da bodo politiki v atlantski zvezi poskušali odtegniti gospodarska in politična vprašanja Ridgwayevim odločitvam ter jih izročiti v roke civilistu. Pooblastila, ki so jih evropske vlade dale Eisenhowerju, bodo sedaj poskušale vzeti nazaj. Eisenhower je v Evropi znan in
Nagrade so dobili
Sledeči so dobili nagrade' na prireditvi društva sv. Imena fare sv. Vida' preteklo nedeljo zvečer:
Prva nagrada: Frigidaire avtomatični pralnik in sušilec: Mr. in Mrs. Al Vidmar, 6312 Carl Ave.
Druga nagrada: Zenith televizijski aparat:, Peter Jezeri nac, 5602 Carry Ave.
Tretja nagrada: Frigidaire električna ledenica: J. Perpar, 1041 E. 177 St.
Druge nagrade so dobili po sledečem redu:
4.	—Lewyt čistilec: M. Jam nick, 6305 Edna Ave.
5.	—Neisco Roaster: Ed Ko-renchan, 1416 E, 55 St.
6.	—Philco radio: Mrs. Konjar, 1251 E. 61 St.
7.	—Zenith Clock radio: Mr. in Mrs. A. Glovan, 1064 E. 61 St.
8.	—Sunbeam Mix m a st e r: Vera Sieger, 7023 Hecker Ave.
9.	—Fryryte Fryer: Mr. in Mrs. Louis Spehek, 1120 E. 67 St.
10.	—Sunbeam Toaster: Mr. Julius Slogar, 1106 E. 63 St.
11.	—Mirromatic Pressure Cooker:‘Ken. Gordyan, 2961 E. 128 St.
!Uov£NSKAi kokošk*
Zaključek pouka na gospodinjskih šolah
Še nikoli doslej nista koroški slovenski zasebni gospodinjski šoli zaključili svojih tečajev na kulturno tako dokumentaren način, kakor se je to zgodilo letos. Tako dekleta-tečajnice kakor šolske sestre-učiteljice so se na vso moč potrudile, da dado tudi na tem področju, kar se da visok kulturni izraz slovenske narodne trdoživosti na Koroškem, ki so ga radi ali pa neradi morali priznati tudi znani slovenski narodni nasprotniki v tej deželi.
Zaključne prireditve slovenskih gospodinjskih šol v Št. Rupertu pri Velikovcu in v št. Jakobu v Rožu prištevajo koroški Slovenci vedno med svoje najlepše vsakoletne kulturne prireditve. Letošnje pa bi mogli imenovati naravnost slovenske narodne fanifestacije. Za to hvala in priznanje tudi s strani ameriških rojakov.
Letošnja zimska tečaja na obeh gospodinjskih šolah sta bila v vsakem pogledu zelo uspešna, šentruperška šola je zaključila tečaj 27. aprila, šentjakobska pa 5. maja t. 1. Za sklep je vsaka izmed obeh šol priredila zelo,
klet. Razstavo so dekleta priredile v dveh prostorih. V učilnici so razstavile vrsto ročnih del, moško in žensko perilo, razne obleke za vsak dan in tudi za nedeljo, dalje otroška oblačila, namizno in posteljno perilo, skratka prav vse, kar spada v balo slovenske neveste in česar potrebuje dobra gospodinja za svoj dom. V obednici pa so bile v bogati izberi razpostavljene dobrine za želodec in dober okus. Razstavo si je ogledalo nad tisoč obiskovalcev. Med njimi je bil tudi velikovški okrajni šol, nadzornik Maklin in namestnik velikovškega okrajnega glavarja znani Meierhofer. Razstava je bila odprta ves dan. Popoldne pa so številni gledalci oc blizu in daleč kar dvakrat napolnili veliko dvorano šentruperške šole. Med gosti je bil med drugim tudi velikovški mestni župan Hosp, ki se je izrazil o prireditvi zelo pohvalno in povedal željo, naj bi tečajnice nastopile tudi na velikovškem odru in pokazale tako tudi velikovški — po njegovem mnenju nemški—javnosti, koliko znajo in kaj daje šola mladini.
Na prireditvi, ki je zaradi polnosti ne moremo izčrpno opisa-
ge prireditve pa je govoril tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Joško Ti-schler, ki so mu dekleta v zahvalo in priznanje za njegovo neumorno prizadevanje tudi za us-' Maini v
učinkovito razstavo in vsebinsko ti, so dekleta v besedi, pesmi in
močno akademijo, ki so ju na obeh krajih morali dati dvakrat zaradi velikega obiska naših ljudi.
Za danes podajamo podrobneje poročilo o sklepu tečaja na gospodinjski šoli pri šolskih sestrah v Št. Rupertu pri Velikovcu, katerega je obiskovalo 36 de-
slovenskem rajanju pokazale, koliko znanja in spretnosti so si pridobile v šoli. Sodelovali so tudi slovenski tamburaši iz Galicije. Slavnostni govor je imel župnik iz šmarjete v Rožu, ki je v njem orisal namen in pomen prave dekliške vzgoje za gospodinje in matere. Ob sklepu dru-|dek.
peh in napredek slovenskega gospodinjskega šolstva na Koroškem izročile krasen album s slovenskimi motivi. Svoj govor je dr. T. zaključil s pozivom, naj dekleta poneso svoje znanje na svoje domove, v svoje bodoče družine in naj ga po svojem rodu izroče dalje potomcem, da bodo nanje ponosni vsi koroški Slovenci.
To poročilo naj obenem velja tudi kot ponovna zahvala onim blagim ameriškim rojakinjam in rojakom, ki so se s svojimi prispevki pred časom spomnili šentruperške gospodinjske sole. Naj bi našli še in še plemenitih posnemovalcev. Slovenska pisarna v Clevelandu bo z veseljem posredovala nakazilo teh darov.
Nekaj kratkih novic
Po novem voznem redu je vzpostavljen preko jugoslovanskega ozemlja pri Dravogradu tranzitni osebni železniški promet med Celovcem in Volšperkom.
O novih železniških tovornih postavkah za prevoz blaga med Avstrijo in Trstom so te dni razpravljali zastopniki Avstrije, Jugoslavije, Svobodnega tržaškega ozemlja in Italije na sestanku v Zagrebu.
Dne 25. aprila je v Celovcu demonstriralo okrog 1500 stavbin-skih in lesnih delavcev proti investicijskemu načrtu, kakor ga je izdelal novi avstrijski finančni minister.
V nedeljo 4. t. m. so na Dunaju pri cerkvi sv. Štefana blagoslovili veliki zvon, ki je bil pokvarjen ob koncu vojske ob obstreljevanju Dunaja. Istočasno kakor se je oglasil zvon pri sv. Štefanu na Dunaju, so se oglasili tudi zvonovi cerkve sv. Petra v Rimu in sv. oče Pij XII. je imel po radiu govor, v katerem je med drugim dejal: “Gospod pa naj da, naj bi bila vaša dežela domovina resnične in globoke vere, krščanskega družinskega življenja, svobode in socialne pravičnosti. Le pri takih razmerah je mogoča prava sreča in pri takih razmerah more nastati blagostanje in zemeljski napre-
uživa splošno zaupanje, Ridgway si bo moral pa to šele pridobiti.
* * *
Sovjetski napad na francosko letalo, ki je bilo na poti iz Zahodne Nemčije v Berlin, nam kaže zelo lepo, s kakimi razmerami bo moral novi poveljnik atlantskih sil v Evropi računati.
Pa napad sicer za enkrat izgloda ne bo imel kakih posebno resnih posledic, šel bo v pozabo, kot so šli podobni napadi v nedavni preteklosti. Taka stvar bi še pred dvemi desetletji brez dvoma vodila do vojne, v sedanjih razmerah in v sedanjem trenutku pa na kaj takega ni misliti. Ni pa s tem še rečeno, da ne bi mogel kak podoben napad v prihodnjosti sprožiti splošnega spopada.
Vsi protesti zahodnih zaveznikov pri Sovjetih ne bodo rodili nobenega uspeha. Moskva bo vse zavračala in metala odgovornost na Zahod, kot je to de-laa v preteklosti. Zavezniške zahteve po odškodnini bodo zavrnjene, Sovjeti se ne bodo hoteli opravičiti, nasprotno celo mogoče je, da dajo letalcem, ki so francosko letalo napadli, kaka odlikovanja.
To je menda “sožitje” med kapitalizmom in komunizmom, o* katerem je govoril Stalin. Tako sožitje je sicer možno, toda nikakor pa ni prijetno — mislimo namreč — za Zahod.
* * *
Da bi bil napad na to letalo nepredviden slučaj, je težko reči. Letalo je bilo civilno in je bilo kot tako tudi jasno označeno. Bilo je na običajnem poletu in na običajni poti, po kateri leti vsak dan precejšnje število letal iz Frankurta na Berlin. Nebo je bilo
jasno. Radar je pokazal, da je bilo letalo v času sovjetskega napada znotraj določene poti. Sovjetska letalca sta si letalo najprej od blizu ogledala, nato šele sta ga začela obdelovati s strojnicami in topovi. Sovjetsko pojasnilo, da sta letalca streljala samo za svarilo, je precej čudno, če pofnislimo, da je na napadenem letalu 89 lukenj od krogel in da so bile pri tem ‘svarilu’ tri osebe ranjene. Sovjetska trditev, da je letalo zašlo s poti, je v nasprotju z radarsko sliko. Pa če bi končno tudi bilo kaj takega, je tak postopek le malo čuden med kulturnimi ljudmi in sredi 20. stoletja.
V Berlinu in Parizu so mnenja, da tega napada ne smemo smatrati niti za slučaj niti ga spravljati v zvezo s kako spremembo sovjetske politike. Pojasnjujejo ga takole. Sovjetske letalce uče, naj sovražijo tujce, morda imajo tudi nalog, naj najprej streljajo, pa nato šele preiskujejo •
Sovjetska krivda je jasna, vendar opravičila ne bo, kot smo že omenili. Ta in podobni slučaji so posledica napetosti in sovraštva med Vzhodom in Zahodom, sovraštva, ki so ga pod-netili Sovjeti s svojo mrzlo, pa tudi vročo vojno proti svobodnemu svetu.
Borda za Nemčijo med Združenimi državami in Sovjetijo gre k svojemu koncu. Naši predstavniki se trudijo z vsemi močmi, da bi bila pogodba skoro pod streho in da bi bile nemške divizije skoro v sklopu evropske armade. Pravijo, da bo do konca tega meseca to opravljeno.
Težave so še vedno velike, kot smo omenili že zadnjič, te težave niso samo na nemški strani, ampak so začeli godrnjati tudi Angleži in prav posebno Francozi.
Morali bomo verjetno še marsikaj obljubiti in še v marsičem popustiti, če bomo hoteli spraviti separatno pogodbo z Nemčijo pod streho, predno nam Sovjeti računov popolnoma ne zmešajo.
H . U I •#.
DOHOTDVX, MAY 13, 1952
/Iiieri$k/i Domovi m
/!• HM< E RI e/% Ul—HOA&E
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
Kanada potrebuje pionirjev
Dlje ko govore o morebitnem izbruhu tretje svetovne vojne, bolj stopa v ospredje vprašanje kanadskega severa in zlasti kanadskega severozapada, kajti ti predeli naše dežele pomenijo prvo obrambno črto morebitnega zračnega napada čez severni tečaj. Toda ti predeli, pravi Sam Welles, dopisnik revije TIME, ki se je pred kratkim vrnil z zračne ekskurzije nad Northwestern Territories in Yukonom, so važni tudi v marsičem drugem. Kakšno približno je življenje na severu, nedaleč od severnega tečajnika, popisuje g. Welles v članku, katerega objavljamo, nekoliko skrčenega, kakor sledi:
“Naša zelena je zmerom čudovita,” pravi ga. Mackenzie, debelušna, prijetna gospodinja. “Sredi poletja zrastejo naši ostrožniki tri metre visoko. Nikoli niste pokusili tako dobre zelenjave kakor je naša ... in videti bi morali naše make in naš bob!”
Koča, nje urejeno dvorišče in pa okusno oblečena gospa Mackenzie niso dajali vtisa, da se ne nahajamo v Oakville, Ont., koder je gospa Mackenzie poprej živela, ampak ko da nismo oddaljeni od severnega tečajnika samo 92 milj, v naselbini Norman Wells, kjer njen mož vodi prečiščevalnico petroleja za družbo Imperial Oil.
Ko sem bil tamkaj, je kazal toplomer — 26 stopinj Fahr., a praktično je bil to spomladanski dan. Zima traja na kanadskem severu osem mesecev. Dva milijona kvadratnih milj ali praktično štiri petine Kanade ima tako dolgo zimo. Toda Kanadski sever ni več kaka divjina, kamor so se zatekli Indijanci, koder žive Eskimi ali kamor si drzne kak neustrašen belec streljat krzneno divjad ali stikat za zlatom. Precej ljudi kakor sth na primer zakonca Mackenzie in precej otrok se je preselilo zadnje čase na sever. Šola v mestu Whitehorse, Yukon, ima zdaj 364 otrok, kar pomeni, da se je moralo preseliti na sever mnogo večje število ljudi, kakor bi kdo pričakoval: 1. 1940 je bilo v Whitehorse samo kakih dvesto prebivalcev.
Ceste, zračne proge, rudarstvo in obrambne priprave oživljajo
Naznanilo in zahvala
S potrtim srcem ^naznanjamo, da je dne 23. marca ob 8. uri zvečer v bolnišnici za večno zaspala
Valentina Sinjur
roj. SEVER
Pokojnica je bila,rojena 7. dec. 1917 v Sušici pri Muljavi na Dolenjskem. Lani 1. aprila je prišla v Kanado, kjer se je 25. junija poročila.	o
Zahvaljujemo se c. g. K. bilke za sv mašo in spremstvo na pokopališče, Assman pogrebnem zavodu za lepo vodstvo pogreba, gg. Čampi, A- Gerlancu A Lovku, F. Schobru, F. Zorcu in V Kovačiču, ki so nosili krsto. Hvala p Ostanku za vso pomoč pri pogrebu, prav tako tudi hvala vsem onim, ki so dali na razpolago avtomobile za spremstvo na jjokopališče. Hvala vsem vsem onim, ki so pokojnico spremili na zadnji poti, hvala tudi njim, ki so okrasili njeno krsto z venci.
Pokojna Valentina zapušča v Kanadi žalujočega moža, v stari domovini pa sina, očeta in sestro.
Naj v mirh počiva!
IVANKA NOVAK.
Sinclair Mills, B.C., maja 1952.
ta del sveta. Nova cesta v naselbino Hay River, N. W. T. je uporabna v vsakem vremenu in po njej zvozijo vsak teden velike količine zmrznjenih in svežih postrvi iz Velikega suženjskega jezera s tovornimi avtomobili v Chicago in New York. Zlato v Dawsonu in v Yellowknife, uranij pri naselbini Port Radium in razne rude v okolici kraja Mayo so privabili mnogo novih priseljencev. Ležišča cinka, svinca in srebra, ki so jih pred nedavnim našli okrog kraja Pine Point obetajo, da bo zraslo v tisti okolici mesto s petnajst tisoč prebivalci.
Vprežni psi še lajajo po severnih krajinah prevoz se počasi modernizira. V mestu Aklavik, ki se nahaja precej nad severnim tečajnikom, imajo že dvajset avtomobilov, ki nadomeščajo pasje vprege. Vsega skupaj imajo na severu Kanade okrog 4,000 motornih vozil. Nekdanja popotovanja v odročne kraje so trajala mesece in mesece, danes pa prepeljavajo avijoni ljudi in tovor na naj razne severne kraje z letališča v Edmontonu, Alta., kar traja le po nekaj ur.
Prevažanje na severu je drago. Za funt teže računajo na avi-jonu iz Edmontona v kraj Coppermine — en dolar. Zaradi prevoznih težav je na primer cement v kraju Whitehorse trikrat dražji kakor v Vancouverju. Vrsta mlečne pijače “milkshake” stane v Whitehorse 75 centov — 15 centov več kakor kozarček žganja. Toda ljudje tudi zaslužijo več in dobro žive. Lovci na muskrate (neke vrste divja vodna podgana) v kraju Fort McPherson zaslužijo dovolj, da so si zgradili lepe hiše, ki jih pri 65 stopinj skem mrazu razgrevajo z oljem, kateri jih stane 75 centov za galon.
Z izjemo nekaj pionirjev se drži večina Kanadčanov ob ka-nadsko-ameriški meji in misli, da je kanadski sever praktično nenaseljiv. Samo en odstotek kanadskega 14,000,000 prebivalstva ali morda še to ne, živi na severu. Naselbini Yellowknife in Whitehorse sta edini, ki imata več ko dva tisoč prebivalcev vsaka.
Rusija, edina dežela poleg Kanade s tako ogromnim arktičnim odzemljem, je problem naseljevanja svojih severnih krajev rešila neprimerno bolje kakor Kanada. Na ruskem severu živi več ko pet milijonov ljudi. Precej teh je kaznjencev ali prisiljenih priseljencev, toda Vsaj desetkrat več Rusov kakor Kanadčanov je šlo živet na sever po svoji volji. Edmonton v Alberti, ležeč na vzporedniku 53.30 je najsevernejše kanadsko mesto z več ko 50,-000 prebivalci. Severno od te širine ima Rusija v Sibiriji več ko petdeset tako velikih ali večjih mest.
Edini važni razvoj na kanadskem severu danes je instalacija radarskega omrežja. Amerika in Kanada vzajemno izdasta letno za ta namen okrog 300,000 milijonov dolarjev. To radarsko omrežje se bo izpopolnilo na vsej širini, od Alaske do Labradorja. Večina teh postaj je instaliranih nad severnim tečajnikom. Trenotno se zdi, da kanadska
so neprimerno bolj obetajoči kakor pa severni predeli Norveške, zapravi v namen naseljevanja in raziskavanja kakor tudi pospeševanja industrijskega razvoja na našem severu samo desetino tega — t. j. okrog 400,000 dolarjev. Seveda pa bodočnost kanadskega severa ni zgolj zadeva petroleja, zlata, uranij a in radarja; prav nič pomote ne bo., če trdim, da je tbeba za uresničenje našega sveera — (t. j. kar se naselitve tiče) več zelene, ostrožnikov in takih gospa kakor je Mrs. Mackenzie.
živinska bolezen, ki je terjala po Zapadni Kanadi v zimskih mesecih nad tisoč glav goveje živine in ki so o njej mislili, da so jo naglo in, uspešno omejili in zatrli, se je znova pojavila v Saskatchewanu: pretekli teden so poročali o tretjem pojavu te bolezni v okraju Weyburn, 75 milj severno od mesta Regine. Policijska konjenica je to pot postrelila in pokopala 111 glav okužene goveje živine.
* * *
Divje demonstracije 570 kaznjencev na dvorišču ječe Bor-deau v Montrealu so trajale nekega dne v preteklem tednu dve uri; ko so se vrnili kaznjenci v svoje jetniške sobe, so nenadoma izbruhnili trije požari, ki pa so jih gasilci naglo zadušili. Dosedanja škoda, ki so jo v Montrealu povzročili upori kaznjencev, znaša že nad sto tisoč dolarjev. Kaznjenci zahtevajo izboljšanje hrane.
* * *
Ko so predpreteklo nedeljo praznovali na Niagarskem polotoku nedeljo cvetja, se avtomobilski promet na Queen Elizabeth Highwayu ni zagozdil, kakor se je to dogajalo skoro vsako leto, ko so tisoči in tisoči To-rontčanov in Hamiltončanov hiteli s svojimi avtomobili proti Niagarskimi slapovom, da se* udeleže kanadskega praznika
Pisma urednižtvu
Spoštovani g. urednik!
Najlepše se Vam v imenu vseh beguncev in tudi v svojem imenu zahvaljujem, ker ste nam tako redno pošiljali po toliko izvodov Vašega časopisa “Ameriška Domovina” v begunsko taborišče Fraschette, Bagnoli, v Italiji ter v Bremen, v Nemčiji. Novic v slovenskem jeziku smo bili zelo veseli, saj večina nas ni znala tujih jezikov. Tudi dela ni bilo, da bi se z njim motili in zraven je bilo še pomanjkanje denarja, hrane, obleke itd<
V taki stiski in dolgočasju smo drug drugega spraševali, kdaj bomo krenili naprej, posebno iz; Fraschette, in želeli, da bi že enkrat prišli v malo bolj urejeno taborišče in od tam v svobodno obljubljeno deželo. Prav kakor so bili nekoč Izraelci čakali na odhod v Obljubljeno deželo smo-tudi mi čakali in marsikateri med nami so že začeli vzdihovati in godrnjati.
Hvala Bogu in Mariji, da sem srečno pobegnil in se rešil iz rok roparjev v sedanji Jugoslaviji. Pobegnil sem iz ječe in čez mejo — in po dolgem, dolgem čakanju sem v začetku februarja letos le prispel v Halifax, N. S. — Na žalost pa je moralo še veliko naših beguncev ostati po raznih taboriščih; njih stanje je brez-izgledno, saj so zdaj razpustili izseljeniško organizacijo IRO. Kanada je veliko priglašencev odklonila preteklo jesen, čeprav je bila mnoge med njimi poprej že izbrala in so že opravili z raznimi potrebnimi pregledi. Poleg natančnih osebnih zaslišanj in pregledov je posebno natančen zdravniški pregled; le majhna pega na ljučih priglašenčeve ro-entgenske slike zadostuje, pa ga zavrnejo. Bogu dopadljivo delo bi bilo, če bi se ljudje po svobodnem svetu domislili na te zapoznele begunce, ki še vedno životarijo po taboriščih v Evropi, posebno v Italiji, kjer ni dela in, ne morejo ničesar zaslužiti. Tam imajo še Lahi premalo dela, be-
drugega so me obtožili tudi tega, da nisem hotel pristopiti k zadrugi) in me obsodili na pet let in mi povrh zaplenili vse premoženje, 20 hektarjev veliko posestvo. (Pri nas se je reklo pri Golobu v žitnjah).
Medtem ko sem bil zaprt, sem delal v Ljubljani pri Sv. Križu, na Žalah; skupaj z 68 duhovniki smo zidali ječe za UDBO oziroma prisilne delavnice Jugogesta-po-a ali slovenske GPU. Med temi duhovniki se je nahajal tudi
_____	|dr. Lenič, škofov tajnik. Kot
kolera in da razsaja tam tifus, [ arestant pa sem prebil tudi 98 a jaz sem jih vprašal ali tudi v dni v pralnici vile č. g. dekana
Ljubljani morda nimajo kolere inv tifusa. Zahtevali so od mene legitimacijo. Toda jaz sem preplaval Savo in prišel na Brezje in se prepričal, da tam ni nobene bolezni.
Čez tri tedne na to so me prišli rubit, a se nisem pustil. Zapretili so mi z ječo. Pozneje so poizkusili UDBAvci z zvijačo; poslali so k meni ljudi, ki so me hoteli “rešiti” čez mejo. 10. avgusta 1949 so me zaprli (poleg
Škrbca; tisti pralnici pravijo “smrtni bufiker.” Tam sem trpel mnogo lakote, žeje in mraza, užil pa veliko teme. — Kajpada sem tega-že vajen, saj sem trpel tudi v gestapovskih taboriščih v Dachau in Matthausen v Nemčiji. — Pozdravljam vse bralke in bralce A. D. Bog Vas živi!
Grašič Silvester c/o Rich. Rowe Thamesford R. R. 2, Ontario
Kanada se ukvarja s problemom Duhoborov
United Press trdi, da so zagrešili takozvani “Sinovi svobode,” fanatični udje duhoborske verske sekte v Brit-ski Kolumbiji, v zadnjih 25 letih že nad 400 požigov in podtikanja bomb, in da vprizarjajo vsako leto svoje parade, katerih se udeležujejo nagi.
Vancouver, 7. maja. — Posve- pine je bil Peter Verigin (s pridevkom Božji), katerega so 1. 1924 ubili. Nasledil ga je njegov sin Peter Verigin (s pridevkom Prečiščevalec). Ta je 1. 1939 umrl in njegov nominalni naslednik je postal njegov sin Ivan Verigin, ki pa ima mnogo manj oblasti, kakor jo je imel n. pr. njegov oče. Medtem se je tudi odcepila fanatična skupina Sinov svobode od Duhoborske skupnosti. Sinovi svobode so, iz-gleda, najbolj pravoverni Duho-bori. Njih versko prepričanje je neizpodmakljivo. Kanadske oblasti imajo največje težave z njimi zaradi tega, ker Duhobori, zlasti njih fanatična skupina Sinov sobode, oblasti (t. j. kanadske) sploh ne priznavajo in ker nasprotujejo vzgoji svojih otrok.
cvetočih češenj. Verjeten vzrok: vzdižni most v ^urlingtonu se guncem pa sploh ne puste delati, je bil malo prej polomil.	svojih polpreteklih let bi
Vam lahko mnogo zanimivega napisal. Na primer prvo nedeljo julija 1949 sem šel z vlakom na Brezje. Prišlo je veliko ljudi, toda trije miličniki niso nikogar pustili na Otočah čez most. Jaz sem jim ostro dejal, da so ljudje pač most zato" zgradili, da bodo čezenj hodili in da jim je to še okupator pustil, zakaj jim tega ne puste oni? Ko sem jih vprašal, kaj je vzrok temu, so pokazali nek papir, ki naj bi dokazoval, da je na Brezjah
V sili hudič muhe žre, šestdesetletni nastavljalec pasti John Knox, ki je domala vse svoje življenje lovil po severu krzneno divjad, pa je na svojem zadnjem štiri mesece trajajočem potovanju iz severnih pragozdov v kraj Fort Reliance, N. Y. T., jedel pse. Pred štirimi meseci se je namreč stari krznar, ki je živel samotno življenje v svoji lovski koči sredi severnih kanadskih gozdov, odpravil proti Fort Reliance z vprego, kije štela šest psov. Pretekli teden ko so ga medtem že en teden zaman iskali s pomočjo avijonov, se je krznar veselega obraza pretolkel do Fort Reliance, a brez psov. Stodvajset milj dolga pot, ki jo je imel narediti, se je spremenila zaradi hudih viharjev, zametov in mraza-v 4 mesece dolgo tavanje. Knox je bil v stiski s hrano in je zato drugega za drugim pobil štiri pse svoje vprege in se tako preživel. Zadnja dva psa pa sta približno teden dni pred Knoxovim prihodom v Fort Reliance zavohala
srno, jo začela goniti in se nista vlada nima nikakih resnih načr- več vrnila. Stari Knox pravi, tov
skim šolskim odmorom tri učenke neke tbrontske gimnazije v vzhodnem delu mesta napile znamenitega jordanskega vina (t. j. Šmarnica iz vinarne Jordan, Ont.,) in se vrnile k popoldanskemu pouku, kjer jih je vinsko vedenje izdalo in jih je upravitelj s pomočjo policije po-
tovalni odbor za duhoborsko vprašanje je izrazil zaskrbljenost, da utegnejo v jugozapadni Britski Kolumbiji znova izbruhniti nemiri Duhoborov, če oblasti ne bodo poskrbele za potrebne ukrepe.
Svarilo je objavljeno v 340 strani obsegajočem poročilu, ki ga je omenjeni odbor pripravil s pomočjo daljšega raziskavanja. Medtem pa so se začeli kazati v okraju West Kootenay, koder so raztresena duhoborska naselja, prvi znaki nemira, in v zadnjih tednih je časopisje zabeležilo prve požige v letošnjem letu.
Posvetovalni odbor za duhoborsko vprašanje se je bavil s pripravljanjem pred kratkim izi-šlega poročila osemnajst mesecev. Med drugim vsebuje poročilo tudi 40 priporočil, s pomočjo katerih naj bi kanadske oblasti na lep način zatrle sovražnosti, ki jih povzročajo fanatični pripadniki duhoborske sekte,- Odbor pravi, da štejejo takoimeno-vani Sinovi svobode le dobro petino duhoborske manjšine v zapadni Kanadi. Vseh Duhoborov je približno deset tisoč. Odbor je mnenja, da bi bilo dobro te Sinove svobode preseliti v kako drugo deželo, če bi jim tista dežela zamogla nuditi več miru, zadovoljstva, zdravja in gospodarske samobitnosti. Toda doslej je Duhobore odklonilo dvanajst držav.
Če to ni mogoče, svetuje poročilo, naj bi Sinove svobode preselili v kak drug kot province B. C., ako bi našli zanje primeren prostor. Če tudi to ne bi bilo mogoče, pa naj bi te Sinove svobode razselili po ozemlju, kjer so že zdaj, a na večje razdalje. Nadaljna priporočila, ki jih navaja komisija v zadevi rešitve vprašanja fanatičnih Duhoborov bi bila naslednja: a) Brit. Kolumbija naj bi ustanovila stalni odbor, za duhoborske zadeve, b) Brit. Kolumbija naj bi spremenila svoj provincijalni ženit-beni zakon tako, da bi bila duho-
V ljubljanski škofiji je umrlo lani 20 duhovnikov
Umrlo je 17 svetnih ter 3 redovni. Zadnja, ki sta se lani poslovila od tega sveta sta bila FRANC STRUBELJ, skromen in tih dušni pastir po raznih farah škofije, nazadnje pa 30 let župnik na Studencu pri Sevnici. Rojen je bil 1880 na Polici pri Grosupljem, umrl je na god sv. Barbare (4. dsc.), priprošnjice za srečno smrt. Štirinajst dni za njim, 18. dec. pa je umrl zlato-mašnik ADOLF KNOL, r. v Ribnici 1873, posvečen 1898, nato kaplan, župni upravitelj in župnik v več župnijah, nazadnje na Vranji peči do upojitve 1938. Zadnja leta je preživljal v Ljubljani, kjer je pri frančiškanih tudi sklenil svoje življenje. (Oznanilo, št. 5-6, z dne 30. dec. 1951. do 12. jan. 1952.)
Med jubilanti ljubljan, škofije, ki se jima v 1. 1952. obeta visok jubilej, sta tudi kanonik ALOJZIJ STROJ in prof. dr. ALFONZ LEVIČNIK kot bise-romašnika.
MALI OGLASI
Stanovanje iščejo
Mlad par išče nujno tri ali
štirisobno stanovanje. Kličite borska ženitev zakonito prizna- g uri zve5fcr GL ^ggos. slal v poboljsevamico na Jav"ina. (Duhobori nimajo duhovni-vis Street. Učenke šo bile stare ^ov. poročne obrede izvrše star-14, 15 in 16 let, zadnje, ki jo ča- - bodočih zakoncev; otroci teh sopisi označujejo za “bootleg- Zakonov veljajo po ženitbenem gerja” niso še dobili.	zakonu B. Kolumbije za neza-
za razvoj svojih severnih krajin. Norveška na primer se zdaj bavi z načrtom za razvoj norveškega severa, kar bo stalo norveško vlado okrog 40 milijonov dolarjev. Kanada pa, ki je zdaleka bogatejša kakor pa Norveška in katere severni predeli
da se bo odpravil zdaj v Britsko Kolumbijo, koder si je prikrzna-ril malo posestvo in koder misli odslej dalje živeti ob svojih
spominih in ob svoji pipi.
* * *
Znamenje časa: pretekli teden so se nekega dne med opoldan-
Pretekli teden sta odpotovala iz Ottawe dva mlada Kanadčana v Anglijo, odkoder mislita začeti potovanje okrog sveta z jadrnico. Eden med njima, Bruce Kirby, star 23 let, se je lansko leto odlikoval na veslaških tekmah v zvezi s Kanadsko narodno razstavo. Mladeniča sta mnenja, da bosta objadrala svet v osemnajstih mesecih.
konske), c) Duhoborom naj bi oblasti izkazale enakopravnost v smislu volilne pravice (sedaj Duhobori nimajo pravice voliti ne pri provincijalnih ne pri zveznih volitvah).
Duhobori so prišli v Kanado 1. 1899 iz Rusije. Najprej so se naselili v Saskatchewanu, 1. 1908 pa 'se je prva skupina teh Duhoborov preselila v Britsko Kolumbijo. Prvi voditelj te sku-
(97)
Iščejo sobe
Mlad zakonski par z enim otrokom iščeta 4 sobno stanovanje. Pokličite EN 1-4895 po 5:30 uri.	(96)
Gostilna naprodaj
Gostilna z licenco D-5 naprodaj na 7011 St. Clair Ave. Zelo dober promet. Če vas zanima pokličite EN 1-9152.	(96)
Pohištvo naprodaj
Proda se 2 kosa pohištva za stanovanjsko sobo. Vpx*ašajte na 469 E. 114 St.	—(94)
Moikl dobilo delo
OFFICE & MAIL BOY 5 dni v tednu tedenska plača Priložnosti za napredek vzamemo novinca CRUCIBLE STEEL CO. of America 1258 E. 55th St. (97)
Ženske dobijo delo
Ženska za čiščenje Ženska dobi delo za čiščenje in splošno delo v kuhinji, od 8 :30 zj. do 4 pop., stalno delo. Vas Izučimo. Zaprto ob nedeljah in praznikih. Hrana in plača. Oglasite se ob 11 zj. na 4213 Euclid Ave.	(94)
GIRL WANTED Light office work and some typing A. J. Budnick & Co. 6631 St. Clair Ave. UT 1-4492 (x)
Ženska dobi delo Ženska dobi delo za čiščenje in likanje—mora dobro likati—3 dni v tednu, torek, četrtek in petek—87 na dan in vožnja. Kličite Mary Javornik, YE 2-8377.	(94)
STENOGRAPHER SALES DEPT. 2 dni v tednu tedenska plača Prednost ima izkušena CRUCIBLE STEEL CO. of America 1258 E. 55th St. (97)
DELO ZA DEKLETA Dekleta od 17 do 20 let stare dobijo delo v perilnici, da bi zavijale perilo in drugo delo. MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. (98)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj Hiša odprta od 5 do 8 na 6403 Dibble Ave. Ima 8 sob za 1 družino, 4 splane sobe in kopalnica zgorej, polna klet, plinska kurjava.	(X)
Nujno Ker bo naš dom podrt, nujno potrebujemo staro hišo, na vzhodni strani, katero bi sami popravili za v najem. Pokličite uredništvo m HE 1-0628. -(95)
Iščejo stanovanje Dve dekleti, zaposljeni, iščeta 4 ali 5 sob v slovenski naselbini. Kdor ima kaj naj pokliče naše uredništvo, HE 1-0628. (95)
Hiše naprodaj Naprodaj imamo hiše in sicer:	dvodružinska 4-4 na 1235 E. 71 St., dvodružinska 5-5 1008 E. 77 St. in ienodružinska s šest sobami v bližini E. 185 St. John J. Hrovat, EX 1-1348.	(—97)
Thomas Flower Shop CVETLICE z« v*e prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio KE 1-0034
ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD a r *
4
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 13, 1952
HENRIK SIENKIEWICZ:
Z ognjem in mečem
Plemiška beseda ni dim a vi ste vendar šlahta, vi ste knezi.”
Četnik je govoril z glasom počasnim in svečanim, ali v njegovem govoru je drgetala obenem nekaka grožnja, zapovedujoča, da je bilo treba privoliti v vse, kar je zahteval.
Stara kneginja je gladala na sinova, 'tadva nanjo in črez hip je vladalo molčanje. Naglo je sokol, sedeč na palici pod steno, zacvilil, dasi je bilo do dneva še daleč; za njim so se odzvali še drugi, veliki berkut se je zbudil, stresel krila in začel krakati.
Lučivo, goreče v čelešnikih, je dogorevalo. V izbi je postalo temno in mrko.
“Mikolaj, popravi ogenj,” je rekla kneginja.
Mladi knez je dodal lučiva.
“Kaj, ali obljubite?” je vprašal Bohun.
“Moramo vprašati Heleno.”
“Naj ona govori za sebe, vi za sebe: obljubite?’
“Obljubimo!' je rekla kneginja.
“Obljubimo!” sta ponovila kneza.
Bohun je naglo vstal in, obr-nivši se k Zaglobi, rekel s povzdignjenim glasom:
“Gospod Zagloba! Pokloni se št ti za deklico, mroda ti jo tudi obljubijo.”
“Kaj je to, Kozače, ali si se opil?” je zaklicala kneginja.
Namesto odgovora je potegnil Bohun list Skrzetuskega in, o-urnivši se k Zaglobi, rekel:
“Čitaj!”
Zagloba je vzel list in ga začel čitati sredi gluhega molčanja.
Ko je skončal, je Bohun pre-
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American-S 1 o v e n i a n cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRAŠOVEC, Prop.
P.O. Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SINA IN BRATA
Frank Cevka, Jr.
ki je za vedno zaspal dne 13. maja 1951
Kako še vedno žalujemo za teboj, iti si bil tako dober in ljubeznjiv do nas vseh. Pa božja volja je bila. Križ nam sveti govori, da zopet vidimo se nad zvezdami.
Še vedno žalujoči:
CEVKA DRUŽINA
Cleveland, Ohio, 13. maja 1952.
križal roke na prsih.
“Komu torej daste deklico?” je vprašal.
“Bohun!”
Četnikov glas je postal podoben kačjemu sikanju.
‘Tzdajioe, podle duše, pasje-verci, Judeži! . .
“Hej, sinka, k sabljam!” je kriknila kneginja.
Kurčeviča sta kakor blisk skočila k stenam in zgrabila za o-rožje.
Toda komaj je izgovoril, je zagrabil Bohun pistolet izza pasu in izstrelil.
“Jezus!’ je jeknil knez Simeon, stopil korak naprej, začel mahati z rokami po zraku in težko padel na zemljo.
“Služabniki, na pomoč!” je kričala obupno kneginja.
Toda v tem trenutku so na dvorišču in od strani vrta počili drugi streli, duri in okna so se s truščem razletela in kakih deset semenov je padlo v vežo.
“Na pogibel!” so zagrmeli divji glasovi.
Na majdanu se je odzval zvon na orožje. Ptiči v veži so začeli vreščati; trušč, streljanje in kriki so zamenjali poprejšno tišino spečega doma.
Stara kneginja se je vrgla, tuleč kakor volkulja, na truplo Simeona, drgetajoče v zadnjih gibljajih, toda koj sta jo zgrabila dva semena za lase in jo porinila na stran, medtem pa se je mladi Mikolaj, oprt ob kot v veži, branil s steklostjo in levjim pogumom.
“Proč!” je kriknil naglo Bohun na Kozake, ki so ga obkrožili, “proč!’ — je nopovil z grmečim glasom.
Kozaki so se umaknili. Sodili so, da hoče četnik rešiti mladeniču življenje.. Toda Bohun se je sam s sabljo v roki vrgel na kneza.
Začel se je strašen posamezen boj, ki je nanj gledala kneginja, katero so držale za lase štiri železne dlani, s plamenečimi očmi in odprtimi ustmi. Mladi knez se je vrgel kakor burja na Kozaka, ki ga je, počasi se umikajoč, izvabil na sredo veže. Toda naglo se je ustavil, silovito odbil zamah in prešel iz obrambe na napad.
Kozaki, zadržujoč dih v prsih, so popuščali sablje nizdol in so stali kakor udrti, zasledujoč z očmi potek borbe.
V tišini se je slišal samo oddih in sopihanje bojujočih, škripanje zob, švist ali ostri žvenk meča ob meč.
Trenutkoma se je zdelo, da četnik podleže ogromni sili in ognjevitosti mladeničevi, ko se začne iznova umikati in zasla-njati. Obraz se mu je pretegnil, kakor bi se mu presilil. Mikolaj je podvojil zamahe, prah se je dvignil s tal ter kakor o-blak obvil borilca, skozi njegove vrtince pa so semeni zazrli kri, ki je lila po četnikovem o-brazu.
Naglo skoči Bohun v stran, kneževa ostrina zadene v prazno, Mikolaj je omahnil od zamaha in se nagnil naprej, a v tem samem trenutku ga zadene Kozak za vrat tako strašno, da se je knez zvalil, kakor bi ga strela zadela.
Rodostni kriki Kozakov so se pomešali z nečloveškim krikom kneginje. Zdelo se je, da strop popoka od krikov. Boj je bil končan, kožaštvo se je vrglo na orožje, obešeno po stenah in ga začelo trgati z njih, izdirajoč drug drugemu dragocenejše sablje in handžare, teptajoč trupli knezov in lastnih tovarišev, ki so padli pod Mikolajevo ro-
ko. Bohun je vse dovolil. Stal je pred vratmi, vodečimi do Helenih sob, da je zagradil pot, in težko dihal od utrujenosti. Obraz je imel bled in krvav, ker se je kneževa ostrina dvakrat dotaknila njegove glave. Njegov pogled je blodil sedaj s trupla Mikolaj a na truplo Simeona, a včasih je padal na pomodrelo obličje kneginje, ki so jo molojci, držeč jo za lase, pritiskali s koleni na zemljo, ker se jim je ruvala iz rok do trupel otrok.
mi od osuplosti, z odprtimi u-stmi.
Vasil je nosil pred svojim o-brazom križ, katerega je držal z obema rokama. Sredi zmešnjave, vladajoče v veži, spričo trupel, krvi, razlite v kalužah na tleh, lesketanja sabelj in razširjenih zenic je bila ta postava, visoka, mršava, s sivečimi se lasmi in črnimi jamami mesto oči, čudovita prikazen. Dejal bi, da j.e duh ali truplo, katero je vrglo raz sebe mrtvaški prt in prihaja kaznovat grozodejstvo.
Vrišč in zmešnjava v veži se je večala z vsakim trenutkom. Kozaki so vlekli na vrveh družino Kurčevičevo in jo morili brez usmiljenja. Pod je bil zalit s krvjo in napolnjen s trupli, dimom od iztrelkov, stene že oplenjene, ptiči pobiti.
Kar se duri, pod katerimi je stal Bohun, odpro na stežaj. Četnik se je obrnil in se naglo umaknil.
V durih se je pokazal slepi Vasil, poleg njega Helena, oblečena v belo obleko, bleda kakor sama obleka, z očmi razširjeni-
Kriki so obmolkli. Kozaki so se osupli umikali, tišino je prekinil mirni, a bolestni in stokajoči knežev glas.
:‘V ime Očeta in Odrešenika in Duha in svete Prečiste! Možje, ki prihajate iz daljnih strani, ali prihajate v imenu božjem?”
“Ali: Blagoslovljen popotni mož, ki gredoč oznanja božjo besedo.”
“In vi, ali prinašate dobrih vesti? / Ali ste apostoli?”
Smrtna tišina je zavladala po besedah Vasila, on pa se je o-
brnil počasi s križem v eno stran, potem v drugo in govoril dalje:
“Gorje vam, bratje, zakaj kdor dela vojno radi dobička, bo pogubljen na veke . . .” “Molimo, da bodemo deležni usmiljenja. Gorje vam, bratje, gorje meni. O, o, o,!”
Jek se je izvil iz kneževih prsi.
“Hospodi pomiluj!” so se o-glasili gluhi glasovi molojcev, ki so se pod vplivom nepopisnega strahu osupli začeli križati.
Naenkrat se je zaslišal divji, presunljivi glas kneginje: “Vasil, Vasil! . .
Bilo je v njenem glasu tako razdirajočega, kakor bi bil to zadnji glas trgajočega se življenja. In res so molojci, tiščeči jo s koleni, čutili, da se več ne sili, da bi se jim izvila iz rok.
Knez se je zdrznil, a se je koj obrnil s križem v stran, odkoder je prihajal glas, in odgovoril: “Duša pogubljena, ki kličeš iz globine, gorje ti!”
“Hospod pomiluj!” so ponovi-
'	; ' '■	v «tš!
tSA v
HA
i:>v
fe
Sv.
mč:-

V % fe?.-
I
K*
:
■iV
/■
i
At.*
JVaznanilo in jZsah'Cala
Žalostnega in potrti/ga srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš ljubljeni brat in stric
I

••35-

A
M

V
Andrew Verlič (Werlich)
Previden s sv. zakramenti je zaspal v Gospodu dne 13. aprila 1952.
Pokojnik je bil rojen 1879. leta v Smledniku na Gorenjskem. V Ameriko je prišel 1905. leta.
Pogreb se je vršil 17. aprila 1952 iz pogrebnega zavoda A." Grdina in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kjer je za pokoj duše umrlega bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih cerkvenih obredih je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam položeno k zemeljskemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Rev. Cimpermanu za opravljeno sv. mašo zadušnico ter druge pogrebne molitve, ki jih je opravil za pokojnega. Dalje se zahvalimo čč. gg. Rev. Čelesniku in Baragi za česte obiske pokojnega med njegovo boleznijo, za tolažbo, ki sta mu jo nudila v težkih dneh bolezni in za podelitev sv. zakramentov. Ravno tako se toplo zahvalimo angleškemu duhovniku, ki je našega dragega pokojnika obiskal dan pred smrtjo v bolnišnici.
Toplo se zahvalimo Mr. Rakarju za žalostinke med sv. mašo.
Iskreno se zahvalimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, za krasne vence cvetja, ki so jih položili ob krsto pokojnika.
Dalje se enako zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše našega dragega pokojnika.
Našo iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so prišli pokojnika kropit in molit za pokoj njegove duše, ko je ležal na mrtvaškem odru. Posebno pa še onim, ki so se udeležili pogrebne sv. maše ter spremili pokojnika na pokopališče vse do njegovega groba.
^ Naša topla zahvala članom društva France Prešeren št. 17 SDZ za vsa pomoč in naklonjenost kakor tudi za pogrebce.
Iskrena zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter tako mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba.
Naša topla zahvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje.
Naša iskrena zahvala vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam med boleznijo umrlega pomagali z dejanjem in tolažbo. Posebna zahvala naj gre Mr. in Mrs. Tony Smolič za pomoč med boleznijo ter vsem sosedom, za zbiranje prispevkov za venec.
Še posebej se zahvalimo društvu France Prešeren št. 17 SDZ in njegovemu tajniku John Zalarju za dolgoletno prijateljstvo in naklonjenost ter za hitro in popolno izvršitev vseh materijalnih zadev, ki so se tikale pokojnika.
Najlepša zahvala pogrebnemu zavodu' A. Grdina in Sinovi za vzorno vodstvo pogreba in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Končno se zahvalimo še enkrat vsem, ki so nam kaj pomagali ob tej žalostni in grenki uri. Naj Bog plača vsem!
Dragi brat in stric! Počivaj v miru v ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine, duši Tvoji pa daj Bog večni mir! Naj Te dobri Bog poplača za vse Tvoje delo in ljubezen. Bog naj bo Tvoj bogati plačnik. In končno daj Bog, da se vsi enkrat snidemo v nebeškem carstvu!
Svet si zapustil in šel si od nas, pri Bogu zdaj prosi tam vedno za nas!
Žalujoči ostali:
JANEZ in PETER, brata NEČAK in 5 NEČAKINJ V stari domovini žalujejo za njim:
brat TONE, sestre MANICA in FRANCA TER VEČ NEČAKOV in NEČAKINJ Cleveland, Ohio, 13. maja 1952.
■4S
A
A
V
i-:
S

A

/v
/j-"
-l!
-
y
'■'%
O
.
• ■
/S
'■-V*
!
- -i;
■n
4
M
■?-\U
Vri
'I

li Kozaki.
“Baiko! Ti si ranjen?”
“Da! Toda to ni nič! Kri mi je odtekla. Hej, dečki, pazite mi to gospodično kakor oko v glavi . . Obkolite dom in ne izpuščajte nikogar „ . Knež-njo . . .”
Več ni mogel govoriti, ustni sta mu obledeli, a oči mu je zagrnila megla.
“Prenesite atamana v sobo!” je zavpil gospod Zagloba, ki je izlezel iz nekega kota in se ne-
pričakovano pojavil pred Bohu-nom. “To ni nič, to ni nič,” je govoril, otipavši rane s prsti. “Jutri bo že zdrav. Se ga bodem že jaz poprijel. Zgnetite mi kruha s pajčevino. Vi pa, dečki, poberite se k vragu in pazabavajte se z dekleti v družinski sobi, ker to ni nič za vas, a dva naj odneseta atamana. Primita ga! Tako. Pojdite k vragu, čemu stojite? Stražite dom — jaz sam bom že vse preskrbel.”
NAZNANILO
Vsem našim cenjenim odjemalcem naznanjamo, da bo naša cvetličarna zopet odprta v četrtek, 15. maja.
Poizkusili bomo vedno dati vsem najboljšo poslu-fo, kot dosedaj, in se toplo priporočamo za naklonje-lost.
J E L E R 51Č FLORISTS
MRS. JENNIE JELERČIČ IN SINOVI
15302 Waterloo Rd.

MARY A. SVETIK POGREBNI ZAVOD
LICENZIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St.	KE 1-3177
KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREBI PO ZMERNIH CENAH
Ambulančna postrežba noč in dan
NOTARY PUBLIC
uxTLnjirmjrrmjrmj^	njurnnuin
d
£
K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR Elanom KSKJ po 4% obresti
I
nečlanom po 5% obresti na zemljišča in posestva
brez kake provizije ali bonusa
i
★ ★ ★ ★ ★
Posojila so napravljena na tak način, da se m glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pUite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET. ILLINOIS
J
rJ
3
ajTruTanJTnjxrTJTjirin rm n .n n n n n n n n n
“SENDVIČ” LETENJE — Pri zračnih vajah angleškega letalstva je v navadi tudi takozvano “sendvič” letenje, kot ga vidimo na sliki. Dve letali sta v navadni legi, tretje pa je obrnjeno navzdol. Za tak polet je treba velike spretnosti.