PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTI Uradniški apravallki uro« tort. SMT So. U««d»U in. OfflM «f MAT B«. Lavrodalo An, T«l»k— Soekwall 4004. LETO—Y*AEXVIIL far »aUtef at ■urili r.U «f priTiU f« te Chicago, IU.. pondeljek, 25. maja (May 25), 1925. 8TEV.—NUMBKR 122 ' ■ i * M"? .— .... _ -in iti . t • ff*--*^*^*" **'r r UM. A* of Osi t, 1»1T. nUmM mi Jim 14, 1111. PREMOGOVNI TRUST JE GESLO PORJETRIKO« Kakor pošasten oktopus se navaljuje sveža podjetnikov na radarske družine. Unija mora biti razbita, industrija mehkega premoga pa monopolizirana. Pittsbur&ka družba je zaprla zadnji unijski rov. Podjetniki zasramujejo rudarje, češ da jih bodo ozdravili z lakoto. Chicago, IIL (FP)—Poizkua Je storjen, d« denarni mogotci izstradajo unijske rudarje in obenem stisnejo male podjetnike, da omogočijo avoja velika premogovna podjetja spojiti v splošen trust. Industrijo bituminoz-nega premoga hočejo potruat-janiti, da bodp po svoje lahko izsiljevali cene za premog ter bodo imeli monopol kot v industriji trdega premoga. "Črni dijamant", glasilo pre-mogarskih podjetnikov zopet kliče Morgana, da organizira industrijo mehkega premoga. "Morgan,'* pravi, "je s sistematičnim kupovanjem lastnine in kontrole v korporacijah vplival in za 80 ostotkov potrustjanil antracitno industrijo." Ko je imel tako kontrolo, je lahko reguliral produkcijo, dokler ni dosegel visokih cen in ogromnih profitov na vložen kapital bogatih lastnikov. Finančniki smatrajo, da je industrija mehkega premoga zdaj zrela za tako spojitev. Psul Wooton v drugem glasilu "Coal Age" pravi: "Lastninska vrednost premogarstva se je zmanjšala. Med sedanjo depresijo bo še niija. Spojitve premogsrakih druib, ki se pri tako nizki vrednosti rudnikov lahko izvršijo, i-majo v trustu toliko lepšo priliko sa ba, največje podjetje na tem polju, je zaprla zadnji unijski rudnik. Njeni unijski rudniki normalno vposlujejo 12,000 rudarjev, ki so zdaj brez dela. Poteza je storjena, da z iz-strsdanjem prisili kompsnija rudarje v predajo. Podpredsednik Dodson je pisal pisma rudarjem in pisaril v lokalne liste. V tem določno atoji njegova izjava, da je "kompanija sklenila spremeniti razmere" in da on misli, da bo mezdna lestvica is leta 1917 vodUa k stalnejšemu delu in višjim zaslužkom. To bi pomenilo zniianje mezde za eno tretjino od sedanje unijske lestvice. Pittsburški premoggrski baroni izražajo presenečenje radi vztrajnosti rudarjev. Zadnja dva meseca je bilo obratovanje po vsem distriktu že tako komaj eno tretjino časa. V preteklem letu pa so imeli rudarji čisto malo več zaposlenosti kakor eno tretjino vsega skupaj. Sotrudnik "Black Diamonda" upravičeno piše, da se mu zdi čudno, kako da v takih okolščinah ni več nemirov. Operatorji mislijo, da bi morali rudarji biti prepričani, da je visoka mezda v rudarski industriji nekaj nepraktičnega ter da bi se jim boljše godilo, čet bi imeli manjšo mezdo, ampak rudarji nočejo, pa nočejo tega zapopasti in verjeti. Nesramno je pisanje tajnika Pittsburške operatorske zveze. Gledajoč v Ohijo z zadovoljstvom trdi, da kompanije napredujejo z zdravljenjem rudarjev z zdravilom lakote. "Ohijski rudarji," pravi, "stoje v odporu s hrbtom proti steni. Kadar je mož lačen in otroci jokajo glada, ker nimajo zadostne prehrane, Windaor, Ont., Kanada, 28. maja. — Žejne trume še vedno prihajajo čez reko z ameriške strani. Včeraj, drugi dan postavne moče v Ontariju, je prišlo 110,000 Američanov iz Detroita in bližnjih krajev. Kanadčani so kajpada veseli tolikih gostov. Blagajne hotelirjev in restavra-terjev, ki točijo "štiri-pika-šU-ri" — tako je krščeno novo 4.4 odstotno pivo — so se napolnile z novimi stotisočaki dolarjev. Včeraj je bite izvršena prva a-retacija pijanega človeka. Are tiran je bil Manford T. Cooke iz Detroita. Objemal je steber ste-tilnlce ob cesti in policaj ga je vprašal, kje stanuje. Moš je dejal, da ne ve. Odpeljan je bil na postajo in policijski sodnik ga je vprašal, če ga je premagalo pivo. Cooke ae je potapljal po žepu. Notri je bila žepna steklenica z žganjem, katero je prinesel seboj iz Detroita. Pivo je imel samo za "pranje". Sodnik ga Je obsodil na $10 globe. V splošnem so Windsorčani popolnoma zadovoljni s situacijo. V pivnicah vlada najlepši red in mir. Največji naval se pa pričakuje danea, ki je sobota ia Čez nedeljo. HotelijerjI so pripravili polne kleti piva. da centralno konkurenčno polje ne more uspešno konkurirati ne-unijskemu premogovnemu polju v Zapadni Virginiji in Ken-tuckyju." Izmed 140 rudnikov v vzhodnem Ohiju jih operira Še 50, in mnogi izmed teh samo po en ali dva dni na teden. Načrti za poletje so, da bo po vsem Ohiju obratovalo izmed vslkih trideset jam samo pet. Produkcija v Južnem Ohiju pa je preračunana okoli 18 do 15 odetotkov. PrifM Jamih do- Amerika. Armada Američanov, ki je romala drugi dan v Kanado na pitje, ja narastla na 110,000. Ofenziva premogovnega tru-sta proti rudarjem. Potomci sužnjedržcev na jugu se bahajo z nizkimi mezdami. Otroci so sužnji na plantažah. Kukluksklanizem počasi umira. Meštrovičeva razstava je u-■pešna. Rekord vročine in mraza v e- nem dnevu. Po svetu. Amundsenov polet na severni tečaj. - Francozi vrgli ploho bomb iz trska na Rifijance. Politična kriza v Belgiji; par-Isment bo morda razpuščen. Potres usmrtil 500 oseb ns Japonskem. Spopadi med fašisti in seeislteti na Dunaja. Dunaj, 28. maja. — Izlet avstrijskih fašistov, katerih organizacija se imenuje "Hacken kreutz", v Moedling pri Dunaju kjer ao obiskali grobove v svetovni vojni padlih vojakov, je izzval krvave spopade s sociali ■ti pred par dnevi. Dva moža •ta bila težko ranjena. Izgredi ■o bili v predmestju, kjer stanujejo večinoma delavci. Fašteti, ki vedo, da tu prevladujejo so-cialiatični elementi, ao pričeli izzivati, ko s čakali na vlak na po-■taji v Moedlingu. V bitki, kl Je sledila, so pokali revolverji io padale palice. Spopad je končal s tem, da ao fašist! prebegnili, ne da N bili dočakali vlak. PsMKaa kriza v MglJI Parlament bo morda rsspoščen. Nobena vlada ne more dohiti večine. Brueelj, 28. maja. — Vlada, katero je sestavil Van de Vyve-re po šesttedenski kabinetni krizi, je bila včeraj strmoglavljena. Nova zbornica ji je izrekla nezaupnico z 98 proti 78 glasovom. Vlada je takoj nato podala ostavko in kralj jo je sprejel. Situacija v novem belgijskem parlamentu je taka, da ne more nobena stranka imeti večine. Mogoča bi bila le socialtetlčno-libe-ralna ali socialistično-klerikalna koalicija, toda socialisti nočejo iti v vlsdo z nobeno drugo stranko. Danes se govori, da kralj razpusti parlament in razpiše volitve za novo zbornico. Ta korak bi ugajal socialistom, ki upajo iziti iz volitev še močnejši kakor so 5. aprila. Učenjaki štodlraje ribe pod vodo. San Francteco, Cal. — Skupina ameriških znanstvenikov se nahaja na otočju Galapagos v Pacifiku, kjer proučavajo ribe in druge živali na dnu morja. Znan stveniki delajo pod vodo v bližini koraljnikov nagi, edino na glavi imajo potapljaške čelade s cevjo zs zrak in čevlje na nogah. Vsak ima pri sebi železno kletko, v katero se lahko zapre, če pride kakšna nevarna morska žival. 110,000 Američanov w Kanadi dragi dan Kn sam Američan je bil aretiran in ie U ee je upijantl s "mun-šajnom", ki ga je boj. BaLamJ iivaaIm* Im biiimia tiOKOiO vročine in mraza vataja. V 24. uzah je temperatura padla e 84 na, 37 stopinj. V soboto ae js Chicago kukalo v vročini, v nedeljo je pa padal eneg. Jezero je rešilo mesto tornada. Chicago, IIL — Rekord vročine in mraza, kakšnega še ne pomnijo ljudje meseca maja, je bil dosežen zadnje tri dni. V petek 22. maja je bil rekord vročine. Temperatura je poskočila na 94 stopinj. Naslednji dan v soboto je živo srebro zopet prilezlo ns 88. Ob treh popoldne je ps naenkrat bilo konec vročine. Kakor bi odrezal je zapihala mrzla sapa od severa. Temperatura je naglo dala in v nedeljo ob devetih zjutraj je obstala na 87. Tedaj je naletaval sneg med dežjem. Treba je bilo zakuriti ogenj v pečeh. Nagla izprememba vremena Je bila po vsej Misisipiški dolini, gor po severozapadu in daleč do vzhodne morske obale. V Cleve-landu je temperatura padla na SŠ in v New Yorku ni bilo še 50 let tako hladno. Komaj za las je manjkalo, da se nI iz naglega mešanja mrzlih vetrov z vročim zrakom ras vi I tornado v soboto zvečer. Radio Je dvakrat posvaril Cikatane, naj bodo pripravljeni na najhuj-Še. Res so bile t upe tam hude vetrovne vihre, toda Michiganeko jezero, kl hladi ozračje nad Chl-cagom, je preprečilo nesrečo. Nizka temperatura se Je vlekla čez noč v nedeljo in v pondeljek zjutraj je ležala slana po poljih in vrtovih. Skoda je nedvomno zopet velika. MODERNISTIČNI PASTOR NAPOVEDUJE ZMAGO. Cedar Kapida. lows. — Dr. Preaton Bradley, paator Ljudake cerkve v Chicagu, Je tukaj v razgovoru o tenneeiškem protlevo-lucijskem proceeu dejal, da Je a a prejet jem protlevolucijakega zakona pogažena najsvetejša pravica ameriškega ljudatvs — svoboda miali. "Vsi oni, ki pobijsjo evolucijo, bodo propadli. Modernizem v cerkvi in zunaj cerkve bo zmagal." je rekel pastor. ono« so sh2hji na i plantažah NA JUGU PODJETNIKI KAR TEKMUJEJO, KDO JIH 80 VP08LIL VEC• Peeledica tega je velika umrljl. vost otrok. Angleški maršal Freach umri. London, 23. maja. — Maršal French, ki je poveljeval angleškim armadam tekom svetovne vojne, je včeraj umrl. Star je bil 78 let . _ Potres poškodoval japonsko (Maka, Japonska, 28. maja. — Močan potres je sinoči stresel o-krožjs Ca j in j* In salo poškodoval mesto Tojo-Oka. New York.—Na tisoče otrok mora v suženjstvo na teksaške kmetije, kamor jih pošiljajo vaako leto iz newyorških kakgr is drugih vzgojevalnih zavodov na vzhodu. Na železnice naložijo tisoče malčkov po šest in več let starih in jih pottsnajo v severno-sapadne kraje bogatim posestnikom sadovnjakov ali pa na daljni jug bombažnim plantažnikom v Teksasu. Tako je na konferenci v New Yorku obtožila odgojne zavode mrs. Bennett Smith iz Templa, Teksas. kakor tudi mrs. B. F. Wet-more iz Spokana, Waah. "Otroke zavajajo a tem, da jih adoptirajo bogati posestniki sa avoje, v resnici pa ni drugega kakor da jih svobodno lahko izkoriščajo," Je rekla mrs. Smith. Pri oddajanju otrok nič ne Ubirajo domov, zato največje števl lo otrok pride pod gospodarje, katerim morajo suženjsko služiti. Bogati posestniki v državi Washlngton pošiljajo svojs agente v New York in druga velika mesta na vzhodu, kjer ti naberejo po ubožnicah in javnih zavodih osirotele otroke in jih potem kar na debelo transpor-tirajo na sadovnjake in velike Ctva države Washington. Ti rčni izkoriščevalci potem tudi Šolskih zakonov ne upoštevajo, ker enostavno "adoptira-nih" otrok nočejo poalati v šolo. Odbor proti odpravi otroškega dela razgalja razmere, v katerih žive siromašni otroci po bombažnih plantažah na Jugu Po Šestih okrajih Tekaasa so razdeljeni otroci, kl so jih po-slsli tamkajšnjih plsntažnlkom pod pretvezo, ds jih U sprejmejo za avoje. Pravzaprav pa odbor ne piše v svoji knjižnici samo radi adoptiranih otrok, temveč o vseh malčkih, zlasti o otrocih zamorcev. Imajo Jih "za slučaj potrebe kot pomožne delavce." To so otroci od šestega do Šestnsjstega leta. Ti otroci tvorijo pri obiranju bombaža skoraj polovico delavne moči. Matere neimportirahih otrok tudi delajo na polju vsak dan in še s svojimi otroci težko pridejo v dotiko. Več kakor polovica otroških delavcev lipa manj kakor dvanajst let. Delajo pa od vet do enajst ur na dan In od 52 do 98 dni v letu. Šolske uprave odatranjajo vsako zapreko glede izkorišlanja, ko dovoljujejo, da plantažnik! lahko drže otroke doma, ko imajo nujno delo. Nujno delo je potem vedno, dokler ga je le kaj. Poročilo odbora pravi, da so življenjske razmere teh otrok vse prej kakor človeške. Hiše najemnikov, zamorcev in stanovanja otrok so borna, absolutno nezadostna za človeška bivališča. Odbor obtožuje lastnike, da so oni tega krivi. Kolibe ao sicer Še precej druge od drugtf, ampak v nji so stanovalci tako natlačeni, da ne more biU govora o kaki zdravstveni vsrnosti. Prilike nimajo družine, da bi vsaj same posadile kaj zelenjave, tako se morajo preživljati največ s konzervami in presušenim mesom. Blago pa kupujejo največ na upanje, zato je njih preživljanje večinoma odvisno od pridelka, kl ga imajo. Hrana Je nezadostna, matere tudi nimajo čaaa, da bi Jo pripravile, ker morajo delati na polju. Umrljivost je visoka. Nad 86 odstotkov vseh oseb je bilo bolnih lansko leto, odstotek bolnih meter jo bil največji. Zamorci ao Mil še bolj prizadeti kot belo-pol tal. Umrljivost pa Je največja med otroci. Amundsen in Ellsworth tečaj« Norvežan In njegov ameriški tovariš ata ee zadržala na vrhu zemlje. Oslo, Norveška. 24. maja. — Uradnega poročila iz Spitzberge-na o povratku Amundaena ln njegovih letalcev, ki so v četrtek poleteli na severni tečaj, še danes ni bilo. New York.. 28. maja. — Danes zjutraj Še ni bilo od nikoder zanesljivega poročila o izidu poleta Amundsen-Ellsworthovs polarne skspedicije na severni tečaj. Na podlagi programa, kl ga je naredila ekspedicija, bi ae morali letali vrniti v King s Bay. Spitzbergen, še včeraj popoldne, toda do sdaj še ni glasu o povratku. Ekapedlcija nima brez-Žičnega brsojava in prvo poročilo od Amundaena aamega mora priti is King*a Baya ali katere druge točke v polarnem pasu, kjer js brsojsvna postaja. Kaj je zadržalo letalce več ko 12 ur, je torej še uganka. New Vork. N. Y., 28. maja. — Sinoči Je prišla nepotrjena vest is Osla, da Je Amundsen dospel ns severni tečaj dne 21. maja zvečer in anektlral tečaj v Imenu norveškega kralja. Vest je prišla po radiju. Druga veat is Londons, ki tudi ni še potrjena, se glaai, da je polarna ekapedlcija srečno dospele na svoj cilj. Nato nI prišlo nobeno drugo poročilo. Oslo, Norveška, 28, maja. Roald Amundsen ln njegova ekapedlcija na dveh letalih, ki je v četrtek popoldne poletela na severni tečaj, je isginila v arktiku. Od ure, ko sta letalia a šestimi možmi poleteli Is Klng*s Baya na Spitzbergenu, ni od njih nobene vtstl. Letali bi se morali vrniti v K ing1 s Bay v 24. urah. Polet Je bil preračunan na oaem ur tja ln osem ur nazaj, osem ur Je pa bilo odmerjenih za opazovanje ln počitek. Vreme za polet je bilo zelo 1-dejalno. Člani skspedicije ao ae dobro preskrbeli s toplo obleko in odejami za slučaj, da so pri-morani taboriti na ladu. Vseli dovolj šivil in gasoltna. Tovor na obema letalima Je tehtal €000 funtov, kar Je menda rekord. Letali sta bili v najboljšem redu. Amundsen je nalašč aranžiral dvoje letal sa slučaj, da se pokvari, ostane drugo. Fraaasaka sfsazhra Francija Je poslala 120 letal s bombami nad Rifijance, Vlada bo sahtavala kredit sa nadaljevanje vojne. Pariš. 28. msjs. — Vojni minister poroča o uspešnem poteku francoske ofenzive v Maroku. O-fenziva se Je začete v petek zjutraj, ko so prišle sveže francoske čete na fronto. Najprej Je bilo silovito topniško obstreljevanje rlfijanskih pozicij. S top-ničarji Js sodelovala flota 120 letal, ki je deftevaia bombe na sovražnika. Nato Je napadla pe-hote, ki aeatoji večjldel Iz sena-galakih zamorcev, Napadajoče čete ao prodrle precej daleč v sovražno fronto. Bitka še ni končana, ko je bilo objavljeno to poročilo. Vlada Je danes zaključila, da bo v pondeljek zahtevala 80 milijonov frankov kredi U za Isvr-šitev msročsnske vojne kampanje. Zahteva prinese vladno krizo. floelaliet! so proti vojni v Maroku. Palnlevova vlada nedvomno pade, razen če akleiut zvaso s nacionalnim blokom. krauim jugi se bahajo z nizkim rezbari Potomci sužnjedržcev ae odprto ponašajo s odprto delavnico In najgršo reakcijo. V južnih državah ao najnižje ntesde v A-meriki, delavnik v bombažnih tovarnah je pa 60 ur a tednu. I New York, N. Y. — (FP. Poroča Kather Lowell.) — Paradiž odprte delavnice v ameriških južnih drŽavah je sds j raza ta v-ljen v Southern Ezpoaition. Tovarnarji, želesniškl kralji, sem-Ijiščni trgovci in drugI, ki so ras-stavili svoje stvari in delajo na razatavl reklamo sa svoj busi-ness, se odprto bahajo, da slavni jug ima stoodstotne Američane, pohlevne delavce, nlsks mezde in hvaležno pomanjkanje "business morečih" delavskih zakonov. V tiskovinah Georgia Rallway k Power kompanije se Čita sledeča baharija: "Zakoni države Georgije dopuščajo 60 ur dela v tednu v bombažnih tovarnah. Moški, ženake in otroci od 16. leta lahko delajo ponoči. > Naša Rbornica ne ovira podjetnikov s morečlmi delsvsklml sakoni". Lepa ssmohvsls JušnJaških kapitalistov, potomcev nekdanjih sužnjedržcev, kaj t Rasstavljevalci delajo očitno reklamo z nizkimi mezdami v njihovih tovarnah v svrho, da privabijo kapital a severa na jug. Strojniki prejemajo $24.-60, električarjl $85, strojevodje $18, kurjači $10, predilničarjl $18.18 ln navadni delavci $9 na teden. Najnižje iedenske plače so v (»eorgljl. Tamkaj izkoriščajo tudi otroke, da Je grosa. Otrooi moškega spola prejemajo $8 do 14. leta, $8 do $6 od 14. do 16. leta in $5 do $10 po 16. letu; deklice do 14. leta dobivajo $8, od 14. do 16. leta $4 in $ft po 16. letu. Ni čuda, da J« Georgia glasovala proti amendmentu sa omejitev otroškega dela! Georgijska železniška družba se tudi ponaša, da tovarniški delavci v severni Georgiji prihajajo s Blue Kidge hribov, kjer so "že od mladega vajeni trdega dala ln vsled tega lahko opravljajo težka dela ter so zadovoljni s majhno odškodnino". Alabama se bsha na razstavi, ds v njenem delsvstvu prevladuje anglo-saška kri. ZSmorcl, kl večjldel delajo v jeklarnah, ao tudi "precej utrjeni v amerlka-nlzmu" in vsled tega ne vpliva-Jo nanje tiste "razdirajoče sile", kl so neksj vsskdsnjegs med tu-jezemskim elementom v severnih državah. Trgovska zbornica iz Atlante ima v svojem paviljonu napisi "Atlanta Je meato odprte delavnice". Birmlngham se baha, da ao ondotne Jeklarne povečale produkcijo Izza Jeklarske stavke le-U 1919. Drugi napis na paviljonu reak-cijonarne časnikarske organizacije iz Baltlmora se glasil "Ml hočemo, da se izvajajo sakoni da zadnje pike. To Je edina reši-tev dežele pred socialističnim, boljševlškim in anarhističnim duhom, ki se Je pojsvil v Ameriki", Kreditni sistem Je najhujše zlo za delavce na plantažah ln najemnike. Zlasti od najemnikov računajo trgovci visoke ob reeti. Radi Ignoranr* mnogi niti ne vedo, koliko znašajo njih dolgovi. Pri vaej tej revščini pa Imenitno uapevajo bankirji la trgovci ter veleposestniki, na katere tudi pada vaa krivda ne-poptenegs izkoriščanja. , flkaškl muzej Je dobil nove dinozavrove konti. Chicago. — Fleld muzej Je danea bogatejši sa novo sblrko fosilov, kl ao prišli Is Argentinlje. Med temi foalll — katere so postavili v oddelku geologije — je tudi ogromna Mrna koat dinozavra. Kost Je 6 čevljev ln 7 palcev visoka In tehta 980 funtov. Kuščarica. ki Je imela to kost. je morate biti 90 čevljev dolga ln tehtala Je 25 ton. VREME. Chteag" in okolica s V torek jasno. Severnovshodnl vetrovi. Temperatura v zadnjih 84. urah i najvišja 44, najnllja 87. mm PROSVETA PROSVETA GLASILO SLOVENSKI NARODNE PODPORNI JEDNOTI LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JBDNOTJ^ One oglssev po dogovora. Rokopisi ss ne vračajo. Naročnina: Začinjene države (isvan Chicago) »6.00 ns lato, 93 pol lota is fl.26 ss tri moseec; Chicago in Clcoro |6i>0 aa Isto, SSJ6 leta, $1.66 sa tri moooca, In sa inoinosomstto 6s.66. L16 sa aa pel Naslov s« vse. ksr i ms stik a Ust—: "PROSVETA" 1667-66 Bo. Lesmdale Avcnae. Chicaga. niiaols. »THE ENLIGHTENMENT" Or.u .f tk. afer«* M.UmmI Bmn Mat,. 0*Md bf tke Slovenki National SoncM Soclotr. Advertising ratos on agracment. gnbacription: Ualtad States (eacept Chicago) and Caaada IU 7«ar; Cbicogo 964(0. and forelgn eountricf 98.00 por fesr. M par "MKMBER of The FEDERATED PRESS" UNION LABEL APPLIED FOR D.iuo ▼ oklepaju n. pr. (April I6-1M6) polog vaftaga ia«M as as Sli m poMoai. da vsm |e s Um dnevosi potekla naročnina, fanarita je immIimi, da se vssi na sstavi U*t. UVEDITE prohibicijo do skrajnosti, ali PA spremeniti: postavo* Besede senatorja James E. Watsona, ki je član odbora za preiskavo razmer v davčnem uradu, se dajo tolmačiti, da ima Cooiidgeva administracija v svojem programu uvesti prohibicijo do Skrajnosti, da bo ljudstvo izvedelo, kaj prohibicija pomeni. On meni, ako ljudstvo ni zadovoljno, tedaj bo zahtevalo, da se uravna, ali pa popolnoma odpravL Povedano je bilo že parkrat, da ljudstvo nima ničesa« proti osemnajstemu amendmentu. Ljudstvo ne žali, da se saluni vrnejo še kdaj v stari formi. Ampak ljudstvo tudi ni nikdar pričakovalo, ko je bil sprejet ogemnajsti amendment k ustavi, da bo sprejeta tudi Volsteadova postava. Gibanje za odpravo te postave je pričelo, ko je bila sprejeta. Dvoma ni prav nobenega, da ljudstvo ni za Volsteadovo postavo. Ljudstvo tudi nima denarja, da bi kupovalo žganje, ki se vtihotaplja iz tujezemstva v Združene države. Ljudje, ki delajo v industriji in na polju, ne morejo kupovati tega tihotapakega-žganja, ker je predrago, Ako bo Cooiidgeva administracija res uvedla prohibicijo do skrajnosti, tedaj ne bo prizadeto delavno ljudstvo, ker to ljudstvo se je moralo že zdavnej odreči dragim opojnim pijačam. Ampak prizadeti bodo bizniški krogi, ki lahko plačujejo cene za opojne pijače, ki jih zahtevajo tihotapci. Precej so zakrivili ti krogi, da je tem spoznanju uravnavati svojo taktiko. Prav lahko se dogodi, da pride v Nemčiji že vkrat-kem do ostre politične krize, ako bodo monarhisti in nacijonalisti napenjali preveč struno. Ako je precejšnji del ljudstva pozabil, kaj je pretrpel zaradi kajzerja, njegovih svetovalcev in s monarhističnim duhom prepojenih nemških kapitalistov, socialisti niso tega pozabili. Detrolt, Mleh. — Poročal sem še v Prosveti, da se bo vršila veselice z dramsko predstavo, petjem fn plesom, kar je priredil slovenski socialistični klub št. 114 J. S. Z. v Hrvaškem domu na Kirby ave. E. v nedeljo dne 10. maja. Poset je bil mnogobro-jen, večji kot navadno pri takih priredbah. Prograpi se je sešel izvajati bolj posno zvečer, kot je bilo napovedano na letakih, ker je ravno malo prej padal dež in se je ljudstvo nekoliko zakasnilo. Prvo točko programa je izvršilo povabljeno pevsko in dramsko društvo "Ljubljanski vrh" s svojimi številnimi pevci in pevkami, ki so kraano zapeli prvo slovensko in potem hrvaško pesem. Z njimi pojejo tudi bračo Hrvati. Zboru se v imenu kluba št. 114 najiskrenejše zahvalim, ker nam je pomogel, da smo program toliko bolje izpolnili, udeležence pa razveselili z milim pe-tjem, kakoršnega ne elišimo pogosto. Upam, da trud, ki so ga žrtvovali pri tej prireditvi, bo o priliki z naše strani povrnjen. Ljudstvo že zna samo ceniti svojo slovensko pesem ter upam, da je zbor s tem nastopom dal občinstvu večjo željo, kmslu zopet slišati kje na planem ali v dvorani. Druga točka programa je bila burka "Španska muha" v treh dejanjih. Igra je čitateljem že tako znana. Reči moram, da človeka spravi v smeh, zato je um-ljivo, zakaj so se nekateri neprenehoma smejali, česar ne vidiš v tolikem obsegu pri drugih podobnih prilikah. Iz mnogih ust sem slišal, da tako zabavne in poučne igre še ni videla slovenska javnost v Detroitu v dvanajstih letih. Tudi taki, ki so bili že diletanti drugod, so dali priznanje igralcem, ki so šele prvič nastopili na odru. NedosUtki se kajpada pripetijo pri takih slučajih, kar pa .menim, da se jim osebno pove, kakor da bi se spravljali v liste na boben. Šele začetniku ne snje nihče očitati, temveč dobrodušno svetovati, kako bi bilo bolje, ker sicer tak, ki sfi žrtvuje s prevzet jem vloge, izgubi še tist^ veselje do sodelovanja. Vem iz prepričanja, da se nekateri tega boje, a gre pa vsem hvala do zadnjega diletanta, da so po kratkem Času učenja igro tako dobro izvršili. Najvažnejša vloga, ki je bila ključ do uspeha, je bila ona Franka Kuhovskija, kateri je predstavljal Ludvika Cekina. Tudi sam Cekin ne bi povzročil več smeha kot on. Napolnjena dvorana občinstva je bila dokaz, da se ljudstvo rado udeleži slovenskih dramskih priredb. Tudi tihots po dvorani je pričala, da so udeleženci vtop-ljeni v izvajanje igre. In ko so se začeli smejati so bili tudi enota. Torej vsqm, ki ste se udeležili iskrens hvala v imenu kluba št. 114. Z obilnim posetom ste prvič razveselili pevce in take dilgtan te igre "Španska muha". Obdarili ste jih tudi s pogumom, da v bodoče skušajo prirediti kaj izbranega. Za gostoljubnost se že naprej priporoča publicijski odsek. — Thoe. Petrich. če pa tudi z dejanji ne pokaže, da je zaveden. Omenjeni ie rekel na zabavi društva S. N. P. J., da je borec delavskega razreda ter da redno čita delavske čaao-pise. — J. Dobrenlč. DRŽAVLJANSKA VOJNA NA BOLGARSKEM. , Clymcr, I*s. — Pri rudniku Lucerne smo Imeli unijo U. M. W. od leta 1915 B. R. in P. Co. pa je zaprla rov že julija 1924 in ga odprla dne 16. aprila t. 1. pod plačilno lestvico iz leta 1917. Kompanija je dobila sUvkokaze in delat sta šla tudi "Peter Škof, predsednik društva št. 290 v Homer Cityju in njegov kum Frank LukAlč, tudi član društva št. 290 S. N. P. J. Drugi bratje istega ruštva so pa na stavki, borijo se za boljši in večji košček kruhe, katerega jim hoče odtrgati brezvestna kompanija. Člani društva št. 290 kakor društva št. 619 protestiramo proti takemu početju, kakor tudi pravila S. N. P. J. kaj takega ne dopuščajo. Proti kršiteljem je treba postopati po pravilih. Ista člana pripadata tudi k N. H. Z . Peter Škof je Ujnik odseka št. 274, a Frank Lukšič tudi v odboru. Obe čiUU Pro«veto in Za jedničarje. I«U 1922. ko je bila general na rudarske sUvka je PeUr Škof v Kakega preziral, kdor Je aUvkokazil. Sedaj sam to dela. Kdor gre ne roko podjetnikom. medtem ko njegovi lavci in tovariši sUvkajo. posU-oe e tem sluga iskoriščevalsev Vse pripovedovanja, da verjame Na Bolgarskem so razmere zelo burne. Prve vesti po veliki noči so poročale, da je bil izvršen na kralja aUnUt, ki pa ni uspel. Kmalu nato je bil ubit neki general. Ko so ga 16. aprila hoteli svečano pokopati, je eksplodiral med eerkvenimi pogrebnimi obredi v cerkvi sv. Nedelje peklenski stroj, ki je imel strahovit u-činek, Uko strahovit, da ga imenujejo največji aUnUt v zgodovini: okoli 160 mrtvih in nad 20 ranjenih. V cerkvi so bili zbrani najvišji državni dostojanstveniki, zato jih je U aUnUt precej pokopal. Kakšni vzroki so povzročili te dogodke? To je mogoče razumeti le iz zgodovine poslednjih let. Po nesrečni vojni je prišlo tudi na Bolgarskem do prevraU. Kralja Ferdinanda so pregnali, na površje pa so prištt kmetje, ki tvorijo na Bolgarskem kot v Jugoslaviji večino prebivalstva. Vodil jih* je tolikokrat imenovani Stambolijski. Ta kmeUka vlada je storila mnogo dobrega, v mnogih ozirih pa je izzivala odpor mestnega prebivalstva, tudi industrijskega in obrtnega prole tarlsU, katerega bi sicer lahko pridobila za svoje zaveznike. Tu di SUmbolijski je bil dikUtor, usUnovil je dikUturo dežele nad mesti. Ker je pa vladal dik-Utorično, ni mogel skrbeti za primemo izobrazbo svojih pristašev in Uko je mogoče razu-moti, da se je meščanom posrečilo s pučem strmoglaviti njegova vlado. Važno pri tem je tudi to, da so vodili revolucijo proti njemu bivši oficirji, ki so pridobili na svojo stran tudi vojsko, kolikor jo je še ostalo pod orožjem. To se Se zgodilo 9. junija 1923. Zavladale so takrat navidez vse opozicijske stranke, a faktično moč je imel v rokah vendarle veliki kapiUl. V vlado je pridobil sedanji ministrski predsednik celo socialiste! Skraja si je novi režim nadeval demokratično masko, a vedno bolj jasno se je odkrivala za njim profiUželjna buržoazija, ki je vladala zdaj iz mesU nad deželo še z veliko strašnejšimi sredstvi kakor prej SUmbolijski. Ječe so se polnile, jetniki so "umirali", na "begu" so jih postrelili, vrstili so se a-UnUti, skoraj vsak teden je bilo nekaj 4 j udi umorjenih. Celo v inozemstvu begunci niso bili varni. Bivšega miniatra v vladi SUmbolijskega — Daskalova je bil neki plačanec v Pragi utno-ril, umorjen je bil vodja makedonskih upornikov Todorov, kmalu nato neki drugi v Milanu itd. Nad 8000 ljudi jc poginilo, Bolgarija se je lahko posUvila v eno vrsto z Mussolinijevo Italijo in Horthyjevo Madjarsko. Jasno je, de je Uka reakcija rodila odpor, že septembra 1928 je prišlo do precejšnjih prask, s vlada je v krvi udušila upor. Novembra so bile volitve, ki so pri nesle vladi seveda "zmago", to se pravi velikanako veČino poslancev, e kljub temu se je opozicija sUlno širila; osUlo je še precej pristašev SUmbolijskega, poUm komunistov, socialisti so prešli kmalu v opozicijo in še nekaj liberalnih demokratov. Vlada je morala iskati nekje opore in zato se je zvezala z oficirsko ligo in makedonskimi vstaši, u-radni vladni in neuradni faši-stovski teror pa je divjal svobodno. To so bile seveda rodovitna tla za moskovsko intornacio-nelo. Njen vpliv je posUl precej očiten. Trockij je v neki svoji knjigi priznal, (U naj M bila revolucija na Bolgarskem signal za revolucijo v Nemčiji. Pa kakor se Je ponesreč il upor meseca septembra 1923, Uko tudi sedanji dbslej ni pokszal posebnega uspeha, kajti armado f-me v rokah vlada, in sicer trdno v rokah, sicer si je ne bi u)>ala zvišati za 3000 mož; za toliko je dofaftla dovoljenje od zapadnih velesil, e ni trebe da bi rekla pri številu .'<000; stoj. nobenejfs več! Sedanji upor je bil doslej po številu žrtev velik: naenkrat okoli 160 mrtvih — a tudi vlada se je maščevale; poročajo, de je v zaporih zopet par tisoč novih jetnikov. progiesils je obsedno sU-nje in po vojnem pravu jih sedaj streljajo vsako noč kakor saj- /arnose je PONDELJEK, 25. MAJA. * Nev arno »e je zamajalo. A pravega uspeha ne bo, ne more biti. Ljudstvo je — kakor se zdi — sito uporov in revolt in krvi, kajti doslej je bilo slišati samo o bojih, ki so se vršili v glavnem mestu v Sofiji, dežela ne sodeluje v masah in organizirano. A tudi vlada ne bo imela uspeha, ne more imeti, njena lastna sredstva jo bodo pokončala. Rešitev je v pravi proletarski demokraciji, ki zagoUvlja slehernemu članu družbe del soodlečevanja v vsem: v razdelitvi in izpolnjevanju pravic in dolžnosti. Povratniki v Združene države, ki niso izpolnili vojne obveznosti v domovini. V konkretnem slučaju nekega povratnika, ki je bil odšel v domovino in se hotel vrniti v telcu šestih mesecev, pa je bil zadržan, da izpolni vojno obveznost, je ameriški konzulat v Zagrebu dal izseljeniškemu komisarijatu sledeče obvestilo: "Kakor se vidi, je prosilec zahteval vizum izven kvote kot povratnik, ki se vrača v svoje stalno bivališče v Združene države, in ta prošnja se je ugodno vzela v obzir pod pogojem, da mu oblasti SHS prej odobre potni list za odhod iz dežele. Sedaj pa prihaja na dan, da bo prosi lec tukaj zadržan, dokler ne izpolni vojne obveznosti kraljevine SHS. Vprašanje nasUja, ali bo prosilec dobil vizum izven kvote kot povratnik, kadar zadosti tej dolžnosti. "Končna in obvezna obljuba se v tem slučaju ne more dati, zakaj preden zadosti prosilec vojaški dolžnosti, lahko nasU-nejo izpremembe v doseljeni-škem zakonu ali pa dobi konzulat posebna navodila za podobne slučaje. Toda, kakor sedaj tolmačim stvar, sem pripravljen izjaviti, da bo prosilec dobil vizum izven kvote, toda podvržen bo predpisom, ki se tičejo povratnikov, kadar se vračajo v Združene države po preteku šestih mesecev, in zadovoljiti bo moral priseljeniške oblasti v New Yorku glede na svoj stetus kot izvenkvotni priseljenec." — Priselniški'komisar S. H. S.M 2ARK0MET ~ George v vicah. aJL?^ ne verJ«me,' da je dogodek št 62 resničen. On Z verjame, da je duhoven v Brazi liji rekel, da je nepotrebno ma- ševati za mrtve ljudi. Katolik duhoven ne more reči tega ker veruje v vice. "" Res? Veruje? Oficijelno, ds! To je služba m kruh. Kaj pa fc bi se v. Trunk in njegov dober prijatelj srečala privatno in ma lo pokramljala med štirimi očmi zaupno? Ali ne bi George priznaj Tonetu: Eh, saj veš kako j«; Tako in Uko . . . Svet je tak in mi smo Uki —? To se je že zgodilo. Govoril sem s slovenskim duhovnikom ki je danes že mrtev. Nisva bih bogvekakfina prijatelja, toda dobra znanca. Večkrat sva debatirala o socialnih in verskih vpra-šanjih. Nekoč sem ga vpraial —, ali res verjameš, kar pridigi ljudem 1 Zamahnil je z roko k dejal: Eh, saj veš kako je! ^ Nato je molčal in jaz tudi. Dobro i sem ga razumel. In takih je do-sti med vami, g. Trunk. . Se nekaj. Kako pa duhoven ve, da je duša, za katero mašuje, ravno v vicah ? S Čim je opravi-čena presumpcija, da je vsaka duša v vicah? Ali ni tako maže-vanje gola špekulacija? Ali jV poštena ? • • • Vesti iz Jagoslavije Morilec Alič pride pred ljubljansko poroto. — Kakor smo že svojedobno poročali, je posestnikov sin J. Alič iz Ločnice nad Skofjo Loko, naščuvan od svoje ljubimke Marije Krekove, pred dvema letoma iz zasede ustrelil njenega moža, posestnika na Go-vejku. Kmalu po umoru je pobegnil v IUlijo, kjer je živel po gozdovih kot drvar. Julijanske oblasti so Aliča izročile in pride baje že v prihodnjem zasedanju pred ljubljansko poroto. Marija Krekova je bila, kakor znano, za* radi sokrivde pri umoru, obsojena na dvajset let ječe in se nahaja v ženski kaznilnici v Begunjah. Umrli v Ljubljani. — Marija Stor, žena umirovlj. železn. sprevodnika, 80 let. — Ivan Košič, sin tovarn, delavca, 5 dni. — Albin Schvveitzer, bivši čevljar, 64 let. — Viljem Eberl, novorojenček trgovskega sotrudnika. — Neža Oražem, služkinja, 32 let. — Marija Rozman, dninarjeva žena, 40 let. ' Tragična smrt motocikliata.— Dne 26. aprila je pridirjal po Koroški cesti v Mariboru z motornim kolesom na Glavni trg neki Anton Strešnik. Na vogalu v Stolno ulico je zadel ob trotoar in se prekucnil. Pri tem je dobil tako težke poškodbe, da jim je podlegel v mariborski bolnici. Tudi maribomki klerikalci se bodo poarhlll. — Med direktiva-mi rimskim romarjem sporoča tudi mariborski vodja romarjev dr. Jcrovšek, da dobivajo izletniki potne liste pri "srezkih pogla-varstvih". Doalej je "Straža" dosledno rabila izraz okrajna glavarstva. Električni tok je ubil v St. Janžu na Dravskem polju nekega hlapca, ki je pasel živino in splezal na drog daljnovode. Ko se je doUknil voda. J* padel mrtev na tla. Roko je imel popolnoma ožgano. Ali želiš sneti pravilno ln člUt angleško? Nsreči al venske-aagleške slovnice**, katera je izdala in Ima m L N. P. J. Naš rekord. Chicago ima na vesti največ umorov v prejšnjem letu. Slab rekord, bogami. Toda stojmo in poglejmo! Chicago je prvo irsko šesto nemško, sedmo poljsko, deveto italijansko, deseto židovsko in petnajsto jugoslovansko mesto na svetu. Mi smo mednarodno mesto! Po veri smo močno kutoliško, v politiki pa jako dobro demokratično mesto. Socialističnega župana in boljfievižke policije do danes šc nismo imeli, hvalabogu! Zato pa imamo rekord, bi heckey! e e e Konec milijonarja. Dragi 2arkomet! Posveti na 160. cesto, korner Saranak, k našemu milijonarju. Mož je nenadoma zbolel na mošnji in zdaj se mora siromak hoditi zdravit vsak dan po osem ur kakor navade« delavec. Preklicani Rozinov Ja-kec mu je zadnji teden spet odnesel $500. To niso mačkine solze. Zato je mož obolel. No, spiriti-zem ga že ozdravi. — Iz rdeče?« Collinvvooda, O. * • * Amerlkanizem. V čikaških listih se prepirajo Nemci in Poljaki o "Gdanskem koridorju" ter Hrvatje in Srbi o Meštrovičevi narodnosti. • • • Pertinentna vprašanja. Ako mož in lena delata in svoji plači razdeliU na tri dele: en; del vzame mož za vse, kar on potrebuje, drugi del vzame žena za vse, kar ona potrebuje, tretji del pa gre v banko — koliko gre v banko? e • e Nesreča v sreči. Cenjeni Zarkomct! V patrovi krpetini vidimo, da je naša ave-ta Mica odračunala slednje obresti škofu. Hura za našo sveto Mico, v nebo vzeto, ki ni ve* dolžna škofu! Toda čudno. K?-lektorji nočejo verjeti, kar piK krpetina in še vedno beračijo do-larje. Zelja naroda je, da se drk besede,-ki pride iz ust mazil jenih varuhov. — Ultravijolični žarki Collinwood, O. • * • i Dobre farme so na prodaj. V Ustih časih, ko še ni bile e-roplanov, so angelji ieUli po »raku. Letali so in prenašali hišice in podobe iz kraja v kraj. To je bilo pošteno in prav za tiste čs-sc, ko še ni bilo croplanov. . So ljudje, ki še dane« žive v tistih časih. Rajši imajo sn-gelje kot eroplane. Tako n. pr. J« Kazimir te dni najel angeljc, da so prenesli Mater Božjo na Brezjah v Lemont, III. Ne rečem, ds je to Utvina ali kaj gršega. 0 tem naj sodijo paragrafarji. Grdo je to, ker že imamo dobre e-roplanc! • e e Dogodek ŠL 80. ' Ix»u 1888. je v naši far! umrl neki tesar. Zapustil Je ženo in o-sem otrok. Zcna je ŠU k župnik" in vprašala koliko zahteva zs pogreb. Reke! je. da osem V**in*r jcv. "Kje naj vzamem osem ko ps služim samo 10 krajcarji na danT je zastokale vdovs-"Pa pojdi berečitr je odgovoru župnik. - P. S, West AliU. * * E. T. S PONDELJEK, 26. MAJA. PROSVET* DELAVSKE NOVICE (Fed. Press.) Delavska banka je obhajala dvoletnico. New York.—Po dveh letih obstanka je Federation banka v New Yorku pomnožila svojo glavnico na $11,000,000 od začetnega pol miljona. Pri obletnici je prišlo mnogo častitk, pismo tudi od Coolidga in Mellona. Znamenito je, kaj je pisal Coolidge; "Amerike ne lastuje in kontrolira mala skupina bogatih ljudi, kl jemljejo zaslužke od ubogih." Nekaj sličnega je zapel tudi Mellon, zakladniški tajnik Združenih držav: "Institucije. kakor je Federation banka v New Yorku, doprinašajo dokaz, da se povprečni mož in žena učita, kako potrebno je hraniti in spravljati kapital. . ." Krojaška organizacija na pohodu. New York.—Krojaško organizacija je sklenila uvesti obsežno kampanjo, kakor je še ni dosedaj. Vse članstvo je poklicano na' delo, da mora biti mesecu junija v New Yorku kakor po mnogih drugih mestih vse delavstvo krojaške stroke organizirano. Zmagovita stavka. Vancouver, B. C. — Tesarji, ki so stavkali tri dni, so izvoje-vali 50c dnevnega poviška. Zdaj imajo $7. Stavka troptemcnskih ribičev. New Westminster, B. C.—Be-lo|)oltni, indijanski in japonski ribiški delavci na reki Frasser bo zastavkali v znak protesta proti znižanju ceno ribam. Okrog tisoč delavcev fttrajka in 700 ribiških ladjic počiva. Plače železničarjev v Avstraliji. Melbourne. — Vladni arbitražni odbor je določil sledeče plače železniškim delavcem: strojevodje $4.28 do $5.24 na o-sem ur dela, kurjači $3.68 do $4.16, glavni pomagači $3.56 do $4.16, navadni pomagači $2.04 do $3.44. Delavnik je 48 ur v tednu. Nameščenci v Detfoitu dobfo drobtino. Detroit. — Nameščenci občinske cestne železnice ao dobili tri cente poviška na uro. Sedanja plača /naša 65 do 73c na uro. Za čezurno delo dobo 5c. Nameščenci v Clevelandu ne bodo stavkali. ' Cleveland. — Cestnoželezniški nameščenci so s 1352 proti 1150 glasovom odklonili predlog stavke. Obenem so sprejeli 6c povi-Aka, kar jim je ponudila družba in sc podvrgli odloku ohijskega vrhovnega sodišča, ki je izreklo,, da je unija nameščencev nepo-stavna in vsledtega je mezdna pogodba neveljavna. Nameščenci so izgubili bitko. Družba je u-vedla odprto delavnico. Zapiranje premogovnikov. Pittsburgh, Pa. — Pitts-burgh Coal kompanija je ustavila delo v nadaljnih štirih premogovnikih. Vsi rovi te družbe, razen dveh, že počivajo. Najstarejši rudnik v Angliji zaprt. < London. — Isabella colliery v (iarforthu, premogovnik, ki je obratoval sto lot in se smatrs za najstarejši rov v Angliji, je bil zaprt zadnji teden. Tristo rudarjev je ob delo. Nov hotel v Duluthu. Dne 22. in 23. maja se je vrši-a formalna otvoritev velikega modernega hotela v Duluthu. Duluth" kakor se imenuje novo poslopje, ima štirinajst nadstropij in je stalo $2,500.000. Veliki gozdni požari. Duluth.—Po vzhodnem delu oktaja St. Louis razsajajo veliki gozdni požari, ki segajo v okraj Cook. Promet po mnogih potili n železnicah je nemogoč. Pri gašenju je zaposlenih veliko število mož, ki se prizadevajo, da bl prepročili nevarnost za še večje razširjenje ognja. Zahteva $5000 odškodnine. Na sodišču v Duluthu se pere zadeva radi odškodnine, ki jo neka Binder zahteva od mesta, ker si je polomila dve kosti v desni nogi. Poleg tega je na sodišču tožba za odškodnino $22,000. katero je vložil Joseph Stern proti Ignacu Pretnarju. Stern toži Pretnarja in njegovo ženo, da sta kriva poškodb, ki jih, je dobil, ko jo kopal pri njuni hiši n ga je podsulo. Konkurenca. H ibbing, Minn. — Časopisje poroča iz dobro informiranih krožkov, da so butlegarji v Hib-bingu sklenili znižati ceno svoje mesečine, da bodo uspešno lahko konkurirali svojim bratcem v Chisholmu. Munšajn je padel na $4 kvart, ampak vseeno pravijo, da je še veliko predrag, kajti v samo štiri milje •oddaljenem Chisholmu ga prodajajo že le po dolarju kvart. Šoferji precej dobro služijo na proti iz Hibbinga v Chisholm, dokler je taka razlika v cenah. v Novi vodni reservsrjl. V Hibbingu se ni trebs bati pomanjkanja vode, ko so vodno zalogo povečali z otvoritvijo novega rezervarja. Radi hitre rasti mesta Hlbbinga je bil nov rezervah neobhodno potreben. ČikaikavMti — Jugoslovanske delegatinje konvencije Mednarodne ženske zveze, ki se je vršila prod nekaj dnevi v Washingtonu, so v soboto poselile uredništvo Prosvete. Deleggtftnje, med katerimi je bila tudi Slovenka Alojzija Stebl, bivša urednica socialist Ičnegs dnevnika "Zarje" v Ljubljani, ao *i ogledale vse urade, tiskarno In d v« »rano S. N. P. J. ter se zelo pohvalno izrekle o naši organiza «iji. V razgovoru, ki ps Je bi vsled (»manjkanja čass zelo o-tnejen, so delegatinje povedale marsikaj zanimivega iz stan* domovine in o njihovih vtisih Iz Amerike. V Chicagu so se mudile štiri dni. V nedeljo eo se od-1» Ijals proti New Yorku. Vesli iz Mi ZOPET POTRES NA JAPON-SKEM. Okrog 500 mrtvih in 1000 ranjenih; 2000 hiš porušenih. Usptki HtštrovMm raztlavt Prevejsnjo število del je prodanih. Za rasstsvo še vlada šlvahno zanimanje. \ Chicago, IU.—Precejšnja vrsta del nenavadnega in individualnega kuparja Meštroviča je bila že razprodana, kar je prišel v Ameriko. Detroitaki muzej je se pogaja za sedečo marmornato figuro "Premišljevanje," katera je tudi razstavljena v .Chicagu. C. R. C rane je kupil bronasti doprsni kip predsednika Masarika in njegove žene Alloe. kakor tudi bronasti kip kralja Feisala. Sedem najfinejših soh je kupila jugoslovanska vlada, ki jih je posodila za rasstsvo v tujini. Kipar sam, ki je bil v Chicagu prva dva tedna razstave, je šel v Waahington, da je izvršil naročilo sa doprsni kip Herberta Hooverja. Predno je zapustil Washing-ton je Ivan Meštrovič podal svoje mnenje o raznih predmetih. Rekel je, da je že dolgo let gojil željo obiskati Ameriko s svojimi boljšimi deli. Rekel je, da njegov narod v Ameriki ve zelo mulo o razmerah v Ameriki in da sc ne zaveda ogromnih korakih to dežele v zadnjih desetletjih. Amerika gu nI privlačila radi njenega velikega bogat-stva, niti radi tega, Jter je prekosila vse druge dežele sveta v splošni prosperiteti, temveč ker se je čutil dolžnega napram njej, kakor jo tudi vedel, da je tu ogromno polje za razvoj umet nega kiparstva. Amerika lahko pridobi s preučevanjem evropskih razmer, kakor Evropejci pridobe s Študiranjem Ameriko. Ta dežela, je rekel Ivan Meštrovič, je nekaka "nova Evropa," kajti tudi zgrajena je iz starih plemen Evrope. Vse, kar je dobrega v Evropi, Američani ra zumejo, in mogoče bo velika .ustvarjalna sila te dežele tudi zapopadena in cenjena v Evropi. Tokijo, 24. maja. — Strašen potres, ki je v petek stresel To-jooko in Kinosaki, je usmrtil o-krog 500 oseb. Več ko tisoč je ranjenih. Dvatisoč hiš je v razvalinah. Glasovite toplice v Ki-mosakiju so uničenp. Ob času potresa je bilo 600 oseb v kopelih in mnogo je našlo smrt v vodi. Škoda znaša milijone dolarjev. Vlak In avtomobili ubiU sedem dečkov. Terre Haute, Ind. — Trije dečki v starosti 12 do 15 let so bili v petek povoženi na progi Illinois Central tri milje od Sul-livana, ko so hoteli skočiti ns tovorni vlak. Razmesarjena trupla so bila najdena na tiru. Mt Clemens, Mich. — Štirje dečki so bili ubiti in trije težko ranjeni, ko se je avto, v katerem so se vozili v petek, prevrnil v graben. Vsi so bili iz Detroita. Strela ubila tri esebe. Silno neurje, ki jc divjalo v četrtek v južnem Illinoisu, je prineslo smrt trem osebam in naredilo veliko gmotno škodo. Strela je ubila M. D. Kestersona in njegovo ženo Lauro, ko je udarila v voz, na katerem Je bil farmar /os. Richsrds. Fsrmsr je bil ns mestu mrtev, konjs sta i>a ostala nedotaknjena. Briaad v Rimu? Kim, 28. maja. — "Sereno" poroča, da Je francoaki zunanji minister Briand posetil Rim inko-gnito zadni teden. Briand je baje konferiral s kardinalom C,as-pa rr i jem radi odnošsjev med Francijo in Vatikanom. „ Mo let stsr rudslk zaprt. Ixmdon,—Tristo angleških ds-lavesv je bilo vrženih na cesto, ko je bil zaprt nsjstarejši rudnik v državi, sto let star rov Isabella. Pnsal^avaaja aa ICabo ■ Omejitev priseljevanja v Združene države je povečala dotok i nožem cev v Kubo. MAGNU8 JOIINKON BO GOVORIL V JOIJETU. ILL. Chlcago, IIL — Na shodu dne 21. Junija pričakujejo, da bo kot Klavni govornik nastopil Magnus Johnson iz Minnssoie. Shod priredi odte PREDAL ZA IN FORMACU K. Laa Angrtea. Cal. - Banka, ki jo jo ustsnovlls unijs krojsčev se Imenuj« Amalgsmstad Trurt and Savlngs Bsnk, katere naslov Je n« S71 W. Jackaon »vd.. Chl- Na tisoče inozomcev, ki niso mogli dobiti dovoljenja zs prihod v Združene držav«, gre mesto tega v Kubo. Ni verjetno, da bl mnogi izmed njih ostali v Kubi. Oni smatrsjo to deželo le kot prehodno točko za lažji vstop v Združene države. Večinoma tam potrpežljivo čakajo, dokler se jim ne ponudi prilika priti v Združene države bodisi zakonitim ali nezakonitim potom. V največjem številu slučajev jih Čaka razočaranje. V zvezi s tem so številke o priseljevanju v Kubo tekom zadnjih treh let dokaj zanimive. O-čividno je, da ena izmed posledic omejitve priseljevanja v Združene države Je bila ta, da je veliko povečala Število potnikov v Kubo. L. 1922 je prišlo v Kubo 25,998 priseljencev, 1. 1928 ps 75,461. V samo mesto Havsna je prišlo tekom zadnjih treh let priseljencev: 1. 1922 — 18,884, I. 1928 — 55,594 In 1. 1924 — 54,926. Kanada je drugs dežels, kl jo priseljenci smstrajo za prehodno točko v Združene države. Omenili pa smo Že, kako stroge so kanadake oblasti glede prihods inozemcev in ds je za priseljence jako težko priti v Kanado. R Kubo je drugačna stvsr. Kuhan-ski priseljeniški zskon veliko ne zshtevs In Je prsv lshko ssdovo-Ijiti njegovim določbsm. ' Določbe kubsnakega priseljeni-škega zakona. Kuba ne zahteva, da si mors priseljenec pred vožnjo priskrbeti vizo kubanskega konzula. Niti ne zahteva potnega lista, izdanega od inozemske vlsde, h kateri priseljen«« spada. Kdina izrecna zahteva za vae priseljence ji ta, da mora vsak odrasli priseljenec imeti pri sebi ob tvojem prihodu vsaj tridesat dolarjev. Osebe, ki očivldno niso v stanu vzdrževati same sebe, morsjo dokazati, da ne bodo jiadle n« javnega dobrodelstva. Pri nje priseljenk brez spremstva. Naredba v tem pogledu je stopi la v veljavo dne 18. marca 1925. Glasom iste se ženske pod 21. letom ne smejo izkrcati, razun ako se nshajajo v spremstvu očets ali matere, sorodnika ali zakonitega varuha. Ako jih spremlja kak sorodnik ali pa varuh, morajo pokazati legalizirano poobla-ščenje s strani staršev in dokazati sorodništvo oziroma varu-štvo spremljevalca. V vsakem drugem slučaju se smejo izkrcati le z dovoljenjem priseljeniškega komisarja. Ista uaredba predpisuje, da poročene Šene morajo pokazati primerno pooblaščen]e strani moža; ako mož Živi v Kubi, mora priaeljeniški komisar potrditi to pooblaščenje. Te odredbe so bile Izdano ne le v zaščito Kube, marveč tudi da m prepreči Izkoriščevanje Žensk. Zaročenke ameriških državljanov. Marsikateri ameriški državljan, kl nameravs poročiti se s inozemko, vprašuje, da 11 j« mogoče in priporočljivo, da pride zaročenka v Kubo v svrho, da jo tam poroči in potem pripelje v Združene drŽave kot svojo ženo in zato kot prlseljenko izven kvote. Nekateri mislijo, ds bi se s tem dalo prištediti mnogo čas« in denarja. Ta ovinek se zdi za-željlv zlasti bivšim državljanom onih dežel, kjer se ameriška naturalizacija ne priznava, kar se tiče oproščenja od vojaških dolžnosti. Ameriški državljani, ki hočejo pripeljati svoje zaročenke v Združene države potom Kune, naj pazno prečitajo gori omenje no kubanske določbe glede žensk, prihajajočih brez spremstva Poročni zakoni v Kabl. Tudi nekatere druge zakone treba jemati v poštev, zlaati ku bonske poročne zakone. Po Istih Je jako težko poročiti se, ako nista Zaročenca stanovala vsaj dve leti v Kubi. Tamošnji eivilni zakonik določa, da v slučaju inozemcev, ki nista stanovala dve leti v Kubi, treba dokazati potom primernega dokumenta, izdanega od pristojne oblasti, da v oni deželi, kjer sta «tanovala tekom dveh predhodnih let, so bili ogla šenl predpisani oklici. Neka naredba od 1. 1900, ki je še vodno v veljavi, nekoliko olajšuje to za htevo; ako namreč inozemca predložita občinskemu sodniku zadovoljiv dokaz, da v oni deželi, kjer sta stanovala tekom dveh predhodnih let, nI treba oklicev, se dovoli poroks tudi brez istih. Ksko nsj ae vssdostl kubanskim predpisom? Poročni zakoni v Združenih državah ne predpisujejo nikakih o-klicev. Nekaj, kar je najbližje prehodno naznanilo o namerava ni poroki, kakršno je predpisano v deeetorici zveznih držav, nam reč v šesterici new-englandsklh držav, v New Jersey, Delaware, Gcorgla in Wlsconsin. Treba namreč v teh državah čakati naj več pet dni do poroke. DoČim o-seba, ki se hoče poročiti v Kubi, seveda ne more rabiti poročne licence, izdane v Združenih državah, vendarle posest take llcen ce dokazuje, da je dotičnik vza dovoljll zakonom svojo države. Ni i>s mogoče dobiti v to svrho poročne licence v državah New Jersey iy Wisconsfn, kjer zakon zahteva, da morata obe stranki skupno priti na ursd, kl izdsjs licence. Morda bi se dotiku v takem slučaju Izdala uradna Iz javs, da Je priglasil svojo pred stoječo poroko. Na newyorškem generalnem konzulatu republike Kube, kakor tudi na drugih kon zulatih si dotičnik lahko priskrbi "affldsvlt" v španščini, v katerem ae navaja, da II je izjavi-tel J v starosti, ko se lahko poroči, da II Je svoboden, da se poroči, in da II je vzadostil predpisom gloda oklicev (oziroma poročnim predpisom onih držav, kjer nI oklicev). N* kubanskem konzulatu ao Izjavili, ds občinski sodniki v Kubi, ki so edini vprs-vlčenl Izvrševstl poročni obred, bodo smatrali tak "affldsvlt" kot zadostno dokazilo, Ženska na drugi strani ba I-mela več Užkoč, da si priskrbi dokumentarne dokaz« o tem, da je doma v zadostila predpisom glede oklicev. Vsčlnoma evropske država zahtevajo oklice In nekje so prsdpiai v tem pogtadu Ali bržkon« f, olavm graii« asav.ee ao. lawndals ava, chicago. Izvrftcvalnl odbor: urKAVNIOD8KK: Pradaadntk Vlneaat Calakar; podpredsednik Andrcw V Idr Irk, K. f. I> Box les. Jobaatown. P*.s gl tatnik Mattb«« Tarkt talnlk bol»lškaga BU« Novak s si. blagu Jnlk Joku VogHek; uradnik slaslla J«i« Zavartaik. apravittl] ilaalia Filip Uodlaa. » POROTNI 008KKt Marti« Zalainlkar. prad»*dnik. Bos 171. llart»<>rtoa, Okla« Francaa A. T« ur kar« tBIT g. RidKcway Ava.. Chlcago. III.; jukn Krlftmaafl«. 11111 Ba-alattoa. Ava, W«t Park. Okla i Marjr Udovkh. t«S3 B. KMv*wsy Ava* Chl-eago. 1U.| Jaka TortaiJ, Bo* It. Str.ban®. Pa. BOLNIŠKI ODSEK: OSREDNJE OKROŽJE: Ulaa Novak, pradaadalk. M5T4S a Lavndala Ata* Ckirago. III. Jarob Ambroži*. Bok tS«. Moon Raa. Pa. Joarpb Zor ko, RKD. t. Bo« 114, W«t Navtaa. Ps. Anton £ular. Bo* 104. Oroaa Kana., ss Juffoaapad. Frank K lun. Bo« 39». CkUkol«, Minn.. aa sev. aa». Jaka Uolob, Ba« 144. Ročk Springa. .WfS. Nadzorni odbor: Pasi Bargar. pradaadnik, «41 Wlllow St.. (kleno, ULi Rlekard I. ga-vartalk, R. No. 1. IliaadaU, III.; Fraak Zal«. Uit W. Htb H t.. Ckieavo. IIL Združitveni odbor: Prodajalki Frank AM, 1114 Bo. Crawford Av«„ Chtoaga, III.t Jaška Ovaa, IU» W. Mtk St, Ckka«o, IH.j John Olip, 14M Ba. CHftaa Park Ava, ('hirato, M. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. P. J. Kara, «193 St. Clalr Ava.. Clavalaad. Okla. POZOai — Kareapoadaaea s alavnlml odborniki, kl dalaj« v gla VZHODNO OKBOftJBt ZAPADNO OKROŽJE: orwajsToey.il ^^ j htmfMmn\ Ali »>rt nel encl, kadar prtdajo, ae hej« JV -lVar zlahk. t»*dlU, podvrženi zdrsvaiškemu pregle-jdu. Ni nikake omejitve I pkaaeaaev« se nrvssts prad svojim odhodom obrne na pristojno domačo oblast. Ako ss ženin In osvasta sre- Po^trn JadaaU VBA PISMA, kl sa aaaašsla aa poal« «1. pradanlalka ae aaabvai Prad- ssdalAtva a N. P. J, I««7-ft» Ho. Uandala Ava, ( hlraio. IU. I VHE ZADEV K BOI.NI&KK PODI*DRE Hit NASI.OVK: Bolniška ta|n|. štva B. N. I*. JM I6A7-3S Ba. Uaradala Ava.. l'hlca*o. HI. DENARNK IH)AllJATVE IN UTVARI, kl s« tipaje gl. lavršsvstaeaa odbora Is |adaota voMa ss aaslovsi Tajništvo B. N. I*. J„ 1157-5» Bo. Uva- / dalo Ava.. Ckiaaffa. III. VHE ZADBVK V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI as-pošiljaj« m aaalov: BUgaJaMtvo B. N. P. J.. »«57-50 Bo. Uw«dal« Ava.. tliiraff«. III. Va« srltošba glada poalovanj« v gl. Itvrftaval«*«! odkam s« naj pa«lj«|« Pasi Barg«rja, pradavnih« aadaaraaga odbora, i Is ar nsalov J« sgaral. Val prilivi aa gL porotni odaak «a naj pašlljaj« aa aaatovt Martla telse-nikar. Boa 17«, Barbartan. Oblo. Vsi doplal I« drugI aglal, nainanlla, aglaal, asrolalaa la splab vse kav Ja v svasl s glsallom J«d««t«, aaj aa pošilja aa aaakvt "PROBVMTA", »««7 5» B«. Law«dala AvaH Cbirairo. III. kih te/koč za njuno takojšnjo poroko. Vetulurle bi se tnko postopanje dalo nasvetovati le v izjemnih slučajih. Hodeč po poročilih z Kube, so tamojšnje razmere jako neugodne. Vso pol-ng je tam priseljencev, kl upajo priti od tam v Združene države. Stsnovsnjako rszmero so popolnoma nezadostne. Vse mogoče vrste brezvestnežev prežijo na priseljence. Brezdvomno ni to najboljši kraj, kamor poslati ženske brez spremstva. Poroka potom pooblastila. Kubanski zakoni dovoljujejo poroke potom pooblustila (by proxy), t. J. poroke, pri kato-rih se ens izmed strank dajo v svoji odsotnosti zastopat! potom pooblaščenca. Take |>oroke pa^ni-so veljavne v Združenih držsvah in smeriški priseljeniški zakon ne daje takim ženam pravic« do izv«nkvptne vize. Pred kratkim jo neks newyoršks novina poročala o zanimivem alučaju v tem pogledu. Neki prebivalec mosta N«w York j« hotel prlšt«ditl si na času s tem, ds Je nsprosil prijatelja ns Kubi, nsj gu zastopa pri poroki z njegovo zaročenko. Ko jo nevesta šla k ameriškemu konzulu, da dobi Izvenkvotno vizo, JI Je ta jiovedal, da |>o naših zakonih ona ni žena ameriškega državljana. Ns to Jo ons pisala ženinu, naj pride sam, da se jm»-ročna ceremonija zopet Izvrši v njegovi prisotnosti. Ali kubanski maglstrst nI hotsl izvršiti zopot-nega poročnega obrsds, kajti o-sebe, zakonito jx»ročena, se ns morejo zopet poročiti. Končna rešitev Iz zagat« ni znana, V prihodnjem članku hočemo poročati o raznih goljufijah, ki so se odkrile v pogledu porok, kskor tudi opissti težavne razmere, pod katerimi mnogi pria«-Ijenci živijo v Kubi—F, I* 1. H. IddaklsslMft laatMO rnaODlvajmu laaino Piše II. N. Ilundeaen, lulravstvo-ni komisar mesU Chicago. NI Uko dolgo tega, ko ao sdravstvena glasila In časopisi začeli olijavljati članke, ki sa ti. če jo hrane, katera va*buj« haj-več vitaminov. Vsakdo v šoli, doma. v tovarni In ns reat,! ja pričel spoznavati veliko vrsrl-nost vitaminov v odporu proti raznim boleznim, katere Izvirajo radi pomanjkanja potrebne življenske snovi. Uvedenih je bilo precej pre-učevspj radi vitaminov. Znanat. veniki so pronaltl. da ima neka-Uro sadje kakor zslanjava v is-oblliti tri znana vrsU vitaminov; a drugI pa ali so v dotični Pa nsj prelsksvsnjs končajo Že kakorkoli, toliko je gotovo, da veliko ljudi, slasti mater pričanju misliti tudi z večjo skrbjo na svoje kuhinje In jedilne mizo vpoštevanjem viUminov. To je gotovo korsk k uspešnejšemu, zdravje nudečemu Življenju. Co le rszmero dopuščajo, Je lahko pridobiti Isstna vitamine v svojih vrtovih. Najfinojši zeliščni vitamini so nahajajo v šplnsčl, paradižnikih, solati, zelju, zelenem grahu, * t ročna tem fižolu in drugih sočivjlh Ur zelenjava!), pa nsj Jih všivamo kuhano ali surove. Kdino kar je treba pasitJ, sko jemo U zelenjave surove, Jo, ds morsjo biti absolutno svež«, morsjo biti dobro oprsne, čs mogočo tudi v topli vodi In dobro prežvečena. VlUmini U zelenjave bodo ato-rili svojo daljno vlogo In povzročili, da se bosU dobro počutili. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (April 80.-1126) pomeni, 4a vam Ja naročnina potekla U dan« Ponovita jo pravočasno, da vam Usta prejmeta, Ja mogočo vstavljen, kar nI Ml plačan. Ako ja vai Ust plačan ln ga na prejmete, Js mogočo vstavljen vsled napačnsga naala-va, pišite nam dopisnico In navadita stari la navl naslov. Naši zastopniki so vil društveni tajniki In drugi aa-slopniki, pri katerih lahko plačata naročnino. Naročnina sa cela lata |a 15.00 bi za pol leta pa 1230. Člani a N. P. J. plačalo ta pol lota $1.00 In s« salo loto It JO. cero aTloto $030* pol loto 13.26, sa člane $6 JO. Za Evropo stane ao pol lo» t rt »f-Ni \ M4 i^t^ P® Tednik stana ao Evropa $1.70. Član! doplačajo san» Me ga poštnino. Naročnino lahko tadl so- UPEAVNIfiTVO "PROSVETA^ 2M7 NL PB08VETI A. L. Kuprin: Razžaljssjs (Resničen dogodek.) Naj preidem k na vda h njen ju! Gotovo ste imeli priliko, častita gospoda, čitati o tatvinah, nadnaravnih po svoji zasnovi in izvedbi? V novinah jim dajejo v rubriki dogodkov navadno naslove: "grandijozna tatvina" ali "genijalna lopovščina" ali "spreten čin zlikovcev". Ob takih prilikah buržoazni rodbinski očetje širijo roke in kličejo: "Kako žalosten pojav! Ako bi se iznajdljivosti teh odpadnikov, njihovo čudovito poznanje ljudske psihologije, njihovo obvladovanje samega sebe, njihove nedosegljive igralske zmožnosti — ako bi se vse to usmerilo v dobro stran! Koliko bi lahko koristili ti ljudje domovini!" — No, Že davno je znano, velecenjeni gospodje, da je ustvaril nebeški stvarnik buržoazne rodbinske čute zato, da govore take običajne fraze in neokusnosti. V časi se mi pripeti — veste, mi, tatje, smo sentimentalni, — občudujem kje v A-leksandrovskem parku ali na morski obali krasen zaton solnce. In vedno sem že vnaprej u-verjen, da poreče kdo v moji bližini s povdarkom: "Pa naj naali-ka tako umetnik, nihče in nikoli ne bo verjel P — Tedaj ae obrnem in vidim kajpada samozadovoljnega, rej enega rodbinskega očeta, ki se raduje nad svojo lastno neumnostjo, dočim je izrekel tujo. Kar pa se tiče ljubeznive družbe, gleda nanjo bur-žoazni rodbinski oče kot na pečenega purana: odtrgal ai si masten košček, jej ga lepo počasi kje sam zase in hvali Boga. Sicer pa ne gre za to. Sovraštvo do neokusnosti me je spravilo od predmeta, in prosim, da mi oprostite odvišne besede. Hotel sem reči, da genij in navdahnjenje, čeprav bi ne bila uporabljena v koriat pravoslavne cerkve, kljub temu ostaneta redki in lepi stvari. Vse napreduje in tudi kraja ima svojo stvariteljstvo. Naposled naš obrt nikakor ni tako lahek in vesel, kakor bi se to zdelo na prvi pogled. Zahteva dolgotrajne skušnje, neprestane vaje, počasnega in mučnega treniranja; obsega stotine gibčnih, previdnih trikov, nedostopnih najbolj spretnemu glumaču. Ker pe ne maram pred vami samo besed ičiti, napravim takoj pred vami nekoliko poskusov. Zaatran izvajalcev ste lahko brez akrbi. Vsi mi se sedaj nahajamo v zakonski prostosti in, daai nas kot navadno opazujejo in poznajo vsakega poaameznika in dasi naše fotografije krase albume vseh policijskih uradov, vendar se nam zaenkrat ni treba skrivati pred nikomur. Ako pa spoznate kdaj pozneje koga od nas pri drugih okolščinah, vaa prosimo še prav posebno, da postopate vedno v skladu s tem, kar vam veleva profesijonalna dolžnost in državljanske obveznosti. Mi smo pa sklenili v zahvalo za vašo pozornost proglasiti vašo o-sebno lastnino za nedotakljivo, jo obleči v tatinski tabu. Toda k stvari. ŽRTVE Povest. Spisal Fr. Serafin. (Dalje.) "Jaz moram gledati, da svojo obitelj, svoje otroke pošteno preživim!" je dejal. Z Bastonom sta bila zdaj spet razdvojena. Ta mu Je nekoč v obraz rekel, da je neznačajen, in celo pljunil predenj, a učitelj ni storil drugega, nego da se ga je poslej izogibal. Bil je prepričan, da bi se ponosni načelnik požarne straže ravno tako prelevil, če bi se mu ponudila ugodna prilika, in če bi imel pričakovati kaj koristi od tega. Sicer pa ni bilo v Poljanah nič redkega, da je postal kdo kar čez noč iz klerikalca liberalec, ali pa narobe. Bilo je mnogo celo takih, ki so tekom nekolikih tednov Že ope-tovano izpremenili svojo politično barvo. In nič jih ni bilo sram radi tega. Ravnali so se v tem oziru natanko po vzgledu velikih politikov... Kot prodajalko in natakarico pa je bil gospod Rajmund nastavil svojo nečakinjo, po katero je bil pisal nekam lepo dekle, o katerem ni moglo biti dvojbe, da bode imelo privlačno allo... In zdaj se je začelo v Poljanah ono veselo, šumno življenje, ki je znak brezskrbnostl in lahkomiaelnosti. Denar za blago je posojevala osrednja hranilnica, ljudje pa, ki so bili postali udje konsumnega društva, so kupovali in pili, kar se je dalo. Dočim je župnik pred kratkim še priporočal treznoet, je veljal zdaj največ v njegovih očeh tiati, kl je v konsumnem društvu najbolj za vino dajal. In tudi sam si ga je privoščil. Sicer ga prej tudi ni stradal, a piti ga v veseli druščini, Je vendar prijetneje nego po skrivnem doma. Gospod Rajmund je bil vdaj spet v svojem elementu. Dobra volja ga je zdaj malokdaj zapustila... Najmanj pa mu je kalilo veselje to, da je bilo novo društvo nov povod za prepir, jezo in aovraštvo.., Počutil se je jako dobro, in kar nič mu ni grenilo razkošnega uživanja to, da so ga trgovci In gostilničarji, katerim je bil napravil z novim društvom velikansko škodo, trgali po Časopisih ter mu očitali včaai jako nele-pe stvari. Bil je dobro zavarovan zopet take napade. Hilo mu je treba reči: "Iz vas govori maščevalnost!" in stal je čist pred svetom... IX. Prišel Je bil spet zlati maj s svojim čarom, s svojo milobo, s svojim pestrim cvetjem in mamečim vonjem, s svojimi mehkimi sapami in sladkim ptičjim petjem" • V Poljanah ao obhajali Amarnice. . To Marijino alavje je bil uvedel gospod Rajmund, in to je bilo nekaj, česar mu ni zamoril nihče. Prednik njegov, te postaren in kolikor toliko tudi betežen mož, si ni mogel natve-sti še tega bremena, zato pa so bili gospodu Rajmundu vsi Poljane! — tudi taki, ki se z drugimi njegovimi novotarijami niso strinjali — naravnost hvaležni, da je storil on to. Ni treba biti Človeku takemu entuziastu, kakor Je bil oni gorenjski meščan, ki jc vzkliknil, ko ao povzdigovali Kdisona fadi njegovih čudovitih iznajdb: "Kaj bo ta! Tisti je bil tič, kl je šmarnlce Iznašel!" — nI treba biti človeku baš takemu entuziastu. da mu prekipi srce mogočnih čuvstev spričo te lepe Marijine slavno-sti... Kadar je cerkev takisto natlačeno polna, da se tišči glava glave—kadar je obrnjenih sto In sto pobožnih obrazov v Marijin s svežim, duh-tečim cvetjem preobloženi oltar — kadar je zamaknjenih nebroj svetlih. zau|>ajočih oči, v mila, na od solnčnih žarkov ozarje, lica Deve božje — kadar v mogočnih akordih donijo orgle raz kor in se razlega kakor iz enega grla ter odmeva veličastno od cerkvenih aten in obokov: "O prosi, o prosi, Marija za nas!" — tedaj ne more ostati hladno nobeno čuteče srce, in če Je sicer tako indiferentno za svete stvari. Neka blaženost napolni človeku prsi. kadar ČuJe is dna srca prihajajočo Marijino pesem, pa naj bodo besede še tako preproste, bodi melodija še tako enostavna, in rad se vdaje tej blaženosti. V Poljanah ni bila cerkev pri nobenem cerkvenem opravilu tako polna kakor pri šmarnl-c ah. K šmamicam ao zahajali radi klerikalci in liberalci, in iz liberalnih In klerikalnih ust se je gtasils iskreno peeem Mariji na čaat. Pesem je blažita srca. in ona kruta strast, kl jih Je razjedala sicer, ae je umaknila, je ponehala aa nekoli-ko treootkov med Marijino »lavnoetjo.. ^ Sicer je župnik pred litanijami stopil tudi na prižnico, a tu na srečo ni imel on besede. Cital jim je iz knjige lepe, na Marijino čudo-tvornost nanašajoče se povesti, in radi ao ga poslušali vsi brez razločka... Ob nedeljah so nadomestovale šmarnice popoldansko službo božjo. Bilo je predzadnjo nedeljo majnlka meseca, ko je Manica po končanih šmarnicah na nagih kolenih klečala na kameniti stopnici pred Marijinim oltarjem. Bila je izmed vseh deklet, ksters ao bila vpisana pri "deviškem društvu", edina, ki ae ji prvotna ognjenost ni bila še prav nič ohladila. Pri njenih vrstnicah je pojemala pobožnoet v gorečnosti. Prepustile so ji v tem radovoljno prvenstvo... Tudi tisto nedeljo Je molila še, ko se je bila cerkev že davno izpraznila, ko ni bilo že žive duše več notri. Bila je tako vtopljena v pobožne misli, da niti zapazila ni bila, da Je aama. Sklenjene roke je dvigala kvišku liki angel tam pred Najsvetejšim v velikem oltarju, njene oči pa so neprenehoma strmele v dražestno podobo Kraljice božje, katere nebeško telo je odeval moder, z zlatimi zvezdami posut plašč. Skozi barvana cerkvena okna prodirajoči solnčni žarki ao vztrepetavali zdaj na njenem životu, zdaj: na njenem obrazu, in Menici se je zdelo, kakor bi bil ta život oživel, kakor bi se gibal... zdelo se JI Je, kakor bi Marija dihala, kakor bi se ji a svojega prestola prijazno smehljala. & Sveta tišina, ki je vladala v hramu božjem, je vplivala čudovito nanjo. Bila je kakor hiflno-tizovana. Val udje ao ji mrli v sladki, nepopllni otrplosti — bilo ji je, kakor bi ne bila več'na zemlji, kakor bi jo bila božja Porodnica dvignila k aebi v nebeške višave. Kdo ve, koliko čaaa bi bila strmela še tako, odmaknjena zemskemu življenju, če bi nabil stopil v cerkev cerkovnik ter začel pospravljati. To jo je vzdramilo iz prijetnih sanj. Vstala je in odšla • sladko zavestjo, da je bila spet naj-zadnja v cerkvi... Pred cerkvenimi vrati pa je trčila z župnikom vkup. „ "Kaj, šele zdaj greš iz cerkve? . . Saj ao šmarnice že pred eno uro minile! .. To je lepo, Manica. da si Še vedno tako pobožna! . . No, le pojdi z menoj!.. Dobil sem nove podobice in hočem ti dati eno za to, da si tako pridna!.. In vrnil se je proti svojemu stanovanju, Manica pa je šla vsa srečna za njim ... Okna v župnikovi sobi so bila nekoliko zastrta, in prijeten somrak je bil v njej. Župnik seže v predalček male namiznine o-marice ter privleče venkaj tri zavojčke podobic. "Sedi!" veli deklici, pokazavšl s prstom na divan, pred katerim je stala lepo izdelana, Štiri-oglasta mizica. Manica uboga, obotavljale se nekoliko, kajti zdelo se ji je preveč časti. 2upnik pa sede poleg nje ter začne razprostirati podobice po mizi. "Oh jej, kako so lepe!" je vzkliknila Manica z nedolžnim veseljem. "Kaj ne da? . . No, le izberi si, katero hočeš!" In razkazoval ji je še dalje vsakovrstne svete sličice, pri tem pa se jI je bil približal tako, da so se njeni mehki rumeni laski dotikali njegovega lica, in da je čutil njeno gorko sapo ... . Manica je trepetala po celem životu, a vedela nI, zakaj. Neka tesnoba ae je lotevala njenega arca .. . toda vae njene miall ao se vrtele samo okoli tega, da bi si izbrala lepo. a vendar ne tako dragocene podobice, da bi ji mogel očitati župnik nesramnost . . . Odločiti se ni mogla dolgo, in župnik nI imel, kakor je bilo videti, nič zoper to, da se je tako mudila. Smehljaje jo je gledal in brakal je z desnico |x> podobicah, dočim je bil položil levico na njeno ramo. kakor bi se bal, da bi mu prehitro ne vstala. Pogled mu je zastal zdaj na cvetočem obrazu dekličinem, zdaj na njenih kl-pečih prsih, ki so se v enakomernih presledkih dvigale ln padale ... Včaai se mu jc zganila roka. kl mu je počivala na njeni rami. in pri takih prilikah jo je vselej še nekoliko tesneje privil k sebi. Bilo mu je dobro poleg toplega telesa mladega ženskega bitja, in bil je premalo močan, da bi ae bil uprl slastem, katere je občutilo njegovo srce v bližini krasnega dekleta . . . Kar privsdigne deklica glavo ter mu pokaže a prstom podobico, katero bi bila rada imela. Njen pogled je bil tako mil, tako nedolžen, da se Je gospod Rajmund hipoma iztreznll. Bilo ga je sram, začutil je kes v svojih prsih in hitro Je vstal s svojega sedeža ... Mahnil Je parkrat nervozno t rokami okrog sebe, potem pa pripomnil: (Dalje r ZXM Govornik se je okrenil in napovedal: — Sisoj, Veliki, prosim. Ogromen, sključen možak, z rokami do kolen, brez čela in brez vrata, podoben zaspanemu semanjskemu Herkulu, je atopil naprej. Topo ae je nasmihal in od zmedenosti praskal levo obrv. — Saj tu ni česa napraviti — je rekel hripavo. No, zanj je jel govoriti gentle-man v peskasti obleki, obrnivši se k zboru: — Velecenjena gospoda! Pred vami stoji eden izmed čaatitih članov naše organizacije. Po specialnosti je vlomijevalec skrinj, železnih blagajn in drugih shramb denarnih znakov. Pri svojem večernem poslu ae včaai za taljenje kovine poslužuje e-lektričnega toka od naprave za razsvetljavo. Skoda, da tu nima na čem pokazati najboljših točk svoje umetnosti. Vsaka vrata z najbolj komplicirano ključavnico odpre brezhibno. No, ta-le vrata so najbrž zaklenjena? Vsi so se okrenili k vratom, na katerih je visel tiskan napis: "Vstop za kulise je nezaposlenim osebam strogo prepovedan." — Da, ta vrata so očividno zaklenjena — je potrdil predsednik. — Imenitno. Sisoj Veliki, bodite tako prijazni! — Saj to ni nič — je rekel velikan leno in prezirljivo. Priatopil je k vratom, jih naj prej previdno potresel z roko, potem potegnil iz žepa nekak majhen bliščeč inštrument, napravil z njim sklonjen h ključavnici nekoliko skoraj neopaznih gibov in naenkrat vzravnavši ae, odprl vrata hitro in neslišno. Predsed nik ga je opazoval z uro v rokah: vse skupaj ni trajalo več kot deset sekund. — Hvala, Sisoj Veliki, je vljudno dejal gentleman v peskasti obleki. — Lahko odidete na svoje mesto. Toda predsednik je izpregovoril nekoliko nemirno: —- Oprostite. Vse to je zanimivo in zelo poučno, toda... povejte, ali je obsežena v profeeiji vašega spoštovanega kolega tudi umetnost zaklepanja vrat? — Ah, mille pardons! — se je v naglici priklonil gentleman.— Na to nisem pomislil. Sisoj Veliki, bodite tako dobri... Vrata ao bila takisto v hipu spretno in neslišno zaklenjena. Spoštovani kolega se je zibaje in nasmihaje vrnil k svojim tovarišem. Sedaj bom imel čast pokazati vam umetelnost našega tovariša, ki se peča z žepno tatvino po glediščih in na kolodvorih — je nadaljeval govornik. — Je še zelo mlad, toda po njegovem finem delu boste do gotove mere lahko presodili, kaj se lahko iz njega še razvije pri nekoliki pridnosti. Jaša! Temnopolt mladenič v modri svileni srajci in lakastih škor-njih, podoben ciganu, je ležerno atopil naprej in obstal blizu govornika igraje se s t vezmi pasu in veselo mežikaje z velikimi predrznimi črnimi očmi z Žolto belino. Gentleman v peskasti obleki je rekel priliznjeno: — Gospoda... primoran sem prositi... ali bi se ne hotel kdo Izmed vas... posoditi za majhen poskus? Zagotavljam vas, da bo to samo primer, takorekoč, igra. In premeril je z očmi gledalce. Mali, debeluhasti, kot hrošč čr ni človek je stopil izza svoje mi žico. — Na uslugo sem! — jc rekel smejavo. — Jaša! — jc pokimal z glavo govornik. Jaša je priatopil tik k advokatu. Sedaj mu je visel na levi, skr-čeni roki blesteč, svilen, rožast šal. — V cerkvi na primer, ali, recimo, v buffetu v gledališču ali v cirkusu... je začel s sladko naglico — takoj vidim: tu gre fre-jer... oprostite, gospod, tudi vi ste tak frejer — to ni nič žaljivega. Zakaj frejer je bogat gospod, ki je dostojen in ničesar ne sluti. Najprej: kakšne predmete lahko Ima ? Predmeti ao zelo raznovrstni. Navadno najprej ura z verižico. In zopet — kje? Nekateri jo nosijo v zgornjem žepu telovnika — tule. nekateri v spodnjem — tule. Denarnica pa tiči akoraj vedno v hlačnih žepih. Potem — doza za cigare. Kajpak, najprej pogledaš, kakšna je: zlata ali srebrna z mono-gramom. za uanjeno pa kdo bi se mazal, ako daš kaj naae? Doza je lahko v aedmlh žepih: tu. tu. tule. Um ln Um. Kajne? Glede ng to tudi noetonaš. Ko je to govoril, se je mladi Ut nasmihal, bliskal z očmi naravnost v oči odvetniku in z naglimi, apretnimi kretnjami desne roke kazal na razne kraje v njegovi obleki. — Tudi obrne lahko naae pozornost igla tu-le v kravati. Vendar si je navadno ne prisvajamo. Sedaj je že tako, da redko kakšen moški nosi prave kamenčke. In jaz pristopim. Takoj se obrnem nanj vljudno: gospod, dovolite, da ai prižgem cigareto, a-li še kaj, skratka začnem pogovor. In kaj je prva atvar? Prva stvar je, da mu gledal naravnost v zenice, tako-le, delujeU pa samo dva praU, ta-le in ta-le. Jaša je dvignil do svojega obraza oba prsU desne roke, kazalec in sredinec, in gibal ž njimi. — Ste videli? Ta-le dva prsU torej igraU vso muziko. In kar je glavno, pri tem ni ničesar čudovitega: ena, dva, tri — in gotovo je! Vsak pameten Človek se čisto lahko nauči. In to je vae! Čisto navadna stvar. Klanjam se. Tat se je lahno obrnil, da bi odšel na svoje mesto. — Jaša! — je a povdarkom in mnogoznačilno izustil gentleman v peskasti obleki. — Jaša! — je ponovil strogo. ,. Jaša se je usUvil. Kazal je advokatu hrbet, vendar je najbrž o nečem zgovorno spraševal z očmi avojega predstavnika, ker je le-U mršil obrvi in zanikalno zmajeval z glavo. — Jaša! — je ponovil tretjič z izraženo grožnjo. — Eh! — je nevoljno vzkliknil mladi Ut in se nerad zopet okrenil advokatu. — Kje pa je vaša*urica, gospod? je dejal nato a tankim glasom. — Ah, se je spomnil advokat. — No vidite, sedaj pa "ah!"— je nadaljeval Jaša očiUjoč; — ves čas ste zrli na mojo desno ročico, medtem sem jaz z levo ročico izoperiral vašo urico. Glejte, ravno a temale prstkoma. Izpod šala. Zato ga tudi nosimo. Ker pa imate verižico, ki ni dosti vredna vrvica, najbrže v spomin od kakšne punčke, urica je pa zlaU, aem vam verižico pustil za spomin. Izvolite — je pri-stavil z vzdihom in mu pomolil uro. — To je pa bilo spretno! — je rekel zmedeni odvetnik. — Niti zapazil nisem. — S tem se pečamo — je pripomnil Jaša ponosno. Neprisiljeno se je vrnil k svojim tovarišem. Govornik je med tem srknil iz kozarca in nadaljeval: — Sedaj, častiti gospodje, vam sledeči izmed naših sotrud-nikov pokaže nekoliko navadnih kvartopirskih obratov, ki se u-porabljajo na sejmih, pamikih in železnici. S pomočjo treh kart, n. pr. z damo, asom in šestico, vam prav z lahkoto... Sicer pa so vas nemara utrudili ti poskusi, gospoda? — Nikakor; to je zelo zanimivo — je ljubeznjivo odvrnil predsednik. — Rad bi samo vprašal, ako ae vam seveda moje vprašanje ne bo zdelo neskromno, kakšna je vaša specijalnost? — Moja... hm... zakaj neskromno?... Jaz delam v velikih trgovinah z briljanti, drugo moje poprišče pa so — banke — je e skromnim usmevom odgovoril govornik. — Ne mislite, da je moj obrt lažji od drugih. Naj omenim, da govorim štiri evro-pejske jezike: nemško, francosko, angleško in italijansko, ne vštevši seveda poljskega, malo-ruskega in židovskega. Torej, gospod predsednik, ali naj nadaljujemo demonstracijo? Predsednik je pogledal na u-ro. — 2alibog, imamo malo čaaa, je dejal. — Ali ne bi prešli na bistvo naše zadeve? Tembolj, ker so nas poskusi, katerim smo bili priča, v zadostni meri uverill o PONDELJEK, 25. MAJ a spretnosti vaših častitih nov. Kajne, Iaaak Abramov^ I, seveda, popolnoma! J i. pritrdil rade volje advokat-kl! raim. Pa d°bro ~ ie dejal ljubez. n ivo gentleman v peskasti Z- — Grafčik — se je okrenil h kodrastemu plavolascu, podobi nemu markeju na praznini dan -spravite svoj trojček, ni nam več potreben. Ostalo mi je spoda, še nekoliko besed Sedai ko ate se prepričali, da je iia,a umetnost, čeprav ji ni dano pro-svitijeno pokroviteljstvo visokih oseb, vendarle umetnost; ko se nemara strinjate z menoj, da za-hteva U umetnost mnogo oseb-nih lastnosti razen truda, opa nosti in neprijetnih nesporazum-ljenj — boste, upam, tudi ver. jeli, da se je mogoče strastno navezati na našo umetnost in J0 — dasi je to tudi čudno na prvi pogled — ljubiti in spoštovati Sedaj pa si predstavite, da dobi naenkrat izvesten, nadarjen pes-nik, čigar legende in poemi di-čijo najboljše naše žurnale, da dobi naenkrat naročilo, naj napi. še po tri kopejke za vrstico in pri tem s polnim podpisom v verzih reklamo za cigarete "Jasmin". Ali pa da obdolže naenkrat koga od vas, blestečih in znamenitih odvetnikov, da se obrtoma pečate z lažipričevanjem v zadevah za ločitev zakona ali da pi-šete po zakotnih krčmah vloge na mestnega načelnika za izvott-ke. Seveda, vaši sorodniki, prijatelji in znanci tega ne bodo verjeli, toda govorica vam je že zagrenila življenje, da preživljat« mučne minute. Sedaj pa si pred-sUvite, da grozi Uka sramotna, neznosno od koga lansirana kleveta ne samo našemu dobremu imenu in mirnemu prebavljanju, ampak ogroža našo svobodo, naše zdravje, celo naše življenje. (Konec prihodnjič.) aooaaNBaooooaoooooaasi Zabasanost. Velik dal telesnih bolezni lahko zasledimo do zaprtja. To stanje ne zanemarjajte. s Balzol je neprecenljiva pomoč v takem stanju želodčne in prebavne neurednosti in'zaprtja. Sijajna tonikajza oslabele ljudi. Cena 50c in najprej pri |)ekei?n. W F SfVfMA C O. C L D A R HACIOS, IO WA RAD BI IZVEDEL kje se nahaja. Jožef Kosmač. Prišel je iz Nemčije leta 1920 in sicer v Gary, Ind. Cenjene čita-telje prosim če je kateremu znan naslov njega, da ga opozore n« U oglas, ako bo sam člUl naj ae nemudoma javi na spodnji naslov svoji prijateljici Frančiški Omerzel, ki je tudi prišla v Ame-riko 10. aprila, 1925 k svoji Me-ri in zetu. Frank Kukovic, 1554 Sobieski street, U Salle, Dl.-(Adv.) DA SKUHAŠ DOBRO PIVO, PISI PO NASE PRODUKTE. Imamo v zalogi slad. hmslj. »lsdktf ln vse drage potrebifine. PoskuS« ln ss prcpričsjte, da je doms pri s* kuhani vedno le aajboljšl la naj* nejšL Groecrljam, sladačarjem la v prodajalne šelesnlne damo primeren F* pust pri večjih naročilih. Pilite f» Informacije na: FRANK OGLAR, S4S1 Soperier Aveaae. Clevelsai O VABILO NA PLESNO VESELICO katero priredi SLOVENSKA MAXHOM GODBA dne 29. maja, 1925, t petek zvečer, ▼ Slov. Delavskem Doma na Maxhom-Johnstown, Pa. Uljudno vabimo rojake in rojakinje domače, is bližnje in daljne okolice, da nas poeeUjo v obilnem številu. Za suhs grla in prazne želodce bo vseetranako dobro poskrbljeno. Igrala bo 8lov. Makhom Godba pod vodstvom g. Joseph Rogelna. Vstopnina za molke 50c, m ženski Na svite je pri vsesttd kliče la vaM 2k odbot