249. številka. Ljubljana, v sredo 29. oktobra 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejoraan za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K. za pol !eta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 c, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, 5a se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu ftt. 12. Upravnlatvu naj se^bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod*' telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Korošec — kandidat. Iz Maribora, 28. oktobra. Ponedeljska številka »Slovenca« je do dobre polovice posvečena odstavljenemu prefektu mariborskega semenišča, Antonu Padovanskomu Korošcu. Toliko prostora ni dosedaj posvetil v dveh mesecih vsem kandidatom za štajerski deželni zbor. Na prvem mestu se namigava nanj ter se mu očita: zakaj molči; na drugem mestu se ga povprašuje, ali bi bil pripravljen sprejeti deželnozborski mandat za ljutomersko - ormoško - gornjeradgonski okraj; na koncu lista pa je že polno brzojavk iz dotičnih krajev, v katerih se izjavlja, da je sploh Korošec »zadnja nada, zadnji up«, brez njega da kmetje sploh ne morejo živeti. Priznati se mora sicer še mlademu Korošcu, da je v hinavski prekanjenosti in katoliških spletkah dosegel svojega učenika dr. Žlindro. Izdamo le javno tajnost, da je vsa navdušenost za Korešca v »Slovencu« potekla deloma iz njegovega peresa, deloma po njegovem naročilu od vodstva kranjske klerikalne stranke. Znano je, vsaj tukaj v Mariboru, da je vse ho-matije v kandidaturi Ljutomer - Ormož premišljeno in proračunjeno pro-vzročil Korošec sam. On je bil, ki je očital v »Slovencu« dr. Rosini nedoslednost, češ, da je svoječasno izjavil, da ne prevzame več kandidature. Toda za svoj mandat še ni bil varen, ker so on-dotna politična društva še imela dva sposobna kmetska kandidata, gg. Koče-varja in M ur so. Kaj storiti? Treba je bilo ta dva oplašiti, češ, da se bo dr. Ro-sina še vendar dal pregovoriti, ako se sama odrečeta kandidaturi. In ker bi oba rada imela, da kandidira dr. Rosina, sta se res odpovedala. In sedaj je imel častihlepni Korošec prosto pot, posebno, ker so volitve takorekoč pred durmi. Izišle so posebne okrožnice na duhovnike, in s tem misli Korošec, da je stvar rešena. Ne smemo pa pozabiti, da je bil Korošec pripravljen na vse splet-karije, pa bi bile iste tudi na škodo narodni disciplini, samo da dobi to pot mandat. Kajti še predno so bile de-želnozborske volitve razpisane, ponašal se je v krogu svojih zaupnikov, da ima deželnozborski mandat že v žepu. Mi v Mariboru, ki vemo, kaj bi pomenil nastop Korošca v javnem življenju, smo se res prestrašili, ko smo čitali, da je napovedal kandidaturo. Z istim dnem, ko se oficialno proglasi Koro-ščeva kandidatura, je tudi zanesen na Štajersko ljut strankarski boj. V vseh svobodomiselnih krogih bo zavriščalo, in to popolnoma opravičeno. Korošec je pravi tip najzagrizenejšega klerikalnega nazadnjaka, učenec vašega Susteršiča ter je pri mnogih prilikah na shodih in v svojem lističu izražal javno, da hoče imeti razkol, da se mora ljudstvo združiti v krščansko-socialno organizacijo po kranjskem receptu, da se mora inteligenca podvreči brezpogojno duhovnim ukazom, sicer se napove tudi narodnemu razumništvu boj. Saj je znan njegov nastop v Slovenski Bistrici, ko je slovenske deželne poslance dolžil brezbrižnosti in lenobe, dasi je prej zagovarjal njih postopanje, a to vse zato, da bi opozoril volilce nase. Ravno tako je znano, kako nekvalificirano se je zadiral v celjske voditelje na ondotnem zaupnem shodu, da je celo notarju Bašu, ki je vse drugo prej kot liberalec, zavrela kri ter mu jih je povedal par prav osoljenih. Njegovi nastopi so se našim strpljivim voditeljem tako prignusili, da je znani odlični naš poslanec očitno izjavil, d a ne bo nikdar sedel s Korošcem skupaj v dež. zbornici. Korošec pa je tudi zagrizen sovražnik šole in učiteljstva. To je pokazal čestokrat s svojo Btrupeno pisavo v »Slov. Gospodarju« in na javnih shodih. Letos 20. julija je priredil shod v Šmartnem pri Gornjem gradu. Prišel je sondirat tla za vsakojako kandidaturo v Savinski dolini. Pri tej priliki je podlo ščuval stariše proti soli in učiteijstvu. Rekel je, da se otroci uče v šoli le lenariti, da so potemtakem tudi učitelji lenuhi. Gromadil pa je še druga neosnovana oči- i tanja, dokler ni nekdo nad njim zavpil: hujskač! šuntar! »Učiteljski Tovariš« je takrat pisal: Tovariši! Korošec je hujskal proti Vam in proti naši šoli. Pazite torej na Korošca — hujskača in glejte mu na prste, kadar uganja svojo komedijo ali lumparijo«. In sedaj si upa tak človek kandidirati za deželni zbor! Večje nesramnosti si res ni mogoče misliti. Učitelji in razum niki, spomnite se na zgornji poziv! Ako se tedaj njegova kandidatura še pravočasno ne zavrne, pade bomba posebno med naše, dosedaj še složno razumništvo. Posledice boja so nedogledne. Naše učiteljstvo bi moralo biti neznačajno in pasje pohlevno, ako bi ne nastopilo z vso ogorčenostjo zoper svojega sramotilca. Postaviti se mu pa mora nasproti vse omikano prebivalstvo — in kot tako je veljalo dosedaj ono v ljutomerskem, ormoškem in gornjeradgonskem okraju — kajti s Korošcem bi nastopila pri nas hujša zdražba, kakor jo uganja na Kranjskem dr. Žlindra s svojimi pristaši. Da smatrajo kranjski klerikalci Korošca kot ustanovitelja nekake bodoče svoje filialke na Štajerskem, je najboljši dokaz, da razpošilja kranjsko klerikalno vodstvo oklice na vse fa-rovže v ljutomersko ormoškem okraju, naj se odločno postavijo za kandidata Korošca. To je tako jasna nakana na našo narodno vodstvo, da se morajo upreti tudi priznano miroljubni naši prvaki. Pa tudi duhovniki morajo iz kranjskih klerikalnih krogov jim vsiljenega kandidata odkloniti, ako nočejo, da jih bomo obdolžili, da je njihovo zdihovanje po slogi le goli humbug. Proč z netaktnimi prepirljivci, kakor je Korošec! Značajna rodoljuba Kočevar in Mursa naj se brž odločita ter naj eden njiju takoj proglasi kandidaturo! V HJuf»U»ftQ£^ 29. oktobra. Državni zbor. V včerajšnji seji se je nadaljevala debata o gališkem kmetijskem štrajku. Poročal je posl. Daszvnski, ki je navajal kričeče dokaze, kako kruto izrablja šlahta delavski stan. Dnine znašajo pri moških 15 do 30 kr., pri ženskah 16 do 26 kr., pri mladoletnih 15 do 16 kr. na dan brez hrane. Duhovniki so šlahto zagovarjali ter je pater Donawancki pripovedoval štrajkujočim, da je greh več zahtevati kot 25 kr., ker je že Kristus pripovedoval v »perglihi«, da je dal vinogradnik vsem delavcem po en groš, kar je toliko kot danes 25 kr. — Ministrski predsednik je na dolgo opravičeval postopanje zoper štrajkujoče. Pomagal mu je posl. Abrahamovicz, ki je izjav!, da bo polski klub glasoval proti nujnosti. Debata se potem prekine ter se odda vladni načrt zoper pijančevanje brez prvega branja obrtnemu odseku. Danes je seja. Nameravan atentat na Ruskem. Ko je padel notranji minister Sipja-gin pod morilčevo roko ter je nastopil njegovo mesto Plehve, je razširil tajni re-volucijski odbor vest, da ima Plehve pol leta časa, da popravi Sipjaginove napake in da more vvesti primerne reforme. Ako pa bode hodil po potih svojega prednika, bode po določenem roku tudi umorjen. Ruska policija je dognala, da je glavni revolucijski odbor v Berolinu. Tam je tajna policija opazovala zarotnike, zasledovala njih korake, odpirala njih pisma ter raztegnila celo mrežo, ki bi jo v pravem času zategnila. Spočetka oktobra pa je peterburška policija dobila iz Berolina sporočilo, da so zarotniki sklenili, Pleh-veja umoriti in hkratu se je natančno naznanila in opisala oseba, ki je bila določena, da naj umor izvrši. Preiskave so dognale, da je sporočilo docela resnično. Zastopniki ruski policije so pustili, da je zarotnik odpotoval, ker so ga hoteli zgrabiti, ko bi stopil na ruska tla v Peter-burgu. Ali ko je dospel dotični vlak v Peterburg, ni bilo zarotnika nikjer; izginil je brez sledu vzlic velikemu številu agentov, ki so ga spremljali in vzlic vsem ukrenitbam, ki so . e odredile še na varšavskem kolodvoru. To je seveda izzvalo v Peterburgu silno strmenje ter se delajo razne kombinacije. Plehve je doslej še živ, a kje je zarotnik, ki je potoval, da ga umori, tega ne ve nihče. Tako se poroča dunajski »Zeit« iz Peterburga dne 21. oktobra. LISTEK. Na Krimu. Potopisna črtica. Spisal G. S—c. (Konec.) Pripeljali smo se mimo »herzone-skega majaka« (svetilnika) , oddaljenega od mesta Sevastopolja šest milj in zveza nega ž njim po brzojavu. Pred njim je plavajoča lesena piramida (veha), čez katero se parnik ne sme približati bregu, na tem pa »sirena« in zvon za signale v hudi uri. Hitro smo zavili proti severu in morje je postajalo še valovitejše. Zelo počasi smo se uvozili v sevastopoljski zaliv. Pri vhodu v njega zagledaš grozne spomenike prošlosti. Aleksandrovsko in Konstantinovsko baterijo, ki sta igrali tako veliko ulogo za slavne obrane trdnjave leta 1854.—55. Ko se je parnik zasukal k pristanišču, smo zazrli na desni na višjem mestu grandijozno poslopje Lazarevske morske vojašnice s spomenikom vojskovodje Lazareva. Na pristanišču je vladalo velikansko življenje. Okoli nas so švigale vojne ladije raznih velikostij in konstrukcij: oklopnice, križarke, topničarke in povsod je kipelo življenje. Poleg pristana se vzdiguje ko-lonada Jekaterinskega pristana, od tod na desno roko stoje »leseno« gledališče, kopališče, eleganten hotel, »Kist», nizko poslopje dvorca iz časa Jekaterine II. Na jugovzhodni strani zaliva je razpoložena »Korabelnaja slobodka« (trdnjava), kamor vsako minuto odhajajo in odkoder prihajajo male vojaške ladjice. Zaliv se razdeljuje v razne manjše. Parnik je obstal v Sevastopolju dve uri. Peljal sem se v »Muzej oborony Sevastopolja«, kjer so topovi in streljivo, modeli potopljenih vojnih ladij, karte, crteži in slike iz časa obleganja in spomini na branitelje. Odtod sem se peljal naravnost v »Vladimirskij sober«, kjer počivajo pod črnim mramornim križem hrabri ruski generali. Nato sem se vozil po »Bolšoj Morskoj«. Stopivši par korakov naprej, pokazal mi je izvošček kapelico, t. j. okoli 20 m visoko piramido s križem na vrhu. Ta stoji na pokopališču z napisom: »Brat-skaja mogila«, kjer leži okoli 43.000 trupel v bojih ob Sevastopolju padlih Rusov. Izmed znamenitih ruskih vojskovodij sta tukaj pokopana knez Gorčakov in grof Todtleben. Opozoril me je pa izvošček tudi na angleško, francosko in italijansko pokopališče, vsa na mestih, kjer so stali angleški, francoski in italijanski vojaki. Na »Bratskoj mogili« počiva po 200 trupel v enem grobu. Temni drevoredi, obsen-čujoči grobove, napravljajo resen, mogočen uti8. Vozeč se po Nahimovskem prospektu zaslišal sem pred seboj zvoke vojaške godbe. Množica ljudstva, spremljajoča nekoliko stotnij vojakov, je^prisilila izvoščka zadrževati konja. Iz oken in odprtih durij pozdravljali so mimogredoče vojake z »ura« klici. Pa tudi ti so bili zidane volje, poskakovali so in prepevali. Komaj je zapazil izvošček nekaj prostora pred seboj, krenil jo je po stranski ulici na »Primorskoj bulvar« z lepimi nasadi ob strmem nabrežju. Morje je bilo jako razburjeno in valovje je z močnim šumom butalo ob breg in se razbrizgavalo v goste pene. Odpravil sem izvoščka, a nisem mogel na svoj parnik. Vkrcevalo se je namreč prej srečano vojaštvo na »Velikega knjaza Kon- stantina«. Ljudstva je kar mrgolelo na pristanišču. Godba je neprestano igrala narodne komade. Končno je stopil na parnik »stabsoficera-poveljnik, izpregovoril { kratek, a navdušujoč govor in zaklical I trikrat »ura«, vojaštvo je odgovorilo z istim klicem. Tudi meni je bila dana prilika stopiti na ladjo, ki se je kmalu jela odmi-kati od brega, polnega ljudstva, srčno po-slavljajočega se od domačih stotnij Pa ne samo pristanišče, vse nabrežje, mimo katerega smo se vozili, posejano je bilo od Sevastopoljčanov. Slišali smo tri ali štiri velike, silno zibajoče se čolne, na vsakem po jeden častnik in 25 do 30 veslarjev. Privozivši mimo našega parnika, obdržali so veslarji na povelje vesla »nad vodo« in pozdravili odhajajoče tovariše z gromovitim »Ura!« Sevastopol je glavna vojaška luka na Črnem morju in v obširnih njegovih zalivih se osredotočuje »Černomorskij vo-jennij flota. Sevastopolski zaliv je jeden izmed najboljših svetovnih zalivov. Hitri razvoj »Crnomorskoga flota« za Pavla I. in Aleksandra I. ni dal miru Angliji, boječe se ruskega ladijevja. Njena politika Kamenani jezuitje. Najbolj klerikalna in od duhovništva in redovništva najbolj izsesana država v Evropi je Španija. Čudno je zato tolikanj bolj, da ee je znala prav njena tesna so sedinja, Portugalska otresti more redovnikov. Od časov markija Pombala je trajal boj med državo in cerkvijo skoraj neprestano in vlada si je znala z izvršitvijo zadnjih protiklerikalnih zakonov, ki so povzročili toliko nemirov, izvojevati si jajno zmago. Kakor na Francoskem, pa mislijo tudi portugalski kloštrarji, da so postave samo za druge na svetu, zato se nočejo niti na Portugalskem ravnati po Kristovih besedah: Dajte cesarju, kar je cesarjevega . . . Poskušali so se postavam izogniti ter jih koinodno ignorirati. Naj-besnejše in hkratu najlokavejše so se upirali cvet redovnikov — jezuitje, ki so po novih državnih portugalskih zakonih kot miru in sreči dežele nevarni elementi i* Portugalske popolnoma izključeni in za-podeni. Vendar so si upali v Almadi blizo Lisabone na tihem odpreti svoj kolegij ter loviti učence. »O Diao in »O Mund«".« poročata, da se je jeden izmed patrov oblekel v uniformo policijskega častnika ter se postavil kot straža pred kolegijska vrata, da bi onemogočil vsako motenje med podukom. Toda liberalci almadski so se zbrali naglo ter so šiloma vdrli v kolegij. Jezuite so prepodili in kamenali, Patri so morali bežati v Cacilhas, kjer jih tudi niso slovesno sprejeli ter bodo morali končno vendar zapustiti deželo, kjer imajo zakoni moč in veljavo. Chamberlain gre v Južno Afriko. Angleški kolonijski minister Cham berlain hoče potovati v Južno Afriko. S tem se hoče odtegniti razpravi novega šolskega zakona, glede katerega zavzema reakcionarno stališče. Listi so ga zato hudo napadali ter mu očitali radikalno preteklost Chamberlain svoje popularnosti noče izgubiti radi šol, zato se vsej akciji odtegne ter pojde v Južno Afnko, da dokaže 8 tem svoje veliko zanimanje za kolonije, med katerimi — zlasti v Avstraliji — vlada z njegovim vodstvom neza dovoljnost. Chamberlain hoče posetiti tudi druge kolonije ter utrditi svojo upravo in politiko. Ali bo to njegovo potovanje kaj pomagalo, je dvomljivo. V Južni Afriki postajajo razmere zopet sitne in nerodne. Nezadovoljnost Burov narašča. Premaganci se čutijo varane. Anglija noče izpolniti svojih obljub, danih pred sklepom v miru. Mnogo Transvaalcev se je vrnilo s svojih posestev in domači) v koncentraci|ske tabore, ker bi morali sicer poginiti od lakote. Angleži burskih beguncev, ki so nastopali proti lastnim rojakom, še niso odpustili, nego jih imajo še vedno pod orož|em. Kafri so postali zopet predrzni ter napadajo farme belokožcev. Anarhija v deželi narašča. Prisotnost Chamber-laina ne bo pomagala, pač pa plemenita radodarnost, velika podpora in poštenost angleške vlade v izpolnjevanju danih obljub. Najnovejše politične vesti. V zadevi carine na uvoz italijanskega vina bo podal posl. Marchet od vseh strank drž. zbora je provzročila krimsko vojno, ki naj bi uničila moč Rusije na Črnem morju. Rusi so potopili v luki vse svoje lad|e, da ni moglo sovražno ladjevje pred mesto. Vojna se je skončala s pariškim mirom (l. 1856.), po katerem se je vzela Rusiji pravica, utrjevati južni del Sevastopolja in imeti vojaško ladijevje v Črnem morju. Nabrežje Črnega morja je razrušil sovražnik, ladije plovba je bila priznana za nevtralno in delo genialnih Rusov, začenši od Petra I., porušeno in mnogo pokončano. Rusija pa se je kmalu popravila od tega udarca. Kerč je postal močna trdnjava, Sevastopol glavno središče ladijestaviteljne delavnosti »Russkago obščestva parohodstva in tor govli«, kavkazki breg se je zopet podvrgel Rusiji. Novorossijsk, Anapa, Luhum in Poti so se začeli razvijati v mesta in Odesa je začela hitro rasti. Rusija se je leta 1871. uprla določbam pariškega miru. V vojni s Turčijo je bil pridobljen Batum. Neuspeh sevastopolski je dandanes docela izbrisan. Mornarica silno narašča, množeč število ladij vsako leto. Gospodstvo Rusije na Črnem morju je danes globoko vkoreni-njeno. podpisani predlog na ministrskega predsednika in trgovinskega ministra, naj se carina zviša od 3 gld. 20 kr. per hI na najmanj 12 gld. — češki klub se je konstituiral. Predsednik je poslanec Pa-c a k, podpredsednika sta dr. Stransky in Brzorad. — Debata o Korber-jevi izjavi pride *endar najbrže še ta teden na vrsto, ker so Vsenemci odtegnili svoj nujni predlog v zadevi dvojezičnih napisov na neki češki lokalni železnici. — Državni jezikovni zakon , ki so ga izdelali češki poslanci, se predloži zbornici najbrže kot nujni pred log. Ta načrt se ozira na vse deželne jezike. — Deželnozborske volitve v nižjeavstrijskih kmečkih občinah so prinesle krščanskim socialistom zmago. Pridobili so ai razun dosedanjih 14 mandatov še 6 novih. Lueger jev terorizem! — Kossuthova stranka v ogrskem državnem zboru je sklenila, odkloniti indemnitetno predlogo. — 13000 Burov se je dosedaj vrnilo v Južno Afriko, ostalih 7000, ki žive kot ujetniki v Indiji in na otoku Cejlonu, bodo istotako Angleži spravili v domovino, ako prisežejo zvestobo Angliji. — Za nemškega poslanika nadunajskem dvoru je izbran grof M o n t s , dosedaj poslanik v Monakovem. — Zahtevo italijanskih vseučiliščnikov v Inomostu, naj bi rektor pri vrne-ščenju spregovoril tudi italijansko, je aka-demični senat odklonil. Istočasno je občinski svet v posebni resoluciji sklenil, da z ogorčenostjo zavrača prizadevanje italijanskih dijakov, to vseučilišče utrak-vizirati. — Demisija ministra P i e taka. Minister Pietak je baje vložil demisijo, ker je zaradi proračuna prišlo do nesporazumljenja med njim in polskimi poslanci. — Zoper cesarsko himno so sklenili budimpeštanski vseučiliščniki demonstrirati pri zapriseženju rekrutov ondotne garnizije dne 1. novembra. V več oddelkov razdeljeni bodo na takozvanim »generalskem travniku« peli Kos-suthovo himno med sviranjem vojaške godbe. — Polska centralna organizacija za Berolin in okolico se ustanovi vsled sklepa velikega pol-skega shoda. Dopisi. Iz Starega trga pri Kočevju. S 1. oktobrom je zapustil naš kraj bivši naš nadučitelj g. Mat. Hiti ter se preselil na novo mesto, v Dob pri Ljubljani. Kaj smo z njim izgubili, vsi vemo, in ne bi omenjali njegove preselitve, da nam omenjeni gospod ne bi bil tako požrtvovalen tako priljubljen kot je bil. Toda blagi mož, kateremu veljajo te vrstice, nam je bil vseskozi vzoren, nedosežen in to v vsakem oziru. Poštenost, jeklena značajnost, neumorna delavnost poleg skrajne vestnosti bili bo mu vsekdar zvesti spremljevalci. A bil je tudi neustrašen, neupogljiv, kadar je šlo za sveto pravično stvar. Rogo-vilil ni nikdar, a mirno je delal, gladil pot naprednim idejam. In le tako je razumljivo, da je ob njegovem odhodu žalovalo vse, mlado in staro, žalovala je vsa poljauska dolina, žalovalo tudi vse učiteljstvo okraja, katerega zvest ud, katerega dika je on bil. Gotovo je torej, da je naš kraj z njim izgubil veliko, gotovo pa je tudi, da se mu za njegove ogromne zasluge ne moremo lepše hvaležne izkazati, ko da priporočamo ondot-nemu ljudstvu, sprejeti ga z njegovim vrlinam primernim spoštovanjem, zaujianjem. Zasluži ya v polni meri, in Če mu res tudi izkaže, ne bo mu žal nikdar. — Sedaj pa še nekaj. Pred kratkim smo imeli občinske volitve. Slo se je za prvenstvo med vasema Stari trg in Predgrad, pa tudi za klerikalno in liberalno misel. Predgrad klerikalen, Stari trg liberalen. Rezultat pa je bil, da sta dobili obe stranki enako glasov. Tako bo prišlo do ožje volitve. Ali ne bilo bi tako, če bi trški rojaki za skledico leče ne izdali Starega trga in se ne pridružili Pred-grajcem. Posebno se je odlikoval pri tej stvari klerikalni zagrizenec, poštar Mih. Brižal. Vedno rohni zoper te proklete liberalce, a njihov kruh mu prav dobro diši, če ga dobi. On je namreč zastopik banke „Slavije." Kot veren katoličan, kot pobožna duša, ki se tudi ob petkih ne odreče mesu, bi vendar moral odložiti tako zastopstvo. Zelo hvaležno delo ga Čaka v njegovem uradu, kjer je pravi Avgijev hlev in bi trebalo dobre metle, da bi izginil ves veliki nered in se napravil zopet red, kakršen bi moral tudi tukaj biti. In pri volitvi je hotel ta mož vedeti, da je prišlo neko volilno, pa nepravo pooblastilo v „štif-leti" sem iz Kočevja. A komaj ga je zavrnil eden, že ga je drugi, in nazadnje je ves poparjen obmolčal ter spravil svoje istinito že razstrgane „štiflete" ter jo odkuril domov. Starotrski naprednjak!. Iz Ptujskega okraja. Že nekaj let sem se gode pri okr. šolskem svetu v Ptuju pri oddaji učiteljskih mest za moške in ženske gorostasne krivice. Kdor nima katerega uda okr. š. sveta za protektorja ali katerega drugega uniformiranega gospoda, niti naj ne prosi za katero službo, ker itak ne pride v terno. Prigodilo se je že — neverjetno, a resnično — da se oddajejo najboljše službe kar pod roko brez razpisa. Prav eklatanten izgled smo imeli letos pri oddaji nadučiteljske službe pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Za tisto službo je prosilo 15 učiteljskih moči. Med temi je bila gotovo čez polovica izvrstnih, značajnih mož in pedagogov. A med vsemi temi je dobil mesto nadučitelja najmlajši prosilec, Ž. J., akoravno ga je referent komaj spravil v terno kot zadnjega, med tem ko je slovenski okrajni šolski svet prezrl stareje in zaslužene kompetente. Tudi ni to kaj čudnega ! Koliko parov rokavic je samo brat stotnik porabil za brisanje kljuk pri udih ravno istega okr. š. sv., kateri so ravno pred leti izdali odlok, da prosilci ne smejo plaziti pri udih okr. š. sveta. Tudi pri deželnem šolskem svetu so plazili za Z. črni in rujavi in še celo Lemberžani. Ta mož nima nobenih zaslug v okraju ptujskem, kajti niti dve tretini učiteljev ga ne pozna, on ni ud učiteljskega društva, njega ni videl še nihče pri nobenem učiteljskem izletu, pri nobeni narodni veselici in pri nobenem shodu. Kot učitelj je prebil več časa v župniščih, nego v šoli. S kaplani je hodil na fureže in v haloške kleti. Domov grede so opazovali ljudje večkrat, kako je tista vesela družba napravljala „salto mortale". Kako je kolegijalen, vedo najbolje njegovi sosedje, kajti drugi ga ne poznajo, in pa njegovi sošolci, kateri so obhajali letos v Mariboru desetletnico svojega učiteljevanja. Vsi so prišli od blizu in daleč, le Žunkoviča ni bilo, akoravno ima Maribor skoro pred nosom. Zato ga povzdiguje „Gospodar" od 24. t. m. v deveta nebesa, kajti najeti dopisnik laže na krščanski podlagi, da je učitelj v Majš-bergu, akoravno službuje v Narapljah že več let. Služboval je res kot podučitelj v Majš-pergu, a kot učitelj nikoli. Tudi ni res, da je on opravljal službo organista vedno, ampak le par let. Zakaj zamolči dopisnik „Gospodarjev" vzrok, da je popustil službo organista? Zlagal seje tudi dopisun „Gospodarjev" debelo, da je bil Zunkovič ud krajnega š. sveta v Majšpergu, ampak le v Narapljah, kjer je bil voditelj enorazrednice. Da je bil ljubljenec bivšega nadzornika R. je istina. Zato ga je tudi imenoval za kr. š. ogledo za stoprško šolo, kar je gotovo nepravilno, ker tam deluje skoro trikrat stareji nadučitelj. S tem imenovanjem še mu je bolj greben zrastel, in domišljeval si je res, da je že „inspektor." „Gospodarjev dopisnik," kmet ('? !) tudi povdarja, da ima mnogo pohvalnih pisem; toraj nosi Zunkovič svoja pohvalna pisma razkazovat kmetom ? Dober tek! S Spodnjega Štajerja. Kleri kalni dopisunček se je zopet lotil nekega naprednjaka na Polzeli. Naša dolžnost je, teda nevedneža poučiti, kaj je »cunja« in kdo je »revše«, človeče. Cunje se imenu jejo vse tisto časopisje, katero ima na eni strani svoje zastave napisano geslo: »P e reat resnici, slogi, ljubezni, odkritosrčnosti, radodarno-sti«! »Pereat Kristusova morala«! Na drugi strani zastave pa: »Živio laž, prepir, sovraštvo, hinavstvo, oderuštvo, živeli, Drozd«! »Živela Liguorska morala«! Kaj pa je revše? 1. Revše je tisto vbogo človeče, katero je tako lačno, da mora revnim ljudem njive jemati, da se do sitega naje. 2. Revše je tisti nesrečnež, kateri je tako izstradan, da mora vbogi materi iz žepa jemati tiste krajcarje, katere si je ona od dobrih ljudi izposodila, da bi svojim lačnim otročičem kruha kupila. 3. Revše je tisti človek, kateri je tako lačen, da mora vsako leto vbogemu kmetu pšenico iz kaste in vino iz kleti jemati, da ima kaj za jesti in za piti. 4 Revše je tisti lakomnik, kateri nerazsod- nim ljudem denarje iz žepa jemlje, ter jih v posojilnico nosi. 5. Revše je tisti človek, kateri Kristusovo moralo z nogami tepta, ter se svoje ostudneLiguorske nemoralne morale drži i n p o n j e j ž i v i. Revše je končno tudi tisti človek, kateri po obsodbi na 1000 K globe, ali 3 mesece ali pol leta zapora v svojih »cunjah« se še širokoustno baha, rekoč: »Mi pa ostanemo, kar smo bli« namreč, lažnjivci, obrekovalci, hinavci, oderuhi, stikalci hranilnih knjižic. Taki človek zasluži imenovan biti: Predsednikom vseh »cunj«. Nadejam se, da me dopisunček na Polzeli razume. Ako pa ne, naj se obrne na Taxila, da mu da potrebno pojasnilo. Za poboljšanje takih propalih, nenravnih dopisunčkov je le eno edino sredstvo na razpolago, namreč: »Molitev«. Le edini Božji duh ga zamore poboljšati, nikoli pa človeški. Če se hudič enkrat človeka loti; ga ne izpusti več iz svojih krem-pelj, ampak ga drži, dokler ga ne pogubi. Dokler dopisnik ne dokaže, da je narodno napredno časopisje »cunja«, ga smatramo za nasramnega obrekovalca in lažnjivca. Sploh si pa naj vsak naprednjak v čast šteje, če ga kakšna klerikalna »cunja« obera. Pregovor pravi: »Ni najslabejše tiste ovočje, v katero se ose in sršeni zaletavajo in je pikajo«. — Klerikalci naj nikoli ne pozabijo, da je bila katoliška armada leta 1866. pri Kraljevem gradcu od luteranske armade korenito poražena. Kjer je pamet, tam je sreča; kjer je neumnost, tam je nesreča in smola. Zakaj duhovniki kmete na vse mogoče načine odirajo? Zato, da ga kmalu po vsi Avstriji na boben spravijo, svoje s kmetskim denarjem nabasane blagajnice odprejo, kmetije pokupijo ter ga zopet posužnijo in mu zopet tlako in desetino naložijo. Da pa kmet te nakane tega napada ne sprevidi, mora neumen ostati, nič vedeti, nič razumeti, tedaj nič, ali vsaj kratko v šolo hoditi. Pozor, kmet! Za tvojim hrbtom preži laskava mačka in željno čaka na svojo žrtev. Da se te nesreče preprečijo, je naloga naprednjakov in liberalcev. Obrambna sredstva proti klerikalizmu. (Dalje.) Papeževe nunciature so navadno središča največjih spletk. Pod predtvezo, da se bavijo z verskimi zadevami, se vtikajo papeževi diplomatje v notranje politične zadeve dotičnih dežel. Šele nekaj let je tega, kar smo pri nas v Avstriji doživeli klasi čen tak slučaj. Dunajski nuncij je intrigiral na vse načine proti Ogrski in konec je bil, da je moral odstopiti dolgoletni minister zunanjih del, grof K a 1 n o k y. Ta slučaj kaže, kaj se vse uganja pod plaščem vere in kako nesmiselno je, da se zastopnikom neke vere pripoznava eksteritorialnost. S to eksteritorial nostjo je najbolje dokazano, da hočejo ti »zastopniki vere« biti zastopniki posvetne oblasti, namreč klerikalizma. Večjega nesmisla, kakor je eksterito-rialna vera, e k s t e r i t o r i a 1 n o kri stijanstvo, si ni mogoče misliti. In kako gledajo ti blagoslovljeni di plomatje na etiketo! Ni je stvari, glede katere bi bilo s papeževimi diplomati toliko prepirov, kakor glede etikete. Nun ciji zahtevajo namreč vedno prvo mesto med diplomati, da se s tem pokaže, kako vodilno ulogo da igrajo. V tem oziru so trdi ko skala. Ko je bil sedanji ruski car v Moskvi kronan, je papež hotel poslati k ti slavnosti svojega zastopnika. Za razmere katoličanov na Ruskem bi to bilo največjega pomena. A ker pravoslavni ruski car ni hotel zastopniku ka toliškega papeža pripoznati prvega mesta — so klerikalci raje žrtvovali korist milijonov ruskih katoličanov in se ni kronanja udeležil noben papežev zastopnik. Papež je verski poglavar katoli čanov, ni pa posvetna oblast in zato tudi ni treba, da bi države ž njim obče vale v posvetnopolitičnih formah, če ima papež kake želje ali če se ima s kako drŽavo pogajati o verskih zadevah, ima v vsaki državi dovolj škofov, kateri ga lahko zastopajo in nikakor ne potrebuje posebnega diplomatičnega zastopnika. Sicer pa je odprava škofove diplomacije vprašanje, ki še dolgo ne pride na vrsto, ker narodi v nobeni evropski državi nimajo toliko moči, da bi mogli merodajne kroge prisiliti, da rešijo to zadevo. Da|je v prilogi. Priloga „Slovenskomu Narodu" St 249, dn6 29. oktobra 1902. Istotako neumestna uredba, kakor papeška diplomacija, je tudi navada, da podeljuje papež redove, uniforme in naslove. Ali je Kristus kje govoril o tem, da naj apostoli dele redooe. podeljujejo plemstvo, podeljujejo uniforme itd.? Gotovo ne. Kristus je naročil apostolom, naj gredo po svetu in naj narode uče. Tudi tej navadi je izvor to, da noče papež biti verski poglavar, nego po-avetnopolitičen vladar. V tem oziru bi bilo treba prisiliti vlade, da prepovedo sprejemanje papeževih re dov, naslovov itd. ali tudi od tega smo še jako daleč. (Dalje prih.) Dnevne vesti V Ljubljani, 29. oktobra. — Osebne vesti. Podpolkovnik pri tukajšnjem brambovskem polku št. 27, Iv. Lavrič, je imenovan poveljnikom domobranskemu polku v Cernovicah št. 22. — Višjesodni svetnik v Gradcu, g. Jul-j Ledenig, je šel v pokoj. — Asistent na državnem geološkem zavodu, g. dr. Karol Hinterlechner, je imenovan ad junktom tega zavoda. — še enkrat grof Gleispach in njegovi uradniki. Piše se nam od Drave: »Korberjeva nova metla« —glej uvodni članek »Slovenskega Naroda« z dne 22. oktobra 1902 — postavila se je samo za — strašilo, kakor se stavi naše-man ded v koruzo, da vrabce in vrane straši. Pometala ta metla ne bode nikdar. Če bode kdo kak udarec s to metlo dobil, ga ne bode bolelo. Evo dokaza! Pred menoj leži akt ptujskega sodišča Cb III. 72,2; v tem aktu se nahaja zapisnik, ki ima sledečo uradno pripomnjo: »Dem Scbrififilhrer wurde es ausgestellt, dass bei der in deutsoher Sprache iiberreichten Klage die UrteilBklausul in slovenischer Sprache ver fasst wurde«. Tableau! Pogled na dotični akt kaže, da niti tožitelja, niti toženci ne razumejo besedice nemški. Zapisnikar ima toliko-vesti, da brez vednosti referenta sestavi in napiše par slovenskih besedi, toda glej, za to dobi koj ukor in grajo dotičnoga referenta. Kaj poreče k temu vodja justičnega ministrstva g. pl. Korber? Za odgovor pa grofa Gleispacha, kakor tudi g. predsednika Greistorferja v Mariboru in g. predstojnika v Ptuju dr. Glasa, niti ne prosimo. Kaj ti k temu poreko, nam je itak znano. Naše državne poslance, oso bito g. dvornega svetnika dr. Pioja prosimo, naj premišljujejo o tej stvari. Znabiti bodo prišli do pravega sklepa in bodo uvideli, kak odgovor bi moral gospod pl. Korber dati, če hoče, da se razsodni, odrasli ljudje njegovi metli ne bodo smejali. — Predavanje gospč. Zofke Kvedrove je naše klerikalce hudo speklo. Ničesar se tako ne boje, kakor da bi tudi narodno ženstvo začelo zdravo misliti in da bi se otreslo privzgojenih predsodkov in nazorov. Kaj bi tudi bilo z vsem klerikalizmom, če bi ženstvo več ne zlagalo denarja, če bi ženstvo ne agitiralo za klerikalizem in če bi ženstvo ne vplivalo v klerikalnem smislu na vzgojo otrok! Kar je gospč. Zofka povedala, je vse do pičice resnično. Klerikalci ne morejo ničesar ovreči in tega tudi ne poskušajo, pač pa hočejo izbrisati utis tega predavanja z osebnim zasra mo-vanjem gospč. predavateljice, češ, če diskreditiramo nj o osebno, je diskreditirano njeno predavanje. Ti duhovniki okrog »Slovenca« so pač ravno tako podli, kakor neumni. Na »Slovenčeve« insulte ni boljega odgovora, kakor da se predavanje gospč. Zofke doslovno priobči. To se tudi zgodi in izide predavanje v našem listu prihodnji teden. Opozarjamo vse narodno ženstvo. naj pazno prečita to predavanje, naj potem sodi, če niso izvajanja jako pametna in vredna, da se ženstvo po njih ravna. — Na Pirčevo knjigo »Kmetijske razmere na Kranjskem« je sinočni »Slovenec« pričel objavljati odgovor. Kle rikalci so hoteli knjigo, ki je že pred štirimi meseci izšla, prezreti, a ker je knjiga ne le pri nas, temuč tudi v nemških časnikih vzbudila pozornost, ne morejo kaj, da vsebino knjige po svoje, t. j. na kler i kalni način svojim čitateljem prirede. Že včerajšnji »Slovenec« je pokazal, da hoče na izpeljavanja v knjigi tako odgovarjati, da bo posamezne stavke iz knjige brez vsake zveze iztrgaval, jim podlagal drug pomen in tako reč po svoje zasukal. Vsebina knjige je pač britka za naše katoliške organizatorje! Čudno se nam pa vse eno vidi, ker se klerikaloi sedaj za take malenkosti, kakor so gospodarska vprašanja, še brigajo, saj sedaj ne vleče več klic po gospodarski organizaciji, sedaj ne rešijo kmeta več konsumi in enake katoliške bedarije, temuč edino le splošna volilna pravioa. Morda bo prilika na »Slovenčeva« izvajanja še odgovoriti, da smo pa že danes nekaj omenili, je vzrok veselo zadoščenje za nas, ker imamo mi prav z našo trditvijo, da s klerikalci stvarna razprava ni mogoča. G. ravnatelj Pire je namreč tudi eden izmed tistih, ki meni, da bi se v našem domačem boju z izključno stvarno taktiko boljše izhajalo. No, gosp. Pire je strogo gospodarsko knjigo po možnosti stvarno spisal, objavil je vsebino v strogo gospodarskem listu »Kmetovalcu«, koder še nismo našli kake politične tvarine in vendar je že videti iz prvega »Slovenče-vega« članka, da ga mislijo prav po klerikalno zdelati. Že naslov: »Liberalni gospodarski načrta naprej pove, kaj mislijo Kar je liberalno, je po »Slovenčevem« evangeliju peklensko in lopovsko in tako je Pirčeva knjiga tudi peklenska in lopovska, dasi ni drugega, nego strogo in stvarno gospodarsko razmišljevanje, in pisatelja bodo po »Slovenčevih« predalih pobijali kakor polha. — Napreden učitelj'1 — tako se glasi časnikarska iirma dveh bivših pomožnih učiteljev ljubljanskih — se je včeraj zopet oglasil v »Slovencu« in skuša z vsakovrstnimi izmišljotinami, sofizmi, podtikanji in zvijačami že pojasnjeno zadevo o ljubljanskih šolskih razmerah svoja natolcevanja opravičiti. Vse to pisarjenje izvira iz gole maš če val nos t i, ker moža nista več suplenta v Ljubljani — s tem je pa to pisarjenje tudi zadostno označeno. Le to naj povemo: Hvala Bogu, da je takih elementov malo med učiteljstvom. Moža sta vredna, da postaneta častna Slomškarja. — V cerkvi duhovnik, pred cerkvijo birič. Iz Domžal se nam piše: Pretečeno nedeljo počastil nas je naš prečastiti gospod Jikob Strupi s priž-nice s čudnim govorom. Jako laskavo nam je oznanil zopet svojo poluletno biro in pristavil zraven, da nekateri godrnjajo in ne plačajo, drugi pa celo zapirajo vrata pred njim. Dostavil je, da se mu mora dati bira, ker je to zapisano v Kamniku. Omenil je tudi, da je zadnje čase bira tako slaba, da, če ne bode drugače, nas mora zapustiti. Izrazil se je tudi, da je mislil rabiti hujše besede, ali vendar naj to zadostuje. I, za Boga svetega, kaj pa vendar mislite, prečastiti gospod Strupi? Ali res mislite izmolzti, to dobro ubogo ljudstvo do kosti? Sij malo premislite! Oznanjevali ste že celo leto razne ofre za papeža, za škofove zavode, zase, za cerkev in, Bogsigavedi, še za koga. In potem se še čudite, da ljudstvo godrnja. Vi vidite ubozega kmeU samo takrat, kadar pridela, ne veste pa, na koliko strani se je že naprej zadolžil za svoj pridelek. Omenimo naj Vam le mimogrede, koliko vrabcev že čaka na to ubogo pšenico v naši občini. Prvi pride davčni eksekutor, potem pridete Vi, gospod J. Strupi, potem prideta iz Mengša kaplan in cerkovnik in slednjič še frančiškan iz Kamnika. Verje mite nam, prečastiti gospod, da nam ostane samo pleve. Pri izpraševanju pobirate vedno za razne naprave od fantov in deklet, malo manjka, da ne pobirate od vsakdanjih šolarjev, pa ne pomislite, da gre vse to iz žepov staršev in gospodarjev. Vidite, od tod izhaja, da ljudstvo beži iz domovine in se izseljuje v Ameriko; razni davki, bire in slabe letine ženejo ljudstvo na ptuje. V obče Vam ne zamerimo, ker Vas že tako dobro poznamo, da Vas je posedla lakomnost. Ali tako kruto tirjati za bero to, že tako predobro ljudstvo, to je britko. Vi sedite na tisočakih, ta ubogi trpin pa velikokrat nima za sol. Pretečeno nedeljo so bili ljudje sila ogorčeni. Iz mnogih ust so se slišale britke, v srce segajoče besede. V cerkvi ste s prižnice tirjali Vi, gospod J. Strupi, za biro, zunaj cerkve pa je že stal na vzvišenem prostoru birič, kateri je oklical blizu 70 gospodarjev, ka terim bode prodano 30. oktobra na javni dražbi razna živina in druge reči, ker ne morejo plačati potresnega posojila. Pre častiti gospod duhovni pastir! Ali ni to britko? Kam naj se obrne ubogi trpin? Znabiti k Vam, ko so pri Vas farovžka vrata revežem vedno zaprta? Omenili ste, da nas boste zapustili. Povemo Vam, da nam večje usluge ne morete napraviti, kakor to, da greste proč in verjemite nam, da jih bodemo dobili deset namesto Vas. Slišali smo že od raznih duhovnikov, kako radi da bi prišli, ko bi bilo na Go-ričiei prazno mesto duhovnika. Zatorej, gospod Strupi, le pojdite, saj ste dovolj zreli ne za benelicijata, ampak za dekana. Toliko za danes, drugi pot kaj več, pa nam nikar ne zamerite, ker je gola resnica vse, kar smo povedali. Zbogom! Več občanov. — Napadi raz lečo. Iz Podkraja se nam piše: Naš gosp. nuno si nas je prav pošteno privoščil na leci dne 19. t. m. Prvo je vzel v roke našega župana, češ, on je kriv, da je bila občinska volitev v Podkraju razveljavljena. No, seveda, župan mora biti vsega kriv, ker je nunčku trn v peti. Pa ne tisti trn, ki ga je nunček kuharici izdiral. Razveljavljenja pa je menda kriv sam g. nune, ker je ves volilni imenik popacal. Potem je udaril nune tudi po deželni sodniji in po porotnikih, češ, da krivično sodijo. Udaril je po deželnem poslancu g. Božiču, zlasti pa po gosp. dr. Tavčarju. Ta mn je še najbolj slan. Obiral je vse, vse, povedal celo nekaj o koštrunovih jajcih, samo božje besede ni bilo slišati iz njegovih ust. Sove, da so ob taki propovedi šli nekateri ljudje iz cerkve, ker se jim je zdelo, da vse to ne spada na lečo. Otroci so se pa režali in posmehovali. Vprašamo torej knezoškofa, ali je dovoljeno in potrebno, mladino tako pohujševati, kakor jo pohujšuje naš pastir z besedo in izgledom? Če je potrebno tako pohujševanje, ga sme škof premestiti, ker tu je ljudi že dovolj pohujšal, naj torej še kod drugod vganja tako pastirstvo. Mi smo že prav do grla siti tega razgrajača in hujskača in bi se radi že oddahnili. Prosimo g. knezoškofa, da tega nunca premesti in ga nadomesti z dobrim dušnim pastirjem, katerega bomo vsi spoštovali. Če se to ne zgodi, ne vemo, kaj bo, ker tu je že vse napeto do skrajnosti. — Repertoire slovenskega gledališča. Prihodnji predstavi bosta šele v soboto. Društvo je predstavo, ki bi se morala vršiti v petek, preložilo na naslednji dan. Ker je razsvetljevanje grobov v nedeljo popoldne, bo v soboto popoldne predstava žaloigre »Mlinar in njegova hči«, zvečer je operna predstava. V nedeljo popoldne ni predstave, zvečer pa repriza »Mlinar in njegova hči«. — Slovensko gledališče. Včeraj je gostovala v Brieuxovi drami »Rdeči talar« gospa Borštnikova. Kot moderna igralka je predstavljala Vanetto predvsem s psihološke strani ter je na-kupičila v to svrho celo vrsto najminuci-oznejših detajlov v svoji mimiki in svojih gestah, da je tako dovršeno izraz tla dolgo skalo izpreminjajočih se občutkov. Gospa Borštnikova je dokazala, da je proučila ulogo do najtanjših posameznostij ter jo igrala zategadelj z vsem igralskim rafi-nementom. Žal, da je bila glasovno ne razpoložena, ker je bila hripava Vzlic tej oviri je rešila svojo nalogo, zlasti v bur nih dramatskih prizorih, prav dobro, ter žela mnogo odobravanja. Pohvaliti je nadalje g. D o b r o v o 1 n e g a, kije »rojen« Etchepare ter ga je igral dovršeno, s polnim razumom. Kakor lani, je bil tudi letos g. Dragutinović prav verjeten Mouzon. Pripomogel je s svojo tempera mentno igro bistveno k vspehu. Omeniti je pohvalno končno še gospo Dobrovo ln o in — v epizodni ulogi — g. Bo-lesko. Oitali igralci — razen predstav-Ijalcev Vagreta in mauleonskega predsednika — in ostale igralke so odigrale svoje naloge docela zadovoljivo. — „Reichswenr"ona§i umetnosti. Gosp. Josip Regali je priobčil v dunajskem dnevniku »Reichsvvohr« lep feljton o slovenski umetnosti in II. slovenski umetniški razstavi. Feljtonist hvali zlasti dela R. Jakopiča, potem M. .Ume, Iv. Groharja, M. Strnena, Žmitka, Gvaiza in kiparja Bernekerja. — Trgovina in obrt. V Ljub Ijani se je ustanovila komanditna družba Petri č & Co, ki je napravila tovarno za papirnate vreče s patentovano strojno opremo lastne iznajdbe. Podjetju sta kot koraanditista pristopila tudi gg. Anton Dečman in bankir Emerih C. Maver. Gosp. Jos. Petrič bo vodil še nadalje svojo tovarno papirnih izdelkov in trgovino s papirjem na debelo. — Uradni sedež okrajnega šolskega nadzornika, g. Lud. Stiasnega, je iz Litije prestavljen v Krško. — Ondfiček v Novem mestu. Piše se nam iz Novega mesta: Dolenjska metropola neče zaostati za našim splošnim središčem, ter ne prireja samo panoram, temuč celo samostojne razstave slik, največ pa koncertov, glede katerih smo 20. t. m. s Fr. Ondfičkom prispeli na vrhunec Pred malo leti bi si pač še ne mislili, da bode ta goslarski mojster kdaj igral pri nas. Sedaj smo ga res slišali in kakor je povzeti iz govoric, ni izključeno, da pride še kdaj med nas; dopalo se mu je vse: kraj in občinstvo, samo prehitra vožnja dolenjske železnicemu ni ugajala. Ni treba popisovati igre njegove in njegovega druga, g. Jos. Famčre, mladega, a vrednega spremljevalca na klavirju, saj se je pisalo o njiju veliki umetnosti in čitali smo nad vse laskave ocene po raznih časopisih, tudi po nemških najradikalnejše vrste; pohvaliti nam je torej le naše občinstvo, ki je pokazalo z navdušenim odobravanjem vseh točk, kako ve ceniti prave in slovanske umetnike. Dolenjsko pevsko društvo in tukajšnja šola »Glasbene Matice« sta poklonila mojstru lovorov venec, češka kolonija pa mu je dala jednak šopek; pri obeh sta bili krasni tro-bojnici. Dvorana je bila polna, dasi nismo videli več rodoljubov, zlasti iz okolice. Umetnika sta se po koncertu zabavala še par ur v domači družbi, v kateri, žal, nismo bili, ker smo prekasno izvedeli za ta sestanek, a slišali smo, da se je gosp. OndHČek vrlo zabaval s Slovenci slovensko, z gospodičino, ki baje slovenskega ni umela, pa v francoskem jeziku. Želimo, da nam marljivi prireditelji napravijo kdaj zopet jednak večer, medtem pa da se poskusijo tudi domače moči dolenjskega pevskega eruštva in druge. Kadar se to zgodi, Vam zopet sporočim; vem, da dopisa ne odklonite, vredno je, da kaj zveste o nas, saj smo si zaradi znamenite železniške zveze skoraj bolj oddaljeni kakor Dunaj in Trst. — Prošnja, oziroma vprašanje do si. županstva in tržkega predstojništva v Litiji! Zadnji čas se po vrtovih in ob hišah krade, celo sredi trga, vsakovrstno sadje in sumljivo les premetava v poznih nočnih urah. Ali ima naš nočni čuvaj le nalogo, da vsak mesec katerikrat uro kliče, v svetilkah da znamenje, da jih je prižgal in prav vestno po svojo plačo pride? Nima tudi naloge, da malo po trgu in okoli hiš pogleda, če je vse v redu? Naj se mu blagovoli bolj natančno označiti njegov delokrog! Radovednež. — Gg. trgovce in obrtnike v Ljubljani in tudi na Kranjskem sploh, ki kakorkoli reflektujejo na Goriško, Trst in Istro, opozarjamo v njihovem interesu, da izhaja v Goriei danes že širokoznani Gabrščkov: »Ročni Kažipot po Goriškem, Trstu in Istri«. — To je knjiga, kakršne nima nobena druga slovenska pokrajina. Po okrajih in občinah so (poleg raznih statističnih podatkov) našteti vsi javni uradi in funkcionarji (župani, podžupani, tajniki, duhovniki, učitelji, uradniki itd.), d;;lje T;se gostilne, vsi trgovci, obrtniki in rokodelci itd. itd. »Kažipot« dobe kot novoletno darilo vsi naročniki »Soče« brezplačno, enako ga dob6 vsi uradi in posamičniki, ki dajejo podatke. Knjiga je torej jako razširjena. Oglase sprejema najdalje do 10. decembra. C«na je prav nizka: 12 K za celo stran, 7 K za pol strani. — V interesu mnogih kranjskih trgovcev je, da so zastopani v tem ličnem »KaŽ>potu«. — Mi smo izpolnili do naših trgovcev in obrtnikov rodoljubno dolžnost s tem obvestilom. — Železnica Grobelno - Sla-tina-Rogatec. Politično komisijonalni ogledi so završeni. Sedaj se lahko začne z delom. Postaje bodo: Sv. Vid pri Gro-belnem, Šmarje pri Jelšah, Mestinje (pri »Cigajnarju«) s postajališčem Podplat za Kostrivnico, Slatina (na južnem koncu kopališča) in Rogatec. Zastopniki okrajnih zastopov Celje in Šmarje so stavili pogoj, da morajo biti vsi napisi dvojezični. V imenu celjskega okrajnega zastopa je fun-giral vitez Berks. Celjski trgovee Josip Matic ima na črti Grobelno do meje rogaškega okraja 74 rudosledeb ter zahteva sanje primerno odškodnino. Ves ta kraj je zelo bogat izvanredno lepega premoga — Poneverjenje na po&ti. Poštna od pravite ljica v Šmarju, Vi^emina Ramrok, je obdolžena, da je poneverila "okrog 4000 K in je bila vsled tega suspendirana od službe. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca septembra pričeli so v Ljub ljani na novo izvrševati obrt in sicer: Ko-manditna družba Petrič & Comp., Martinova cesta štev. 20, izdelovanje papirnih vrečic na tovarniški način; Fran Felicijan, sv. Petra nasip štev. 53, čevljarski obrt; tvrdka F. M. Netschek na Dunaju, Rescljeva cesta štev. 3 trgovino z moško in žensko obleko ter modnimi izdelki za gospode; Ivan Križnar, na Mivki štev. 12, kravski obrt; Uršula Uran, Tržaška cesta štev. 1, malo trgovino z mešanim blagom; Ivan Vizjak, Krakovski nasip štev. 22, lončarski obrt; Frančiška Grčar, sv. Jakoba nabrežje štev. 7, trgovina z odleko pohištvom in kovčki; družabna tvrdka Schmid & Jurjevec, Turjaški trg štev. 1, trgovino z mešanim blagom; Jera Fortuua, Vodovodna cesta štev. 26, gostilničarski in krčmarski obrt; Anton Grablovic, Trubarjeve ulice št. 2, branjevski obrt; Marija Elsner, Lingarjeve ulice štev. 1, trgovina z mešanim blagom; Viktor Accetto, Privoz štev. 5, trgovino s pivom v zaprtih steklenicah ; Ivana Kramaršič, Poljanska cesta štev. 23, žensko krojaštvo; Amalija Žabnikar, Kolodvorska ulica št. 28, branjevski obrt; Ignacij Zupančič, Linhartove ulice štev. 8, prodaja premoga; Ivana Drume, Kolodvorske ulice štev. 41, trgovina z mešanim blagom ; Jakob Zalaznik, Stari trg št. 21, točenje oslajenih žganih opojnih pijač in desertnih vin; Julijana Stor, Prešernove ulice štev. 5, prodaja oboval; Marija Krapež, Dvorni trg štev. 1, prodajo jedil. — Odglasili oziroma faktično opustili pa so obrt: Filip Kas-sovvitz, Reseljava eesta štev. 3, trgovino z moško in žensko obleko: Oroslav Bernato-vić, Resljeva cesta štev. 3, trgovina s perilom, moškimi klobuki in zavratnicami; Jakob Selak, sv. Jakoba trg štev. 8, mesarski obrt in trgovino s prekajenim mesom; Auton Putrih, Dunajska cesta štev. 9, trgovina s bicikli; Josipina Avsec, Škofje ulice štev. 2. žensko krojaštvo; Oton Scbmidt, Krakovski nasip štev. 26, trgovina z mešanim blagom ; Frančiška Germ, Pogačarjev trg, branjerija; Josip Maček, Gradišče štev. 7, prodaja premoga; Uršula Uran, Tržaška cesta štev. 1, prodaja lončene in kameninaste posode; Josip Brajer, sv. Jakoba trg, prodajo slaščic. — Nova lekarna v Ljubljani. Ministrstvo namerava pomnožiti število lekarn. Pri tej pomnožitvi dobi Ljubljana še jedno lekarno, ki bode nastanjena v šentpeterskem predmestju blizu Vodmata — Bronasto kolajno z diplomo je dobil na pekovski razstavi v Londonu tukajšnji pekovski mojster, gosp. Jos. Podržaj, ki je razstavil cesarskega orla iz testa. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 218 oseb. — Nezgoda pri kranj. stavbni družbi. Kovaška pomočnika Fr. Djvžan in Alojzij Sirca sta danes dopoludne v ko-vaČnici kranjske stavbne družbe na Vrtači presekavala neko železo. Dovžan je držal dleto, Sirca pa je bil s kladivom po dletu. Naenkrat odleti od dleta košček železa v Dovžanovo levo roko in mu prereže žilo. Ponesrečenca so z rešilnim vozom prepeljali v bolnico. — Aretovali so v Trstu strojevodjo Kralja iz Ljubljane zaradi izvršitve nekega nenravnega delikta. — Izpod policijskega nadzorstva pobegnil je nevarni tat Avgust Verhovec iz Žalne v litijskem okraju. Ver hoveo ima na desnem licu pod očesom brazgotino. — V Ljubljanico je padla včeraj popoludne šestletna Marija Ložarjeva, hčerka delavke v papirnici v Vevčah in utonila. Popoludne sta jo pri Zalogu dva ribiča potegnila iz vode. — Na tla podrl je danes dopo ludne v Šolskem drevoredu Franc Marolt iz Besnice št. 23 osemdesetletno Ano Vol-kovo, stanujočo v Jozefinumu. Prepeljali so jo z rešilnim vozom domov. — Izgred na Starem trgu. Danes ponoči so na Starem trgu provzro-čili neki gospodje, med katerimi se je od- likoval znani nemško-naoionalni uradnik tobačne tovarne, izgred. Gospodje so se med seboj sprli in stepli. — Izgubljene reči. Na poti od »Narodne kavarne« po Židovskih in Črev Ijarskih ulicah do Turjaškega trga je bila izgubljena denarnica, v kateri je bil zlat za 20 K in nekaj drobiža. — Koncert ljubljanske društvene godbe bo v četrtek dne 30. t. m. v hotelu »Lloyd« ob pol 8 uri zvečer. Vstpnina 40 vin. * Najnovejše novice. P o s k u šen umor in samomor. V Langen \vangu je 24letni Žagar Schlagbauer napadel z nožem svojo 19letno priležnico B^uernhofer, ker se je hotela vrniti k svojim starišem. Ranil jo je smrtno, potem pa se ustrelil. — Drugo ekspedicijo v Brazilijo priredi prihodnje leto dunajska akademija znanosti. — Zaradi kolere v Aleksandriji je zelo trpela avstrijska izvozna trerovina Sedaj epide m ja pojema. — Ljudskošolski štrajk so uprizorili učenci v Augusti v Italiji ter hočejo na ta način prisiliti občino, da zida novo šolsko poslopje. — Velika defravdacija se je zgodila pri obrtni in ljudski banki v A^du. Glavni ravna telj Bohm je zaigral 305 000 K bančnega denarja. — Rumunska šteje po najnovejšem ljudskem štetju 6 030 000 prebivalcev. — Papežev zdravnik dr. L a poni je opasno obolel ter so ga morali operirati. * Milijonska defravdacija v Pragi. Akcija za rešitev svetovaclavske posojilnice je z zavoženo blagajno še vedno v slepih ulicah, odkoder ne more ne na prej, ne nazaj. Dosedanje reševanje je pokazalo absolutno nezmožnost dotičnih mož, ki so bili prisiljeni iskati sveta pri deželni banki. To dejstvo je za inteligenco kato liskega duhovništva popolnoma uničujoče. Duhovniki, ko so spoznali vpliv denarja si povsod prizadevajo, bodi že pošteno ali nepošteno, da dobe denarne zavode v svoje roke, a nimajo zato niti strokovnega znanja, niti potrebnih spretnosti, večkrat celo zanesljivosti ne. Zaupanje v duhovnike je čisto in po pravici omajano. — V dveh tednih so hoteli biti z vsem gotovi, urediti vse in danes že sta vijo za to rok do—15 decembra Zanaš >jo se morda, da jim kaj prinese sv Miklavž ali božični Jezušček, toda vsak ve, da bolo zamanj nastavili nogavico za darove Sv. Miklavž bi najbolje storil, ako bi prinesel za kle rikalce prav močno — šibo ter jim izprašil njih nečedne kožuhe. * Novo gledališče v Brnu. Češki li*tt so objavili pozive za nabiranje p ispevkov, s katerimi naj se v glavnem mestu Moravske, v Brnu, v treh letih se zida veliko narodno gledališče. Cehi imajo doslej le dvoje velikih ghdabšč: v Pragi in v Plzni. Kmalu pa dobć tudi še dru zega v Pragi in nato v Brnu, kjer je sedaj le skromno in priprosto gledališče. ' Nikolo Tommaseo —Slovan. Mesto Florencija je ravnokar slavilo sto letnico rojstva slavnega pisatelja in politika italijanskega Tommasea ter je ob tej priliki brzojavila v Šibenik: »Pozdravljamo mesto, v kojem se je rodil veliki italijan ski rodoljuba. Mestni svet v Šebeniku pa je odgovoril: »Sprejemamo vaš pozdrav m vaše Čestitke in to tem raje, ker je bil slavljenec Slovan in je slovanski čutil. Že lel si je tudi, da enkrat izgine laški jezik v Dalmaciji«. Tega se Florenčani niso nadejali! * Tovarno plemičev je imel bivši kmetovalec Al. Muller, ki se je zval tudi »vitez Mildeburški«. Tožen je, da je raznim osebam ponaredil plemenitaške listine ter j'm za dober denar preskrbel iz arhivov stare naslove aristokratov. Te dni se je vršila proti Mullerju, ki si je nadel naslov »genealoga«, sodna obravnava. Tožba obsega 421 pol ter navaja 23 družin, katerim je Muller ali v resnici preskrbel plemstvo ali pa jim ga s ponarejenimi dokumenti vsaj hotel in poskušal preskrbeti. Zlasti je ponarejal izpiske iz matrik takih župnikov, ki so se radi svoje starosti in naivnosti dali lahko osle-pariti. Pomočnike je imel na Ogrskem. Zaslužil je mnogo in dobil honorarje v višini 40000 K. Oaebe, katerim je pre skrbel plemstvo, so Mullerju zaupale in niso vedele, da listine ponareja. Priče niso bile klicane, ker raznih oseb sodišče ni hotelo blamirati. Muller je ponaredil pisma Marije Terezije, listine oblastev itd. Tovarnar Kasyk mu je plačal za tak dokument 4800 K. Posl. dr. O. Mettalu je poskrbel plemstvo na Ogrskem za 40.000 kron. Veletržec Porak mu je plačal 16000 K, zato pa je Muller ponaredil 10 matrik. Tovarnar Rest je plačal 9000 K. Tudi bratoma Rozanek in Swerhowsky je pomagal Muller do plemstva, a dotične listine so se zdele še interesirancem sumljive. Trgovski svetnik "VVochanka je dal Mullerju 1600 K na račun, a plemstva ni dobil. * Španska omika. Po poročilih španskih listov je bil v Sevilli aretiran vseučiliški tajnik Roderik Cortez, ker se mu je dokazalo, da je uganjal krvosram-stvo s svojimi 4 hčerami in s sinaho. * Nuna na vseučilišču. Na češki univerzi v Pragi je vpisana v filozofskem oddelku nuna učiteljica iz reda dominikank, Tomazija Rujzl. Izpit ima tudi za poučevanje na meščanskih šolah, a sedaj se pripravlja za maturo na gimnaziji ter hodi obenem na vseučilišče k predavanju matematike in fizike. * Bestijalen OČe. Iz Kolina javljajo: V Liilenscheidu se je spri te dni neki delavec s svojim 21letnim s;nom; med prepirom je zagnal oče sinu gorečo svetilko v obraz, da je mladi mož tekom par ur vsled strašnih bolečin umrl. Ma teri in bratu, ki sta priskočila nesrečniku na pomoč, se je tudi vnela obleka in sta oba težko ranjena; mati je celo oslepela. * Posledice celibata. V dnnaj-ski mesti šoli v Kohlergasse je bil do nedavnega šol. sluga Jurij Plattner. Imel je ženo in štiri otroke. Katehet v šoli, koopera-tor Fran Lorbeck pa je imel pri slugi hrano, poleg tega pa je zalezoval /eno Plattnerjevo. Nadlegoval jo je doliro in % vsemi sredstvi. Dejal ji je, da greh iz ljubezni sploh ni greh in da se pri izpovedi dobi ita't odveza /.a vse. Žena gaje odbijala in zavračala, končno pa je v boju s katehetom padla in začela razmerje z Lorbeckom. Spočetka sta bila previdna, a postala sta predrzna, iti končno so izvedeli za škandale ne šolarji, nego tudi mož — sluga. Žena je dobila 5. otroka, kateremu je oče katehet. Sluga se je ttdal pijači, zanemaril službo ter svojo službo končno izgubil. Lotila se ga je fiksna ideja, da ga hoče katehet umoriti. Divjal in skrival se je ponoči in podnevi pa bezuicah ter končno zblaznel. Ker je postal nevaren svoji rodbini, so ga zaprli v ulaznico. Nesreč-niča Plattner pa je s svojimi otročiči zašla v največjo bedo. Iz usmiljenja so ji dovolili, da sme stanovati še nekaj mesecev v šoli, dva otroka so sprejeli v mestno sirotniščnico, tri najmanjše pa je morala obdržati ter živi kakor beračica. Nekdaj je bila srečna, imela je dobrega moža in redne dohodke vsak mesec. Bila je skromna, a spoštovana žena, danes pa je zaničevana beračica, ki je grešila z duhovnikom in pognala moža v neo-zdravno blaznost. Poleg zakonskih otrok ima tudi Heleno, nezakonsko hčerko, živ dokaz svojega greha. Oče se za hčerko ni zmenil in še toliko manj ker je bil kazenskim potom prestavljen v Kirchsehlag ob Aspanški železnici. Žena ga je prosila, naj ji pomaga vsaj za Heleno skrbeti, a oče — katehet — niti odgovoril ni. Zato je Don Juana v talarju tožila - pred sodiščem. Šele sodišče je Lor-beeka prisililo, da ji mora plačevati za Heleno 10 gld. na mesec. Tonzurirani poštenjak pa je poslal svoji žrtvi ie 100 gld., odtlej pa trdovratno molči. Žena ga bo pač tožila še drugič, a kaj ji pomaga duševno je umorila moža, ugonobila svojo rodbinsko srečo ter se oblatila za vedno! * Pekovski pomočnik — profesor. 14. jun. 1900 je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem modroslovja bivši pekovski pomočnik, Konstantin Borna. Bil je očetu 3 leta vajenec in 4 leta pomočnik v pekovski umetnosti. Privatno je študiral ter napravil izkušnjo v vseh predmetih spodnje gimnazije. Učili so ga le prijatelji. Potem je vstopil v 5. šoli in napravil maturo z odliko. Potem je šel na vseučilišča v Pragi in na Dunaju. Bil je 31 let star, ko je postal suplent in je učil latinščino, grščino in nemščino. Končno je napravil tudi doktorat. D; ušiva. — Veliki orfej, katerega priredi pevsko društvo »Slavec« v nedeljo dne 9 novembra v vseh prostorih »Narodnega doma«, bode imel naslednjih šest oddelkov: I del dva promenadna koncerta, II. del pevski koncert, III. dtl dam-sko tekmovanje za dobitke, IV. del velika črnovojniška bitka, V. del zabavni večer, VI. del trije plesi, Iz navedenih oddelkov je torej razvidno, da je orfej zasnovan na jako obširni pod lagi, tako da bodo imeli ljubitelji godbe, plesa in drugih zabav vsak svoj užitek, katerega bode še posebno povzdignil na čin izvrševanja sporeda, ker se bode isti hkrati izvajal na raznih krajih Izmed posameznih točk omenjamo, da se bode pri tej priliki prvič uprizorila burka v jednem dejanju »Bucek v strahu«, spisal Rado Murni k Torej nam bode to originalno dvojico tudi na odru mogoče spoznati. — Občni zbor krojaške zadruge se je vršil v »Mestnem domu« v nedeljo ob pol 10. uri dopoludne ob še zadostni udeležbi članov. Gosp. načelnik Je ločni k je pozdravil g. magistratnega svetnika Šešeka. Razprava o točkah dnevnega reda je bila jako živahna. Kot dele-gatje za zvezo kranjskih obrtnih zadrug so bili izvoljeni gg.: Kraigher, Rojina, Šturm, Okorn, Jeločnik in Krejči. Kakor imajo danes črevljarji svojo surovinsko društvo, tako se dela tudi med krojači na ustanovitev takega društva. Vpisalo se je takoj 15 članov, ki so vplačali vstopnino po 2 kroni vsak. Naprosilo se bode slavno vlado in druge faktorje za denarno pomoč. Kakor črevljarji dobro delujejo s svojo surovinsko zadrugo, tako bode tudi, ako so krojači požrtovalni, lahko izhajalo krojaško surovinsko društvo. — Na občnem zboru „Slovenskoga bralnega društva" v Tr- žiču v nedeljo, dne 26. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor: Gg. LenartKlofutar predsednikom; Raj ko Pollak, podpredsednikom; Josip Ghiauta, tajnikom; Matija Ažman, blagajnikom; Rihard M a 11 y . Fran Deu, Fran Borštnik, Fran Zoreč odbornikom. — Bralno društvo ,,Edinost" v Središču priredi v šolskih prostorih dne 1. novembra 1.1. predstavo igre »Mlinar in njegova hči«. — „Dramatično društvo" v Trstu priredi v soboto, 1. novembra t. J. v dvorani »Narodnega doma« v Barkovljah igro »Mlinar in njegova hči«. Koncem meseca novembra pa igro »D i v j i love c«, F. S Finžgarjev igrokaz s petjem v štirih dejanjih. — Društvo „Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo, dne 2. novembra t 1, v dvorani »VViener Ressource«, Dunaj. I. R^ichsratsatrasse 3, svoj zabavni VHćer s prijaznim sodelovanjem gospice Marice Luzarjeve na glasovirju, koncertne pevke gospice Ide Schontagove, gospodov akademikov Avg. Leitgeba in I Sajovica, pevskega zbora si. akad. društva »Slovenije« pod vodstvom g. Več. Kal ase a in društvenega pevskega zbora pod vodstvom g. pevovodje V. K r u-šiča. Z-čf-tek ob 6 uri zvečer. Prijatelji društva dobro došli! — Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju bode imelo svoj 14. občni zbor v petek, 14. novembra t. 1. v dvorani »Slovanske Besede«, Dunaj, I Braunerstrasse 7. I. nadstropje. Začetek ob 6. uri zvečer. Spored: Nagovor predsednika. Poročila: tajnikovo, blagajnikovo, preglednikov. Volitve. Slu čainosti. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 29 oktora. V današnji seji poslanske zbornice se menijo poslanci samo o zmagi klerikalcev pri nižjeavstrijskih volitvah Nemški nacicnalci so silno potrt', Luegerjanci pa triumfirajo. Zlasti nosijo danes Licchtenstein, Gessmann, Pattai in Schneider glave pokonci. Zbornica razpravlja o agrarnem štrajku v Galiciji Bržčas razprava tudi danes ne bo končana. Cehi so podali nujni predlog zastran dogodkov v trgovski zbornici v Oiomucu. Dunaj 29. oktobra. „Fremden-blatt" razglaša cficiozno, da vesti o demisiji ministra P i o t a k a ne „odgovarjajo dejanjskemu stanju". V poljskem klubu je danes posl. Pastor vprašal, kaj je na tej stvari, a Ja-worski ni dopustil, da bi se razpravljajo o tem, pojasnila pa tudi ni dal, nego rekel, da bo imel klub danes zvečer politično debato, potem se tudi ta stvar pojasni. Dunaj 29. oktobra. Cesar se preseli za več tednov 8. novembra v Gi> dollo, od koder bo prihajal trikrat na teden v Budimpešto. Tudi minister zunanjih del grof Goluchowski se preseli za ta čas v Budimpešto. Splošno se smatra to kot dokaz, da so diference mej dvorom in Szel-lom poravnane. Dunaj 29 oktobra. Nepričakovani izid volitev v kmetskih občinah je nemške nacionalce silno konsterniral in vlada zdaj strah, da dobi Lueger-jeva stranka v novem deželnem zboru še večjo večino, kakor jo je imela doslej. O pava 29. oktobra. Nemci so osredotočili vso svojo agitacijo na tista dva šlezijska okraja, ki sta jo imela doslej slovanska deželna poslanca. Pri volitvi volilnih mož so zmagali Čehi in Poljaki in sta jim torej ta dva mandata zagotovljena. Zagreb 29. oktobra. Za odškodovanje pri zadnjih izgredih prizadetih srbskih trgovcev se čuje, da se naloži na vse davke doklada 3Vi#/». Budimpešta 29. oktobra. Listi pledirajo za to, naj vlada popolnoma umakne svoj načrt glede službDvanja nadomestnih reservistov in naj predloži načrt o spremembi vojnega zakona. Arad 29. oktobra. V tukajšnji obrtni in ljudski banki je generalni ravnatelj Bohm defravdiral nad 300 000 kron. Knjigovodja mu je prišel na sled in ga takoj ovadil. V mestu je vsled tega nastala panika; vlagatelji so naskočili zavod in zahtevali svoj denar Ker ima zavod temeljne glavnice jeden milijon kron, se zanj ni bati. Borzna poročila. Žitne cene v Budimpešti dne 29. oktobra 1902. Termin. Pftenica za april 1903 ... „ BO „ „ 738 Rž „ oktober....., BO „ a 6 48 Koruza ,. maj 1903......BO „ „ 572 Oves „ oktober . . . . „ 50 „ „ 626 EfeUttv. Nekoliko vinarjev višje. Darila. Upravništvu naSega lista je poslala: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospa Marija \Verli v Cerknici 17 K, darovanih od družbe „preferanca" v „Kažotu". i _L Slovenci in Slovenke I Ne zšbite družbe sv. Cirila in Metoda! I Narodovo zdravilo. iaKo se sme imenovat bolesu utesujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 190. Po poštnem povztji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9 V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in pod pisom. 2 (12—15) Gospodu .Juliju Srlntumuini-u lekarnarju v Stockerau-u. Prosim, da mi blagovolite poslati še dve škatljici želodčne soli, kakoršno sem že imel in s katere uspehom sem prav zadovoljen. S spoštovanjem Jožef Pavlo vir. Sanskimost(Bosna), 16. septembra 1899. Dobiva se pri izdelovalcu , Juliju $ehauniannu, deželgltem stanovskem lekarnarju ▼ Moekerau-u in v vseh tu- in inozemskih lekarnah. Cena škatljice K 1 50, manj kot 2 škatljici se ne pošiljati. (2755—10) Proti zobobolu in gnilobi zob izborno deluje dobro znana antiseptična Meli nsinB nsma m zobna voda katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 steklenica z navodom 1 K.. Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici. = Edina zaloara. _ Zaloga vseh preizkušenih zđravil, medec. mil, nit dicinalnili vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurgičnih obvez, svežih mineralnih VOd i. t. d. (519—35, Deželna lekarna Milana Leustek-a v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Joželovega jubil. mostu. iVUteorologično poročilo. Višina nad morjem SUb-U m. .Srednji eracni tlak 786-0 mm. Stanje ^ Cas opa- baro-~ zovanja j metra v nun. o. > S * 28. 9. zvečer 29. 7. zjutraj 2. popol- 736 5 736 8 736 5 oblačno g oblačno « oblačno S I Srednja včerajšnja temperatura 64°, nor-male: 8'0n. 64 65 101 Vetrovi Nebo si. sever brezvetr. sr. svzhod Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna soproga, hči, sestra in strič-nica, goBpa Minka Kulovic roj. Kavčič po kratki, mučni bolezni, danes dne 29. oktobra ob '/»4. uri zjutraj v 30. svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bode v petek, dne 31. oktobra, ob pol 4. uri popoludne iz hiše žalosti v Vevčah št. 50, na pokopališče v D. M. Polji. Nepozabno pokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Ve v Ce, dne 29. oktobra 1902. (2651) Žalujoči ostali. kateri ima veselje do trgovine ter je dovršil vsaj štirirazredno ljudsko iolo, se sprejme takoj v pouk pri Jos. Kodrič-u, trgovcu z mešanim blagom v Sv. Križu pri Kostanjevici. (2642—1) Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda veljaven od d.v L oktobra iy 7 ar 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Pnaod v Ljubljano juž. kol. Proga i J:n:zn. Ob a. uri 2r> m zjutraj osobni vlak z Doaaja čez Amstetten. Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr. Išl, Aussee, Lju-br.o Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda), — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni viak iz Trbiža. — Ob 11. uri i H m dopoludne osobni vlak z Dnnaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vaie. Heb Marijine .are Plzea, Bade jevice, Solnograd, Line, Steyr Pariz, Genevo. Curih. Bregenc, Inomost, Zeil ob jezeru, Lend-Gastein Ljabno Celovec, Št. Mohor Pontabei. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni ?iak z Dunaja, Ljut na. Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Poctabla — Ob 8. uri 51 m zvečer 03obni vlak a Dona a, Ljubna, Beliaka, Celovca, Fontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Progi li Novoga doita in Ko-c-Vja. Obodui vlaki: Ob 8. j; i ii m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri H'i m popomcu/.e iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ol ->. on 'db m zveCer istotako. — Ciaod i* Ljubljane drž. kol v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. nri 2b rc. zjutraj ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. nri 50 m zvečer in ob 10 uri .& m, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oKtooru — Prihod ▼ Ljubljana drž. kol. Is Kamnika Mešani vlaki: Ob <>. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 o dopoludne. ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah- in praznikih in samo v oktobru (1) vešč slovenske in nemške stenografije, želi takoj vstopiti v kako tukajšnjo pisarno. Ponudbe sprejema upravništvo »Slov. Naroda«. (2647—1) Spreten urarski pomočnik ki je zmožen nemškega in slovenskega jezika, se takoj sprejme. Anton Kiffmann (2644) Maribor, Gosposke ulice št. 5. Zmešane lase kupuje v vsaki množini in po naj-višj h cenah iTo©. Ifrath (2549-6) v Mokronogu na Dolenjskem. Prodajalka se sprejme v c. kr. glavni tobačni zalogi v Ljubljani. Pogoji: dobra računarka, lepa pisava in znanje obeh deželnih jezikov. Lastnoročno pisane ponudbe na : A. Gruber-ja v Ljubljani. (2650—1) priporoča po najnižjih cenah F, HITI (2389~3) Pred škofijo šte^r- 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Jriglav' Poskusite J. Klauer-jev naravni i*astlliisldr liker! Ogreva in oživlja želodec in tel6. Probuja tek in prebavo. Daje dobro spanje. (415-212 K ti i ■■ i založnik in imetnik: Edmund Kavčič v Ljubljani. Spreten, samski poslovodja špecerijske stroke, nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi zmožen, z dobrimi izpričevali, se išče za filijalo v Škofji Loki. Ponudbe do 15. novembra 1902. Nastop meseca marca 1903. (2639—8J Franc Dolenz v Kranju. E. Ditmar c. in kr. dvor. zalagatelj. jRazsvetljevalni predmeti Z8 (2537—5) električno luč plif) (kurilna priprava za kuhanje) notrnloi (Ditmar-jevt Calonferes in .poli U loj peči za kuhanje) čnirit (Oitmar-jev Ennos-Dalivec in 'opilll Ager-svetilke) olje (varnostne svetilke in svetilke za silo). TOVARNA: Dunaj, III., Erdbergstrasse 23. urarski pomočnik se takoj sprejme pri M. Čagran-u, urarju v Ljutomeru (Spodnje Mtajemko). (2646—1) t i jiftj v Spodnji Šiški št. 952643-1 se odda takoj v najem. Par voznih konj petletnih, 16 cm, rjavih, docela enakih valahov, zdravih, se radi odpotovanja proda za 450 gld. v Plevni, posta Žalec. (2578-3) Razglas. V četrtek, dne 30. oktobra t. 1., popoludne ob 3. uri se bodo prodajale na Jurčičevem trgu st. 3 v neko kura-telno maso spadajoče premičnine na javni dražbi. Dr. Fran Vok (2649 c. kr. notar kot sodni komisar. Razkosana srna dobi se za ves eas sezlje pri mesarju 3Fran Covše Jurčičev trgr. Jtlcsnica je odprta vsak dan tudi popoludne od 5. do 6. ure. (2624 -2) Izognite se nakupa manjvrednega in vmes se ponarejenega ruma! Esence so zdravje škodljive. BATTLfA BA-'*^~*Je*The Nectar of Jamaica. ► AVF» £4. Vsaka izvirna steklenica se polni pod osebnim nadzorstvom tvrdke: —^<|V^ A. A. Baker & Co.f London E. C. J^U #yf A Jfft TriVlV^*^^^ ' 1 •ar'ta i8 T ▼»eli k Jturnih'državah na svotu postavno varovana. •^2***™«" —V LJnbl |ani se dobiva pri Anion SIim iilu (2555 — 6) St. 9192. hm, 11 kolesarji blaplite citati! Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem razprodati svojo zalogo še ostalih koles, znamka „Stvria" in „Helical" letošnjih modelov, pod lastno ceno. Dana je torej slehernemu najugodnejša prilika, pridobiti si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni. Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi za pneumatike. . (114-79; PriporoCam 8e z velespoštovanjem trgovec in urar na Mestnem trgu. S- v2646-l) Deželni odbor kranjski sprejel bo v službo p^r tri služabnike "»» v začasni lastnosti. Oziral pa se bo le na prosilce, kateri so samskega stanu in ki so spretni v slovenskem in nemškem pisanju. Mezda na dan je določena na 2 K. Tozadevne prošnje, katerim se morajo priložiti krstni list in spričevala o dosedanjem službovanju, predlože naj se do dno 15. novembra t. 1. podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 25. oktobra 1902. Istrijanska vina pristna, lastnega pridelka, teran, muškateleo, rdeče vino, refoško in bela vina se dobivajo pri Antoniju Ferlanu di Giorgio flgg" Rovinj (Istra). *^SQ (2648—1) Vasorci ln cene na. scaJa.teTra.nJe. Ljutljana. Fogačarjev trg. Fotoplastična umetniška razstava. Odlikovana na vseh svetovnih razstavah. Samo do soboto, I. novembra, je razstavljeno: Zanimivo četrto potovanje po Turingiji. Novo, senzačno in amisantno so amerikanski jVI vx t o sUopi. •» novo došllli zabavnih »lik. ~*5&tg Za ogledanje 5 slik se plača 50 vin, O tvor) eno vttak dan, tudi ob nedeljuh in praznikih, od O. ure ejutraj do O. ure asveeer. (2640) Kavama „Austria || priporoča 5« - 5I. cbčinstuu v mnogobrojen pcset. Z odličnim spoštovanjem (2617—2) kavarnar. cene se vsprejme takoj v špecerijsko trgovino. Vpraša naj se v upravništvu »Slovenskega Naroda«. (2589 - 3) Velika zaloga telovadnih čevljev s kaučuk podplati za dijake. «;«~ra;n= od št. 34 do 37 ... . Hgl'SO za moSke „ - 43 , 46 . . . . „ S »O kakor tudi velika izbera gnmastili galoS iz najboljših ruskih, angl^-šfcih in avstrijskih tovarn. Za dečke in deklice cd št. 29 do 34 14 9.«0. Za gospe in gospode najnižje >[-. Prekupovalci dobijo primeren popust. Vsakovrstne komodne čevlje iz usnja in klobučevine. Iv»n Kordik (2365-ioj Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice 10-14. Ljubljena Kongresni trg 8. R. Kirbisch Ljubljana Kongresni trg 8. priporoma t Fave di morti, vsesvetniške štruce, pinco, najfinejše pecivo k čaju, suhor (cvibak), različne vrste finega namiznega peciva, bonbone in posladkorjeno sadje, kompot, marmelade, likerje, desertna vina in spenjavino (Creme), čaj, rum in najfinejši francoski konjak. UjST Zunanja naročila se izvršijo točno. 2613—3) !v* * Jmam večjo zalogo vozov vseh vrst. (2448-4; Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi. Franc Wisian izdelovalec vozov ■ v Ljubljani, Rimska cesta štev. II. Nagrobne vence in trstifeoTre Iss: vencem v največji izberi priporoča (2634—2) Karol Recknagel JVIestni trg št. 24 Ejubljana JVtestni trg št. 24. . . «• ««* m ejra «y> «n *y» ej* »* «jr> &x* *<» «x» «x* 9fr SX* sX* *•'* *X* *X* *X* *X* */* */* "JK* *X* >4<2*1 2*5 24* 2^5.2