tesfflfcft letnik dr 88,8.* cs-ma §E) H


L Vinko CELESTINA

Slovene
Avstraliji

li Zdravstveni
AVTOHISA KRŽIŠNIK
Roman Kržišnik s.p., 1410 Zagorje, Selo 65 telefon:prodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399
a
D


Z
v ^'S^sa^vju!

U 00 22.900 OEM DMM
masna
Svetovno priznanje varnosti, ekologiji, udobju, eleganci in kvaliieii VSI SIRIJSKI MODELI:
3lelna garancija ali 100.000 prevožemk km
*	6 let garancije proti rji ekološki motorji j KV tehniko dvojna zračna blazina - airbag
*	varnostna skrinjica za potnike na zadnjih sedežih
*	centralno zaklepanje
*	temna stekla
*	nastavitev servo volana

ugodni avstrijski krediti - Mazda Bank * ugodni leasing
:‘PS:y.
r$:
PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNI DELOV - LIČARSTVO KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASU RIT - RENT-A-CAR
r
OPEL O
n
AVTOSERVIS
&
AVTOSALON
Mah kovic
SPODNJI LOG 27 1282 SAVA PRI LITIJI TEL.: 061/874-112
PRI NAS ŠE VEDNO LAHKO POD NAJUGODNEJŠIMI KREDITNIMI POGOJI KUPITE NOvf OPEL-©
KAJTI MI VAM PONUJAMO VEČ. OBRTNIKOM IN PODJETNIKOM NUDIMO NAKUP TUDI NA LEASING.
ASTRA ECO l,4i
(5 vrat, deljiva zadnja klop, zračna blazina, bočne ojačitve, elektronska blokada motorja)
CENA: 22.950 DEM MINIM.
POLOG: 6.880 DEM KREDIT: 36 obrokov po 540DEM
Z VOZILOM ZNAMKE OPEL VAM BO J3RO
V
FRONTERA 2.0 i ŠPORT
ZA TERENSKO
VOZILO
FRONTERA
VAM V AKCIJSKI PRODAJI NUDIMO DO 3.570 DEM POPUSTA.
CORSAECO l,2i
(2 x zračna blazina, bočne ojačitve, samozatezni varnostni pasovi, blokada motorja...)
CENA: 18.323 DEM MINIM. POLOG: 5.490 DEM
KREDIT: 36 obrokov po 420DEM
VECTRA 1,61 GL
(2x zračna blazina, ABS,radio, centralno daljinsko zaklepanje, servo volan, blokada motorja, tri info displeji...)
CENA: 32.800 DEM MINIM. POLOG: 9.840 DEM
KREDIT: 36 obrokov po 770DEM
OPEL© J
lili
• UVODNIK •
Včasih srečam človeka, ki me prevzame s svojo enkratnostjo, z iskrenimi besedami in brezbrižnostjo do lastnega egoizma. Pred njim postanem tako majhna, čisto majčkena, kar skrila bi se nekam in v miru pretuhtala, kaj vse mi je še treba storiti, da bi tudi sama tako zrasla.
Včasih srečam koga, ki mi skuša soliti pamet. To ne delaš prav, tega tudi ne... Potuhnem se vase in meljem, če mi je sploh treba odgovarjati. Sprašujem se, kdaj sem tudi sama taka, kdaj jim težim s svojimi Vsevednimi' nasveti.
Včasih pa se kdo sploh ne zmeni zame. Takrat postanem žalostna, sprašujem se, kaj neki je narobe z mano.
Najbrž ni le z mano tako. Najbrž na vse nas vplivajo drugi, eni tako, drugi drugače. Nekje sem prebrala, da dokler se z nami tako dogaja, se moramo ves čas učiti. In potem nekoč bomo končno ugotovili, da smo vredni toliko kot drugi in da z nami ni nič narobe. In takrat v nas samih ne bo nič zanihalo, pa če se bomo pogovarjali s predsednikom ali pa beračem. In potem ne bi nikogar obsojali in sploh bi se v naših življenjih nekaj zares spremenilo. Se vam ne zdi, da je vredno živeti že samo zaradi tovrstne šole?

NASLOVNICA: Milan Turk (KBM racin? team) je na turističnem raflyju v Žalcu zastopal zagorske barve.
foto: Primož Koifajnšek Oblikovanje: Slavko Carantini
Porodne težave tržnice
Sprejeti pomembni odloki
Preizkusili twinga
Otvorili
zdravstveni dom
Pogovor:
Vinko Celestina
Položaj sindikata v Zasavju
Velika križanka
Veselo v Salzburg
Te zemlje bi brez boja ne bilo

*

KOLEDAR
DOGAJANJ
17.	septembra - V Litiji danes zaključujejo mednarodni kviz mladih bralcev - s prireditvijo, na kateri izžrebajo tudi tekmovalca, ki se bo udeležil vseslovenskega srečanja tekmovalcev v Cankarjevem domu. Tudi 60 drugim se po zaključnem kvizu obetajo lepe nagrade, najlepše pa so zagotovo izlet v Ljubljano in knjižne nagrade.
18.	septembra - EKOS zasavska ekološka skupina že objavlja prvi letošnji seminar za mlade ekologe, ki bo tokrat na Blokah. Vabljeni vsi
naravovarstveno osveščeni dijaki in študentje, ki jim ni odveč sodelovati v ponujeni obliki predavanj, okroghh miz in debat s strokovnjaki, pa še ogled Notranjske bo zanimiv. Seminar bo trajal 4 dni, cena pa je 7.900 tolarjev -če bo pri prijavi sodelovala tudi šola, pa še tobko bolj pohvalno. Prijave je zaradi omejenega števila mest treba oddati že do 5. oktobra.
19. septembra - Dobrodošli v športni raj - so zapisali v še vedno domačem Partizanu, prav pa imenovanem Gimnastičnem klubu Trbovlje. Vabijo k raznim oblikam športa in rekreacije, mlade in stare, k že ustaljenimpanogam in k novoustanovljenim skupinam. Zato naj bodo omembe vredne le nove, to pa
so rekreacija za odrasle in cheerleader, navijačice za športne ekipe.
20.	septembra - KC DD Zagorje objavlja vabilo k vpisu v gledahški abonma za letošnjo sezono. Izbor je primeren za vse ljubitelje gledabšča. primeren pa tudi za žep organizatorja. Štiri predstave se bodo zvrstile dokonča marca, popestrene pa bodo tudi z nastopom domače igralske zasedbe.
21.	septembra - Danes zagori v trboveljski Tovarni pohištva. Z vehko strahu, da ne bi prišlo do eksplozije nevarnih snovi, z enim opečenim delavcem ter z varstvom gasilskih straž še 24 ur. Sicer pa imajo policisti več dela zvečer, ko na tržnici v Trbovljah nastopijo Orleki, z njimi pa tudi
pretepači vseh vrst. Na pomoč morajo priskočiti še zagorski in hrastniški varuhi reda in miru.
22.	septembra - Na gradu Bogenšperk še vedno tečejo Jesenske serenade - koncerti, kijih v sodelovanju z raznimi občinami, organizacijami in KD prireja glasbena mladina ljubljanska po vsej Sloveniji. Na Bogenšperku je to že tretji koncert, tokrat tenor in kitara v sodobnosti.
23.	septembra - TE-VE Varnost je napovedala oblikovanje seznama odvečnih delavcev. Zdaj je imenik nared, kdorkoli pa se najde v njem, lahko le čaka na odločitve, ki bodo razsojale o nadaljnji usodi.
Mateja Grošelj

B
Srečanje predsednikov SLS v Litiji
V Litiji so se na pobudo Francija Rokavca konec prejšnjega tedna srečali predsedniki podružnic SLS Mengeš, Domžale, Lukovica, Moravče, Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Grosuplje, Dobre polje, Ribnica, Loški potok, Kočevje in dveh nekdanjih ljubljanskih občin. Udeleženci pogovora so izmenjali izkušnje o delu podružnic in se dogovorili za skladno delo v prihodnje.
Pogovora sta se udeležila tudi Katarina O. Smrkolj, podpredsednica SLS, in Ciril Smrkolj.
K.Š.
Izvoljen kandidat za poslanca
Člani ZLSD Trbovlje so na strankarskih volitvah prejšnji teden izmed sedmih kandidatov izvolili Tomaža Vahtarj a, doktorja medicine, ki se bo v predvolilnem boju za poslansko mesto spoprijel s kandidati drugih strank. Med Trboveljčani, pa tudi drugje, je Tomaž Vahtar zelo
spoštovana osebnost. V ZL zatrjujejo, da bodo s svojim kandidatom na volitvah zmagali. Njegovim mladim pacientom ob tem ne bo treba zamenjati zdravnika, saj je na predstavitvi pred strankarskimi volitvami zagotovil, da bo z delom v ambulanti nadaljeval v tisti meri, ki jo poslancu dovoljuje zakon.
I.L.
Slovenski forum o tragiki Zasavja
Člani Slovenskega foruma iz Zasavja so razpravljali o težkih gospodarskih in socialnih razmerah Zasavja; ugotavljajo, da se domala vsi pristojni ukvarjajo zgolj z "zapiranjem", nihče pa ne razmišlja o razvoju, o novih razvojnih možnostih za to območje. Zlasti Trbovlje so v izredno težkem položaju. Člani Slovenskega foruma iz Zasavja so prepričani, da tokrat potrebujejo v parlamentu svojega človeka, ki tudi živi z njimi, saj le tako lahko sploh dojame tragiko tega območja.
L.B.
Poporodne težavice tržnice
Najmanj trikrat napovedana dokončna otvoritev poslovnega centra Pod uro in prav tolikokrat odpovedana je zdaj le še zgodovina. Ker pa se nikoli ne ve, smo tudi tokrat previdni. Včeraj je (bolje naj bi) prostor pod kupolo le zaživel, sc pravi, da so kupci utegnili kupiti to ali ono, v še ne vseh odprtih lokalih pa poleg drugega tudi meso In mesnine.
Naj spomnimo: rečeno je bilo, da bo tržnica Pod uro odprta 1. ta mesec. Že takrat pa je bilo jasno kot beli dan, da gre le za želje, ki ne ustrezajo stvarnosti. Dvoje tehničnih pregledov je marsikaj odkrilo, kar je bilo navadnim, neukim ljudem prikrito ali skrito. Vmes je začela zatekati, po domače rečeno spuščati steklena streha. Ko seje zdelo, daje tudi ta poporodna zadregica odpravljena, so se zglasili še požarni inšpektorji in zahtevali, naj se vrata lokalov v zgornjem nadstropju odpirajo navznoter. To odločitev so utemeljili s tem, da na "ganku" ni toliko prostora, da bi se utegnila vrata odpirati nazvzen, ker bi se hitro zgodilo, da bi ta ali oni mimoidoči tako zelo butnil ob nje, da bi se poškodoval ali pa bi poškodoval vrata. Skratka, "kufre gor, kufre dol!" bi lahko rekli temu, če vemo, da sta že projektanta načrtovala odpiranje vrat navznoter, pa je bila kasneje njihova odločitev spremenjena.
Zlepa ne bo pozabljen niti junak, ki je nekega nedeljskega dopoldneva, ko je sicer zaprta tržnica tudi sicer zaprta, meni nič, tebi nič, vzel železni izvijač in se lotil odpiranja železnih vrat, da bi jih s silo odprl, hkrati pa dobro vedel, da se odpirajo na električni mehanizem. Kar pošteno so se potrudili izvedenci, da so vrata spravili v prvotno stanje. Ali pa: eden od izvajalcev pri urejanju spodnjega lokala je mešal beton kar na tleh v notranjosti, pod kupolo. Zato se še sedaj poznajo sledovi tega početja. Še marsikaj bi lahko rekli o zgodah in nezgodah pri urejanju vsega potrebnega za dokončno odprtje tržnice. Sicer pa je znano, da pri vsakem zahtevnejšem novem objektu prihaja do tega, daje treba to ali ono popraviti. Zdaj je tega konec. Pod uro je zaživelo. Naj le dolgo živi in hkrati meri tudi čas.
M.V.
Spoštovani,
prepričani smo, da ste v teku velikih priprav na letošnje volitve, ki bodo 10. novembra. Ob tem Vas obveščamo, da smo pri časopisu Zasavc oblikovali ponudbo oglaševanja in predstavitve vseh političnih strank oziroma kandidatov s programi v predvolilnem obdobju.
Na informativnih straneh objavljamo informacije o strankarskih dogajanjih brezplačno, in sicer v devetih vrsticah (po našem urejevalnem računalniškem sistemu). Med omenjeno sodijopred vsem vesti is tiskovnih konferenc, ki jih pripravljajo stranke oziroma kandidati. Od 3. oktobra do 8. novembra ne bomo objavljali strankarskih prispevkov, sicer namenjenih za rubriko Pisma bralcev.
Pri oblikovanju oglasov in reportaž se bomo potrudili po svojih najboljših močeh. Seveda pa Vas prosimo, da nas čimprej obvestite, na kakšen način bi se želeli predstaviti. Ker koncept vsake številke časopisa sestavljamo že vnaprej in ker smo omejeni s prostorom, je Vaše čimprejšnje naročilo še kako dobrodošlo. Tako bomo lažje uskladili vsebino časopisa s predstavitvami oziroma se odločili za prilogo, če bo ta potrebna.
Lep pozdrav,
Peter Ravnikar v.d. direktorja
Naša ponudba zajema širšo predstavitev stranke oziroma kandidata s programom, in sicer v obliki reportaže, pogovora (ena ali več strani, pol strani, tretjina strani) oziroma oglasa. Pogovor ali reportažo lahko stranka oziroma kandidat opravita z novinarjem, lahko pa se predstavita tudi sama, saj odgovaijata za vsebino.
Cene reportaž, pogovorov oziroma oglasov so take, kot veljajo za ostale oglaševalce.
Poleg tega smo pri časopisu Zasavc oblikovali tudi ponudbo oblikovanja in raznašanja plakatov in letakov. Cene teh so odvisne od količine, barve, nanjo vpliva tudi raznos, tako da se o tem lahko dogovorimo sproti.

n
Sprejeti pomembni odloki
Trboveljski občinski svet je v ponedeljek nadaljeval teden dni prej začeto sejo in sprejel vrsto odlokov. V naslednjem Uradnem vestniku Zasavja bodo v kratkem objavljeni odloki o komunalnem nadzorstvu, o razvrstitvi cest in ureditvi cestnega prometa, o ureditvi zimske službe, o plakatiranju, obešanju transparentov in zastav, o pregledovanju, nadziranju in čiščenju kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka ter o kabelsko-razdelilnem sistemu za sprejem in distribucijo radij skih in TV signalov. Poslednji trije odloki govorijo o pogojih za koncesionirane javne službe. Po objavi v uradnem glasilu bo izdan javni razpis, na osnovi katerega se bodo prijavili kandidati za izvajanje koncesij.
Na ponedeljkovi seji je bilo opaziti, daje pogosto sklicevanje sej
prehud zalogaj tako za poslance kot za strokovno izpeljavo gradiv. Najtrši oreh so bile gotovo pripombe trboveljskih KS, ki so se konstituirale sredi ali pa pojavni obravnavi sedaj sprejetih odlokov, pa jim je bilo prav zaradi vključevanja njihovega mnenja odobreno pripombe posredovati še daleč po končani uradni javni razpravi. Večina teh pripomb je bilo upoštevanih, nekatere, predvsem tiste o kabelsko-razdelilnih sistemih, pa ne. Med samo obravnavo je prišlo tudi do razburljivih situacij s povzdignjenimi glasovi in končno protestnim odhodom svetnika Branka Amška, ki je k temu dokumentu vložil amandmaje, pa niso bili dani niti na glasovanje, kajti pomnenju nekaterih niso bili pravilno predstavljeni. Po Amškovem odhodu je svetnik Uroš Nučič predlagal svetu, naj te amandmaje kljub vsemu obravnava in o njih odloča, pa njegov predlog ni
bil sprejet.
Kljub vsem proceduralnim težavam bo naslednja redna seja trbo-veljskega sveta že prihodnji ponedeljek. Na dnevnem redu je zapisanih kar 14 točk, med njimi spremembe statuta občine in poslovnika občinskega sveta. V fazi sprejemanja bosta odlok o zelenih površinah in odlok o lokacijskem načrtu za komunalno ureditev ceste in potoka od Osnovne šole Ivana Cankarja do križišča pri Komunali. V razpravi bo tudi ureditveni načrt naTrgu revolucije, kjernaj bi zgradili novo cerkev naFortetovini. Naj večjo vrednost ponedeljkove seje pa gotovo nosijo smernice razvojnih usmeritev občine Trbovlje za obdobje 1997-2000, ki nakazujejo načrtovanje na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja v občini.
Ivana Laharnar
Nov most
Šmartno - Most preko Reke v Šmartnem na regionalni cesti R-365 je dlje časa resno grozil, da se bo porušil pod težo tovornjakov. Zaradi njegove ozkosti se je preko njega promet odvijal le enosmerno. V slabih treh mesecih je celjski INGRAD podrl starega in na istem mestu zgradil nov most, ki je bil predan svojemu namenu konec prejšnjega tedna. Nov most je širši, dvosmeren in primerne nosilnosti. Enaka usoda čaka še drugi šmarski most preko reke Črni potok pri Usnjami.
K Š
Pričeli z ogrevanjem
Trbovlje - Z začetkom jeseni se je vreme kot običajno shladilo, kar so še posebej občutili v bolnišnici,
si© |U
uAeležll miti, ©m,
Zagorje- Od 19. do 20. septembra je v občinski avli in prostorih KS Jože Marn potekala javnarazgmitev osnutka Zazidalnega načrta za območje IMG v Zagorju ob Savi. V sredo, 11. septembra, ob 16. uri pa je bila v sejni sobi Občine Zagorje javna obravnava omenjenega zazidalnega načrta. Povabilu na obravnavo so se odzvali predstavnik Urbanističnega inštituta RS iz Ljubljane kot izdelovalec	prostorskega
izvedbenega akta, soizdelovalec študije presoje vplivov na okolje, predstavniki IGM kot investitorji in predstavnik firme Baomitiz Avstrije (s prevajalko) kot poznavalec načrtovane nove tehnologije v obravnavanem prostoru. Urbanistična služba občine Zagorje ob Savi, ki je obravnavo organizirala, je k sodelovanju povabila različne strokovnjake, da bi bili načrtovani posegi lahko predstavljeni interdisciplinarno in obravnani z vidika raznih pogledov na posege v
prostor.
Čeprav so bili občani preko večkratnih objav na radiu Trbovlje, na lokalni TV, v Zasavcu in z obvestili na plakatih vabljeni na organizirano javno razpravo, kjer bi se natančno seznanili z načrtovanim ureditvenim načrtom, podali svoje pripombe, predloge in sugestije in s tem vplivali na predvidene posege v prostor, se razprave ni udeležil niti en občan.
Industrijsko območje IGM na vstopu v zagorsko dolino je nemalokrat kritizirano, saj je vedutno izpostavljeno, nujno potrebno sanacije okolja, revitalizacije in adaptacije objektov in naprav. Vendar pa kritike in nejevoljo krajanov slišiš povsod, na javni obravnavi, kjer pa je dana možnost za kreativno sodelovanjem vplivanje javnosti na odločitve za poseganje v prostor in sanacije okolja, pa odziva in pobud ni.
Tatjana Podbregar

a
vrtcih, domovih upokojencev in oskrbovancev, kasneje pa tudi v stanovanjih, poslovnih zgradbah itd. Komunalna energetika j e spričo tega začela najprej z ogrevanjem bolnišnic, vrtcev, domov upokojencev ipd. Stanovanjske in poslovne objekte, ki so priključeni na toplovodno omrežje, pa so pričeli ogrevati 17., nekatere pa 18. septembra, ko so bili izpolnjeni pogoji za pričetek ogrevanja.
T.L.
Kiosk pri lekarni bodo odstranili
Trbovlje - Pred leti so poleg Zdravstvenega doma Trbovlje oziroma lekarne postavili časopisni kiosk. Nekaj časa je služil svojemu namenu, potem pa mu je sapa pošla in sedaj že drugo leto prazen sameva na sicer odlični lokaciji. Služi le še za lepljenje raznih plakatov, deloma pa je tudi demoliran. Zavoljo tega se je komunalna inšpekcija odločila, da mora lastnik oziroma najemnik kiosk odstraniti v določenem roku. V primeru, če ga ne bo odstranil, ga bodo na njegove stroške odstranili komunalci.
T.L
Motena preskrba % vodo
Trbovlje - Dobršen del vzhodnega dela Trbovelj je bil v četrtek, 19. septembra, med 7. in 14. uro brez pitne vode. Komunala je namreč po svoji vzdrževalni službi opravila v tem času nujna vzdrževalna dela. Moteno oskrbo s pitno vodo so čutili predvsem
prebivalci Žabjeka, Šuštarjeve kolonije, Opekarne, Keršičeve ceste, Partizanske ceste, Ribnika itd. Komunala je o tem prej seznanila vse prebivalce.
T.L
^ Parkirišče na Železniški postaji Trbovlje
Trbovlje - O ureditvi trga pred ŽP Trbovlje je slišati že več let. Sedaj, ko je dela dokončala Cementarna Trbovlje s postavitvijo novih nakladalnih objektov in naprav, pa je dana možnost, da se končno uredi tudi trg pred ŽP z ureditvijo parkirišč za avtobuse in osebna vozila. Sklad stavbnih zemljišč Trbovlje je pred kratkim sklenil, da na temelju izdelane dokumentacije razpiše izbiro izvajalca del. Gre za sanacijo platoja oziroma trga pred železniško postajo, kjer naj bi uredili teren nad izlivom Trboveljščice, zgradili podporno konstrukcijo, uredili 17 parkirišč in avtobusno postajališče. Okvirna vrednost vseh teh del znaša 8 milijonov tolarjev. Hkrati pa omenjeni sklad išče tudi najboljšega ponudnika za zgraditev novega pločnika ob regionalni cesti Trbovlje-Čeče-Hrastnik, na Majcenovi cesti. Gre za ureditev vozišča, zgraditev novega pločnika zapešce, prestavitev elektronapeljav, postavitev novih ograj ipd. Za ta dela je okvirna vrednost 4 milijone tolarjev. Za vsa ta delaje zainteresiranim izvajalcem na voljo potrebna dokumentacija. Konec septembra bo že znano, kdo in kdaj bo začel z izvedbenimi deli.
T.L
—1
Ji
foto Weiss s.p.
|ljg 1 420 TRBOVLJE Telefon/Fax: 0601 21-348
FW
atelje za foto - video, ekonomsko propagando
KODAK EKSPRESS COLOR
:•
Kmetijstvo v Zasavju
Kako živijo kmetje v Zasavju, tisti, ki se preživljajo le s kmetovanjem, kakšni so pogoji za kmetovanje na zasavskih hribih? Da bi dobil odgovore na ta vprašanja, sem se pogovarjal z diplomiranim inženirjem agronomije Tonetom Darovičem.
Živinoreja prevladuje
Kmetovalci v Zasavju nimajo ravno idealnih pogojev za opravljanje svojega dela, predvsem zaradi težavnosti uporabe kmetijske mehanizacije. Tukaj pridejo v poštev le lažji traktoiji, v glavnem pa so take hribovske kmetije, kjer prevladuje travnati svet, mnogo bolj primerne za pašo govedi.
Zato v zasavskem kmetovanju prevladuje vzreja govedi za pridobivanje mesa in pa tudi za pridobivanje mleka, razvita pa je tudi perutnina. Poljedelstvo v
Zasavju nima bistvenega pomena. V glavnem so te površine namenjene za samooskrbo kmečkih gospodinjstev, nekaj površin pa je namenjenih za tržno pridelavo. Prevladujejo pa kulture, ki so namenjene za prehrano govedi.
Pred dvajsetimi, tridesetimi leti je bilo stanje seveda drugačno. Takrat je bil poudarek tako na poljedeljstvu kot na živinoreji. Kmetje so vzgajali poljščine, saj je bilo zaradi pomenjkanja tržnih poti hrano težko pripeljati v Zasavje.
Ciste kmetije
Število kmečkega prebivalstva ostaja približno isto, kot je bilo prej, zato pa upada število čistih kmetij. Vse več pa je dopolnilnih kmetij. Razlog za to tiči v tem, da se starejši gospodarji upokojijo, mlajši pa hodijo v službe in kmetujejo obenem. Dosti je tudi takih, ki se poleg kmetovanja ukvarjajo tudi z obrtjo. Seveda to ne preseneča, ko pa je osebni dohodek vedno nižji, stroški pa so vse večji.
M.H.
L
ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA
SLUŽBA p.o., 1411 Izlake Izlake 40
Zagorje ob Savi
tel.: 0601 73 696 fax: 0601 74 024
DEJAVNOSTI
* zbira hranilne vloge in depozite * vodi žiro račune in tekoče račune * opravlja plačilni promet (položnice) 1 opravlja menjalniške posle
UGODNOSTI
OPRAVLJAMO NAJCENEJŠI PLAČILNI PROMET (vplačila občanov, društev in civilno-pravnih oseb na žiro račune podjetij s splošno položnico)
tarifa: 0,80% minimalno 20,00 sit maximalno 400,00 sit
Dodatne informacije lahko dobite na blagajniških mestih
*	Dol pri Hrastniku, tel.:41-616, odprto 6.00-14.00
*	Izlake, Izlake 40, tel.: 73-696, odprto 7.30-14.30
*	Zagorje, Cesta zmage 33, tel.: 64-058, odprto 7.30-14.30
sreda 7.30 -18.00
n
VESELILO NAS BO, ČE NAM BOSTE IZKAZALI ZAUPANJE IN SE OBRNILI NA NAS!
#®«S(C
Preizkusili tvvinga
Avtohiša Malgaj iz Trbovelj je med 19. in 21. septembrom imela dneve odprtih vrat. Po besedah njenega izvršnega direktorja Boštjana Mencingerja je akcija dobro uspela, saj jih je obiskalo
precejšnje število ljudi. Obiskovalci so lahko preizkusih novega twinga in sodelovali v nagradni igri, v kateri je bila glavna nagrada prav novi twingo. Ta model twinga ima v primerjavi s prejšnjim nov motor, spremenjeno zunanjost in nastopa v novi barvni paleti. Z vsemi dajatvami
vred stane 1.374.000 tolarjev.
B.G.
Paradox šel Pod uro
Galerija Paradox iz Zagorja se je v sredo, 25. septembra, preselila v novo zagorsko tržnico oziroma v poslovni center Pod uro.
T.P.
Cementarno na Internetu
Cementarna Trbovlje, ki letos slavi 120-letnico obstoja, je ob tem jubileju pripravila vrsto srečanj s člani kolektiva ter poslovnimi partnerji. Cementarna je ob tej priložnosti izdala tudi barvni katalog z uvodno besedo direktorja Janeza Malovrha ter opisom svojih proizvodov ter številnimi referencami. Tekstualni del je preveden tudi v angleščino. Ob svojem jubileju se je Cementarna Trbovlje vključila v omrežje Internet.
T.L,
Za milijon in pol škode
V soboto, 21. septembra, je ob deveti uri zjutraj v Tovarni pohištva Trbovlje izbruhnil požar. V lakirnici je pri popravilu lakirne kabine le-ta začela tleti in se nato tudi vžgala. Takrat sta bila v službi vzdrževalec in pa dežurni, ki je imel pri sebi ročni gasilni aparat Ko je opazil gorenje, ga je skušal pogasiti z aparatom za gašenje ognja, vendar to ni zadostovalo. Tlenje ni prenehalo in ob 9.08 je poklical gasilce, z vseh strani zaprl lakirno kabino (ima požarna vrata) ter odklopil elektriko v celi tovarni. V končni fazi pa je poklical tudi direktorja, Jožeta Spolenaka. Po njegovih besedah je požar povzročil za 1,5 milijona tolarjev škode. Poškodovani so predvsem polizdelki, ki so bili že lakirani, nekaj malega škode pa je tudi na lakirni kabini. Pregovor, da nesreča nikoli ne počiva, torej velja tudi v tem primem.
M.K.
A
taTvI6
E
cn? TT*it/r
Obrtništva
trgovine ^ ^pedjetaiSte;
Podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20.julija 2/c 1410 ZAGORJE OB SAVI
tel.: (0601) 64 250, 64 166; fax: (0601) 64 494
Zasavc d.o.o. bo v času od 23. - 27. oktobra pripravil razstavno - prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine.
Sejem bo v Delavskem domu Zagorje in na prostoru ob njem.
Organizator, Zasavc d.o.o., bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor m pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor.
Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo najkasneje do 5.oktobra pošljite na naslov
Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje O/S.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0601/64-250 ah 0601/64-166, fax.: 0601/64-494.
Prijavnica
Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu (od 23,- 27. oktobra na naslov:
Razstavljal bi rad:	________________________________________________
a)	v Delavskem domu
b)	na prostoru ob njem (ustrezno obkroži)
Rabil bi____m2 razstavne površine.


IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 konfeti za srebrne, zlate poroke...
ČE SE VAM JE POKVARIL VIDEO, GA DAJTE V PRAVE ROKE.
VIDEO ZALOKAR
ŠUŠTARJEVA 13, TRBOVLJE, TEL.:26 885, 22 466
SEDAJ TUDI PRODAJA AVDIO-VIDEO, TV PANASONIC, TEHNICS, PHILIPS, KENVVOOD
Na koncu vsak pride k nam, zakaj tega ne storite takoj?
OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO
Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953
PROTES d.o.o.
Opekarna 22, Trbovlje
PRODAJA, MENJAVA, CENTRIRANJE AVTO GUM
Delovni čas:od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00, sob: od 8.00 do 12.00 _______ ________telefon: 0601-21-107___________________
GIOVANI
Sallaumines 8, Trbovlje (pri bazenu) šolske potrebščine, igrače, moda za mlade, darilni program
Delovni čas:
pon.-pet.: 7.30-19.00, sobota 7.30-12.00
LEA ZLATARNA
*	bogata izbira zlatega nakita
*	izdelava nakita po naročilu
* UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI
_______Ul. Mire Pregljeve 4, Litija, tel.:061 883 476	_
FAX: 0601-64-494
ORODJARNA
TRBOVLJE d.o.o.
Vodenska cesta 49 1420 Trbovlje
Telefon: 0601-21-822 Tel./fox: 0601-26-374
objavlja
JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO
na lokaciji Savinjska cesta 35, Trbovlje, v soboto, 28.9.1996 ob 10. uri.
Parcela št. 98/10 parkirišče površine 482 m2 in parcela št. 98/9 zidana stavba površine 45 m2
Izklicna cena znaša 57.200 DEM.
Kupec plača prometni davek. Prednost pod enakimi pogoji ima najemnik. Kupec mora skleniti prodajno pogodbo in plačati kupnino v 8. dneh, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije. Prodajna pogodba stopi v veljavo po plačilu celotne kupnine.
Varščina 5% izklicne cene se plača 1/2 ure pred dražbo in se uspelemu ponudniku všteje v ceno, drugim pa se vrne takoj po končani javni dražbi. Informacije na telefon 0601 21 822 ali 0601 26 374.
OBVESTILO SKB banke
Cenjene stranke obveščamo,
da bodo v mesecu oktobru potekala adaptacijska dela v SKB banki,
:	agenciji Zagorje.
:	V tem času bodo zato dela s
j strankami občasno motena.
:	Za razumevanje se vam lepo
:	zahvaljujemo.
..MS,IH!!!	AGENCIJA ZAGORJE
|||ll P |P	Cesto zmage 1, 1410 Zagorje
SKB BANKA D.D* Tel.:0601/61-568 Faks: 64-699
INFORMACIJE 64-250, 64-166
lllllif
OtfOlUl S4H?St?tRl ▼ BBSeiBl,
Po desetletju zapletov
Zdravstveni dom predan namenu
Bilo jeresnično slovesno, saj je Občina Radeče zdravstveni domkončno "uradno" predalasvojemu namenu. Sicer pa sejeRadečanov vseskozi držala smola, saj zdravstvo nikoli ni bilo urejeno tako, kot bi si želeli. Zdaj ni bilo prostorov, zdaj ni bilo zdravnikov pa spet ni bilo denarja in zgodba nikoli ni dobila pravega epiloga. Ko so v letu 1987 položili temeljni kamen novega doma, si niti v sanjah niso mogli predstavljati, da bosta gradnja in pa predaja trajali skoraj deset let. Investicijo so si dobesedno podajali kot 'ping-pong' žogico. Zdaj je bil investitor Zdravstveni center Celje pa Izvršni svet nekdanje Občine Laško in nazadnje Zdravstveni dom Radeče, kar pa je bilo sploh v neskladju z veljavno zakonodajo. Seveda so bili vedno pacienti tisti, ki so bili prikrajšani. Nekateri so obupali in so zdravniško pomoč iskali drugje.
Nekateri so odšli v Trbovlje, nekateri v Laško, nekateri pa celo v Sevnico. Tudi zdravniki niso želeli opravljati svojega dela v nemogočih pogojih. Prišli so le za kratek čas, pridobili nekaj izkušenj in se preselili v sredine z boljšimi pogoji.
Dolg ostaja
Ko so Radečani dobili svojo občino, je bila ta deležna toliko kritik na račun investicije, da je letos storila tisto, kar bi mnogi najmanj pričakovali. V nove prostore, ki jih je pod ključem 'držal' izvajalec del, trboveljski Rudis, so dobesedno vdrli in začeli s preseljevanjem. V tem času so uspeh izpeljati tehnični pregled in v minulem tednu dobili uporabno dovoljenje. Tudi Rudisu, kateremu dolgujejo blizu 30 milijonov tolarjev, bodo poskušali dolg poravnati z dogovori na ministrstvu za zdravstvo. Najbolj gluha pri vsem
tem je žal laška občina, ki noče za nekdanji dolg nič slišati. Kako se bo zadeva razpletla, ne ve nihče. Je pa res, da bo moralo pri tem sodelovati tudi ministrstvo za lokalno samoupravo ob delitveni bilanci med obema občinama. Da občina Radeče drži besedo, jebilo videti tudi ob otvoritvi, saj pospešeno urejajo okolico, tako, kot so obljubili, pa tudi pogojeza normalno zdravstveno oskrbo so zagotovili vsaj za nadaljnjih dvajset let.
V domu še druge dejavnosti
Številni gostjeiz sosednjih občin in zdravstvenih ustanov so bili po svoje zadovoljni. Tovrstna pridobitev navsezadnje tudi v osnovni zdravstveni oskrbi pomeni predpogoj, daje manj stroškov za ostalo zdravljenje, kije ob osnovni zdravstveni negi in pogojih vedno najbolj pomembno za vsakega pacienta. In radeški pacienti so si to zaslužili. Kot dodaten prispevek vseh zaposlenih v Radečah je njihov samoprispevek, dolg pet let, in štirje delavni dnevi. Zdravstveni dom trenutno deluje v dveh etažah. V njem je dovolj prostora tudi za ostale dejavnosti. Tako že tečejo pogovori s celjskimi lekarnami. Zgornje prostore zdravstvenega doma, ki so lahko ločeni z d vi galom, pa bi radi namenih starej Šim občanom. Če jim bo to uspelo, ne vemo, je pa res, kot je dejala podsekretarka Kosmačeva, da imajo Radečani srečo, ker je njihov župan Janez Zahrastnik eden najbolj aktivnih vsaj v pogovorih na ministrstvu za zdravstvo. In če bodo na Občini Radeče vztraj ni tudi na drugih področjih, lahko upamo, da bodo dosegh željeno in Zdravstveni dom zapolnili z raznovrstnimi dejavnostmi.

Franci Kadunc

II ______________1
f m
BJm!SQ7
Nerad Izziva usodo, njegov hobi Je vrtnarjenje, Ki sovca ni ga poznajo kot dolgoletnega podpredsednika borčevske organizacije, zase pa pravi, da je Imel pestro življenjsko dobo. Končal je srednjo vojaško glasbeno šolo, igral klarinet v orkestru kraljeve garde in se v Beogradu nahajal ravno v žarišču vojnih dogajanj,ki so prišli z drugo svetovno vojno. Spominja se, kako so sc takrat ljudje iz vseh koncev vračali domov v nabito polnih vlakih, poleg splošne živčne napetosti pa Je bil v uniformi in brez prebite pare v žepu.
Predno so ga poklicali k naboru, je nekaj časa delal kot jamski delavec v zagorskem rudniku. Kot je povedal, je bilo vojno obdobje do leta 1944 izredno težko, saj niso vedeli, kaj jih čaka. Potem seje vključil v rudarsko godbo - edino razvedrilo med vojno. Dosti zna povedati o delavskem gibanju, ko je večina domačinov na Lokah pomagala pri partizanskem delovanju. "Bile so selitve, teror, izdajstva, podtikanja, lakota, kar si sedaj težko predstavljamo,"ješe dejal IvanRoglič o obdobju partizanščine, ko je tudi veliko igral z vojaškimi godbami. Zlasti podoživlja odbobje
osvoboditve, kako so jih navdušene množice po ljubljanskih ulicah pozdravljale.
Kmalu po vojni se je prijavil za nadzorniško šolo, kjer je bil tudi partijski sekretar. Kasneje so ga premestili v generalno direkcijo za premog ministrstva za rudarstvo v Beogradu. "Bili so časi, ko se nisi mogel postaviti po robu,"je dodal in pripomnil, da je k sreči vedno naletel na razumevajoče ljudi, saj je služboval po vsej bivši Jugoslaviji. Šele od leta 1950je kot poslovodja delal na rudniškem obratu Kisovec - Loke, bil pozneje tudi tehnični vodja obrata Orlek, leta 1968 prestavljen v razvojni oddelek rudniške uprave, od tam pa v Trbovlje na upravo zasavskih premogovnikov. Vseskozi je bil politično zelo aktiven, med drugim je bil tudi v politbiroju ministrstva za rudarstvo zadolžen za urejanje partijske dokumentacije, aktiven pri rudniškem sindikatu in predsedoval krajevni skupnosti Kisovec - Loke.
Vesčas sodeluje tudi z borčevsko organizacijo Kisovec - Loke, katere podpredsednik je že dvanajst let ter zelo zavzeto deluje. Poleg vsega skrbijo za vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij, komemoracijo ob dnevu mrtvih, primeren pokop svojitičlanov s prapoijem in govorom. V zagorskem muzeju NOB pa se trudijo, da se tudi mlajše generacije spoznajo z vojnimi grozotami. Od preko dva tisoč borcev v Zagorju pa jih živi še približno osemsto. Dokaj od teh, ki so bolni ali v domu za ostarele, vsako leto obiščejo, saj mnogim prijateljska beseda pomeni več kot denar.
Od leta 1980, ko se je upokojil, gaje pred leti prizadela izguba žene, sicer pa ne pozna dolgočasja. Pri ljudeh zelo ceni poštenost in pogreša solidarnost. K sedanji vsesplošni neenakopravnosti in brezposelnosti sploh borci niso ravnodušni. "Veliko stvari je, svobodapaje vrednota čez vse na svetu," je še dejal.
Petra Radovič
IVAM ROGLI Č
Samo življenje za druge
je vredno življenja
Humanitarno društvo M&V NOVINA bo v soboto, 28. septembra, ob 19. uri organiziralo dobrodelni koncert v Prosvetnem društvu Čemšenik. Nastopil bo družinski trio NOVINA pod sloganom: Samo življenje za druge je vredno življenja. Zbrani denar bodo namenili zasavskim bolnim otrokom.
P.R.
Otroci na Pikinem festivalu
S Piko Nogavičko se otroci vedno radi igrajo. Prav zaradi tega je Zveza prijateljev mladine Trbovlje organizirala obisk predšolskih in šolskih otrok na Pikinem festivalu v Velenju. Ta poteka od 20. do 28. septembra. V tem času se je v velenjski Rdeči dvorani in zunaj zvrstilo po programu večje število raznih prireditev. Glavna pozornost je bilainje še vedno namenjena Piki Nogavički.
Poleg nje sije v Velenju mogoče ogledati tudi delo raznih rokodelcev pri delu, na ogled je bilo mnogo raznih živali, na dveh odrih pa so in še uprizarjajo razna odrska dela od igric pa do karaok. Na voljo je tudi Pikin vlak, Pikin balon, Pikin avto-
bus in še kaj. Videti je tudi slovenske junake Krpana, Kekca in druge.
Trboveljski otroci se bodo udeležili tega festivala zadnji dan, to je 28. septembra. Odpeljali se bodo z avtobusom ob 9. uri od Komuna le s postanki avtobusa na vseh postajah. Vrnili se bodo v večernih urah. Prijave še vedno sprejemajo na Zvezi prijateljev mladine Trbovlje na Ulici 1. junija 19, pri Medveškovi.
T.L.
Priznanje sodelavcem RK in ZPM Trbovlje
V soboto, 21. septembra, je Območni odbor Rdečega križa Trbovlje ob sodelovanju Zveze prijateljev mladine Trbovlje organiziral enodnevni avtobusni izlet na
Obalo. Obiskali so Debeli rtič, kjer so si ogledali vseh šest paviljonov tega znanega zdravilišča in okrevališča za mladino. Izleta se je udeležilo trideset sodelavcev -aktivistov Rdečega križa - in enaindvajset sodelavcev Zveze prijateljev mladine.
Izlet naj bi pomenil nekakšno zahvalo za njihovo sodelovanje na humanitarnem področju v zadnjem obdobju. Ob tem je treba omeniti, da so prav Trboveljčani zbrali precej sredstev za zgraditev enega od paviljonov na Debelem rtiču, ki je dolga leta nosil naslov Trboveljski paviljon. Sicer pa je na Debelem rtiču na voljo šeststo ležišč za mladino, ki je potrebna zdravljenja in okrevanja. Ogledali so si tudi zanimivosti med izletom.
T.L

IB
Bojan Kujundžič, dijak iz Trbovelj:
"Najrajši se odpravim v kino in na koncerte, ki bi jih lahko bilo več.
Mislim, da tukaj bolj malo poslušajo rock in techno glasbo.
Filmski program pa mi je všeč. tudi novih filmov je veliko.
Kulturnaponudba bi verjetno lahko bila tudi boljša, od tega si želim tudi več športno-kulturnih družabnih prireditev."
Danijela Bukovec, absolventka iz Trbovelj: "Zaradi študija večino časa preživim v Ljubljani, zato prireditve v Trbovljah bolj malo spremljam. Le včasih grem v kino, ker so filmske predstave cenejše kot v Ljubljani. Mislim pa, daje zadnje čase kulturno vzdušje tudi v Trbovljah pestro, pogrešam le kakšne koncerte. Morda imajo glasbene skupine preveč lepo sliko o Zasavju in se zaradi tega izogibajo nastopov v zasavskih lpgih."
Aljoša Ober-majer, dijak iz Trbovelj: "Večinoma hodim v kino, na koncerte, ostale prireditve pa bolj malo spremljam. Recitali me ne zanimajo, lahko pa bi bilo več tudi športno-kulturnih prireditev in pa seveda glasbenih."
Danilo Veteršek, dijak iz Zagorja: "Zagorska kulturna ponudba se mi zdi v redu, sploh nad Valvasorjevimi večeri komorne glasbe na Medijskem gradu sem bilnavdušen. Večidel redno spremljam tudi filme, ki so dobro izbrani, le
literarnih večerov je bolj malo. Glasbenih večerov je sicer več med poletjem, tako da za ogled vseh prireditev itak zmanjka časa. Po svojih najboljših močeh si sicer skušam ogledati čimveč kulturnih predstav, letošnje poletje sem si z zanimanjem ogledal tudi nekaj koncertov v sklopu Grajskega poletja v Sevnici."
Elvir Mujkič, študent iz Zagorja:
"Mislim, da zagorska kulturna ponudba ni ravno najboljša. Več pozornosti sicer posvečam filmu, na koncerte pa se bolj malo odpravljam, čeravno ima med njimi glasbena šola kvalitetne koncerte. Zelo sem bil presenečen nad sklopom prireditev ob občinskem prazniku, lahko bi se večkrat kaj podobnega dogajalo. Nasplošno se mi zdi, da je več kulturnega dogajanja poleti. Želim pa si več prireditev zunaj, tudi kakšni koncerti bi bili lahko na prostem."
Ervin Kostanjšek, delavec Iz Zagorja:
"Na razne kulturne prireditve bolj malo hodim, raje si ogledam filmske predstave.
Mislim, da bi bilo lahko več kakšnih razvedrilnih kulturnih zadev, saj se včasih odpravimo tudi na veselico po zabavo. Zdi se mi, da kakšnega pretiranega kulturnega vzdušja v Zagorju ni. Večina kulturnih dogajanj je v zagorskem delavskem domu, kjer si rad ogledam tudi slikarske razstave. Nasplošno pa me filmi bolj zanimajo, od katerih si še najrajši ogledam akcijske filme."
lilllll i:: ii lili mili
postaja tudi k i tur o vzdušju, ko v preigravajo razne teme. včasih povsem
\.-i iihuMilmi^i.kuli.-cuiK' d.i m.-dl.-m
k" ":;jv I,ebaJ '	za'-lu/k-,1>1'
nekateri Živijo v pomanjkanju. Poleg
okupiranoati z materialno obubo-sSi:::;®	.
m....	p.1 ,C je dokaI o.in lakot, ki *
zarotilo zoper človeško dušo, T orej, kot je dejal že Prešeren, da človek toliko


- ell.. k.u pl.K.i ( -laM,.. i:i/iii.ih kulturnega delovanja ne pomeni tudi razvejenosti srčne kulture ozitorna a vkuliure življenja. Le-ui še v zasavskih dghiiah d.o e ttdi 1 t Jelovška kulture, vsaj glede na tako imenovanoknapovsko
tilijil-
Nekateri sicer pravijo, da ni kulturi!
.-.•e.v.v.v.-e.v.v.v.v.-.v.v.v.v.e. .
vse. kar se zdi kulturno. Vendar le sploh v navalu pohlepa In grabežljivosti dobrodošla tudi družabna oziroma kulturna ponudila. Kulturno področje naj bi v teli kriznih ali pa tudi prelomnih časih "pihalo na dušo" oziroma razvedrilo duha. To se kaže tako v filmski kot glasbeni, gledališki in drugi kul turni (leja vnosti. ("etudi publika ni vedno žgečkljiva do raznih kulturnih dovtipov. In ne glede na cenenost ali zahtevnost predstav, so te te dražje, kot hi sicer znesla kultura življenja. Ampak kultura je vedno takšna, kakršni so ljudje, ki ji prisluhnejo. S tem v zvezi sicer glasbeno popevčico <> rožali za Elzo redko slišimo, ampak v vsej kulturi žitja in klitja je morda v tovrstnih gestah več 'kulture', kot jo skicirajo nekatera kulturniška dogajanja. Kar sploh ni tako smešno, kot je videti.
Tekst in lun-Petra Radovič
M
Jerca Vučetič
Živi in pusti živeti
Siv, turoben in depresiven dan je. Skuham si kavo in si jo natočim v svojo najljubšo skodelico. Ne vem, zakaj jo imam najraje, če pa na njej piše "lonček za poredna dekleta ". Na radiu pravkar napovedujejo poročila. Ugasnemga, saj si niti najmanj ne želim poslušati novic o tem, kako se ljudje pobijajo med seboj, prepirajo in pretepajo, goljufajo in kako so ceste spet terjale smrtne žrtve. Prenasičena sem s takšnimi novicami, dovolj mi je nasilja in nesreč.
Nabijem si Metallico in upam, da imajo sosedje dobre živce. Poslušam besedila, in čeprav mi je bend všeč, se zgrozim ob besedah, kot so vojna, kri, nasilje, sovraštvo, bolečina,... Poslušam še kakšnih petnajst minut, pa imam že vsega dovolj. Prižgem televizijo, buljim v ekran in mi postaja slabo ob filmu, ko nekakšen "macho" pride v lokal, izza pasu potegne pištolo in postreli sedem ljudi. Ura je štiri popoldne in verjetno majhni otroci ob pričakovanju svoje najljubše otroške oddaje zrejo v taistega tipa. V roke vzamem dnevni časopis in že ob preletu naslovnice se mi v grlu zatakne žvečilni gumi. Sin ustrelil očeta, mater ter dve mlajši sestri. Prehitra vožnja vzrok smrti štirih mladih ljudi. Ponoči oropali banko. Pijan moški brutalnopretepel svojo ženo. Zakaj??? Mine me, da bi brala naprej, zato časopis odložim.
Zagledam se skozi okno in razmišljam, kako malo je vredno človekovo življenje, vsaj če ga sodimo po tovrstnih dogodkih. V Sloveniji skoraj ne mine dan, da ne bi na cestah usahnilo vsaj eno Življenje. Dve, tri sekunde in enostavno te ni več. Dokler se to ne Zgodi komu od naših Jiajbližjih, o tem niti ne razmišljamo. Prav malo nas briga za druge in se obnašamo, kot da sami živimo na tem planetu. Žal pa se svet ne vrti okrog nas samih, ampak okrog sonca. Vsakdo ima svoje težave, četudi tega na zunaj ne kaže. Ni majhnih in velikih problemov. So "samo" problemi. In če se problemu izognemo, še ne pomeni, da smoga rešili. Prav grozno se mi zdi, da nekateri mislijo, kako bodo z nasiljem rešili probleme. In rada verjamem, da lepa beseda lepo mesto najde.
Rada imam življenje, takšno preprosto življenje. Ko se ozrem v nebo in poslušam žvrgolenje ptic. Ko hodim po ulici in nasmeh vrnem človeku, Id ga vidim prvič v življenju. Ko se trudim, da bi osrečila ljudi, ki jih imam rada. In cenim življenje takrat, ko oso, ki pade v kozarec soka, poberem ven in ji pustim živeti.
Tri sekunde in ni te več. Le kaj so težave, ki se dajo na lep način rešiti, v primerjavi s človekovim življenjem? Kdo ve, koliko resnice se skriva v hebrejskem pregovoru, kipravi, da morašvse svoje stvari urediti en dan prej, preden umreš. Kaj pa, če bi bil ta dan prav danes? Popijem skodelico kave in se odpravim ven. Grem na pokopališče in prižgem svečko babici. Ko vozim, sem bolj previdna kot druge dni. Obiščem prijatelja, katerega želim videti po dolgem času. Naredim tisto, kar si v tistem trenutku želim napraviti. Toliko stvari je še, ki bi jih rada doživela ali naredila. Skrbi me, da mi bo zmanjkalo časa. In če se bom trudila, da bom naredila tisto, kar si želim, mi ne bo ostalo časa za neumnosti. Ko pa je še toliko lepših stvari v tem kratkem Življenju.
Milan Vidic
Helijevi nesi vsakdanji...
Preprosti ljudje pravijo: spet smo se zapufali. Še dobro, da je to mogoče; v nasprotnem primeru bi morali še lep čas varčevati, da bi prišli do zaželjene stvari. Res: življenje na "puf, kot temu popularno rečemo, postaja takorekoč vsesplošni in vsakdanji pojav. Veliko, zelo veliko ljudi mu kratkomalo ne uide, le peščica jih zmore živeti brez dolgov. Vendar moramo reči bobu bob in tudi pri obravnavi tega problema ločiti zrnje od plevel. Popolnoma normalno je, da pridemo v to ali ono banko in si omislimo kredit za to ali ono, največkrat za avtomobil, pohištvo, stanovanje in še kaj. Pri tem nas omejuje le višina naših prejemkov, nižji so, manjši so krediti in višji so, višja so posojila. In ker je vse to začinjeno še z vse prej kot majhnimi obrestmi, ni naključje, da ljudje radi poprej vzamejo v roke svinčnik in natančno izračunajo, koliko zmorejo, da ne bi nekega dne ostali na suhem...
V vsakdanjem življenju pa je potrebno plačevati tudi druge račune - elektriko, stanarino, kurjavo, telefon, vodarino in še marsikaj drugega. Ljudje so se navadili temu reči po domače režija. In pri tem se marsikje zelo zelo, da ne rečemo hudo, zatika. Pred dnevi so nam na zagorskem stanovanjskem podjetju povedali, da jim stanovalci dolgujejo skorajda 30 milijonov tolarjev na račun zamujanja plačila stanarin, stroškov upravljanja in še česa. Dvakrat smo vprašali, misleč, da gre za pomoto, pa smo obakrat dobili odgovor, da gre za polnih 30 milijonov. To pa niso več mačje solze, sploh pa ne za takšno podjetje, kot je stanovanjsko, ki pač mora zbirati denar predvsem tudi za popravila ali vzdrževanje stanovanj ind. Resda je to, kot smo slišali, vseslovenski pojav, namreč nedisciplina plačevanja, poravnavanje teh in podobnih računov. Če pa gre vsa stvar preko meja, to že ni več in niti ne more biti nedisciplina, temveč škodljiv družbeni pojav, ki ne more ostati brez posledic. In v zagorskem primeru bržčas ne bo. Posamezna gospodinjstva namreč dolgujejo stanarino celo po leto dni. Ob tem se samo po sebi ponuja vprašanje, kako to, da Že prej niso ukrepali in takrat, ko vse skupaj še ni bilo tako zavoženo, preko sodišča dosegli red.
Tudi na to smo dobili odgovor. Povedali so nam, da kar precej tega denarja izterjajo preko sodišča, vendar tudi sodni mlini meljejo počasi, zato kar nekaj časa traja, preden pridejo do denarja. Zal so nekateri lastniki stanovanj zdaj že terjali, naj pride pri najbolj neodgovornih dolžnikih do prisilne izselitve. Zakon o stanovanjskih razmerjih namreč omogoča tudi tako neljube posege.
Res gre pri nekaterih dolžnikih za bolj ali manj težavno socialno situacijo. Vendar so ti v manjšini; največ je onih, ki meni nič tebi nič pozabljajo na svoje obveznosti. In proti tem bo stanovanjsko podjetje moralo ukrepati. Slišali smo, da včasih nimajo niti toliko razpoložljivega denarja, da bi poravnali svoje račune, kajti omenjeni znesek terjatev je res spoštljiva številka. Prav bo, če omenimo še drugo plat te medalje. Najbolj redoljubni plačniki so upokojenci. Tu in tam se zgodi, da vsakega prvega celo v vrstah čakajo pred vrati blagajničarke stanovanjskega podjetja, da poravnajo te obveznosti. In pri tem prednjačijo oni* Z manjšimi pokojninami.

V daljno Avstralijo je prišel lačen in razočaran nad oblastjo, ki ji ni bilo mar, kakšno življenje sl mlad fant želi, ki ga je silila v nekaj, kar je bilo zanj nesprejemljivo. Mladost, družina in slovenska pridnost so njemu kakor tudi mnogim drugim sonarodnjakom, prebeglim v Avstralijo, pomagale ustvariti bogato življenje. Vinko Celestina se je rodil pod Padežem v številni družini, bilo jih je 12 otrok, leta 1935. V njegov rojstni kraj, kjer so imeli hišo in žago, pravi, da je pozimi redko posijalo sonce, saj je bila tam dolina zelo ozka.
Se še spomnite predvojnih let, vašega otroštva?
Čeprav smo bili številna družina, smo nekako "shajali", saj je imel oče žago, ki nam je dajala kruh. Žal je moje otroštvo prekinila druga svetovna vojna. Nemci so domala celotno področje Podkuma, med drugim tudi mojo družino, izselili v Nemčijo. Tam so nas selili iz enega v drugo taborišče. Družina se je
prijatelja, ki si je resnično želel
postati duhovnik, venda, UDBI nikakor
msem hotel izdat, njegovega imena...
: ........
..im:..
povečala še za enega člana, tako da nas je bilo 12 otrok, vendar se leta 1945 nismo vrnili domov v Slovenijo vsi. Dva najmanjša otroka sta v Nemčiji umrla.
Kako je bilo doma prva povoj na leta?
Septembra, ko smo se vrnili, smo ugotovili, da je naša žaga, vir preživetja oziroma dohodka.
porušena. Nikoli nam niso po vedah, kdo jo je porušil, zvedeli smo le to, da je bila razstreljena med vojno. Kerni bilo doma večdelain zaslužka, smo hodih v "tabrh" (delat na druge kmetije). Za plačilo smo dobivah hrano. Sicer smo imeli možnostih v Vojvodino, kjer bi dobili nekaj zemlje, vendar sta se bolan oče in mati odločila, da ostanemo v Sloveniji. Zaradi težkega preživetja na domačiji je družina počasi začela razpadati. Sestre in bratje so se poženih in odšh od doma, leta 1952 pa nam je umrl oče. Sam sem se že leta 1945 vključil v 3. razred OŠ, ker sem bil priden in dokaj bister učenec, so me takratne oblasti vpisale v trboveljsko nižjo Gimnazijo. Tam sem živel vseh osem let (do leta 1956) v dijaškem domu. Malo pred maturo pa so se začele težave.
Kakšne težave?
Prišel sem navzkriž s pohcijo oziroma s takratno UDBO. Mishh so, da želim študirati teologijo, kar oblastem takrat ni bilo po volji. Zashševah in grozili so mi nekaj mesecev in nikakor niso hoteli verjeti, da nimam namena postati duhovnik. Moja skrita želja je bila postati zdravnik. Poznal sem prijatelja, ki si je resnično želel po-
štah duhovnik, vendar UDBI nikakor nisem hotel izdati njegovega imena. Zakaj naj bi imel težave še on?
Je mati vedela za zasliševanje?
Ne. Zasliševale! so mi prepovedali komurkoli govorih o postopkih, ki sem jih imel z njimi. To so ved eh le oni, ravnatelj Gimnazije in jaz. Ker sem bil preplašen in zmeden od nenehnih zasliševanj, sem o svojih težavah doma molčal. Žal tudi mature, ki so jo moji sošolci večinoma uspešno opravili, nisem končaLV tem času sem si poškodoval oziroma nalomil dve vretenci, že prej pa sem imel zdravniško ugotovljeno srčno napako. Ker z UDBO nisem hotel sodelovati tako, kot bi si oni zeleh, so me hoteli za kazen kljub bolezni poslati v vojsko in potem na vojaško akademijo v Beograd, za vojaškega zdravnika.
Mojo bolezen so enostavno ignorirali.
Torej ste šli v vojsko?
Bilo je tako. S sestro sva bila dogovorjena, da isti dan, ko me vojaška akademija potrdi, pobegneva v Avstrahjo. Nisem namreč želel, da me kdorkoli prisili v nekaj, česar si sam ne žehm. Prav to pa je z mano poskušala takratna oblast. S sestro sva bežala preko Kranjske Gore v Avstrijo. Pri begu sva imela srečo, ker je močno deževalo, tako da naju obmejne straže niso shšale in videle. Najina želja je bila čimprej prih v Salzburg, saj sva se zelo bala "financarjev".
Kdo so bili "financarji"?
Kohkor vem, seje tako imenovala avstrijska tibmejna policija, ki je ujete begunce vračala nazaj v takratno Jugoslavijo in dobila zanje plačilo.

m
Na poti do Salzburga so nama pomagali koroški Slovenci. Ko sva prispela v Salzburg, so me zaprli in zaslišali. Med tem časom naju je j ugoslovanska oblast zahtevala nazaj kot dezerterja. Razložil sem avtrijskim oblastem, zakaj sem pobegnil, in moram reči, da so mi verjeli, saj so mi dali možnost, da si v osemnajstih mesecih pridobim
;x;x:x:x:x:::x:x:x:x:x:x:x:x:x:x:x:::::x:::;:;:x:x:x:x:!:x;x:x:x:::l;x:::!;
... Pa še nekaj je, po
....V.V.V.v.v.v.-.v.-.v.v.v.	...
V	*	(»i
čemer se Avstralija razlikuje od Slovenile
slovenski vozniki voz.10/ kot bi ne
poznali prometnih predpisov...
_______________
vstopni vizum za katerokoli drugo državo. Sami mi ganiso dali, saj niso hoteli imeti težav z Jugoslavijo. Razne države, od Nemčije, Švedske, Kanade, oziroma njihove komisije so me vse po vrsti zavrnile zaradi moje bolezni. Zdrav sem bil le za jugoslovansko vojsko. Med tem časom, ko sem iskal dovoljenje, je iz Slovenije v Avstrijo pobegnilo tudi moje dekle, s katerim sem se v Salzburgu oženil. Prav poroka nama je pomagala, da so naju sprejeli v daljni deželi Avstraliji.
Ste Imeli stike z domačini?
Svojim sorodnikom vse do takrat, ko sem bil tik pred odhodom v Avstralijo, nisem ničesar povedal, ker sem predvideval, da jih doma zaslišujejo. Kasneje, ko smo si dopisovati, sem ugotovil, da sem ravnal prav.
Kako ste se vživeli v avstralsko okolje?
Seveda je bilo sprva težko, vendar je zapridnerokedovolj dela. Najprej sem pleskal hiše, poskušal sem
opraviti avstralsko maturo, a mi je primanjkovalo časa, kajti žena je pričakovala prvega otroka. V Melbournu, kjer smo živeti, sem se priučil za bolničarja. V največji bolnici za živčno obolele v državi Viktoriji sem hitro napredoval, tako, da sem prišel celo do pomočnika direktorja bolnice. Prva žena mi je rodila še dva otroka.
Zelo dobro govorite slovensko. Ste se pogosto vračali v Slovenijo?
Od leta 1958, ko sem prispel v Avstralijo, nisem bil v Sloveniji vse do leta 1985, paše takrat so mi svojci odsvetovati, saj so se bati, da bi me takratne jugoslovanske oblasti zaprle. Kljub vsem opozorilom sem vseeno odšel obiskat svoje znance. Obisk je bil zelo kratek, saj so me na meji dodobra prestrašiti, tako, da resnično nisem upal biti v Sloveniji dalj časa. Svoj materni jezik sem ohranjal pred vsem s pisanjem pisem in v pogovorih s Slovenci, živečimi v Avstraliji.
Živi v Melbournu veliko Slovencev?
Mislim, da jih je okoli 5.000.
Lahko na kratko opišete način življenja v Avstraliji, v čem se razlikuje od našega?
V Sloveniji sem sedaj drugič in sem zelo ponosen, daje samostojna. Zdi se mi veliko bolj čista, kot je bila nekoč. Ko sem primerjal standard v obeh državah, sem ugotovil, da je Slovenija dražja od Avstralije. Zelo me čudi, ko lahko v slovenskih mesnicah kupim tudi druge izdelke poleg mesnih. Opazil sem, da v Sloveniji ljudje mnogo več kadijo, cigarete so cenejše, alkohol prodajajo domala v vseh trgovinah. V Avstraliji npr. alkohol lahko kupiš le v zato namenjenih trgovinah. Le redko v prehrambenih. Pa še nekaj je, po čemer se Avstralija razlikuje od Slovenije - slovenski vozniki vozijo, kot bi ne poznali prometnih predpisov.
Vaši konjički?
Žal se s športom nisem nikoli veliko ukvarjal zaradi bolezni. Moj najljubši hobije delo z računalnikom. Preko Interneta sem navezal mnoge stike po domovini. Med drugim tudi s trboveljsko Gimnazijo, ki sem jo nekoč obiskoval. Dopisujem si s tamkajšnjimi študenti in profesorji. Stik sem navezal tudi zmojim bivšim profesorjem. Verjetno mi je prav Internet pomagal, da sem na tekočem tudi s političnim življenjem sedaj in takrat, ko se je rojevala samostojna Slovenija. Žal v zadnjem času ugotavljam, da boste imeti v Sloveniji še velike socialne probleme. Mrtenja sem, dase ljudje premladi upokojijo. Nekateri celo s štiridesetimi leti. To v Avstraliji ni mogoče, še celo
da boste imeli v Sloveni,, se velike socialne
probleme.
wlvXvi;X;XvX;X
povečali so zgornjo mejo do 65 let. Me je kar malo strah, kako boste tisti, ki delate, lahko poskrbeti za upokojene in brezposelne.
Zelo rad se ukvarjam tudi z demografijo (statističnoproučevanje gibanja prebivalstva). Po celem svetu prebivalstvo raste, le v Sloveniji pada.
Se boste vrnili v Avstralijo?
Čeprav bom zelo pogrešal čudovito zelenje, se bom v Avstralijo pač vrnil, saj so tam moji otroci (niso bili še v Sloveniji). Oni so si tam ustvarili družine in bodo tam verjetno ostali za vedno. Da pa ne bodo pozabiti na svoje korenine, počasi zbiram skupaj podatke o družini v Sloveniji, o svojih spominih na otroštvo. Nasvojeslovenskoporeklo sem zelo ponosen, kajti to je priden inpokončen narod. V Avstraliji lahko iščete, kolikor hočete, slovenskega berača ne boste opazili.
Hvala za to prijetno kramljanje i n srečno vožnjo nazaj v vašo drugo domovino.
Tekst in foto:
Igor Gošte

Položaj sindikatov v Sloveniji in Zasavju
Nekatere ugledne mednarodne organizacije uvrščajo Slovenijo med vodilne države v tranziciji. Toda navkljub 'uspešnemu' prehodu iz enega v drug sistem, 'uspešnemu' prestrukturiranju gospodarstva, 'uspešni' monetarni politiki se v Sloveniji gotovo ne moremo pohvaliti s stopnjo zaposlenosti, kije nizka, ter s stopnjo nezaposlenosti, kije vsekakor visoka. Po nekaterih podatkih je bilo junija letos v industriji zaposlenih le še okrog 221.000 oseb. Ta podatek ni razveseljiv, saj je bilo še pred leti v industriji zaposlenih preko 380.000 oseb. Na drugi strani je nerazveseljiv tudi podatek, da je v tej mali državi kar 120.000 nezaposlenih. Slednjim laskave besede o "zgodbi o uspehu" gotovo ne pomagajo, saj je njihov boj za vsakdanji kruh vse prej kot rožnat. Kaj pa sindikati? Še lahko kako pomagajo?
Sindikat pred izzivom
Ciril Urek, sekretar org. ZSSS Zasavje, seje v sindikat vključil že zelo mlad. Po trboveljskem štrajku rudarjev je bil izvoljen za podpredsednika rudnika Trbovlje-Hrastnik in, kot pravi, je ostal zvest sindikatu celotno tisto obdobje. Po končanem višješolskem izobraževanj u je opravljal zelo odgovorne dolžnosti na kadrovskem področju v ELIT-u, Investicijskih birojih in v Občini Trbovlje. "Delo z ljudmi in razreševanje njihovih stisk mi je vtisnilo življenjski pečat, ki ga tudi v teh težkih ekonomskih in socialnih časih vedno znova postavljam v ospredje," pravi Urek.
Sedaj opravlj a dolžnost sekretarj a Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Zasavje, ki je oblika sindikalne organiziranosti zaizvajanjeskupnih nalog ZSSS in sindikatov dejavnosti ter članstva na območju občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje.
Sindikat je v zadnjih letih doživel velike vsebinske in organizacijske spremembe, postal je stanovska organizacija delavcev, neobremenjen s političnimi strankami, z nalogo, da članu, ki se prostovoljno vključi v organizacijo, zagotavlja
predvsem varstvo pravic iz kolektivne pogodbe, brezplačno pravno pomoč in varstvo, izobraževanje, ščiti njihovo ekonomsko in socialno varnost ob kršenju pravic z delovno pravnega področja ter ob največjih stiskah delavcev in kratenju njihovih pravic organizira stavke, protestne shode in zborovanja kot neposredno obliko sindikalnega boja za ohranitev delavskih pravic...
Ste mnenja, daje vaš sindikat zadosti poskrbel za socialno pravico in pravno varnost delavcev, vključenih v vaš sindikat?
CirilUrek: "Odgovor je vsekakor pritrdilen, kljub priokusu pelina. V zasavskih občinah se plaz stečajev in prisilnih poravnav neusmiljeno nadaljuje, še predvsem v Trbovljah. V zadnjih štirih letih smo imeli petnajst stečajev, ki so udarili po podjetjih gradbene, kovinsko predelovalne industrije in tekstilne dejavnosti. V ta sklop spada tudi zapiranje nekaterih rudnikov ijavega premoga. Za vse svoje člane je sindikat zastopal interese v stečajnih postopkih in prisilni poravnavi.
V zadnjih letih se delavci množično zatekajo k sindikatu.
Največ je takih, ki so prepričani, da jih jedelodajalec nezakonito odpustil kot trajno presežne delavce. Veliko pa je bilo tudi delavcev, ki so se pritožili, ker delodajalec ne upošteva njihove invalidnosti ali ne spoštuje kolektivne pogodbe pri izplačilu regresa, plač, odpravnin in drugih nadomestil.
Tako je naš sindikat letos sodeloval pri razreševanju socialne in pravne varnosti delavcev v 665 primerih, tako pred organi v družbah in podjetjih ali pa preko ustreznih sodišč in organov socialnega skrbstva, ZPIZ-a ali zdravstvenih institucij.
Trije zaposleni (še pred leti 12 zaposlenih) se zelo trudimo, pomagamo, svetujemo, iščemo rešitve, zgradili smo dober sistem odnosov z lokalnimi skupnostmi, imamo visoko oceno o delu območne organizacije. Pa vendar je vsak dan daljša vrsta nezaposlenih in vsak dan večja socialna stiska ljudi. Res kruta usoda našega sindikalnega dela."
Je sodelovanje med sindikati in delodajalci v Zasavju dobro?
Ciril Urek:	"Vse bolj
spoznavamo, da je potrebno v družbah in podjetjih ustvariti socialno partnerstvo med sindikatom in managementom, če se hočejo postaviti ob bok evropski konkurenci, ob upoštevanju industrijske demokracije. V mnogih naših podjetjih in družbah so sprejeli dogovore oodnosih in delu sindikata. V mislih imam Steklarno Hrastnik, ETI Izlake, Cementarno Trbovlje, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, TKI Hrastnik, Rudis Trbovlje, IGM Zagorje, Siporex Zagorje, SVEO Zagorje ter še nekatere druge, kjer sindikatu uspeva ob velikih naporih izpolnjevati tudi dogovorjene

kolektivne pogodbe.
Sindikat je pred novim izzivom, . saj smo v zaključnih fazah lastninjenja in bo potrebno vzpostaviti nove odnose, kjer bodo v ospredju večinski notranji in zunanji lastniki, in tu obstaja priložnost delavcev preko soupravljanja."
Koliko zasavskih delavcev je včlanjenih v vaš sindikat in ali ste z njihovo aktivnostjo zadovoljni?
Ciril Urek:	"V sindikate
dejavnosti Slovenije, ki delujejo v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, se je v Zasavju prostovoljno vključijo nad 91 odstotkov vseh zaposlenih. Tako smo večinski reprezentativni sindikat na našem območju. Sindikat v podjetjih in družbah uspeva preko sindikalnih vodstev in sindikalnih zaupnikov samostojno izvrševati svoje poslanstvo. V vsakodnevnih pogovorih s članstvom zelo pogrešam večjo stopnjo solidarnosti do tistih, ki so pomoči najbolj potrebni (brezposelni, invalidi, pa tudi mladi). V se preveč je miselnosti "saj pri nas j e vse v redu, drugi pa me ne zanimajo". V sindikatu sta vzajemnost in solidarnost osnova in temelj delovanja.
Vsi člani sindikata moramo v krutih pogojih tržnega liberalističnega gospodarstva spoznati, da se je potrebno za svoje pravice in svoj kos kruha boriti skupaj s sindikatom takrat, ko smo še zaposleni, in od tod tudi zahteva, da se zbor delavcev postavi v aktiven odnos večinskih lastnikov, ki ne sme biti le skup pasivnega, včasih pa tudi prestrašenega članstva.
--------i-t-----------
"S,— j,
kolikor so sc člani pripravljeni
boriti /a svoje prav ice in skupne
- i- - - «-»
sindikata, ki jim nekateri zasebnidelodajakigrobokršjjo delavske pravice, po pomoč k sindikatu pa se zatečejo šele. ko jih je delodajalec že izkoristil iu odpustil, laki delavci ponavadi podpišejo vse živo.
Kaj pa sodelovanje z drugimi sindikati?
Ciril Urek: "Naš sindikat je odprt do pobud vseh sindikatov v prizadevanjih za uresničevanje delavskih pravic."
Ste mnenja, da bi sindikalisti morali v teh težkih časih kandidirati za mesto v slovenskem parlamentu?
Ciril Urek: "Povprečen pošten
Zasavčan, ki si je ali si svoj kruh služi s trdim delom, ima poslancev v parlamentu "poln kufer", saj se ukvarjajo z visoko politiko, včasih se borijo za oslovo senco in sprejemajo odločitve za svoje prebogate privilegije, za delavske probleme pa nimajo časa.
Na številnih shodih, ki bodo pred volitvami, hi kandidatom za parlament vseh barv in strankarskim "firerjem" postavil predvsem naslednja vprašanja: ali se bodo v parlamentu prvenstveno pogovarjali o razvoj u našega gospodarstva, večji zaposlenosti, socialnih in materialnih stiskah Slovencev, o zdravstvenem in socialnem varstvu, pokojninskem zavarovanju, šolstvu in pravični razbremenitvi gospodarstva ter krivični davčni politiki, po kateri plačujejo dohodnino brezposelni in invalidi iz svojih borih nadomestil. Kandidat, ki bo v ospredje postavljal ta vprašanja, bo dobil mojo podporo.
Za sindikat je pomembno, da bi njegovi člani prišli tudi v parlament,
^	1	'	---------- V,
Glavni viri za delovanje sindikata:
1.	Ustava RS, člen 76
2.	Splošna deklaracija o človekovih pravicah
3.	Mednarodna konvencija št. 87 in 98 o svobodnem sindikalnem združevanju
4.	Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja ter zakon o delovnih razmerjih
5.	Kolektivne pogodbe
6.	Zakon o reprezentativnosti sindikatov, UL RS 13/93
7.	Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju št. 42/93
8.	Splošni akti. predvsem statuti organizacij in sindikatov
9.	Literatura:
-	Konvencija in priporočila mednarodne organizacije dela (MOD) s komentarjem prof. dr. Rudi Kyovsky in prof. dr.Aleksander Radovan iz leta 1975
-	"Sindikalno pravo", dr. Mitja Novak, dr. Rudi Kyovsy in dr.
Ilija Jurančič, iz 1. 1992
-	"Sodobna socialna etika", dr. Andrej Gosar, Založba Rokus d.o.o., leto 1994
-	Strokovni članki, objavljeni v pravni praksi PP, časopisu za pravna vprašanja
S....
saj je dosti lažje dosegati uspehe v parlamentu kot pa se za svoje pravice boriti na protestnih shodih pred parlamentom.
Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije bo še v tem mesecu oblikoval svojo strategijo za volitve v DZ RS."
Povečati blaginjo zaposlenih
Slavko Kmetič je predsednik Sindikata strojevodij Slovenije in združenih sindikatov SŽ. Sindikat strojevodij RS jenastalpo znameniti stavki strojnega osebja, decembra 1988. To je bila prva stavka v prometu v tedanji Jugoslaviji. Po tej stavki se je začel proces ustanavljanja poklicnih sindikatov na železnici. Stari sindikat je popolnoma razpadel in danes je na železnici šest sindikatov. Pet jih je združenih v Sindikat SŽ, katerega predsednik je Kmetič, ki tako zastopa večino zaposlenih na SŽ. Sedež sindikatov jev Ljubljani. Na osnovi kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa imajo določeno število aktivistov, ki pokrivajo celotno Slovenijo. Plačujejo tudi določeno število odvetnikov oziroma pravnikov, ki po potrebi zastopajo njihovo članstvo v disciplinskih postopkih ali na sodišču. Slavko Kmetič opravlja svojo funkcijo neprofesionalno in je zaposlen kot strojevodja.
Osnovno delo vašega sindikata
je-
Slavko Kmetič: "... pogajanje za čimugodnejšo kolektivno pogodbo delavcev, kontrolaizvajanjale-te ter zaščita našega članstva. Organiziramo tudi športne in družabne prireditve. Osnovni cilj pa je prav gotovo povečati materialno in socialno blaginjo zaposlenih. Pri delu smo popolnoma samostojni in neodvisni."
Je vaš sindikatzadosti poskrbel za materialno, socialno in pravno varstvo delavcev?
Slavko Kmetič: "Mnenja sem, da je dobro poskrbljeno, saj je naše najmočnejše orožje poleg odvetnikov in zelo usposobljenih sindikalnih aktivistov predvsem takojšnja operativna sposobnost za izvedbo stavke, v koliko z rednimi sredstvi ne bi mogli zagotoviti varnosti zaposlenih. In to uprava dobro ve, zato se izogiba kršenju delavskih pravic."
Torej je sodelovanje sindikat-deloda jalcc zadovolj ivo?
Slavko Kmetič: "Sodelovanje je relativno zadovoljivo, saj živimo v kriznih časih (železnice v sanaciji). Uprava na vse "kriplje" zmanjšuje stroške, tako da je naš odnos zelo "pester". O tem pričajo tudi občasne stavke."
Je poleg vas še veliko drugih Zasavčanov zaposlenih pri SŽ?
Slavko Kmetič: "Železnica potrebuje določen profil delavcev, predvsem premikače in progovne delavce, in ker je v Zasavju veliko brezposelnih, se je v zadnjem času
pri železnici zaposlilo nekaj Zasavčanov. V eliko jih je zaposlenih že od prej. vendar točnega števila žal nimam, ker te evidence v sindikatu ne vodimo."
Ste mnenja, da bi morali sindikalisti kandidirati za mesta v slovenskem parlamentu?
Slavko Kmetič:	"Položaj
delavcev je v naši mladi državi zelo težak, zato sem mnenja, da se bodo morali delavci čimprej dobro organizirati, če bodo hoteh preko DZ zastopati svoje interese. Konec koncev je DZ najvišja oblast, ta pa po Ustavi pripada ljudstvu. Tudi sindikat lahko dosti bolj učinkovito zastopa svoje interese tam, kjer se "režekruh". Čeimajo člani sindikata možnost, da v pohtičnih strankah s socialno naravnanim programom uspejo priti na kandidatno listo, naj kandidirajo."
Sodelujete z drugimi sindikati?
Slavko Kmetič: "S sindikatom Neodvisnost-KNSS (Tomšičev sindikat) imamo konfederalno pogodbo o sodelovanju. Torej sodelujemo predvsem z novonastalimi sindikati, s tistimi, ki vlečejo korenine iz prejšnjih časov, pa ne.
Strokovnost prinese uspeh
O položaju sindikatov v Sloveniji smo povprašali tudi diplomirano pravnico Ireno Virant, sicer pravno svetovalko pri neodvisnosti - KNSS.
"Slovenci smo lahko ponosni, da srno med prvimi narodi v Evropi začeli organizirati delavska in sindikalna združenj a, nekatera pa so imela ideološki značaj. Omenim naj, da je slovenski deželni poslanec na
Dunaju, Vinko Klun, že v letu 1870 v dunajskem parlamentu predlagal zakon o koalicijski svobodi, s katerim bi bila uzakonjena pravica združevanja delavcev. Njegovo delo je nato nadaljeval dr. Janez Evangelist Krek. Ta je kot prvi v Sloveniji, še v času avstro-ogrske države, opozarjal na delavčev brezpravni položaj. Za delavce je zahteval pravico, ne pa miloščino. Na prvem shodu večjega dela slovenskega delavstva je dosegel izglasovanje socialnega načrta Slovenskih delavskih stanov. Po njegovi smrti delo za sindikat ni zamrlo, sindikalna gibanja so nadaljevala delo tudi v predaprilski Jugoslaviji.
Sindikalno gibanje je bilo po vojni v totalitarnem sistemu popolnoma zavrto. Tedanji režimski sindikat je bil namreč le eden od vzvodov vladajoče partije. Članstvo je bilo avtomatično in za zaposlene obvezno, saj bi izstop pomenil upor proti partiji.
Prvi zares pluralni sindikatje bil v Sloveniji ustanovljen 30. marca 1990 na ustanovnem Kongresu v CD v Ljubljani. Ustanovljena je bila Konfederacija novih sindikatov Slovenije-Neodvisnost- KNSS.Ta jerazširilasvojoorganizacijopovsej Sloveniji. Naletela je in še doživlja močna nasprotovanja, saj hočeZSSS preprečiti vsako pluralnost ter pri tem uporablja grde metode. Marsikje pomeni popolno podporo vladajočim klanom. V organizacijah, ki so ostale v isti strukturi, saj še ni prišlo do prenove mišljenja in delovanja.
Zares samostojni in neodvisni sindikati so začeh iz nič. Zato je razumljivo, da doživljajo iste težave kot mlada demokracija na drugih področjih. Nastajajo hudi odpori vladajočih v delovnih organizacijah, saj ti nočejo izgubiti privilegijev.
Gre za pomanjkanje denarja in prostorov, ni mladih strokovnjakov, ki bi hoteh orati ledino v sindikalnih gibanjih.
Zaupniki zares pluralnih sindikatov so šikaniram, postavljeni v podrejeni položaj, čim hočejo uvesti upravičene sindikalne zahteve, so kaznovani s suspenzi in uvedbami disciplinskih postopkov, sodna pomoč pa ni učinkovita, ker je prepočasna. Vzrokov je več, gre tudi za neznanje, velikokrat pa za namerno blokado dejavnosti pluralnega sindikata. Izgovarjanje na Markovičev zakon, na pravne praznine in na pomanjkljivo zakonodajo je dobrodošel razlog, da se nič ne ukrene ah pa z zelo jalovim učinkom.
Maiiikalonrodanist rokovni
luaiijnaju p*	au.unwT111
» nelagoden niinek.
•	• I -	-	.
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.
preteklih let. (lemagošku in
hujskaško vedenje privilegiranih sindikalnih delavcev.
isl
_____________________________
Sindikahsti moramo premagati to nelagodnost in nerazpoloženje zoper demokratično sindikalno gibanje. Mladi sindikati se že z vztrajnostjo prebijamo zoper začetne ovire in ne bomo odnehah. Delo je strokovno res zahtevno, potrebno je vztrajanje, uspeh ne bo izostal. Podobne ovire je doživljal tudi dr. Janez Ev. Krek, paje vendar uspel in postavil temelje zdravega sindikalizma. Zavedati se moramo, da le strokovno in požrtvovalno delo prinese uspehe."
Igor Goste

Sindikalni zaupnik J.L. iz. uspešnega zagorskega podjetja, član ZSSS: "Zadovoljen sem z
glede kolektivne pogodbe so |||||||||||||||||||:|||||||| dogovorjeno in podpisano
jpffiZS;:
vodstvom sindikata na državni
.	: : V::.
vX'ivvkkl"iv.ve'v->
sindikata zdravstva in socialnega skrbstva: "Tun i. k jei seiir zaposlena, od vodstva;;: sindikata pričakujem, da se z vodilnimi v
plačilu nadut. Zal |iu; nya Ul uspelo: nadur nam ne plačajo,
izkoristili pa jih v celoti mrh ne
...."""""".
vdržasLZnnrejeucdopusmiSdir : vodstvo siiuiikata pristnjaidtd;:
(tehnološki viški), ki jih pri pravi
Takšno vodstvo pod jetij, ki ne znapoLskati za svojcdelaVcedela,
ilillliiiiiiiiiiliiil
Dogaja pa sc le to, da je v tej državi vse manj zaposlenih, tisti, ki padelo sc imajo, sopi estrasem. Če bi bili sindikati vsaj približno otganiziraiii lakb kot y Nemčiji!

Zveza rokodelcev v Salzburgu
Od 20. do 22. septembra je v avstrijskem Salzburgu potekala ža tradicionalna svetovna razstava domače umetne obrti, imenovana
Souvenir Creativ. Pod njenim okriljem je razstavljalo deset rokodelcev iz vse Slovenije, od tega pa sta bili dve razstavljalki tudi iz Zagorja, in sicer Šteli Gričnik in Erika Kvas.
Tekst in foto: Rado Fele
fig. S*
Šteli in Erika skupaj s sorazstavljalci
Utrinek z razstave
V skupinah za samopomoč
v b» K	. V THmfrt M deluj« **. »
samopomoč, kjer stanovalcem popestrijo življenje tudi zunanji sodelavci. Skupine se srečuje jo individualno enkrat tedensko, občasno pa se tudi povezujejo in nosijo živahna imena, tako se ob poitedeljkili sestajajo v Kometu, ob torkih Prijatelji kulture iu Vijolice, ob sredah l.iščki in Marjetice, ob Četrtkih Trobentice in ob petkih Korenine.
Lo^vTen"
pravi Janez: "Lojze, daj raztegni »voj meh kar med potjo.; Pa je Lojze
m
Jadranje po nebu
V soboto, 5. oktobra, bo Klub jadralnih padalcev Kavka Kisovec organiziral prvo tekmovanje jadralnih padalcev v natančnem pristajanju in seveda tudi družabno srečanje.
Predsednik kluba Ludvik Groboljšek je povedal, da pričakujejo približno 150 jadralnih padalcev iz vse Slovenije, na ogled tekmovanja pa so vabljeni vsi, ki jih tovrstni šport zanima. Vzletišče bo na Mareli, pristanek pa v neposredni bližini restavracije Marela v Kisovcu. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri, popoldne okrog 16. ure pa bo razglasitev rezultatov in slovesna podelitev nagrad. Za veselo razpoloženje bo poskrbel dno Ping-Pong, če pa vreme jadralnim padalcem ne bo naklonjeno, se tekmovanje prestavi na nedeljo.
J.V.
Upokojenska
reforma
Zdelo se je že, da v predvolilnem času ni računati na zagrete razprave o izhodiščih za reformo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kljub temu "stvar" ne počiva ali miruje. Resda gre le za ogrevanje, za prva tipanja, vseeno pa ni mogoče mimo tega, da se je izhodišč lotil tudi že DS pa da so nekatere parlamentarne komisije ali odbori prav tako vsaj "načeli" vso zapleteno problematiko, kar vse lahko uvrstimo v ugotovitev, da smo že v resni zamudi pri začetkih oblikovanja reforme na tem področju.
Hiteti pa vseeno ne bi kazalo; ve se, da gre za tako korenit poseg v sedanji pokojninski sistem, kot ga ni bilo vsaj nekaj desetletij. O tem soglašajo malodane vsi, celo tisti, ki so se lep čas ogrevali za nekak salto mortale in pri tem pozabili, da gre za problematiko, ki zadeva pravzaprav vse državljane. Tiste, ki so zdaj še v šolskih klopeh, znabiti najmanj,
dolgoročno pa tudi njih, saj je na dlani, da po tem, ko bomo reforme uzakonili, ne bo mogoče lep čas karkoli popravljati, vsaj bistvenega ne.
Izoblikovalo se je mnenje, da pridobljene pravice upokojencev ne bodo kratene. Če pa je to res mogoče uresničiti v daljšem časovnem obdobju, je drugo, sila resno vprašanje. Konec koncev imajo prav vsi, ki zatrjujejo, da brez hitrejšega razvoja, njegovega vzpona, ni pričakovati niti najosnovnejšega, to je zavarovanja sedanjih pravic sedanjim upokojencem varno starost. In prav tako prav imajo vsi tisti, ki so prepričani, da dokler aktivni zavarovanci iščejo socialno varnost v upokojevanju, se sedanja razmerja ne bodo obrnila na bolje. In resnična je spričo tega ugotovitev, da so ta trenutek najslabši obeti za generacijo, kije nekje na polovici svoje delovne dobe, saj ne vedo, kaj vse se jim bo "obesilo". Zavoljo tega brez natančnejših številk o vsem tem ne bo šlo niti ob začetku reforme, pravzaprav že ob sestavljanju izhodišč zanjo. Vsi ti podatki so sestavni del sprememb na tem področju.

M. V.
El
Ureja Franci Lakovič
Martina Kostajnšek
PESIMIST
Lepo sončno jutro. Mama pride k posteljici in te vzame v naročje. Poboža te po glavi in te poljubi. V zahvalo se s svojim medvedkom še tesneje priviješ k njej.
Čudovito jutro se prelevi v pepelnato siv popoldan. Utrujen prideš iz službe, vzameš v roke časopis in se zlekneš na kavč. Otroci so sitni, žena ti postreže z napol zažganim kosilom. Kosilu sledi pospravljanje in pranje perila. Bum, bum, bum, ti udarja po glavi.
Ko se zvečeri, z ženko pojesta juho. Uležeta se pred TV in buljita trapaste oddaje. Tiho sta. Ob osmih se brez besed uležeta vsak na svoj konec postelje in se poigravata s svojimi mislimi. Otroka
Olga Dečman
Miška moje mame
Ste morda kdaj pomislili, da se človek, ko pride v malo zrelejša leta, recimo tja po Abrahamu, razveseli igrače, kot je velika miška iz blaga? Tako velika, dajo daš lahko sedeti v gugalnik, da jo imaš ponoči poleg sebe v postelji, tako zaresna, da jo skoraj čutiš kot svojega dnevnega spremljevalca.
Niso samo otroci tisti, ki poživljajo predmete, poosebljajo živali. Kar malo se ozrite naokrog, pa mi boste dali prav. Pojdite v park in poslušajte ljudi, kaj vse govorijo svojim psom na sprehodu. To so njihove ljubice, srčki, mucke, bejbike in kaj vem kakšna ljubkovalna imena, običajna pri lj udeh, ki se imajo radi, nadevajo svojim psom.
Opazite, kako znajo nekateri ljudje ustvariti vzdušje pri komunikaciji z želvami, ribami, papagaji, celo kačami. Vsak zna poiskati svojega partneija v danem prostoru in času. Človek najde vse možne variante za preganjanje svoje osamljenosti.
Velikokrat sploh ni pomembno, da nas kdo sliši. Pomembno za nas je, da nas kdo posluša. Tudi pri živalih in ljudeh ne vidimo, kako globoko v njihovo zavest je prodrl naš glas. Kadar jim govorimo (nekateri so tako dobri sogovorniki, da kar ure in ure lahko govorijo le oni), jim včasih poglejmo v oči ali pa jih vprašajmo za mnenje. Velikokrat bomo dobili odgovor, da naj povemo še enkrat, ker nas niso slišali.
Ne dani so slišali le zadnjega stavka. Skoraj vse je šlo mimo njih. Ker če smo govorili predolgo in le o sebi, je njihova motivacija za poslušanje nas popustila, v svetu ob nas so si ustvariti svoje sanje.

zopet nista prišla na obisk, mogoče bosta jutri ah pojutrišnjem...
Ali mora res biti tako? Nam nič drugega ne preostane v življenju kot prekladanje s kavča na posteljo? Zakaj vendar, ko je življenje lahko tako lepo? Samo drugače moraš gledati nanj. Vseeno je, koliko si starati kakšen poklic opravljaš. Vedno moraš najti kako stvar, ki te bo razveseljevala, ki ti bo dajala moč za vnaprej. Uživati moraš v vsakem prekletem trenutku, kajti kot je dejal John Lennon: Že jutri te lahko povozi avto.
Ljudje vse svoje življenje iščemo njegov smisel. Kaj je smisel življenja? Pomeni to imeti družino in živeti v idiličnem okolju? Pomeni to imeti dobro službo in dober avto? Ali mogoče uživati v Casinojih in na Havajih? Zakaj moramo biti tako precizni in iskati to in to? Zakaj nam ni dovolj že sama misel, da živimo? Življenje nam je bilo vendar podarjeno, to je največji dar, največje bogastvo, ki gačlovekima. Kaj boš rabil porscheja v grobu? Retorično vprašanje.
Človek ni nikoli zadovoljen s tistim, kar ima. Če opraviš izpit s sedem, boš jokal, zakaj ga nisi raje z osem; ko si enkrat kupiš lička, boš jokal za golfom. Zakaj ti ni dovolj, da imaš tisto, kar imaš, zakaj se vedno grebeš za večjim, boljšim? Pri tem
pa pozabljamo na najbolj osnovne stvari, kot so človečnost, prijateljstvo, ljubezen. V svoji neomajni strasti imeti več in več postanemo komolčarji, ljudje brez čustev. Brez zadržkov podiramo in rušimo vse pred seboj, ni nam mar, če s tem koga prizadenemo, ne oziramo se na druge. Saj ni narobe, če hočeš postati uspešen, samo ne na račun drugih.
V tem svetu je narobe, da človeka ocenjujemo glede na premoženje, ki ga ima Ta sistem je napačen. Človeka se meri glede na to, kakšno srce ima in kakšen je v odnosu do soljudi in tudi do drugih živih bitij, ki nas obdajajo.
S svojim bedastim obnašanjem si bomo "zasrali" edino stvar, ki si je ne moremo kupiti in je ne moremo vnovčiti - življenje. Ljudje bomo za ceno uspeha poteptati medsebojne vezi, tovarne nam bodo uničile zrak, vodo in s tem tudi zelenje, ki nas obdaja Ubiti bomo sami sebe. Pa ne samo to. Ubili bonto tudi druga živa bitja. T orej smo morilci. Smo morilci in samomorilci. Smo Nihče. Le kdo nam daje pravico, da tako delamo?
Ostalo bo samo sonce. S primerne oddaljenosti nas bo gledalo in se nam smejalo. Ko bo še zadnji človek pogledal vanj, bo dejal: "Sonce je bilo krivo!"
Saj mi daste prav, da velikokrat živimo poleg ljudi v svojih sanjah? Mislim, daje še sreča, da lahko uidemo tja, da se odtrgamo od vsega, kar nas moti. Da slišimo in poslušamo tisto in takrat, kadar in kar želimo.
Včasih je tak način življenja zelo pomemben za človekov obstanek. Kot bi nas narava naredila takšne, kakršni smo, zato, da preživimo. Kajti vedno slišati in dojeti vse, ne imeti obrambne meje fizičnega in psihičnega telesa, bi bilo za človeka verjetno pogubno. Ne moremo vsi živeti življenja vseh. Vsakima pravico do svojega. In to življenje moramo najti in ga očuvati od drugih, kajti sreča življenja je v nas, ne dajejo nam je drugi.
Kadar se nam poruši ravnovesje med zunanjim in notranjim svetom, med sanjami in resnico, pravijo, da nas napadejo razne psihoze. Mislim, da bi poslušajoči robot ustrezne oblike napravil na pacienta v psihološki sobi v takšnem primeru enak učinek kot živi psiholog. Saj je čar pogovora v takšnem trenutku v poslušanju in ne slišanju. Morda bo kdaj kdo to preskusil in dokazal. Jaz ne morem. In če ne drži, je lahko nevarno.
No, pa se vrnimo k naši miški, ki smo jo kupiti mami za rojstni dan. Bila je velika, iz blaga in prikupna, da bi jo kar vsi mi radi imeli. Ker pa je bila namenjena njej, je bil pogovor o tem, čigava vse bi lahko bila, kmalu končan. Lepo smo jo zavili v nepropusten papir, da se ne bi videlo, kaj prenašamo, dodati veliko rdečo pentljo in malo cvetja, kar seveda mora biti za takšen praznik dodano, in vsi veseli odnesli miško njeni novi lastnici.
Ker so malo starejši ljudje včasih čudni v svojih reakcijah, še posebno, kadar so v stanju čustvenega vzburjenja, nismo biti prepričani, če bo miška naredila nanjo takšen vtis kot na nas. Toda zadovoljstvo je bilo popolno in cilj dosežen. Mama
je bila darila zelo vesela, in je bitjece takoj posadila V gugalnik, naj gleda televizijo, da ji nebo dolgčas, ko bomo mi proslavljali v drugem prostoru.
Vsake toliko časa smo šli pogledat, če je še vedno na svojem mestu. Kje drugje pa naj bi bila, po zdravi kmečki logiki! Toda igraje igra, ljudje smo ljudje in varnost je varnost! Pogledati je treba, da si človek pomiri občutke. Tisti dan je miška lepo pridno sedela v gugalniku in uživala v občudovanju prisotnih.
Težave so se začele, ko jo je mama odnesla vsak večer s seboj v posteljo spat. Najprej je pridno ležala, nato pa je vsako jutro, ko se je mama prebudila, miška sedela na drugem koncu postelje in jo gledala. Ko je mama prišla naslednjič iz trgovine, je bila prepričana, daje pustila miško v ležečem položaju. A ko se je vrnila, je miška sedela napostelji in imela v roki knjigo. In naslednji dan je pri branju uporabljala njena očala. Čudna miška, kaj vse počne! (Krivci smo se javili.)
In vnuk, kije najmlajši, je ugotovil, da miški le še nekaj manjka. Seveda, kako smo lahko pozabili. Vera! Vsak človek vendar mora imeti neko vero! Ker pa miška ne more sama določiti, katero si bo izbrala (tako kot to pravico vzamemo svojim otrokom, vsilimo jim našo vero, jih vlečemo po cerkvah, džamijah, sinagogah, nikjer, ati pa še kje), ji jo je določil kar najmlajši. Pred njo je postavil podobico, postavil miško na kolena, ji prekrižal roke in rekel: "Mama, miška mora moliti!" (Če bi znal, bi jo morda naučil.)
Takoje to, zraznimi miškami v našem življenju. Imejmo torej svoje miške, če so one naša sreča. In imejmo svoje sanje, ki našo srečo dopolnjujejo. Kljub sanjam pa nikoli ne pozabimo, daje naše življenje naše, da je sreča v nas samih, le najti moramo tiste koščke, trenutke sreče in jih sestaviti v celoto.
ZABELO
Trbovlje
ZKO Trbovlje je tudi za kulturno sezono '96/ '97 razpisal štiri gledališke abonmaje - večernega, dva osnovnošolska ter lutkovnega. Večerni abonma bo obsegal šest predstav v izvedbi slovenskihpoklicnihin nepoklicnih gledališč. Tako bodo ljubitelji odrske umetnosti lahko videli naslednja dela: Tone Partljič - Politika, bolezen moja v izvedbi MGL, John Osborne - Ozri se v gnevu vizvedbi SNGLjubljana,ChristopherFry-Jože Udovič - Feniks preveč, v izvedbi MG Svoboda Trbovlje, Mirko:Zupančič -Čarovnice v izvedbi PDG Nova gorica, Emil Hrvatin - Moške fantazije v izvedbi SMG Ljubljana, William Shakespeare - Ukročena trmoglavka v izvedbi SLG Celje. V rezervi pa imajo še: Oscar Wilde -Važno je imenovati se Ernest v izvedbi PG Kranj in Tomas S. Eliot - Umor v katedrah v izvedbi MGL. Prijave sprejemajo do 7. oktobra na ZKO Trbovlje, Trg Svobode 11 a(DD), telefon 21-211. Cena za zaposlene abonente j e 6.000 tolarjev, za študente in upokojence pa 5.200 tolarjev, v obeh primerih je možnost plačila v dveh obrokih. Vpisovanje v osnovnošolska abonmaja A in B poteka preko trboveljskih šol, vpisovanjev lutkovni abonma preko VVZ Trbovlje, lahko pa tudi direktno pri ZKO Trbovlje.
Slovenske rudarske pesmi so na literarnem večeru predstavi h v petek, 13. septembra, v večernih urah v dvorani hotela Peca v Mežici.
Z	N
Parnasova pota
Ureja Franci Lakovič
Vlado Garantini
Moje molitve
V molku zorim, polnozrnatem.
Pobožno žebram izbrane besede, svoje in druge.
Pesmi, moje molitve, grešnice, tolažnice, odrešenice, pronicajo skozi sitasto dno, curljajo iz raskave skorje vsakdanjosti v krušljivo, sigasto noč.
In brazgotinastemu dnevu
poženejo spet
mlade, žilave korenine.
Naslovih so ga tudi Literarni večer ob treski. Tokrat so organizatorji na pobudo pesnika in rudaijaMarijanaMaukapripravili poseben pregled slovenskega rudarskega pesništva z ozirom na pred led izišlo zbirko. Na literarnem večeru, ki so ga pred leti že pripravili in izd ved h mladi literati in gledališki entuziasti Mežiške dohne, pa tudi moški pevski zbor Mežiški knapi in drugi, je sodeloval tudi Tine Lenarčič iz Trbovelj, ki so ga Mežičani povabili medse kot zbirateljain urednika zbirke Slovenske rudarske pesmi. Tako daje tudi recital rudarskih pesmi lahko 'polepšal' večer.
Ivanka Uršič, slikarka in članica Rehka, razstavlja v mah galeriji Knjižnice T. Sehškaija v Trbovljah od 16. septembra do 1. oktobra. Samostojna razstava del znane hkovnice tokrat vsebuje 14 najnovejših del. Od teh je osem izdelanih v pastelni barvi, ostalih šest pa je "pergamanov" oziroma v reliefni tehniki na pergamentu. Vsa razstavljena dela se nanašajo na cvetje v raznih aranžmajih. Ogledati pa si jih je možno v času, ko j e knjižnica odprta. Avtorica je za to razstavo pripravila posebno dvodelno zloženko z navedbo del in osnovnimi podatki o slikarki.
T.L.
Litija
Veveričina skrivna shramba so bile podnaslovljene ure pravljic v torek, 24. septembra, ob 17. uri v litijski knjižnici in ob 18. uri v šmarski knjižnici. V času, ko je treba skrbeti za ozimnico, si tudi Živah nabirajo hrano za dolgo zimo.
Zora Mrežar, slikarka, članica KUD Litija -ART kluba, ki živi v Poljčanah, ustvarjala pa je
Z	N
Parnasova pota
Ureja Franci Lakovič
Jerca Vučetič
ODLOČITEV
Noč brez konca,
Temnojutro, megleno, zoprno.
Neznanec ob moji levi rami.
In ti v mojih mislih.
Dan brez konca.
Na milijone takšnih. Vsak dan.
Tujec me objame.
Občutim tvoje roke, kijih ni več.
Večer s koncem.
Sveči sta dogoreh.
Še zadnjič sem z njim.
In za vedno s tabo.
X___________________________________
tudi v Trbovljah, razstavlja v prostorih matične knjižnice dr. Slavka Gruma v Litiji. Slikarska dela so nekakšen hkovni razvoj znane slikarke oziroma dela na duhovnem nivoju.
P.R.
Na preži za fotografijo
l-otografski natečaj/delovnim naslovom Narava-zdravje, ki naj bi postati tradicionalen azpis Ljubljanskega sejma in Društva fotografskih delavcev, je že podelil nagrade za .ajboljšo posamezno fotografijo in tudi za loti,-kolekcijo.
Motit i. ki mi n.i,lio1, i lupin rnh slovenske foiogniLko avti uje, ,o ulKcgnh tievilne pi',.i\ ne
i m
Tako so prvo nagrado podelili avtorja 5HH
if
lologmfa Adi Fink in Drugo Vujiča, '	'J*
katerih fotogtuliji sta bili pod naslov)jeni:	' i
Radovedni pogled m Zlat poljub,
Fotografski utrinki, razstavljeni na ogled SER
lH-vrcl.-n rvri
iDdutaiskoViileeiii.so ,\o|e>,i ,ienpiik.:i/ doživljanja naiavev/.dtavjain >. tem tudi ljudi
Lačni in radovedni golobi.

7Š&&Z

NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 2. 10. 1996 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: zobozdravstvene storitve v vrednosti 4.500 SIT
2.	nagrada: zobozdravstvene storitve v vrednosti 3.000 SIT
3.	nagrada: zobozdravstvene storitve v vrednosti 2.500 SIT
4.	nagrada: enomesečna naročnina na naš časopis
Izžrebanci nagradne križanke 33/96:
1.	nagrada: walkman,
ZDENKA HRIBAR, Keršičeva 38, Trbovlje
2.	nagrada: dve videokaseti,
HANA HRIBAR, Polje 24, Zagorje
3.	nagrada: dve videokaseti,
PETER KLADNIK, Trg borcev
NOB 19, Dol pri Hrastniku
4.	nagrada: enomesečna naročnina na naš časopis,
MARTA SOTLAR, Potoška vas 34, Zagorje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 3. 10. 1996. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam to sporočite po telefonu; poslali vam jo bomo po pošti.
Rešitev nagradne križanke 33/96:
STRUGA, ZASTAVA, PROTESTANTIZEM, RADON, AVE, SINE, AMOR, KRI, MALARKA, VOD, POANTA, RB, ANELISSE COBERGER, TNALO, ZAMORKA, SADRAVEC, ERA, BOK, INRI, OVIEDO, AVA, RAOS, KROMAT, AD, NAINKA, NEVEDBA, ŠA, MARN, GT, GRAB, PROMETEJ, EGO, NR, AKRA, ETE, REBEKA, RAAS, KA, LADA
J
ZASEBNA
ZOBNA
ORDINACIJA
Biljana COCIČ, dr.stom. Izlake 13, tel.: 0601 74 088
*	rentgenska diagnostika
*	endodomsko zdravljenje ‘zdravljenje zob in ustne votline
*	stomatoprotetična oskrba in rehabilitacija s porcelanskimi konstrukcijami
*	izdelava kovinskih konstrukcij (navadnih in anker programov)
Ljuba čepi za vogalom in opravlja malo potrebo. Zaloti jo policist in jo ozmerja:
"Prašiča! In na javnem mestu. Tole bo dva tisoč petsto tolarjev kazni!" Ljuba seže v torbico, izvleče denarnico in policistu pomoli pet tisoč tolarjev. Noben od njiju nima drobiža.
"Pa pišaj i ti. Ja častim," vidi rešitev Ljuba.
Zakaj imajo policisti vedno kavno žličko pri sebi?
Zato, da se lažje pomešajo med množico!
Zakaj kriminalisti težko odkrijejo pomembnejše lopove?
Zato, ker v službo sprejemajo samo tiste, katerih IQ ne presega ministrovega.
Kdaj se policist neha umivati?
Ko se na bojlerju prižge rdeča luč.
Policaj sreča župnika, ki ima obvezano glavo.
"Joj prečastiti, so vas napadli, oropali...?"
"Ne, ne, zjutraj sem se udaril v bojler."
Policaj mu prikima in gre naprej. Ko sreča kolega, mu pove, kaj se je zgodilo župniku, in ga vpraša, če mogoče ve, kaj je bojler.
"Ne vem, ne hodim v cerkev."
Zakaj policaj liže svojo ročno uro?
Zato, ker je slišal, da ima Tic-tac samo dve kaloriji.
Vici so iz knjižice Vicev na račun policije ni. Vse je res.
VIŠNJEVA PITA Z MASLENIMI DROBTINAMI
ZDRAVILNE RASTLINE
Timijan in materina dušica
Testo-
150 g mehke bele moke zmešamo z
1 noževo konico pecilnega praška in presejemo v skledo za mešanje. Dodamo lltt)) g sladkorja,
1 vrečko vanilijevega sladkorja,
sol, I jajce in
100 g mehkega masla
aE margarine.
Sestavine dobro pregnetemo z gnetilnima kavljema ročnega mešalnika najprej pri najmanjši, zatem pa pri največji hitrosti, nato ugnetemo na mizi gladko testo.
Če se lepi, ga postavimo za nekaj časa na hladno. Dobri dve tretjini testa razvaljamo na pomaščenem dnu tortnega modela (premer 28 cm), ga večkrat prebodemo z vilicami, model sestavimo in ga postavimo v pečico.
Električna pečica
Zgornji in spodnji grelec 200-225 st.C (segreta pečica)
Vroči zrak približno 180 st.C (nesegrela pečica)
Plinska pečica
stopnja 3-4 (segreta pečica)
Čas pečenja 10-12minut Pečeno osnovo ohladimo. Preostalo testo oblikujemo v svaljek in ga položimo kot rob na pečeno osnovo ter pritisnemo ob obod tako, da nastane okoli 2 cm visok rob.
Nadev
1 kg višenj operemo, odcedimo, jim odstranimo peclje in pečke, jih
posujemo s
100 g sladkorja in malo počakamo, da se prepojijo, nato jih na hitro zavremo, odcedimo,' ohladimo
in odmerimo 250 ml soka (po potrebi dolijemo vodo).
20 g jedilnega škroba Guštin zmešamo s 4 žlicami soka, preostali sok zavremo, odstavimo z ognja, zamešamo vanj jedilni škrob, zavremo, dodamo višnje, ohladimo, osladimo z 1 žlico sladkorja in porazdelimo nadev po pečeni osnovi.
Maslene drobtine 150 g bele moke presejemo v skledo za mešanje, dodamo 100 g sladkorja 1 vrečko vanilijevega sladkorja in
100 g mehkega masla ter zdrobimo z gnetilnima kavljema ročnega mešalnika v poljubno velike "drobtine". Te porazdelimo po nadevu in postavimo model spet v pečico.
Električna pečica
Zgornji in spodnji grelec 200-225 st.C (segreta pečica) Vroči zrak približno 180 st.C (nesegreta pečica)
Plinska pečica 3-4 (nesegreta pečica)
Čas pečenja približno 40 minut
Naj vam tekne!
Ti dve čudoviti rastlini sta si zelo podobni, a hkrati raznoliki po videzu. Timijan, ki mu parvimo tudi vrtna materina dušica, raste v sončnih vrtovih v majhnih grmičkih in je nekoliko višji od travniške materine dušice. Obe zeli potrebujeta veliko toplega sonca, da lahko odpreta čudovito modre in drobcene cvetove.
Nabiramo ju od pozne pomladi do jeseni, in sicertakrat, koimata odprte cvetove in so najbolj dišeče. Odtrgane vejice s cvetovi povežemo v šopke in posušimo na zračnem prostoru. Posušeni zeli lahko uporabljamo kot začimbe pri kuhi, za čaje, kopeli, praške...
Obe zeli imata enake zdravilne lastnosti, le da so pri timijanu bolj
izražene. Učinkujeta poživljajojče in krepčilno, zato ju priporočamo pri vsakršni oslabelosti organov, posebno še pri slabostih živčevja (depresija, apatija, brezvoljnost, nespečnost), blažita kašelj, astmo, želodčne ter menstrualne težave. Zaradi blag odejnegaučinka na dihala sta še toliko bolj priporočljiva po toplem poletju oziroma pred hladno in vlažno jesenjo.
Koristen nasvet naših mam:
Če si hočemo za vso zimo prihraniti prehlade, opravimo preventivno kuro s timijanom in materino dušico. Vsak večer spijmo skodelico vročega čaja, ki ga pripravimo z dvema ščepcema od vsake zeli.
Pripravil: Igor Gošte



Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
OSEBNI RAČUNALNIKI:
RC 486 256K 0X4/100 AMD PCI PC 486 256K 0X4/120 AMD PCI PC 486 5X86-133 AMD PCI PC PENTIUM 100 PCI PC PENTIUM 120 PCI PC PENTIUM 133 PCI PC PENTIUM 150 PCI PC PENTIUM 166 PCI PC PENTIUM 200 PCI PC PENTIUM PRO 150 PC PENTIUM PRO 180 PC PENTIUM PRO 200
DOPLAČILA:
CD ROM MITSUMI 6X CD ROM MITSUMI 8X SB AP 6400 STEREO 16BIT Z0LTRIX SB 32 PnP CREATIVE OEM VGA 2MB PCI (iz 1MB)
HDD 1.2GB (iz 850MB)
HDD 2.1 GB (iz 1.2GB)
BARVNI MONITOR 15" LR NI
OEM DOS 6.22
OEM WIN 3.1EE
OEM WIN 95 SLO
RAM 16 MB + PARITT (iz 8MB)
RAM 32 MB + PARITT (iz I6MB)
102.400
103.100
103.600
128.600
132.800
143.800
156.900
176.800 195.500
233.900
233.900
243.800
10.400
19.800
6.300 19.700
4.300
1.100
15.411
15.400 6.500
5.800
17.900
8.400
15.510
5 z
3 g = 3
™ )-V
s 3 ■se. ™
2	s £
3	§
§1
IZV
™ ° 3 O F=
25
i vn 0> •
■r c
• s


TORI
RAČUNALNIŠKA
GRAFIKA
I N
TISK
"T O R 1" Računalniška grafika in tisk> 1420 Trbovlje, Trg F. Fakina 2A, Slovenija, tel.: (0601) 61-229, 27-250
Računalniško oblikovanje in tisk
*	časopisov
*	internih glasil
*	knjig
*	pisanje in tiskanje not - notografija
*	propagandnega materiala (prospektov)
*	oblikovanje - napisov, emblemov
*	plakatov
*	tipkanje in oblikovanje tekstov in tabel
*	vizitk
*	samolepilnih etiket
*	obrazcev - dobavnic, faktur (samokopirnih)
*	fotokopiranje
*	spiralna vezava
*	izdelava map
*	izdelava koledarjev
Posebna ponudba
*	barvni color tisk
*	fotokopiranje
*	A4 stran samo 8 SIT
*	A4 mavrica samo 12 SIT
*	fotokopiranje na paus in prosojnice
BARVNO
FOTOKOPIRANJE
-	z možnostjo povečav do 2xA0
-	fotokopiranje z diapozitiva
"TORI računalniška grafika in tisk Trbovlje, Trg F. Fakina 2a, tel.: 0601/27 250, 61 229

„<™ AS DOMŽALE
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cesta! tel.: 061/714-100, fax: 061/721-804
GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES
^HONDA

E*




'CL	i
* najem osebnih vozil
‘kombi prevozi (oseb 8+1 ali tovor lOOOkg) ‘avtovleka
4mf ?:
: :
RENT - A - CAR
1420 Trbovlje, Gabrsko 73, Tel./fax:0601/27-386 J
HRUŠI
Podjetje za trgovino in storitve, d.o.o.

Sobota, 21 septembra. Ura: štiri zjutraj. Na avtobusni postaji v Zagorju pa veselo kot že dolgo ne. Članice in člani Hortikulturnega društva Zagorje se namreč odpravljajo na enodnevni potep v Salzburg. In kaj je bil vzrok tega popotovanja? Prijetno druženje pa ogled Salzburga ter tamkajšnje razstave domače umetne obrti.
Takole smo se vozili po Salzburgu.
Sicer dolga pot je minila kot bi trenil. Kako tudi ne, ko pa stajo spremljala pesem razpoloženih ljubiteljev rož ter zanimive besede obeh vodičev. Tudi vreme seje kot nalašč ustalilo, kar pa j e tako in tako nenapisano pravilo, ko se hortikultura iz Zagorja odpravlja na kakšno prireditev, družabno srečanje.
Že ob samem prihodu v Salzburg smo se znašli v prečudovitem parku Mirabell, ga "prekrižarili", nato pa pot nadaljevali preko gugajočega se mostu, kjer smo naredili pravcati zastoj. Nato smo se napo tih proti Mozartovi rojstni hiši ter si zatem
ogledali preštevilne trge, prehajajoče iz večjih v manjše. Videli smo celo trg, po katerem je "kolovratil" naš Primož Trubar in se (glede na to, da je imel več časa kot mi) ustavljal tudi v tamkajšnji vinski kleti. Ogledali smo si samostan, kjer se je rodil Salzburg, pa tudi cerkev, ki naj bi bila identična tisti v Vatikanu. Žal se je konstruktorju površina, kjer naj bi le-ta nastala, zdela "malo" večja. Spričo tega, da je Salzburg poln cerkva, smo obiskali še eno in tako prisostvovali veličastni poroki in nepozabnemu korskemu petju, za katerega so nekateri menili, da je
"tisti na plejbek".
Končno pa je prišel čas, da se odpravimo na razstavo Souvenir Creativ. Na njej seje širnemu svetu predstavila tudi Zveza rokodelcev iz Slovenj Gradca. Pod njenim okriljem je razstavljalo deset rokodelcev iz vse Slovenije, od tega pa sta bili dve razstavljalki tudi iz Zagotja - Šteli Gričnik In Erika Kvas, obe z mednarodnim certifikatom za kvaliteto. Več kot uspešno sta se predstavili s pleteninami. Štefi je pokazala moški pulover z maroškim vzorcem, žensko jopico z aplikacijami (pletena poslikava), ženski pulover iz moherja s svilenimi okraski ter žensko bluzico iz bombaža z ročno izdelano čipko. Erika pa brezrokavnik iz domače ovčje volne, kije veljal za posebnost,
Franc B user (lončarski izdelki), Ingo Rozman (starinske ure oziroma ure, izdelane z materiali tega časa, vendar postarane za več stoletij), Vera Lovre in TatjanaŽvikart (kvačakni prtički). Borut Kamar (uporabni izdelki iz lesa) ter Simona Kokot (nakit iz školjk).
Zagorsko hortikulturno društvo je bilo nad izdelki iz Slovenije navdušeno. Naši razstavljalci pa se vsem opravičujejo, kerje zmanjkalo časa za bolj temeljit pomenek, ko pa je bilo za slovenski razstavni prostor toliko zanimanja, ko pa je bilo slišati toliko pohvalnih besed v vseh mogočih jezikih. Štefi Gričnik in Erika Kvas ob tem izrekata zahvalo županu občine Zagorje ob Savi, kije nesebično poskrbel za plačilo pristojbine na razstavnem prostoru.
Obdani s čudovitim cvetjem v parku Mirabell.
V Mozartovi hiši smo pili kavico z "njegovimi" kroglicami.
in bluzico iz pletenega bombaža.
Na slovenskem razstavnem prostoru pa se je predstavil tudi Hrabroslav Perger (predsednik Zveze) z lectarstvom in čudovito izoblikovanimi svečami v obliki pesti ter z njegovo zelo okusno medico, ki jo je ponujal mnogoštevilnim opazovalcem. Naj ob tem povemo, daje Hraboslav pred kratkim prejel tudi izjemno priznanje, to je znak SQ. Razstavljalki iz Zagorja se mu iz srca zahvaljujeta, ker ju je tako lepo sprejel in povabil v Salzburg.
Na tem prostoru pa so še zelo uspešno razstavljali: Maks Arih in Zvonko Hren (rezbarski izdelki),

Hkrati pa se zahvaljujeta tudi Zvezi društev invalidov Slovenije, ki je pokrila potne stroške za obe razstavljalki.
Markinson trdi, da ni nič popolnejšega od rokeinnjenih gibov. O tem so se prepričali tudi članice in člani zagorskega hortikulturnega društva, ki so tako zopet doživeli nepozaben dan. Še posebej jim je ostal v spominu slovenski razstavni prostor. Spričo zadovolj stva, ki jim ganudijo takšna in podobna srečanja, so se odločili, da bodo skupaj tudi silvestrovali. Pa še mnogo takšnih in podobnih druženj.
Tekst in foto: Rado Fele
M
*Pt nemlije M toei lefm me Mie
"Ko je stvarnik ustvaril svet, si je ogledal vse in rekel: zadovoljen sem s tem končkom." Tako je župan Dobrniča pozdravil vse udeleženke in udeležence 53. srečanja po prvem kongresu Slovenske antifašistične Ženske zveze v nedeljo, 15. septembra, pred dobrniško OŠ. Letošnje srečanje je bilo namenjeno obujanju spominov na kulturno življenje med NOB. Velikemu številu udeležencevso spomine obudile znane ustvarjalke besede, slike, glasbe, ki so med vojno vihro skupaj z naprednimi ljudmi vseh starosti prenašale skozi razne oblike izražanja srčno željo in hotenje po svobodi iz kraja v kraj in s tem ohranjale človeško in narodno dostojanstvo. Izjemnemu počutju med množico v Dobrniču je pomagala lepa sončna nedelja, pa čeprav je jutro obljubljalo dež. Toplo je bilo ljudem še posebej zaradi izjemno čustvenih snidenj udeleženk NOB, nekatere so se spet srečale prvič po petdesetih letih.
Ena redkih letošnjih nedelj, ko je bila senca dobrodošla. Borke iz Trbovelj: Beti Sotlar, Zlatka Hutar, Mija Filač, Milka Krajšič, Anka Ferme in Anica Conradi v Dobrniču.
Med njimi je bila tudi naj starejša udeleženka prvega kongresa, sedaj 96-letna Tončka Rešeta pa prva sekretarka Mara Rupena, igralka Mila Kačičeva, Tatjana Jakac, žena slikarja Božidarja Jakca, BincaMali, narodna herojka iz Maribora, pa številne borke iz vseh koncev Slovenije in tudi zamejstva.
Dobrnič je majhno naselje v Suhi Krajini, omenjeno pa je bilo že leta 1136. Leži sredi rodovitnega kraškega Dobmiškega polja blizu Trebnjega, nima pa niti 100 prebivalcev. 11. oktobra leta 1943 je bil tam prvi kongres Slovenske antifašistične ženske zveze. Nanj spominja stalna razstava v prosvetnem domu in vsakoletno srečanje. Letošnje je bilo posvečeno kulturi med vojno. V kulturnem programu je igralka I vaZupančičeva recitirala pesmi, ki jih je med vojno napisala ženska roka, nastopil je domač pevski zbor, učenke dobmiške šole, pevke iz Trebnjega in pihalni orkester. Vmes pa so bile vtkane žive pripovedi bork, kulturnic.
"Debele knjige bi lahko napisali, kaj vse so delale v tveganju, kaj vse so zapisale ob izgubi najdražjih Slovenke. Ohranjenih je 12.000 besedil, veliko teh so napisale ženske, med njimi mnoge samorastnice," je dejal v svojem pozdravu Bogdan Osolnik. Nekatere ženske so bile odlične partizanske novinarke in prvo žensko glasilo na osvobojenem ozemlju je leta 1942 izhajalo v 2.000 izvodih in krožilo po celi Sloveniji. Med vojno so bila številna glasbena in gledališka doživetja, učiteljice, ki so se jim pridružile mnoge mladinke, so bedele nad otroci in širile domačo besedo.
Slikarka Mara Kralj se je na srečanju spominjala, kako je v ateljeju moža Toneta sredi Ljubljane napravila lutkovni oder za otroke, ponoči, med policijsko uro, pa je v njem razmnoževala tiskano gradivo. "Z velikim veseljem sem naslikala sliko maršala Tita za ženske v bunkerju, ki so jih potem ubili na Turjaku. To se izbrisati ne da."
Igralka Ivanka Mežan je obujala
spomine na partizansko gledališče. "Takrat ni bilo mikrofona kot danes, ampak prepričana sem, da so nas slišali vsi borci." Povedala je o tem, kako je skozi pretekla leta mnogim osnovnošolcem pripovedovala o borkah, materah, kulturnikih, ki so se borili z besedo in dajali borcem vero v življenje in pravo stvar. "Povsod smo širili lepo besedo in narod, ki tako ljubi svojo domovino, ne more biti slab."
Vida Kastrin je bila mladinska aktivistka in spomnila seje na otroke, ki jih je učila za nastope. Dejala je, da jo je bilo kdaj tudi zelo strah, otroci pa so bili navadno tako mirni in disciplinirani.
Pesnica Nada Živa Carevska je bila med vojno učiteljica in dopisnica Tanjuga. Nekega vročega julijskega dne je zvedela, da so v Vrhovljah padli v zasedo domači fantje in umrli, in tako je ponoči, ko bi m oral a napi sati poročilo za Tanjug, namesto tega nastala njena prva partizanska pesem.
Zora Stritar je pripovedovala o glasbeni dejavnosti, o pesmi, ki je partizanke bodrila, z njimi žalovala, se z njimi veselila. Nebroj skladb je nastalo, zbori so rastli kot gobe po dežju, instrumentalne skupine so preglasile ropotanje pušk. V svojem pripovedovanju se je spominjala sester Bogdane in Nade Stritar ter Vande Ziherl, opernih pevk, ki so prepevale na zborovanjih, prireditvah, prek radijskih valov.
Ivanka Milovanovič Žagar je spregovorila o pesmih taboriščnic. Veliko je bilo samorastnic. Daleč stran od doma, v težkih pogojih so prihajale pesmi iz globine src žensk,
ki so se morale ločiti do doma, od otrok. Taboriščna pesem je bila žalostna in grenka, pa vendar je lajšala bolečino.
Pripovedi so bile tople, doživete, marsikatera je priklicala solze v oči. Ob koncu teh pripovedi sta velik zbor udeležencev pozdravila še Zmago Jelinčič in Danica Simšič. "Tovarišice in tovariši, zahvaljujem se vam za pokončnost in izborjeno svobodo, ko si tega drugi niso upali storiti, in za 50 let, ko ste zgradili to, česar brez vas ne bi imeli. Nikoli ne bomo pozabili, kaj ste naredili, in ne bomo dovolili izdajalcem belčkom, da bi spreminjali zgodovino," je dejal Jelinčič. Za konec je vzela v roke kitaro Jerica Mrzel in zapela v svojem zanimivem slogu. Prisotne je pozvala tudi kot članica ZL in kandidatka za državne volitve ter posebej izpostavila vlogo ženske, ki zmore ustvarjati in soustvarjati nepozabno zgodovino.
Tako seje sredi septembra končal lep dan, ki je vsem prisotnim v Dobrniču pridal nov navdih in borkam novo potrditev. Poleg zgodovinskih dejstev in spominov bodo žive ostale tudi izgovorjene besede, ki jih je izrekel predstavnik ZB in udeležencev N OB: "Borci smo danes tako rekoč na odhodu in ni nam vseeno, kako bo z rezultati naše mladosti." In zahvala mlade povezovalke: "Bo dovolj, če vaši otroci in vnuki rečemo HVALA? Bodite ponosne na svoj prispevek iz NOB, veličastno skupno dejanje, ki ga noben poskus potvarjanja ne more izbrisati iz naše zgodovine."
Ivana Laharnar
Na improviziranem odru pred dobrniško osnovno šolo se je v kulturnem programu zbralo lepo število slovenskih ustvarjalk, ki so obujale spomine na vojna leta in širjenje slovenske kulture skozi najrazličnejše oblike delovanja.

K®
'e i
Verjetno med nami ni nikogar, ki ne bi svojim otrokom v življenju privoščil vsega najboljšega. Nekateri otroci se tako posvetijo športu (samovoljno ali na željo staršev), drugi glasbi, spet tretji čemu drugemu. Težko bi bilo ugotavljati, kdo kaj počne zaradi koga. Ali starši prek otrok izvajajo svoje želje ali otroci v vsem skupaj sploh uživajo. Ali pa želijo enostavno ugoditi svojim staršem. Mi ne bomo poskušali najti odgovora. Radi bi vam predstavili skupino Lopatič farnih band. Pri njih ne gre ne za eno ne za drugo. Zakaj?
Skupino sestavljajo triječlani. Oče Silvester ter sinova Rok (17 let) in Jure (15 let). Silvester je več kot trideset let sodeloval pri različnih skupinah, nastopal pa je tako doma kot v tujini. Glasba je bila v družini torej prisotna ves čas. In nič čudnega ni, če sta se nad njo navdušila tudi otroka Skupaj so začeli nastopati pred nekaj več kot petimi leti. Čeprav Silvester pravi, daje hotel na začetku fantoma pomagati samo z nasveti, se je kasneje vse skupaj obrnilo na glavo. Tako je pred tremi leti izšla njihova prva samostojna kaseta. Izdali so jo v samozaložbi, njen naslov pa je bil Za vsakogar nekaj.
Daje njihova usmeritev pravilna, so kaj kmalu dokazali tudi nastopi. Rok in Jure sta se udeležila mnogih otroških festivalov in pobralakopico nagrad. Na Pilovem žuru 1. mesto (1993. leta), 2. mesto (leta'92). Prvo mesto strokovne žirije na Kraški popevki leta 1994. Nagrada strokovne žirije za najboljši nastop na MMS-u za mlade leta 1993. Na začetku kariere so se torej ukvarjali predvsem s pesmimi, posvečenimi otrokom in mlajšim poslušalcem. V endar pa je bila glasba že na njihovi prvi kaseti namenjena širšemu krogu poslušalcev.
In tudi njihova najnovejša kaseta z naslovom Na dež, ki je izšla pred kakšnim mesecem, prinaša nekaj sprememb. Glede na to. da sta Rok in Jure že malce starejša, je tudi glasba temu primerna. Člani Lopatič family band-a so jo namenili širokemu krogu poslušalcev, najlažje pa bi jo uvrstili v predal lahkotne, pop-rock glasbe. Za izdajo kasete pa je tokrat poskrbela založba Helidon. Glede na svežino, ki jo skupina prinaša, je res "škoda, da so v naših koncih bolj malo znani. Se najbolj jih poznajo v širši okolici Brežic ter v osrčju Slovenije.
Glede na to, da se z leti spreminja tudi glasbeni okus, se bosta verjetno v prihodnje tudi Rok in J ure odločila za drugačne stile. Inkerobaštudirata glasbo (Rok srednjo v Ljubljani -klavir, smer jazz, J ure pa po končani nižji šoli prav tako nadaljuje študij), bomo o njiju prav gotovo še veliko slišali.
Tomaž A. Štojs
Slovenski	mm Ptuju
Na: le tošn jern Ptuj skv m
eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee.v.ve.vee.v.ve.v.v.ve.v.
odrezal (udi uaš: narodno-zabavni .ut-.ambe; Slovenski
•■•duiev. Čeprav jim/muca.:
ut uspelo, pa so po besedah njihove pevke Javit)te z nastopom več kot zadovoljni. Ljubitelji lega
eeeeeeeeeeeeee.veee.v. . e.v. veveeeeeeeee. . eeeeeeeevee.veee.v.
iililii:. b||||iii||i||j:
!!!!l!!llll|l|i!i!i!|
novičke, počasi sc že pripravljajo na snemanj," nove kasete. KopObljubifi, bo lpo vsej verjeluusii) tokrat izšel uidi CD.
j ^ ^

PRVi vilEZ
(FIrst KNiqhr, ZDA, 1995, CoIumIma/ Conti'nentaI)
Film je še ena pripoved o ljubezenskem trikotniku v legendarnem Camelotu, dvoru kralja Arthurja (Sean Connery). V središču je Guinevere (Julia Ormond, Jesenska pripoved), ki se zaradi neprestanih napadov okrutnega Malaganta (Ben Gross) na njen Leoness in ker ve, da lahko ljubi Arthurja zaradi njegove modrosti in nežnosti, odloči za poroko z njim. Toda stvari se zapletejo, ko sreča mladega Lancelota (Richard Gere), ki jo reši pred surovim napadom v gozdu, in se vanj zaljubi. Lancelot živi od meča, je brez obveznosti in brez strahu. Arthur opazi v njem čast in pogum, ne pa tudi ljubezni do bodoče kraljice, ter mu
podeli mesto viteza okrogle mize.
Guinevere se v dilemi med Lancelotom, ki ga
ljubi s srcem, in Arthurjem odloči za slednjega. Poslovilni poljub pa slučajno vidi tudi Arthur, ki se odzove zelo burno. Skladno z načeli v Camelotu organizira javni proces in jima sodi zaradi izdaje, kar izkoristi Malagant in vdre v mesto.
Malce nesrečno je Prvi vitez tretji film posnet leta '95 - po Rob Royu in z Oskarji ovenčanem Braveheartu - z viteško tematiko. In od teh treh tudi najslabši. Najboljši sceni v filmu sta prav gotovo nočna bitka v mesečini, zbleščečimi oklepi in sulicami, ter ganljiv trenutek, ko Arthur ponudi Guinevere zaščito, brez poroke kot cene zanjo. Režiser Prvega viteza je Jerry Zucker (Airplane. Ghost).
Moto vitezov okrogle mize 'V služenju drugim postanemo svobodni' naj bi bil aktualen še tudi v današnjem času. Kje neki sem že to slišal!?
°cena: trCrCrti
Santlni
Btucgrass happers je ime nove. izjemno zanimive slovenske skupine.-* Fantjcigra jopred vsem counlry glasbo, ^
različnih strank naj bi se pojavila mena. kol so: Jože Potrebuješ, Helena Blagne, Alenka Pinterič... Nitšfneipoliticiu nasvet - ostanite raje
t I) /a in.usik.ie.i p.i bo u-i|cm.i m.iniv pn n ueiri. k.n počuclc idok.uulobio


Člani skupine su namreč posneli 14 pesmi En Njegova prva samostojna plošča Leva TTomaža Doniittclja,: ševetiailjcoiiutjjif' stilu: : ;:;:::;;;šččita;:j:e |re§§|§i| zaradi besedii fiiarsikgg£t)s|| Podatek, da Je Tomaževa založba POTICI?	razburila. A lipa obljublja še ostrejšabesedila.
O priredbah, ki jih snemajo novi in novi nikamor ne mudi. Ob tem pa hoče, da bodo
bomo storilk opozoriti bi vas radi fena eno, ki uspešne, kot so bile na prvi. bo po našem mnenju še. velika uspešnica. Sin
Danita Kocjančiča (Bazar, Prizma,,.) Valentin,	Žalostna novica za vse oboževalce skupine
kije tudi deejaysjcv plesne ritme" preoblekel"	Bon .lovi. Fantje do nadaljnjega ne bodo
očetovo pesem Poišči me. Le-to je storil tako	snemali novih pesmi. In kje tiči razlog? Jon	''
dobro, da bo pesem gotovo poslala	Bon Jovi bi se rad posvetil filmski karieri,
vseslovenski hit,	Richie Sambora (kitara) pa bo posnel drugo :|j|
Novomeška skupina Društvo mrtvih	samostojno ploščo. Tako bo nov album	(če
pesnikov pripravlja nov videospot. Po dokaj	sploh bo) izšel šele leta 1999.
dobri prodaji njihovega zadnjega CD-ja Opus	Rock skupina Van Halen ima že nekaj let :
naj bi jim nov posnetek pomagal predvsem pri	zapored težave s pevci. Ko jih je zapustil
koncerti h. Po videospot u za pese m Ko prižgeš	David Lee Roth, ga je nadomestil Sammy	gg
nov dan bo Ulmski trak tokrat zabeležil	Hagar. Pred kratkim pa so se razšli tudi/njim.	|||
posnetke pesmi Ko te ni.	Ugibanj o tem, kdo ga bo nadomestil, je zdaj
Volitveža novo vlado SO tik pred vrati. In	verjetno konec. To naj bi bil nihče drug	kot ||
vse kaže. da jih bodo popestrili (udi znani Gary Cherone, pevec skupine Extreme! pevci Slovenske glasbe. Na kandidatnih listah	TAŠ
2.	PROFESIONALEC
3.	PRVI VITEZ
4.	UMRI POKONČNO 3
5.	FRANCOSKI POUUB
6.	MREŽA
8. LOVCI NA NAGRADE
mm:
Spoštovani!
Volitve v državni zbor bodo letos 10. listopada. Na naši regionalni radijski postaji smo za vse politične stranke (skupine strank) pripravili ponudbo oglaševanja in nastopanja v predvolilnem času od 8. vinotoka do 8. listopada 1996.
Vsaki stranki ponujamo v predvolilnem času 5 (neti minut brezplačnega nastopa v našem programu za predstavitev stranke ali programa ali volilnih namenov. Za vsebino odgovarja stranka.
Tega lahko opravite z voditeljem ali brez njega, le z napovedjo. Poleg tega ponujamo še možnost zakupa programskega časa (z voditeljem), in sicer dveh po 10 (deset) minut. Za vsebino odgovarja gost. Na voljo je še zakup tričetrturnega termina (45 minut) OB PONEDELJKIH OD 17.00 DO 17.45 in OB ČETRTKIH OD 10.00 DO 10.45, v obeh je možen pogovor s poslušalci (to je odprti telefon) in voditeljem. O posebnih terminih odločata direktor in odgovorni urednik. Za vsebino odgovarja nastopajoči, oziroma stranka, ki mu je nastop zaupala.
Pet- in desetminutne predstavitve so lahko vsak delavnik v pasu med 11.15 in 11.45, in sicer tako, da je v enem terminu lahko le en gost, ob sobotah je taka predstavitev možna med 13.15 in 13.45, ob
nedeljah pa je na voljo le enkratna petminutna predstavitev med 10.50 in 11.00
Za predvajanje predvolilnih spotov smo pripravili dnevno za 5 minut prostora v času pričakovanih propagadnih sporočil (9.45, 10.45, 11.45, 12.45, 13.30, 14.45, 16.00, 16.55, 17.45, 18.45 in v nočnem programu). Zanje velja isti cenik kot za siceršnja propagandna sporočila. Za vsebino spotov odgovarja stranka, Radio Trbovlje pa ima pravico spot zavrniti, če je njegova vsebina v očitnem nasprotju z zakoni države Slovenije ali v očitnem nasprotju s spodobnostjo ali etičnimi načeli. V mejnih primerih se Radio Trbovlje distancira od spota z napovedjo in odpovedjo, daje spot predvajan na zahtevo stranke. Radio Trbovlje objavlja tudi spote drugih produkcij, če so tehnično primerni za predvajanje.
Obstaja pa še možnost sponzoriranja rednih oddaj Radia Trbovlje (to ne velja za informativne oddaje), s tem da vanje vključujemo vaš spot in povemo, kdo je omogočil oddajo. Vsaka stranka lahko v enem tednu sponzorira največ dvoje oddaj. Za sponzoriranje so na voljo naslednje oddaje jutranji program med 6.00 in 10.00, dopoldanski program med 10.00 in 14.00, tedenski športni pregled, oddaja o
TRBOVLJE
upokojencih, Ob Savi navzdol (prva ura), Ob Savi navzgor (druga ura), Četrtkov nočni program (19.00 - 24.00), Noč z Radiem (vse dni razen četrtka), Mladinski val ob petkih, Gost tedna, Sobotno popoldne, Cicivrtiljak, Nedeljsko popoldne.
Prosimo, da nas čimprej pokličete in nam poveste, v katerem terminu in kateri dan bi se radi predstavili. Potrudili se bomo upoštevati vašo željo, vendar je treba vedeti, da bo veljalo pravilo, kdor prvi pride, prvi melje.
Vse to velja tudi za čas od 8. kimavca naprej.
Lep pozdrav!
Odgovorni urednik	Direktor:
Prof. Aleš Gulič	Marjan Frol, dipl. org.

TRBOVLJE
Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228

1 .-4. SN00PV - Tl moja dolina (3)
2.	-2. BABILON - Nikoli več (5)
3.	-3. ANIKA HORVAT - Lahko noč, Piran (2)
4.	-/. AGR0P0P - Plešemo po mizah (4)
5.	-5. FARAONI - Sem takšen (ker sem živ) (1)
• L • •'■.
1,	- 2. ROBBI E VVILLIAMS - Freedom (3)
2,	-1. GL0RIA ESTEFAN - YouTI be mine (4)
3,	- 4. MASTERBOV - Land of dreaming (5)
4,	- 5. KELLY FAMILY - Ares Qui (2)
5,	- /. ŠPICE GIRLS - Wanabe (1)
Glasujem za:
I S
8 Moj naslovi --------------------------------------------- i
I » __________________________________________________________
■ Glasovanje po dopisnicah na naslov: Rado Trbovlje, Trg svobode 11 a, 1420 Trbovlje, |
| do torka v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 12.45.
_______ _	_	_ — —	.... o—„„po4::

Uspešno
na
Ravnah
Kisovec - V soboto, 21. septembra, je na Ravnah na Koroškem potekalo tekmovanje v smučarskih skokih na plastični skakalnici K13 m, ki je štelo za poletni pokal štajersko-koroške regije. Odlično uvrstitev je dosegel Miran Zupančič, član SK Zagorje, sekcije za skoke, saj je osvojil 3. mesto in s tem bronasto kolajno.
Rezultati: dečki do 9 let - 1. Sašo Tadič, SSK Ljubno ob Savinji, skoka 10 in 10 m, skupaj 183,5 točk, 2. Rok Mandl SK Šmartno na Pohorju, skoka 8,5 in 8,75 m, skupaj 154,5 točk, 3. Miran Zupančič SK Zagorje, skoka 7 in 8 m, skupaj točk 139,5.
B.B.
Tekmovalci so prišli ii šestih klubov. Med njimi je bil Miran Zupančič najmlajši.
NOGOMET
Zasluzena zmaga Zagorja
Zagorje - Črnuče 2:0 (1:0)
Zagorje, gledalcev 800, sodnik Mijatovič (LJ), strelca 1:0 Breznikar (32), 2:0 Petrušič (60).
Zagorje: Bantan, Repovž, Šink (Ibrič), A. Kurež, M. Kurež, Kranjc, Rižnar (Grden), Breznikar, Druškovič (Guna), Petmšič, Grčar.
Črnuče: Dežman, Tasič (Tratar), Vnučec, Vavpetič, Vrabac, Stojanovič, Novak, Budimlič, Mrak (Mesesnel), Birjukov, Perkovič (Todorov).
Zagorjani so s privlačno in lepo igro povsem zasluženo zmagah. Že Druškovič je v 8. minuti s strelom nakazal, kdobo "gospodar" tekme. S tem se očitno ni strinjal Budimlič, ki je v 8. minuti močno streljal, a je Bantan odlično obranil. V 32. minuti je Repovž lepo centriral, odbita žoga je prišla doBreznikarja, kijestreljal, žoga je spremenila smer in ukanila vratarja Dežmana To je bil prvi gol Breznikarja v dresu Zagorja. V drugem polčasu so Zagorjani zlepim
golom Petrušiča potrdili primat nepremagljivih na domačem terenu. Obenem je treba poudariti, da tudi obramba na čelu z vratarjem Bantanom dobro funkcionira, saj je niso premagali že 270 minut.
P.M.
Likič podaril zmago gostom
Litija - Tabor Sežana 1:2 (1.0)
Igrišče Litije, gledalcev 100, sodnik Likič iz LJ, strelci: 1:0 Vehabovič (35), 1:1 Arandjelovič (46), 1:2 Hvastja (48).
Litija: Grošelj, Golnar (Dragar), Karamarkovič, Begič, Props, Uršič, Zajc, Zupančič (Žust), Žganec, Vehabovič, Mele, trener Slaviček.
Tabor: Žiberna, Škabar, Jureš, Obradovič, Omanovič, Kariš, Durmiš, Pasarič, Hvastja, Arandjelovič, Markovič (Numič), trener Patarič.
Gostje, opogumljeni z zmago v prejšnjem kolu, so tudi v Litiji pričeli silovito ževprvem napadu. Ker nihče od domačih ni oviral Obradoviča, se je ta odločil za strel, vendar je vratar žogo ubranil. Tudi po kotu je bilo nevarno, aseje zadomače srečno končalo. Gostje so v prvih 10 minutah prevladovali, nakar so domači vzpostavili ravnotežje na igrišču in počasi prevzemali inicativo, ki sojo
kronali z zasluženim vodstvom. Prosti strel s strani je izvedel Zajc, žoga je prevarala gostujočega vratarja, Vehabovič je podstavil glavo in gostje so morali začeti s sredine. Domači so si priigrali še dve priložnosti, najprej je Zajc ustrelil z 22 metrov, a je bil vratar gostov na mestu, še bolj pa se je moral potruditi ob strelu Meleta v zadnjih sekundah
1.	polčasa.
Začetek drugega dela je bil v znamenju gostov. V dveh napadih in dveh stelih na gol so s pomočjo domačega vratarja dvakrat zadeli. Najprej se je s 25 metrov za strel odločil Arandjelovič, Grošelj pa je dokaj nenevaren strel odbil v lastno mrežo. Že v naslednjem napadu so gostje izigrali domačine nalevi strani, visok predložek pred gol pa je Hvastja "zabil" v mrežo, potem ko je domači vratar "poletel" v prazno.
S. K.
ROKOMET
Uspel popravni izpit
Pomurka - Dol TKI Hrastnik
Murska .Sobota, dvorana OŠ III, gledalcev 100, sodnika Tomič (CE) in Skubic (Stična).
Pomurka: Haložan, A. Vereš 2, R. Vereš, B. Kavaš 2, S. Husar 4, J. Husar, Javemik 1, Buzeti 1, Okreša 4, M. Kavaš, Lovenjak 6, B. Vereš.
Dol TKI: Sikošek, Šantej, Hribar, Maček 4, Piškur 1, Čapka 6, Moljk 1, Oblak, Raušl 8, Šterbucl 1, Pavlič. Selak.
Dolani so v 2. kolu prvenstva l.B lige dosegli pomembno zmago v gosteh in tako naredili popravni izpit, pred katerim so bili po neuspelem startu. Tekma z bivšim prvoligašem iz kraja Bakovec, s katerim imajo Dolani zelo slabe izkušnje, je bila izredno razburljiva. To potrjuje podatek, da je bil rezultat 14-krat izenačen, 5-krat so vodili gostitelji, 9-krat pa gostje. Po vodstvu gostov z 19:17 so gostitelji uspeli izenačiti. Odločitev o zmagovalcu je padla 3 sekunde pred koncem tekme, ko je po prekršku nad Čapko najboljši strelec gostov, Darko Raušl, zanesljivo izvedel že 3. sedemmetrovko. Sicer pa je ob učinkovitem Raušlu in slovaškem reprezentantu Františku Čapki najzaslužnejši vratar Sikošek, ki je imel kar 18 obramb. Sploh pa velja, da je bila obramba boljši del gostujoče ekipe na tej tekmi, ki je prikazala borbeno in športno igro. Dolani so tako, kot rečeno, popravili
spodrsljaj iz prve tekme, trenerju Anderluhu pa bo vseeno ostalo še precej dela, saj je očitno, da igra v napadu še ni takšna, kot jo je ta ekipa sposobna prikazati. So pa Dolani pokazali, da znajo igrati in da se podobnih uspehov lahko še nadejamo.
J.	P
Radečani razočarali
Radeče - Škofljica 25:28 (10:14)
Radeče, športna dvorana, gledalcev 300, sodnika Golob in Jakše, oba iz Šentjerneja.
Radeče: Lesjak, Kavšek, Potočnik 2, P. Novak 6, Doberšek 9, Rizmal 1, Čepin, Mašič 2, Sotlar5, D. Zupančič, G. Zupančič.
Škofljica: Šinkovec, Juričev 4, Mokranjec, Beguš 4, Pušnik 2, Čavlovič6.Rot 1, Fajdiga 4, Lesar 6, Gartner 1.
Trener Dušan Žagar, ki se je Radečanom predstavil po nekaj letih netreniranja domačega moštva, je bil ob zaključku srečanja vidno razočaran. Rekel je le: "Zmagali so boljši, mi smo naredili preveč napak v obrambi."
Da so Radečani izgubili srečanje, je bil kri v splet okoliščin in neverjetna smola, ki se jih je držala vso tekmo. Začeli so dobro in do izida 6:5 tudi vodili. Potem pa so pobudo prevzeli gostje pod taktirko sodnikov iz Šentjerneja. Piskala sta kot za stavo, popolnoma izgubljena in nedorasla 1. B ligi, kompenzirala sta na obeh straneh, skratka tako razburila navijače domačih, da so jim dobesedno zagrozili s pretepom. Seveda so v vodstvu kluba navijače pomirili, a sodnika sta nadaljevala s čudnimi odločitvami dokonča tekme. To pa ne pomeni, da so gostje igrali slabo. Nasprotno. So zelo homogena in hitra ekipa in so Radečane povsem nadigrali. Ti so sicer poskušali tudi s presingom. a jim je ob koncu tekme zmanjkalomoči, patudi volje. Zmaga je zasluženo odšla v Škofljico. Brez panike, so menili v vodstvu kluba. Nič še ni izgubljeno, je pa res, da bodo igro morali spremeniti, če hočejo obdržati renome dobre rokometne ekipe. Pri domačih je največ golov dal Doberšek (9), pri gostih pa Čavlovič in Lesar. Sodnika sta dosodila 6 sedemmetrovk gostom in le dve domačinom. Izvajalci so bili na obeh straneh uspešni. Radečani v naslednjem kolu gostujejo v Ajdovščini. Vroč teren, a pravijo, da se bodo borili za zmago.

Upajmo, da bo res tako, saj le zmage štejejo v končni uvrstitvi.
F. K.
Visok poraz Zagorjank
Krim Electa - Aqua Zagorje 21:14 (13:8)
Ljubljana, dvorana ŠD Galjevica, gledalcev 100, sodnika Lesar in Kočevar.
Krim:	Brezovar, Ploj 9,
Petkovšek, Mihalek 6, Adrinek, Pleško, Mladenovič,Rajgelj 3, Wertl, Cerar 1, Rožič 1, Zamuda L
Zagorje: Peško, Klopčič 7, Sedej, Čibej, Zupančič, Ojstršek, Remic, Cukjati 4, Urankar 3, Nedeljko, Renčof.
V	prvem kolu novega prvenstva v
2.	SRL ženske so Zagorjanke doživele prepričljiv poraz pri Krimu Electi. Vodile so le na začetku tekme 1:0, nato pa so domačinke vztrajno polnile mrežo. Pri gostjah gre pohvaliti leKlopčičevo,Cukjatijevo in U ra likarjevo, ki so edine dosegle gole za Zagoijanke.
P.M.
KOŠARKA
Brez zgrešenega prostega meta
Slivnica - Iskra Litus 56:64 (26:28)
Dvorana Tabor v Mariboru, gledalcev 500, sodnika Krauthaker (U) in Valič (KR).
Slivnica: Kuzmič 9, Trantura 2, Ban 3, Bradač 2, Zajc 9, Borkovič 7, Karlo 18, Meglič 6.
Iskra Litus: Merčon 5, Japič 7, Kandžič 22, Bassin 11, Čeko 15, Kalinger 4.
Lilijani so odšli na svoje prvo gostovanje v A2 ligi k svojemu staremu znancu, letos ne več tako popularnemu. S svojo prvo peterko so Lilijani začeli zelo dobro, izkoriščali začetne napake domačinov in polnili njihov koš. V
3.	minuti tekme so vodili že za 8 točk. V naslednjih nekaj minutah so domačinom dovolili, da so se jim približali na koš razlike.
V	drugem delu tekme so si gostje iz Litije že v prvih šestih minutah priigrali prednost 13 točk, kar za domačine ni bilo več dosegljivo in sprijazniti so se morah s porazom. Nekaj upanja jim je dal odhod Čeka s parketa v 38. minuti zaradi petih osebnih napak, a brez uspeha. Srečanje je bilo "fair", z majhnim številom osebnih napak.
K.Š.
Prepričljivo le v končnici
GD Hrastnik - Bistrica 96:72 (38:34)
Hrastnik, dvorana na Logu, gledalcev 200, sodnika Kmetec (Miklavž) in Dečman (Teharje).
GD Hrastnik: Robi Deželak 2, Durmiševič, Rok Deželak, Lapornik 15, Majes, Baloh,Golotič6,Lazar4, Leskovar.
Bistrica: Bečirovič 10, Kozar 5, Rahle 3, Prepelič4, Sekol2, Brumec 10, P. Brolin 6, Grum 18, Prelog, Vlah 6, Svenšek 8, J. Brolin.
Hrastničani so imeli precej več dela, kot je to mogoče sklepati iz končnega izida. Odpor mladih Bistričanov, kjer igrajo tudi trije igralci mladih državnih selekcij, so strli šele v finišu tekme, ko je odločila večja izkušenost. Začetek je sicer kazal na lahko zmago, saj so domači povedli z 8:0, potem je bilo izenačeno na 26:26 pa nato 32:26 in ob koncu prvega polčasa nezanesljivih 38:34.
Podobno je bilo tudi v 2. polčasu, ko so gostitelji povedli za 13 točk, a so gostje njihovo vodstvo s hitro igro znova prepolovili. Končna odločitev o zmagovalcu je padla v zadnjih 5 minutah, ko so varovanci trenerja Lesjaka z delnim izidom 14:4 le postavili piko na i. Kot zanimivost dodajmo, da so gostitelji znova slabo metali proste mete, kar bi utegnilo imeti v bolj "tesnih" tekmah odločilne posledice.
J.P.
Zmaga domačim
Zagorje - Kemoplast 82:77 (39:43)
Hrastnik, dvorana na Logu, gledalcev 100, sodnika Plut in Povše, oba LJ.
Zagorje: Grahovac 4, Galič 8, Drolc, Murn 1, Rojko 13, Javoršek, Čop 14, Ponjevič, Koren 13, Poznič
6,	Macura 23, Peršič.
Kemoplast: Knez 4, Kočar,
Madžarac 13, Šoster, Maček, Gajšek
7,	Zorko 12, Urbanija 6, Kahvedžič 13, Gostenčnik, Tkalec, Sušin 22.
V 1. polčasu smo videli izenačeno igro, kjer so bili gostje nekoliko zanesljivejši pri metu in fa del igre zasluženo dobili. V drugem pa so domačini kljub poškodbi Galiča zaigrali izvrstno in si v 36. minuti priigrali neulovljivo prednost 17 točk. Takrat je moral iz igre zaradi 5 osebnih napakKoren, nakar so gostitelji popustili in gostje so nevarno napadli. Kljub temu so domači prednost obdržali. Pri domačih velja pohvaliti kapetana Rojka in Marka
Macuro, ki sta najzaslužnejša za preobrat v drugem polčasu. Pri gostih pa je najboljši vtis zapustil Bojan Sušin, medtem ko je bil delež Urbanije zaradi poškodbe skromen.
Prva zmaga, ki je zelo pomembna za psihološko stabilnost ekipe, je dokazala, da ta zna igrati. Torej tudi odhod Dražoviča ni tako usoden, kot so nekateri napovedali. V Macuri je namreč ekipa dobila dobrega igralca. Tudi zaradi tega je zagotovljen napredek mlajšim igralcem. To pa je v tem trenutku kapital, ki Zagorjanom največ pomeni. Med navijači so izstopali Crazy Boys, ki so prvič prišli bodrit košarkarje in prispevali svoj delež k zmagi.
J.P.
STRELJANJE
Nepremagljiva ekipa Hohkrauta
Trbovlje - Po nekajmesečnem premoru so tudi streli pričeli s tekmovanji v novi sezoni. Da so se trudili tudi med poletjem, kažejo rezultati, ki sojih dosegli na turnirju v Štorah za pokal Livarja. Tekmovanja se je udeležilo 19 ekip in 63 strelcev posamezno. Strelci strelske družine A. Hohkrauta so znova dokazali, ^da sodijo v vrh slovenskega streljanja, saj so zasedli
vsa prva tri mesta. Prvo mesto je zasedel Sašo Korbar s 586 krogi, drugi je bil Oto Strakušek z istim številom krogom, vendar je bil Sašo bolj zbran v zadnji seriji, tretje mesto pa je s 582 krogi osvojil Martin Strakušek. Sledijo Zupanc 582, Kandare 582,... Ekipno je tako kot lani premočno zmagala strelska družina A. Hohkrauta s skupnim rezultatom 1754 krogov, Magold 1731, Kanja 1727... Že v naslednjih dneh bodo nova tekmovanja in upamo, da se bodo trboveljski strelci tudi v prihodnje vračali domov s podobnim izkupičkom.
S.Š.
TENIS
Lebar in Božjak prva med veterani
Izlake - Zasavski teniški veterani so se to soboto, 21. septembra, spet zbrali na teniških igriščih športnega parka na Izlakah. Tekmovanje je potekalo v d veh kategorijah za starost +35 in +45 let. V mlajši kategoriji je nastopilo 14 tekmovalcev. Znova je zmagal Jože Lebar z Izlak, ki je v finalu premagal Slavka Ručmana iz Hrastnika z izidom 9:4. V polfinalu je po zelo napeti igri premagal Križnika iz Trbovelj z izidom 9:7, Ručman pa je po napeti igri premagal Koritnika iz Zagorja z 9:3.
Boys
ttftvil&li
Zagorje - Po vseh peripetijah in nesporazumih med upravo NK Zagorje in navijači so se oboji po srečanju s Črnučami srečali na sestanku. Na njem so tako navijači kot uprava, ki jo je zastopal direktor Smiljan Tomac, razjasnili težave, ki so se pojavile pri prevozu v Ljubljano, po katerem so bili navijači prizadeti zaradi obnašanja uprave do njih.
Navijači so se strinjali, da so na dogodek preveč burno reagirali. Strinjali so se, da se bodo v bodoče najprej pogovorili z upravo, šele nato pa bodo ukrepali drugače. Tudi Smiljan
Tomac seje navijačem opravičil zaradi nastale zmede in priznal, da bi se o težavi morali pogovoriti še v Ljubljani ali takoj po tekmi. Tomac je še povedal, da nedeljska predstava s Črnučami ni bila "prava", saj Crazy Boys niso navijali. Obenem je izrazil željo, da bodo navijači še naprej navijali. Predstavniki navijačev so se s tem strinjali in obljubili, da bodo nogometaše spremljali že na gostovanju pri Jadranu v nedeljo. Nenazadnje se navijači tudi opravičujejo predsedniku kluba Romanu Žcrku.
P.M.

/j
1?
V starejši kategoriji +45 let je nastopilo 6 tekmovalcev. Tako kot lani je tudi letos Mirko Božjak iz Trbovelj opravil z vso konkurenco in zasluženo že tretjič zmagal. V finalu je sicer premagal domačina Zdenka Fritza. Tretje mesto je osvojil Vlado Prezelj iz Kisovca, četrti pa je bil Milan Pergar iz Hrastnika.
Tekmovanje je v neugodnem vremenu lepo organiziral domači teniški klub, lepe nagrade pa so prispevali tudi sponzorji.
M.H.
Fritz, teniški manager leta
Izlake - Na Zasavskem tumiiju "Manager '96", ki je vsako leto v spomin na umrlega teniškega zanesenjaka in direktorjaETI Izlake Staneta Gošteta, je letos sicer v nekoliko okrnjeni konkurenci slavil direktor LB banke Zasavje Zdenko Fritz. Lanskega zmagovalca tega tumiija, Emila Šabanoviča (1GM Zagorje) je premagal v finalu z izidom 9:6.
M. H.
MALI NOGOMET
Hrastnik '96
Hrastnik - KMN AMG Juventus iz Hrastnika je bil nadvse uspešen organizator prvega turnirja v malem nogometu - Hrastnik '96, ki naj bi postal tradicionalen. Nastopilo je 12 ekip iz Zasavja, zmagala pa je ekipa KMN Malo po malo iz T rbovelj .kije v finalu premagala presenečenje tumiija - domačo ekipo Mir.
V predtekmovanju so ekipe nastopile v 4 skupinah. Po dve iz skupine pa sta se uvrstili naprej, kjer so tekmovali po sistemu izločanja. Za zmagovalce so nastopili Zajc, Goste, Ibrakič, Čajo, Madjarevič, Andjelič, Ljoljič in Živkovič. Za najboljšega strelca je bil proglašen Sašo Andjelič (zmagovalna ekipa), za najboljšega vrataija pa Miran Odlazek(L'muhy). Turnir,ki je trajal od 8. ure zjutraj do21. ure zvečer, sta sodila sodnika Vlado Avdič in Aleš Herič.
Turnir, na katerem je nagrade in pokale podelil hrastniški podžupan Jurij Bantan, je vzbudil mnogo
zanimanja med gledalci, ki so si v velikem številu ogledali tekme. Najzaslužnejša za idejo sta Gorazd Bevc in Jože Hočevar, številni sponzoiji pa so omogočili turnir.
Rezultati - četrtfinale: Malo po malo - Trgovina Mojca Vače 5:3 po penalih, RTV Trbovlje - Amaco Zidarstvo Pajnkiher 3:2, L'muhy Kumplast - AMG Juventus 1:0, Mir - Šport plus 4:1; polfinale: Malo po malo - RTV Trbovlje 2:1, Mir -L'muhy 3:0. Za 3. mesto: RTV Trbovlje - L'muhy 4:3, finale: Malo po malo - Mir 9:1.
J. P.
Uspeh na prvem gostovanju
Carioce - Assaloni Cosmos 1:4
(0:2)
Športna dvorana Tabor Maribor, gledalcev 100, sodnika Živkovič (Šoštanj)in Strigel (Velenje), strelci: 0:1 Vrhovec (2), 0:2 (19) Tesko, 0:3 (42) Kos, 0:4 (45) Tesko. 1:4 (57) Copot.
Carioce: Zauberk, Brunšek, Rožman, Zemljič, Stančevič-Drevenšek, Pungartnik, Copot, Brglez, Lepenik.
Assaloni Cosmos: Majcen, Simič, Kos, Tesko, Fele, Indof, Čarman, Vrhovec, Kristan, Milidragevi, Tanko, Barbek.
V 1. kolu letošnjega prvenstva so Lilijani gostovali v Mariboru pri ekipi, s katero so v pretekli sezoni dvakrat izgubili. Zato so na to gostovanje odšli z neko mero spoštovanja, ki pa se je izkazalo za nepotrebno, saj so že v prvem napadu preko Vrhovca povedli in nato imeli vse niti igre v svojih "nogah". Že do drugega gola so si pripravili nekaj priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Domači nikakor niso mogli zaustaviti razpoloženegaKosa, ki pa pri strelih ni imel sreče. Zato pa je imel več znanja Tesko, kije obakrat zadel po kotu, na isti način so "strojniki" obakrat presenetili domačine. Domači so edini gol dosegli povsem slučajno s strelom s strani, ki je presenetil vratarjaMajcna. V 2. kolu se bodo Lilijani doma pomerili z novincem v ligi, ekipo Agencija Luvin iz Maribor. Tekma bo v petek, 27. septembra, ob 20. uri.
S. K.
Zasavski teniški center Zagorje ob Savi
Spoštovani ljubitelji tenisa!
Z bliskovito naglico se nam približuje oktober, mesec, s katerim se prične ZIMSKA SEZONA TENISA 96/97 v dvorani ZAS-TEN.
Ponujamo vam zakup teniških ur v Zasavskem teniškem centru Zas-Ten v Zagorju in sicer:
CENE ZAKUPA TENIŠKIH UR od 1.10.1996 do 30.4.1997
DVORANA:	BALONSKO PREKRITJE ZUNANJEGA IGRIŠČA:
od 9. do 15. ure . 650 DEM + 5% davek od 9. do 15. ure . 450 DEM + 5% davek
od 15. do 22. ure . 800 DEM + 5% davek od 15. do 22. ure . 600 DEM + 5% davek
Za vse dodatne informacije pokličite telefnsko številko 64 678 in 64 664 ali seosebno oglasite v dvorani ZAS-TEN. Želimo vam obilo užitkov ob igranju tenisa!


Piše: Primož Kostajnšek
DP v rallyju se nadaljuje
Velenje z okolico bo 27. in 28. septembra gostilo najboljše slovenske rally voznike na predzadnji preizkušnji letošnjega državnega prvenstva. Ker po vseh napovedih kaže na izjemno močno udeležbo domačih in tujih voznikov in ker rally poteka precej blizu naših krajev, bom tekmovanje nekoliko pobliže predstavil.
Letošnji Petrol rally Velenje se bo začel že v petek, in sicer dopoldne z obveznimi tehničnimi pregledi in verifikacijo za vse sodelujočeposad-ke. S Titovega trga v samem centru Velenja, kjer bo start in cilj rallyja, bodo sodelujoči vozniki krenili do
Celja. Tam bo na sejemskem prostoru na Golovcu potekala tudi prva, t.i. super special hitrostna preizkušnja. V petek bosta na sporedu še dve HP, ki ju bodo vozili dvakrat. Prva, povsem nova HP Medlog, bo potekala od istoimenske vasi pa do
Male Pirešnice. Za lažjo orientacijo naj povem, da sta obe vasi v okolici cestninske postaje Arja vas. Druga, HP Ložnica, bo imela start malo pred Polzelo, nato pa bo vodila po glavni cesti prek Andraža proti Velenju. Malo pred Velenjem bodo tekmovalci skrenili desno in končali na cilju v Lazah.
Sobotni del bo sestavljen iz dveh krogov. V dopoldanskem bodo vozniki prevozili dvakrat HP Ljubija in Andraž, v popoldanskem pa po trikrat HP Lipje in Plešivec. HP Ljubija poteka od Gorenja prek Skorna pri Šoštanju, Sv. Florjana in Lepe njive od Ljubije, HP Andraž ima štart v Podkraju pri Velenju in cilj v Šmartnem ob Paki, poteka pa po precej odročnih cestah. HP Lipje od Vinske gore do Bevč je že klasična, HP Plešivec pa je v bistvu podaljšanje HP Jezero iz prejšnjih let. Vsem gledalcem priporočamo zaradi lahkega dostopa v petek MP Ložnica (dostop iz Polzele ali Velenja po glavni cesti), v soboto dopoldne HP Andraž (po isti poti kot prej, približno na pol poti zavijete levo proti Andražu), v soboto popoldne pa HP Plešivec, ki ima cilj ob samem Velenjskem jezeru, imeli pa boste tudi redko priložnost ogledati si rally na makadamu.
Sama konkurenca naj bi bila najmočnejša do sedaj, saj rally poleg slovenskega šteje tudi za hrvaško in koroško prvenstvo, nastop pa so potrdile tudi Škodine tovarniške posadke in še nekateri tuji tekmovalci. Zaenkrat je na štartni listi preko 60 posadk.
Večina slovenskih dirkačev meni, daje prav velenjski rally najlepši v celem prvenstvu. Podobnega mnenj a so tudi gledalci, saj spolzke ceste od voznikov zahtevajo, dapokažejo vse svoje znanje. Mislim, da sem naštel dovolj razlogov, da boste ta konec tedna tudi vi občudovali mojstre volana v okolici Velenja.
HP 1 Golovec 15.03 HP 2 Medlog 15.21 HP 3 Ložnica 15.49 HP 4 Medlog 17.07 HP 5 Ložnica 17.35 HP 6 Ljubija 8.23
HP 7 Andraž 9.11» HP 8 Ljubija 9.58 HP 9 Andraž 10.46
HP tl Plešivec 13.51 HP 12 Lipje 14.34 HP 13 Plešivec 15.07 HP 14 Lipje 15.50
Odločilnih devet stotink
Turistični avtomobilski zanesenjaki so letošnjo sezono zaključili z avtoslalomom Ravne '96 na treh parkiriščih in avtobusnem obračališču ob Ivarčkem jezeru. Prizadevni organizatorji AMD Ravne na Koroškem so s stožci in odpadnimi gumami sestavili kar 1.300 metrov dolgo progo, zato ni čudno, daje imel marsikateri tekmovalec pri prihodu v cilj potno čelo in mehke roke.
V pustem deževnem vremenu seje na štartu pojavilo kar 62 tekmovalcev, zato so morali organizatorji takoj nekoliko spremeniti pravila. Tako je že prva vožnja štela kotkvalifikacijska, zato si tekmovalci napak niso smeli privoščiti. Toje najbolj občutil Tomaž Razboršek, kije tokrat vozil BMW 318. V enem
izmed obratov mu je noga zdrsnila z zavore in odneslo gaje v grmovje. Avto so gledalci sicer spravili nazaj na cesto, a je bil čas preslab za nadaljevanje. K sreči je avto ostal cel. V drugo vožnjo se je uvrstilo najhitrejših 45 voznikov. Tuje šlo že precej bolj na nož, saj si je finale lahko zagotovil le najboljši, trije iz vsakega tekmovalnega razreda. Cviljenje gum, vožnja po treh kolesih, sunkoviti obrati z ročno zavoro in podobno so bili sestavni del vsake vožnje. Kljub tako hudi selekciji pa so se v finalno vožnjo uvrstili od petih preostalih kar trije naši predstavniki: Boštjan Turk (peugeot 205 GTI), Borut Bartelme (renault 5 GTE) in Danilo Danilovič (opel astra). Na koncu seje najbolje uvrstil Boštjan Turk, kije skupno zmago zgrešil le za devet stotink sekunde, zmagal pa je v svojem razredu. Če povem, da so bili časi najboljših okrog 2 minuti in 17 seknud, so bile razlike res malenkostne. A tudi toje čar takšnih tekmovanj.
Ko je Karli Kropivšek (Saloon) kuril gume™

„se je Borut Bartelme (KBM) že veselil novega posla.

Promet
Radeče - Na magistralni cesti v Hotemežu pri Radečah se je 18. septembra nekaj pred 17. uro zgodila prometna nezgoda, potem ko je voznik osebnega avtomobila I.M. iz Črnomlja pri zavijanju na parkirišče izsilil prednost vozniku osebnega avtomobilaB.D. izRadeč. Sopotnici v obeh vozilih sta se telesno poškodovali. Materialne škodejebilo za 700.000 tolarjev.
Litija - 19. septembra ob 7.30 uri je zaradi prekratke varnostne razdalje M.F. zosebnim avtomobilom trčil v zadnji del osebnega avtomobila Š.M. Nastala je manjša materialna škoda.
Hrastnik - Na parkirnem prostoru na Logu je 19. septembra malo pred 20.uro prišlo do trčenja. J.I. iz Zagorja, ki je bil pod vplivom alkohola, je med vzvratno vožnjo z yugom zadel parkiranega clia, last
K.M. Škodejebilo za20.000 tolarjev.
Litija - V Zgornjem Logu je 20. septembra voznik mercedesa povozil smo, ki je podlegla poškodbam, medtem ko je na avtomobilu nastalo za okrog 2000 nemških mark škode.
Zagorje - V Spodnjih Izlakah je
20.	septembra okrog 14. ure L. M. zavil z dvorišča na glavno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal P.D. Tako je zaradi izsiljevanja prednosti prišlo do trčenja.
Zagorje - Prav tako 20. septembra, in sicer okrog 18. ure, je prišlo na Izlakah do nesreče zaradi prehitre vožnje po mokrem vozišču. Voznika osebnega avtomobilaL.M., ki je vozil proti Kisovcu, je zaneslo v drog in nato še v parkirani vozili, last C.S. in
K.N. Nastala je materialna škoda.
Hrastnik - H.A. iz Hrastnika je
21.	septembra okrog pol osmih zvečer med vožnjo po mestni ulici z osebnim avtomobilom znamke BMW 316 na Logu trčil v ustavljeno petko.kijoje voznikR.K. nameraval zapeljati na parkirišče. Povzročitelj je s kraja nezgode pobegnil, a na njem je ostala registrska tablica. Poli-
cisti so H.A. izsledili in ga v drugem poskusu tudi zaustavili. Pihati ni hotel, nakar so mu odvzeli vozniško.
Zagorje - V Kandršah je 21. septembra ob 19.40 uri K.P., ki je bil pod vplivom alkohola, zaradi vožnje preblizu desnega roba ceste s kolesom z motorjem padel po vozišču. Pri tem si je poškodoval glavo. Odpeljali so ga v bolnišnico.
Kradejo kot srake
V	Mercatorjevi trgovini v Litiji je v noči s 15. na 16. september prišlo do vloma. Storilec je odnesel za
150.000	tolarjev blaga, predvsem videoaparatov, nekaj pa ga je celo skril v trgovini. Naslednji dan je P.D. prišel ponj, a pri tem je padel v roke policistom.
17.	okrog 20. ure je M.M. na policijsko postajo pripeljal otroka, ki sta lastniku J.J. odpeljala kolo z motorjem. J.J. je dobil kolo nazaj.
18.	je doslej še neznani storilec v Šmartnem pri Litiji ukradel gorsko kolo. S tem je oškodoval Š.B.
V	noči z 18. na 19. september pa je prav tako še neznani storilec v Laškem ukradel okrog dva milijona tolarjev vreden osebni avtomobil Audi 80 kovinske barve z registrsko številko CE77-77R. Lastnik R.M. je imel vozilo parkirano pred stanovanjskim blokom, v katerem živi.
19.	ob 14. uri je D.T. obvestila zagorske policiste, da ji je v zagorski srednji šoli neznanec ukradel denarnico. V njej je imela 700 tolarjev in dokumente.
20.	septembra okrog 22. ure je pred eno od gostiln v Šmartnem pri Litiji M.F. pustil kolo z motorjem. Ko se je čez četrt ure hotel odpeljati, vozila ni bilo več. APN 6 so našli naslednji dan v istem kraju.
Zasežena konoplja
V	Bukovici pri Litiji so 18.
septembra litijski policisti zasegli 20 sadik indijske konoplje. Vrtnarji so znani. Isto vrsto rastline, tokrat 24 sadik, so našli tudi 20. septembra nekaj pred polnočjo v osebnem avtomobilu K.Š., ki ima nasad pri Gabrovki.
Odprli most
V Šmartnem pri Litiji so 19. septembra po okrog pol leta gradnje odprli most. Obvoz je s tem odpravljen, zaradi česar je kraj prometno prepustnejši itt prometna varnost v njem izboljšana.
Pes v šoli
20. septembra dopoldne je pes volčjak, last O.P., za enim od otrok prišel v prostore Osnovne šole v Trbovljah. Ugriznil je otroka T.M.. ki seje zaradi poškodb moral zateči po zdravniško pomoč.
Požar v tovarni
V Tovarni pohištva Trbovlje je 21. septembra okrog 9.30 prišlo do požara v lakirnici, ki so ga gasilci uspešno obvladali. Zagorelo je, ker eden od delavcev ni dovolj upošteval varnostnih ukrepov.
Aufbiks
Tudi pretekli teden aufbiksarji niso mogli iz svoje kože. Običajnih iskric ni moglo preprečiti niti zaspano vreme. No, morda so bili aktivni prav zato, da bi prekinili enoličnost vsakdanjika.
f|TZ3»567P)im*
jk 17. zvečerje v lokal Bambus v Trbovljah prišel nič hudega ^P sluteči P.F. s prijatelji. Tam je postal žrtev močno opitega Z. V., ki gaje porinil v steno, pri čemer si je poškodoval komolec. Nato je Z. V. odšel iz lokala, a kmalu se je srečal s policisti.
jk V trboveljski glasbeni šoli so se 18. tri mladoletnice in mladoletnik spravili nad čistilko M.M. in jo pretepli. Zato je zaprosila za policijsko intervencijo.
jj~	J.S. iz okolice Litije je istega dne zjutraj poseben aufbiksar
PF obglavil več kokoši. Šlo je za dihurja.
jk Prav tako 18., in sicer popoldne, je ob gozdu Reka blizu ^P Šmartnega pri Litiji N .A. spravljal otavo, družbo pa mu je delal pes. Idilo je prekinil še neznani lovec, ki se je pripeljal mimo, meni nič, tebi nič poslal psa v večna lovišča in odpeljal naprej.
jk V enem od radeških lokalov je 20. ob pol enajstih zvečer PF prišlo do obračuna med domačimi korenjaki Z.T., M.B. in I.S. ter tekmeci iz Laškega O.B., L.M., G.G. in M.Š. Ker je padalo vsepovprek, so bili po boju vsi lažje poškodovani.
jk Med koncertom skupine Orlek 21. zvečer v Trbovljah je ^P izbruhnil večji pretep. Že ob 21. uri so začeli vzplamtevati prepiri, ki so se sprevrgli v nasilno poravnavanje računov. Razgreteže je okrog pol enajstih umirilo šele več policijskih patrulj. Nekaj pretepačev je bilo tudi pijanih.
jk Naslednji dan so v diskoteki v Ribčah že ob 8. uri zjutraj ^P zasrbele pesti dva mlajša moška. Naveličala sta se še pred prihodom policistov.

f j k
r) rJJ z v - | I
11
Mali oglasi vZasavcu bodo še naprejiastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnic^! | in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. ■ Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov | pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le maleoglaseza nakup ali prodajo osebnih stvari. | Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601^
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM garsonjero, povejte ceno, tel.: 27-321
PRODAM enosobno stanovanje v Trbovljah, tel.: 27-301
PRODAM kiosk za prodajo časopisov, v obratovanju, tel.: 22-434
PRODAM zazidljivo parcelo.
3.000	m2, na Golovcu v Trbovljah, tel.: 21-841
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM kombi C - 25 D z opravljenim generalnim servisom, tel.: 44-332
PRODAM škodo 120 LS za dele prodam motor zastava 850 prev.
52.000	km, brez registracije, menjalnik katrca 4 TL, razne druge dele tudi akumulatorje, Štefan Sedlar, Petelinkarjeva 5, Kisovec
PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615
PRODAM motokultivator dizel 8 KM, s priključki, tel.: 25-443
PRODAM vlečno kljuko, atestirano, za FIAT T1PO, cena' 100 DEM. tel.: 41-657
RAZNO
UGODNO prodam peč za centralno ogrevanje TAM STADLER, 2.500 cal z 120 1
bojletjem, dobro ohranjeno, tel.: 26-835
PRODAM stekleno klubsko mizo 72x72, cena 10.000 SIT, tel.: 43-476 PRODAM elektromotor, 5,5 KM. 2.880 obratov, tel.: 25-443
PRODAM CD player Samsung, ojačevalec in dva zvočnika, cena 500 DEM, tel.: 77-184
PRODAM peč Ktiperbusch za ogrevanje, cena po dogovoru. Kmetič, Kolonija 1. maja27, Trbovlje PRODAM zamrzovalno skrinjo, 1001, za tretjino cene. dodam še eno 100 1 brezplačno, tel.: 44-332 PRODAM stoječo risalno desko ROBOTRON REISS. tel. 44-332 PRODAM obleko za maturitetni ples, ugodno, tel.: 44-332
PRODAM mešalec za beton, cena po dogovoru, tel.: 27-561
PRODAM komplet opremljeno kuhinjo z jedilnico, tel.: 061/884-138
PRODAM spalnico Alples - hrast, staro 3 leta, cena 110.000,00 SIT, možnost kredita, tel.: 64-250 PRODAM otroško posteljico z jogijem in športni voziček, tel.: 24-965
ŽIVALI
PRODAM telice simentalke za nadaljno rejo ali zakol, tel.: 25-443 PRODAM bikca sivca, teža 120
kg, tel.: 71-297
PRODAM irske setre z rodovnikom, odličnih staršev, tel.: 42-078
INŠTRUKCIJE
ŽELITE BOLJŠO OCENO -POIŠČITE POMOČ - inštruiram matematiko in liziko, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 22-248
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719
INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285.
INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00 - 14.00 ure.
STORITVE
DIJAKI IN ŠTUDENTJE
Prepisujem seminarske naloge in druge sestavke z računalnikom, hitro, lepo, brez napak - ROMANIX -Kisovec, tel.: 71-323. vsak dan
OBRTNIKOM kvalitetno in ažurno vodimo poslovne knjige -RO MANI X - Kisovec, tel.: 71-323. vsak dan.
STAREJŠIM, slabotnim osebam in invalidom nudimo nego in pomoč na domu, tel.: 26-624
ČE VAM zamrzovalna skrinja pušča vodo, zamenjamo izolacijo - 3 leta garancije, pokličite tel.: 064/ 332-053. mobitel: 0609/624-731
DELO - NUDI
DOBER tedenski zaslužek s polnjenjem kuvert na vašem domu. informacije brezplačne, pošljite kuverto s svojim naslovom na Vlasta Gračner, Log 28 a, 1430 Hrastnik
IŠČEMO več oseb za prodajo po terenu, tel.:27-386
ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: Vafra
Commerce d.o.o., Griže 125, 3302 GRIŽE, tek: 063/715-735
POSLOVNI STIKI
KUPIM delnice raznih podjetij iz javne prodaje, tel.: 64-608
VLOŽITE CERTIFIKAT
nagrade: kavni mlinček, parni likalnik, multipractic, tel.:
062/836-904
POTREBUJETE POSOJILO, tel: 061/220-518
OBČINA
ZAGORJE OB SAVI Cesta 9. avgusta 5
objavlja prosto delovno mesto
SODELAVEC I v oddelku za gospodarske javne službe -komunalni redar
Na objavo se lahko prijavijo kandidati, ki poleg splošnih pogojev iz 4. člena Zakona o delavcih v državni upravi (Ur.l. RS, št. 15/90, 5/91 in 4/93) izpolnjujejo še naslednje pogoje:
-	imajo končano V.stopnjo izobrazbe - tehnične smeri
-	imajo vozniški izpit
Delovno mesto bo sklenjeno za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: Občina Zagorje ob Savi, Tajništvo občine - kadrovska služba, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi, v roku 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav.

	
	VuFnl s sponzorji m|| | NAGRADE za naročnike »Mi ZASAVCA
	
1 ■ NAGRADA: Vrednostni bon v višini 22.500 SIT	G5tAFEX TISKARNA. ŠTAMPILJKE, NAPISI Alojz Sešlar s.p. Podlipovica 31,14ll Izlake tel.:060l -74-l 80; fax:0601/74-110
2. NAGRADA: Kombi prevozi v vrednosti 18.000 SIT	^	1410 ZAGORJE tel.: 0601/63 206 jjlggf f rent\	telefaks: 0601/63 206 ^■JBIVcar/iF^	MOBITEL: 0609/61 0067
3. NAGRADA: Bon v vrednosti 18.000 SIT	TRGOVINA	r^j C—J d.0.0. Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
4. NAGRADA: Komplet prve pomoči za športne ekipe model SP0RT-0-PAL	EUMEDIC Šmartno pri Litiji, Ivančna gorita tel.: 061-887-390
5. NAGRADA: Prevozne storitve v vrednosti 13.500 SIT	Srečko Rozman, s.p. Izlake 9, 1411 Izlake, tel.:0601/74-003
6. NAGRADA: Bon v vrednosti 13.500 SIT	fin CENTROMERKUR tel.:061 -883-238,fax:061 -881 -209 Valvazorjev trg 25,1270 Litija
7. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 9.000 SIT	tel.: 080 15 40 Nakup iz naslonjača	vaš klic ie brezplačen
8. NAGRADA: VValkman S0NY	EU*S>RADE Prešernova 37, ZAGORJE, tel.: 0601/61575
9. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 9.000 SIT	d&	+	1410 Zagorje (LCankarjev trg 13 BRODAR d.o.o.	tel.:0601 -64-353
10. NAGRADA: Storitve v vrednosti 9.000 SIT	SobostikarstOo in pleskarstvo RESNIK Marjan, s.p.,1411 Izlake, Mlinše 12,tel.:0601/75-274
11. NAGRADA: Bon v vrednosti 9.000 SIT	cveručnRNn Mojco Greben s.p., Cesto 3.julijo 1 0*V 1430 Hrastnik, tel.:0601/44-415
12. NAGRADA: Blago v vrednosti 9.000 SIT po izbiri	Trgovina z blagom »CIKCAK« Sitva ‘Bizjak Log 3,1430 Hrastnik,tel.:0601/25-535
NAROČILNICA __
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S ©©/fene tel.: 0601/64 250, 64 166; fax. 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
Ime in priimek ..............
kraj ....................... poštna št..................
ulica....................... telefon.....................
datum...................... podpis......................
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)

Vrtec in DPM Zagorje vas vabita v soboto, 28.9.1996 ob 10.uri no
"J€S€NSK€ ČAROVNIJ«"
Prireditev bo potekalo no ploščadi med muzejem in zdravstvenim domom.
V primeru slabega vremena bo v avli KC Delavskega doma.
Vstopnina: jesenski plod
Za čarovnije bodo skrbeli
KLOVNA	ČARODCJ ROMANO
VZOJITOJICC V OTROŠKIH USTVARJAINICAH
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ZAGORJE OB SAVI PEČARJEVA 4
VVZ Zaorje vabi starše, da vpišejo petletne otroke.
ki ne obiskujejo vrtca, v program CICIBANOVIH URIC.
Družili se bomo enkrat tedensko po dve uri.
Vpisi potekajo v naslednjih enotah in oddelkih:
KEKEC, Izlake 6 CICIBAN. Trg poh.bar.2, Kisovec
JURČEK, Cankarjev trg 2a, Zagorje
srak 2.10 fiKHInd 15 Tl mi
CENTER, Cesta zmage 7a, Zagorje
v iruk. 5 lu 1'i‘u; M
MIŠKOLIN, Šolska cesta 1, Zagorje
. -torek, 1.10,1996 ob 15.30 uri
ČEMŠENIK v OŠ Čemšenik
ŠENTLAMBERT v OS Sentlambert
torek. 1.10.1996 oh 8.00 uri
m
Kakšen oče bom?
Ljubezniv, skrben, prijateljski, dober, požrtvovalen, ustrežljiv, ljubeč
Bom prijazen do otrok. Imel jih bom rad, če jih bom kdaj imel. Boril se bom zanje. Zvest bom.
Jaz sploh ne vem, če bom oče. Mogoče bom dober, mogoče pa slab. Sploh si ne predstavljam, kakšen bom. Zdi se mi, če bom oče, se bom potrudil, da bom dober. Zdaj, ko smo še mladi, moramo misliti na svojo prihodnost.
Prijazen do otrok. Otroke bom spoštoval, kakor sebe. Ne bom jih mučil. Dobili bodo vse, kar bodo želeli.
Kakšna mama bom?
Rada bi imela le enega otroka in rada bi bila dobra mama. Mene moja mama zelo lepo vzgaja. Tudi jaz bi rada svojega otroka lepo vzgojila.
Ko bom postala mamica, bom otroke razvajala, Če bodo v šoli slabi, jih ne bom tepla, ampak jim bom pomagala. Za njih bom poskrbela tako, da jih v šoli ne bodo zafrkavali in s prstom kazali na
njih. V stiski jim bom pomagala, kakor hitro bom opazila, daje kaj narobe.
Ko bo otrok velik, mu bom povedala, da so alkohol, droge in cigarete škodljivi in da lahko zaradi tega tudi umre. Prisluhnila bom otroku, če bo v kakšnih težavah.
Rada bi bila dobra mama, vendar ne prekmalu.
Upam, da ne bom kadila, ker je to zelo škodljivo za zdravje. Nekateri starši skrbijo samo za sebe, nič za otroke, upam, da ne bom taka.
Skrbela bom, da bodo zdravi in če bodo nesrečni, da bodo vedeli, na koga naj se obrnejo.
Ne bom mu govorila, da nič ne zna, ker je otrok užaljen in potem še manj zna kot bi lahko.
Če bom imela moža, ga bom spoštovala. Otroka bom vzgajala v lepem vedenju in spoštovanju do starejših. Nikoli ne bom kadila.
V Žusterni
V soboto, 7. septembra, smo šli učenci 4. razreda v poletno šolo v naravi. Šli smo na morje. Pripeljali smo se k hotelu Žusterna, kjer
smo odložili prtljago. Poiskali smo naš počitniški dom. Po kosilu smo si ogledali plažo. Drugi dan smo se kopali v bazenu z ogrevano morsko vodo. Zvečer smo šli na sprehod. Na plaži smo videli veliko jadrnic, ki so tekmovale. Z barko smo šli na izlet v Piran. Ogledali smo si akvarij. Imeli smo tudi tekmovanje v plavanju. Zadnji dan smo imeli karaoke. Dobili smo nagrade za tekmovanje v plavanju. V poletni šoli v naravi mi je bilo lepo.
Nejc Čeperlin, 4. b
Zakaj osnovnošolci kadijo?
Ni res, da večina mladih začne kaditi ali piti zgolj iz radovednosti. Iz svojih izkušenj vem, da se to začne predvsem s problemi v šoli in doma. Na začetku si vse predstavljaš čisto preprosto. Saj samo kadim. S kajenjem pa se neopazno, vendar čedalje bolj odmikaš družinskemu krogu, ob tem presedlaš še na kak hašiš. Nekaterim se to zdi super, vsaj na zunaj je videti tako. Vendar pa se začne dogajati, da se nihče od nas ne zna drugače izražati, kot da se s cigareto in pločevinko piva postavljamo pred šolo.
Dragi starši in učitelji. Pustite mladim živeti po svoje, saj niso sami krivi, da so se rodili. S tem ne mislim šole in šolskih obveznosti. Ne smete nam govoriti, kakšnih cigaret ne smemo poskusiti, saj imamo potem še večjo željo in bomo tisto zagotovo naredili. Četudi smo zašli na drugo (slabšo) življenjsko pot, bodo samo nekateri od nas tam ostali za vedno.
Dovolj trmasti smo in imamo dovolj močno voljo, da se izvlečemo na pravo življenjsko pot, toda na začetku največkrat potrebujemo starejšo osebo, ki ji zaupamo. Pri odvajanju od kajenja in od drugih reči je hudičevo težko samo prvi teden, saj te večkrat boli glava, zaradi hašiša pa ti je včasih slabo. Ko se enkrat vsaj za silo potegneš ven, si večkrat želiš še kakšne cigarete, a če se spomniš, kako j e bilo prve dni, se cigareti in hašišu odrečeš.
Ljubezen je lepša kot hašiš, cigarete in alkohol. V alkoholu in v vsem ostalem lahko samo vidiš in iščeš rešitev, vendar je ne boš nikoli našel, v ljubezni pa si dva
izražata vsa čustva, rešitve pa iščeta skupaj in jih zagotovo najdeta. Samo na začetku je lepo na drugi poti, vendar le takrat, če res začneš kaditi zgolj iz radovednosti, pa še to je lepo le kratek čas.
Za vas je pisal X.Y. -ANTITALENTI
Lego kocke
Učenci smo odšli v šolo Alojza Hohkrauta. Tam je bila razstava lego kock. Ko sem prišla v telovadnico, se mi je zdelo, da bo prečudovit dan. Tam smo se otroci igrali s kockami. Čez nekaj časa j e učiteljica rekla, da so v kotu telovadnice srečke samo za200 tolarjev. Potem sem malo razmislila in prosila sošolko Katarino za 200 tolarjev. Potem sva skupaj odšli na veliki srečelov. Tam sem dala denar in potegnila srečko. Med njimi je bila tudi glavna nagrada Gardaland. Srečke si nisem upala odpreti. Odvila jo je gospa, ki jih je tudi delila. Ko je videla, je strmela, ker sem dobila glavno nagrado za Gardaland. Bila sem zelo vesela. Ko sem se odšla potem igrat, so me vsi sošolci spraševali, kako to. Odgovarjala sem jim. Ko so videli, da nimam več kaj povedati, so me zapustili. Jaz pa sem se veselo igrala naprej. Ko sem prišla domov, mi mama ni verjela. Ta dan si bom zapomnila za vse življenje.
Beti Bukovec, 4. A OŠ I. Cankarja
mm:
M
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
Neka ponudbase vam zdi dovolj privlačna, da bijospreje-. li, vendar za vsak primer še enkrat premislite. Nekomu boste dokazali, daste iskreni. V ljubezni vse lepo. Št.: 12.
Nihče ne pričakuje, da se boste takoj odločili. Zato raje prej premislite. Prisluhnite srcu, saj veste,
da se lahko oči tudi motij o. Š.: 5.
Ponosni boste nasvojedosežkein vsečvambo.kojih bodo hvalili tudi drugi. Presenečenja vas bodo v prihodnjem tednu nenehno dohitevala. Št.: 32.
Le mirni in sproščeni boste kos vsakemu, še tako spretnemu sogovorniku. Potegnite se zase, ko se boste potegovali zasvoje interese. Že vestekomusteneizmemo zapeljivi? Št.: 2.
Zdaj veste, da se je bilo vredno potruditi. Nekoga boste prijetno presenetili, nekdo pa vas bo potem še bolj ljubil. Obetasevamvelikoveselja. Št.: 28.
Pot, ki ste jo izbrali, je prava. Zdaj ostanite zvesti sebi in svojim obljubam. Tudi malo več discipline vam ne bi škodilo. Zaljubljenibostedoušes.Št.: 7.
22.6.-23.7.
24.7.-23.8.
24.8.-23.9.
Nagradna igra
DoiVDonats
PROIZVODNJA PECIVA Ločica 51/j 3313 Polzela , Tel./fax:063 / 701-469
Po ogromnem kupčku prejetih dopisnic z vašimi odgovori lahko rečemo, da ste zares sladki. In tako je prav. Pecivo Don'Donats je zares slastno in sladko. Imeli smo težko nalogo, ki smo jo opravili z zavezanimi očmi. Srečneži pa so naslednji:
DARINKA ZUPANEC, SELO 41, ZAGORJE BORIS ZALETEL, GIMNAZIJSKA 15/F, TRBOVLJE DRAGICA HACIN, OJSTRO 6/A, TRBOVLJE VESNA FORTE, GOLOVEC 2, TRBOVLJE HANA KUDER, RUDARSKA 16/B, KISOVEC MARIJA LAJKOVIČ, OPEKARNA 20/A, TRBOVLJE MAJA UMEK, KERŠIČEV HRIB 27/C, TRBOVLJE MARIJA SOTLAR, POTOŠKA VAS 34, ZAGORJE JANJA ZUPAN, JESENOVO 20, ČEMŠENIK LJUDMILA LESJAK, ULICA TALCEV 30, ZAGORJE In kakšna je nagrada? Plato slastnih izdelkov Don'Donats vseh vrst. Nagrado lahko dvignete v uredništvu našega časopisa, na Cesti 20. julija 2/ c v Zagorju, in sicer od 10. do 16. ure. Če nagrade ne boste utegnili dvigniti, vam jo bomo po 16. uri dostavili domov.
NAGRADNO VPRAŠANJE
In zdaj naslednje sladko vprašanje, ki vam ga zastavlja Don'Donats, Ločica:
ZAKAJ JE PECIVO DON DONATS MANJ MASTNO IN BOLJ ZDRAVO?
(Pokukajte v prejšnjo številko Zasavca, pa dober tek.)
Pametna
Profesor študentu na izpitu na visoki policijski šoli:
"Pa mi povejte, kaj na svetuje za vas najbolj pametno?"
"Moja termos steklenica," je hiter študent.
"Ja? Mi lahko to malo razložite?"
"Glejte: ko sem poleti na morju in pridem iz vode, me v njej čaka vroč čaj. Ona ve, kdaj je poletje in kdaj zima. Pametna je."
Doslednež
Zakaj se policist prestopa pod
tušem?
Zato, ker uporablja Wash and Go.
Ne takoj
"Halo... Je tam policija? K meni se je zatekel tisti seksualni maniak, ki ga že tri dni iščete," pokliče ženski glas na 92.
"Gospa, mirno kri. Takoj pridemo," se oglasi na drugi strani.
"Ni treba takoj, če pridete zjutraj, bo čisto v redu."
Vici so iz knjižice Vicev na račun policije ni. Vse je res.

24.9.-23.10.
Zvezde so vam naklonjene na vseh področjih. Poslovno boste vse bolj uspešni. Spremljajo vas oči občudovalca, vam pasrcekarposkakuje. Ostanite iskreni. Št.: 15.
Čaka vas nekaj ovir,ki pajih boste uspešno premagali. Le pogumno naprej. Nikar ne pozabite, da morate najprej pomesti pred svojim pragom. Št: 27.
Morda je čas,
%
23.11.-22.12.
da prenehate sanjariti in se končno podate v življenje. Pristopite že k tisti osebi injipovejte, kar vam leži na duši. Denarne zadevečimprej uredite.
Št.: 6.
Včasih se stvari tudi ™	., ponovijo.
Sploh,čejim v prvo želimo 23'12'-20-1- pobegniti. Torej, soočite se tokrat s problemom in rešili ga boste. Imeli boste veliko obiskov.Št.: 17.
Postavite se zase, ko vas bodo hotelistisnitivkot. Le tako boste kos situaciji. Zvezdeso vam naklonjene, zatorej se nimate v teh dneh česa bati. Št.: 4.
Prišelječas počitka. Vzemite si čas zase in svoje konjičke. Zdaj je tudi čas, da se odločite za nekatere spremembe. Zvezde v ljubeznisovamnaklonjene. Št:. 27.
21.1.-19.2.
20.2.-21.3.
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časoptotrin mnenja bralcev o živtjemu in dogajanju v ZasavjnrNepodpisanih pisem ne objavlj^Hm. Dolžina pisemce zaradi prostora omejena na ngjvežaO tipkaniji^vretic. Uredništvo si pridružujepraVico skrajšatH^stfali pa objavltMlaljšega, če oceni^difbi s skrajšanjem preveč okrnilo zanimivnVsebino.
Koketiranje z zelenim
Ugotovitev, daje zelena barva upanja, je stara prav toliko kot vse ostale ljudske modrosti in tako nenevarna. Nekaj povsem drugega pa to postane, če to ugotovi kar 35.000 ljudi. Gre za tiste Slovence, ki so prvič v resnično široko zastavljeni anketi (običajen vzorec zajema med
1.000	- 1.400 ljudi) vladajoče stranke LDS odgovarjali na vprašanja o Viziji Slovenije do leta 2.000.
Prvič je zastrašujoče dejstvo, da gre za številko, kije sila blizu magičnim 40.000 državljanom, ki že smejo zahtevati referendum, drugič pa so zastrašujoče ugotovitve same.
Če vam kar 52 % anketirancev na četrto mesto postavi skrb za okolje in če si kar 48 % izbere kot naj bolj primeren slogan Slovenij a- zeleni košček Evrope, bi se spraševalec že moral zamisliti, kaj mu je storiti. Pri tempane smemo pozabiti, dagre za veliko verjetnost, da so na vprašalnik odgovarjali zlasti člani in simpatizerji stranke, torej njeni potencialni volilci.
Ko razmišljam o tem, da smo še celo pred pridružitvenim sporazumom z EU vse do leta 2002 brez vsakih omejitev odprli svoj "zeleni košček Evrope" vsem kamionom od Urala do Lisbone, se šele zavedamo povzročene škode. Namesto da bi kot Avstrija in Švica vztrajali pri Alpskikonvenciji.kjerbismelikot alpska država s svojim krhkim ekosistemom zahtevati preusmeritev prometa na železnice, smo se divje lotili avtocestnega križa, da smo ga zatrpali s kamioni, ki povzročajo prometne infarkte, pokole in morije na naših cestah, pa še tisto malo plodnih ravnic, ki jih imamo, smo bili pripravljeni žrtvovati, da bi ugajali Evropi.
Povsemjasnoje, da se bomo sedaj vse stranke "ozelenile" tako kot vedno pred vsakimi volitvami, kar bo sila svojevrsten pojav, če nas
bodo sredi veijetno že zimskega novembra prepričevale o pomladanskem zelenilu. Vendar veljaprej pretehtati obljube, kijih bodo dajale, in prakso, ki so jo med svojo vladavino dejansko izvajale v našem "zelenem koščku Evrope".
Anton Ahac Zeleni Trbovelj Trg Revolucije 28
Ponos duhovnika
(Odgovor na pismo Pavle Vogrič Sajovic, objavljeno v Zasavcu št. 33)
Njena želja o mojem mirovanju se bo izpolnila šele po moji smrti. Do tedaj pa bo treba potrpeti ali razmišljati o spornih stvareh, kijih v diktaturi ni bilo, ker j e veljala samo partijska resnica. Meni pravi, da mi nič ni do osebnega ponosa. Nasprotno, že to, da nekdo omenja moj priimek in navaja mojo službo, me navdaja s ponosom. Pa tudi opazke po časopisih meni namenjene mi dajejo nov ponos, da lahko z odgovori prispevam svoj delež, da se stvari pojasnijo in se tako približamo resnici, kije največja vrednota.
Če ne bi Tito uzurpiral oblast in si jo prisvojil na nepošten način, to je z revolucijo, in če ne bi k nam prinesel ruskega komunizma, bi lahko stara Jugoslavija bila sčasoma po standardu enakovredna z državami na zahodu, kjer ni bilo komunizma.
Če so nam res pomagali partizanski borci in komunisti pri gradnji naše cerkve, sem jim hvaležen in bi jih rad poznal, da bi se jim osebno zahvalil. Nisem prerok, da bi znal povedati, ko me sprašujete, kaj bi naredila okupatorska in domobranska vojska, če bi zmagala. Okupatorje to že pokazal, doklerjezmagoval. Zadomobrance pa si upam trditi, da zagotovo ne bi zverinsko pobili 12.000 Slovencev, kakor so to naredili partizani, kar je izjavilo višje sodišče v Ljubljani v tožbi, ko so trije nekdanji partizani tožili publicista Staneta Staniča.
Zvezde in spomeniki mi ne gredo na živce, ker
niso blagoslovljeni, ampak zato, ker so zvezde uvožene in dokazujejo kolaboracijo z ruskim komunizmom.
Jože Čampa
Cesta Trbovlje-Čeče-H rastni k
Ko sem prebral članek novinarja S. Krasnika v Ljubljanskem dnevniku dne 19. septembra letos, z naslovom "Protestod družbe pozabljenih", ne morem mimo, da ne bi sam kaj pridodal.
Sem občan Trbovelj, rojen v Čečah, kjer sem živel okrog 25 otroških let. Na to naselje sem čustveno zelo navezan. Sedaj pa že skoraj 40 let živim v mestu Trbovlje. Zelo rad obiščem moje ljube Čeče.
Zaradi slabe ceste se podam na pot rajši peš. Pred približno desetimi leti, ko je bil referendum za samoprispevek, v katerem je bila v programu tudi cestaTrbovlje-Čeče-Hrastnik, semz veseljem glasoval "ZA", žal ta ni uspel.
Pred tremi leti, ko so pričeli urejati to cesto, sem upal na najboljše, ampak sem se zmotil.
Očitno projektanti in revident niso poznali geoloških značilnosti trase. Dosedanji stroški so presegli predvidevanja.
Nimam namenakogarkoli naravnost kritizirati, ampak tehnologija zahteva predhodne dobre priprave, kot so geološke, hidrometeorološki pojavi (plaz) in zmogljivost in smotrnost investitorja.
Ker je cesta regionalnega pomena, bi bilo prav, da bi sodelovali projektanti skupaj s strokovnjaki regij (ne za vsako ceno, če ni sredstev).
Nekdo v Čečah (B J.) je pred dvemi leti izjavil, da bo ob dokončanju ceste oba župana regije pogostil z domačo klobaso. Letos, to je po dveh letih, paje dejal: "Tega verjetno ne bomdočakal."
Vsi Hrastničani inTrboveljčani se sprašujemo, kakšna cestno- prometnapo vezava bo še mogoča, če bi zasavsko cesto med Trbovljami in Hrastnikom za Savo zasul paz, kar je velika verjetnost. Odgovorni naj o tem razmišljajo.
Franc Jan, Dom in vrt 15,
ČETRTEK, 26. 9. 1996
9.00	VIDEOSTRANI 12.00 ŠPORT NA K10 (p), 18.00 VIDEOSTRANI,
20.00	VIDEOSPOT, 20.05 STUDIO ZOS 21.30 OBVESTILA
PETEK, 27. 9. 1996
9.00	VIDEOSTRANI, 12.00 AVTO SVET (p),18.00VIDEOSTR ANI,20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŽEBLJIČKI (kontaktna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom), 21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev)
SOBOTA, 2«. 9. 1996
8.30	VIDEOSTRANI. 9.00 SOBOT-NADOPOLDANKA... ZANIMIVOSTI IN POROČANJE S TERENA. POGOVORI, GLASBENI GOST,13.00 VIDEOSTRANI, 16.00 SNOOPY -ODDAJA ZA MLADE VSEH STAROSTI, 17.00 PESEM DOMAČA - 17. ODDAJA O NARODNO-ZABAVNI GLASBI, 18.00 KOLESARSKI MARATON GLUHIH
NEDEUA, 29. 9. 1996
12.30	VIDEOSTRANI,13.00 ŠPORT NA K10 (p), KONTAKTNA ODDAJA (p). VRT ŽIVLJEN J A (p), AVTO SVET (p), KOLESARSKI MARATON GLUHONEMIH (p), ŽEBLJIČKI (p), FILM TEDNA
PONEDELJEK, 30. 9. 1996
9.00	VIDEOSTRANI, 12.00 PESEM DOMAČA, PONOVITEV 16.0DDAJE,
18.00	VIDEOSTRANI, 20.00 BINGO BONGO, otroška oddaja, 20.45 ŠPORT NA K 10 - ODDAJA O ŠPORTU, 21.05 VIDEOSPOT, 21.10 INDIJA, 4. del oddaje o popotovanju
TOREK, 1.10.1996
9.00	VIDEOSTRANI, 12.00 ŠPORT NA K 10 (p), 18.00 VIDEOSTRANI,
20.00	VIDEOSPOT, 20.05 PRELUDIJ,
20.15	KONTAKTNA ODDAJA, 20.45 VEČNI KROG Z ROŽO KAČIČ, 21.50 OBVESTILA
SREDA, 2. 10. 1996
9.00	VIDEOSTRANI, 12.00 KONTAKTNA ODDAJA (p), 16.00 VIDEOSTRAN 1.18.00 OTROŠKI PROGRAM: ZAJČEK JAKA - V GARDALANDU, 18.35 GLASBENA SKRINJICA - VILI RESNIK, MI2, KINGSTON 19.25 PARAISKANJA S SILVOM TERŠKOM - GRAJSKA SREČANJA,
20.00	POTOVANJA - BENETKE,20.15 NEW AGE SONGS - KONCERT SHIRLIE RODEN IN JOHNA CHRISTIANA, 21.55 OBVESTILA
ČETRTEK, 26. 9. 1996
20.00	VIDEOBOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE
PETEK, 27. 9. 1996
20.00	INFORMATIVNA ODDAJA,
20.30	PONOVITEV VIDEOBOOM 40
SOBOTA, 21. 9. 1996
10.00	VKLOP VIDEOSTRANI,
16.00	TV KOPER
NEDEUA, 29. 9. 1996
10.00	VKLOP VIDEOSTRANI,
16.00	TV KOPER
PONEDEUEK, 30. 9. 1996
20.00	ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI
TOREK, 1.10. 1996
20.00	IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE,21 JO PONOVITEV ATV ŠPORT
SREDA, 2.10. 1996
20.00	IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE
1
ETV ZASAVJE
E VZASA ||
iti
ČETRTEK, 26. 9. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA.10.00SREDANAETV (p),
16.45	TV PRODAJA, 17.00 TOREK NA ETV (p), 20.00 OBISK V VRTCU, 20.20 SPOT TEDNA, 20.23 NE ZAMUDITE, 20.25 EPP, 20.30 ZASAVSKI MAGAZIN, 20.45 FILM TEDNA, 22.15 NE ZAMUDITE, 22.20 TV PRODAJA
PETEK, 27. 9. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 16.45TV PROD A JA, 17.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 NAŠI KRAJI IN LJUDJE: GIMNAZIJA TRBOVLJE, 20.30POZOR, SNEMAMO,20.40 EPP,
20.45	SPOT TEDNA, 20.50 IZ PRODUKCIJE ZLTV SLO (POTOVANJA: POTOVANJA - POT V PRAGOZD: OMAMA: DIESEL 21.50 NE ZAMUDITE, 22.55 TV PRODAJA
NEDEUA, 29. 9. 1996
9.00	OBISK V VRTCU, 9.20 SPOT TEDNA 9.23 NE ZAMUDITE, 9.25 EPP,9.30 ZASAVSKI MAGAZIN,9.45 NAŠI KRAJI IN LJUDJE: GIMNAZIJA TRBOVLJE, 10.15 POZOR, SNEMAMO (p), 10.25 TEDENSKA REPORTAŽA: NA BRZICAH SAVE10.40 NE ZAMUDITE, 10.45 TV PRODAJA
PONEDEUEK, 30. 9. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 20.00 3 2 1 START, 20.30 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE, 20.35 SPOT TEDNA, 20.40 FILMSKI VEČER, 22.10 NE ZAMUDITE, 22.15 TV PRODAJA
TOREK, 1.10. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 PONEDELJEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 GLASBENI VEČER - VALVASOR-JEVIDNEV: KONCERTDUADIAPA-SON - p, 21.00 EPP, 21.03 NE ZAMUDITE, 21.05 SPOT TEDNA, 21.10 KOŠARKA ZAGORJE - BREŽICE (reportaža), 21.15 NE ZAMUDITE,
21.30	TV PRODAJA
SREDA, 2. 10. 1996
8.30	VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 TOREK NA ETV,
11.30	VIDEOSTRANI, 16.45 TV PRODAJA, 17.00 PONEDELJEK NA ETV, 20.00 VIDEOBOOM 40, 20.50 EPP, 20.53 NE ZAMUDITE, 20.55 SPOT TEDNA, 21.30 NE ZAMUDITE, 21.35 TV PRODAJA
ČETRTEK, 26. 9. 1996
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM,
10.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA. 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR,
18.45	POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM
PETEK, 27. 9. 1996
6.00-10.00 JUTRANJI PROGRAM,
10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL,18.45 POROČILA,
19.00	NOČNI PROGRAM
SOBOTA, 21.9. 1996
8.00	DOBRO JUTRO,9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU,
10.45	EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV,
12.00	KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA,
14.00	ČESTITKE, 15.15RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,16.15RADIODW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA INEPP,17.00 SOBOTNO POPOLDNE.19.00NOČNIPROGRAM
NEDEUA, 29. 9. 1996
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI,
11.15	VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE,! 2 JO EPP, 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE,19.00 NOČNI PROGRAM
PONEDEUEK, 30. 10. 1996
6.00	-10.00 JUTRANJI PROGRAM.
10.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP,
15.15	RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA. EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU,18.00 ODDAJA O KULTURI,
18.45	POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
TOREK, 1.10.1996
6.00	-10.00 JUTRANJIPROGRAM,
10.00	- 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP.l 7.00 ŠPORT,18.45 POROČILA,19.00 NOČNI PROGRAM
SREDA, 2. 10.1996
6.00-10.00 JUTRANJIPROGRAM,
10.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA,! 9.00 NOČNIPROGRAM
5:111:1............
lil - lil!
Senzacionalne

M....11	Ki
"Blazno odgovorni delavci... blazno dobra prijateljica... blazno predani delu..."
Miran Ribič, Trboveljčan na TV Slovenija
Blazno Črni Revir
Redakcija jetmic je skrajno ogorčena zaradi poteka lastninjenja. Vseeno nam je zaradi modela, zaradi privatizacijske luknje,, zaradi zamud in podaljševanja rokov. Žuli pa nas, ker so bile prej dražbe sklada med družbami za upravljanje vnaprej dogovorjene, zdaj pa deleže prodajajo kar z javnim razpisom. In tako ne moremo reči, da so se za Slavkovo firmo kar pulili, Mirkove pa še povohali niso. Zdaj lahko rečemo le, da je kupček naših podjetij dobil kupček novih lastnikov. In kdo so novi solastniki ponujenih podjetij:
*	Maksima bo zdaj prinašala srečo tudi z radeškim Dimnikarjem
*	delež hrastniške Steklarne je šel na dvoje, med NFD in Probanko
*	košček litijske Lesne odslej pripada Intari
*	NFD se je potrudila tudi do radeškega Metallesa
*	Infond si je vzel parcelo v trboveljskem Zasavju
*	Divida se bo kitila tudi s Sijajem iz Hrastnika
*	trboveljski SOP je prišel najvišje, pod okrilje Triglava
*	na dvoje je šel tudi drugi hrastniški velikan: Kemično sta si podelila modra Atena in pobožni Krek
*	v les usmerjeni Intari pa se je, po le nekaj dneh lastništva, zakadilo v trboveljski Tovarni pohištva
Zadnjič smo vam obljubili, da smo dokončno prekinili z Rdečim Revirjem, da njegove neumnosti presegajo že vse meje, da smo vrata za njim trdno zaprli. Pa se nam je zgodil narod. V predvolilni evforiji smo, kot se za avantgardo spodobi .izvedli notranje volitve. Žal vam moramo sporočiti, da je z veliko večino glasov zmagal Rdeči Revir, ki je zdaj tako naš šef. Ustavno sodišče Redakcije jetmic se zdaj sicer intenzivno ukvarja z iskanjem razlogov, da bi volitve razveljavili. Morda vse le še ni izgubljeno.
Propadla pa so tudi pogajanja z avstralskim laburističnim časopisomNew Age o našem prestopu. Društvo za zaščito vrečarjev iz Adelaide je namreč dobilo tožbo in tako kenguruji ne smejo več distribuirati tega časopisa. Naklada se je zato skoraj prepolovila, časopis pa je v svoji najhujši finančni krizi. Morda bomo boljše sreče v bližnjem, novozelandskem Wellingtonu, kjer smo navezali stike z uredništvom literarnega Landfalla.
Redakcija jetmic
.	-	■	-..... o
V
Zenska in moška
Predvolilni čas je prinesel tudi prve volilne obračune. Tisti socialdemokrati, ki so jim v New Yorku priznali svetovljanskost, torej listaši, so iz Amerike prinesli tudi konvencije. Kar pomeni, da naj o tem, kdo bo sploh imel možnost priboriti si poslanski sedež in imuniteto, odločijo člani. In so odločili.
V	Hrastniku je šlo sila preprosto. Njihov že dosedanji poslanec Miran Potrč je dobil brez boja, saj se je sijajni direktor oz. direktor Sijaja Marjan Pergar pred odločilnim dejanjem umaknil. Nič presenetljivega, saj večina povsod stavi na konje, ki so že dokazani zmagovalci.
Miroljubno so se razšli tudi v Zagorju, kjer bo glasove nabirala izlaška diploectka Nataša Lipovšek. Protikandidat in dipling Mitja Cizej je itak šel v boj s pogojem, da ne zmaga. Morda kakšnega večjega zanimanja ni bilo tudi zato, ker je Zagorje znana trdnjava liberalcev.
V	Trbovljah je pa bilo, kot je že Prešern napisal: ne boj, mesarsko klanje. V boj se je podalo sedem veličastnih. Pa gremo po vrsti. Novinarka Ivana Laharnar je zaman stavila na spoštovanje, podjetnica Nevenka Lavrič pa je podčrtala brezposelnost in ostala brez tega posla. Še enemu podjetniku, Brunu Logaju, ni pomagalo priseganje na inovativnost Oberštajger Marjan Ramšak je bil uspešen že prej, saj se je uvrstil v predčasno upokojitev. Učitelju Iztoku Staniču bo tudi v prihodnje dano zgodovino le poučevati, ne pa tudi delati. Tudi mladost Ivi Žolgar je bila majčkeno premalo in tako je šla prva zmaga pediatru Tomažu Vahtarju; in če se bodo volilci spomnili na mladostne ošpice in angine, na mandlje in zvine bo morda njegova še kakšna zmaga.
Rdeči Revir
■N	-i


.........................................................................................:
muMim
			

Pokoj nina
po vasi men
Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami?
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe.
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskili zavarovanj v Zahodni Evropi.
ŽIVLJENJSKI KROG
Prostovoljna pokojninska zavarovanja
zavarovalnica triglav
Trbovlje
Celje - skladišče
D-Per
6/1996
5000003469,35
E'
COBISS Q
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
OBVEZNICE
Banke Zasavje d-d. Trbovlje v nominalni vrednosti
500,1.000,10.000,50.000 in 100.000 DEM po fiksni 7,5% obrestni meri
ŽE V PRODAJI
Vpis: za fizične osebe v vseh enotah Banke Zasavje za pravne osebe na sedežu banke - odsek sredstev
Ne zamudite ugodne priložnosti za oplemenitenje vaših sredstev.
I
NAROČILNICA
ZASAVC. Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob
tel.:
mi,. mni ,  _______________Savi
0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Naročam
| ime in priimek Datum rojstva
I
kraj
utic
datum . y	sProti
časopis ZASAVC
. . .
NAROČNINO BOM
trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)

poštna št. telefon . podpis
PLAČEVAL:

)