116. številka.
Izdanje za petelc
(v Trstu, v četrtek zvečer dne 2t>. septembra 1895.)
Tedaj XX.

„IDINOIT"
izhaja po trikrat na teden t 4e*tili ia-danjih ob torkih, ć«trtkth
m MbOtah. Zjuiranje izdanje li-haja ob 8, uri zjutraj, »eferno pa ob 7. uri »efer. — Obojno izdanje atane : /a je.lenmMm- . t. —icvmi A»»triJ« t. l.-k za tri meaw , , . 'J.rtu , , . 4,— ca pol leta . . , .=>.— „ , „ g,— ta »m leto , , „ 10.— . « . 1«.— Na nareobe brei priložene naročnine se
ne Jemlje oiir. Poaamićre Sterilk« ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaKa v lr*tu po 2 II Ve., ilTfln 1'rjta po S nvč. Sobotno večerno ladanje v lrntu « ni.. iiven Trata • ni.
EDINOST
Oglasi »e račune po tarifu t petitu; aa oailoT-' i debelimi črkami ie plačuje ; rontor, kolikor »Iho^h navadnih vrstic, l'o-laim o»mrtmco lil J tvrnitahvale, do-r aoi oblici itd. ho nčuiiajo po pogodbi'
V ni dopui nuj se pošiljajo uredniAivu: ulica f u erni.i *t. 13. Vnako pi*ino mora 1 rti franknvano k -r nnfrankirfina »n «i>re| Mriajo. Rekopim ne ue trajajo.
Sarofninu, reklamacije in učlane upre oma ujirtiviiiitro ulica Slolino pic-colo lini. II, nadet. Odprte reklamacija io proste poAtnine.
Glasilo «lc venaketfa političnega druitva za Primorsko.
r nllnotll Jt m»t".
Po hudi borbi - sijajna zmaga.
Volilna borba na Goriškem je bila dokončana z včerajšnjim dnem. Cvet prebivalstva, veleposestniki, so jo dovršili — častno, sijajno. Nedavno smo izrekli nado, da si veleposestniki pokrajine goriške izvolijo poslan-cev, dostojnih ugleda in inteligencije najimo-vitejšega razreda prebivalstva. Nismo se varali: slovenski veleposestniki pokrajine goriške opravičili so na uprav sijajen način zaupanje, ki je je stavil do njih ves zavedni narod slovenski, izpolnile so se nam v polni meri nade, ki smo jih stavili v razsodnost in politidko zrelost razumništva na Goriškem.
Slovenski veleposestniki na Goriškem so pokazali, da umejo nastavše sedanje gibanje med zaveduimi sloji v tej pokrajini. Čast in slava jim na tem. Vsi zviti manevri tistih na-zovi-Slovencev, stopivših v koalicijo z najhujšimi našimi nasprotniki, niso mogli spraviti s pravega pota ogromne večine naših veleposestnikov. Z vso težo svojih glasov izjavili so veleposestniki svoje uverjenje o potrebi krepke reakcije proti dosedanjim tradicijam na slovenski strani v deželnem zboru Goriškem.
S tem, da smo rekli „na slovenski strani*, smo se morda nekoliko zagrešili proti dolžni točnosti, kajti bilo je tudi tu sedaj pa sedaj lepih in častnih izjem. Vendar pa hočemo za danes ostati pri tem označenju, ker bi se v tem trenotku ne hoteli dotikati posamičnih oseb.
Ozrimo se torej malce na minolost! Koji je bil glavni znak razmerja v deželnem zboru goriškem od početka ustavne dobe pa do danes ? Ta znak je bil m e g 1 e n o s t, nejasnost — slovenskemu delu pokrajine na škodo, italijanskemu na korist. Na videz so sedeli v deželnem zboru sami zmerni možje: na desni in na levi, med Slovenci in med Italijani. Ali to je bilo le na videz, to je bila optična prevara. Kak6 pa je bilo v resnici ? Tako-le: na slovenski strani so sedeli resnično zmerni, v svojih zahtevah do pre-tiranosti skromni in pohlevni tei — in to je bilo najhujše zlo — angeljsko zaupljivi možje, na italijanski strani pa hladni in zajedno zviti računal-j i, sladkim nasmehom na ustnicah, a premišljeno sebičnostjo v srcu. Posledice takemu razmerju so bile naravne in neizogibne: v italijanski, uianjši in v gospodarskem pogledu skoro brezpomembni del pokrajine so romali stoti-sočaki za melijoracije in občila — namakanje tržiške ravani, furlansko železnico itd. — v slovenski, veči in gospodarsko važni del pa — mrvice. In leta in leta so molčali k temu slovenski poslanci, ker so tavali v nejasnosti, menč, da so res zmerni tudi drugi, ko so bili zmerni in pohlevni le oni in izključljivo oni.
PODLISTEK. Opeharjeni Žid.
Pričica iz turškega življenju.
Spisal A. Zaje.
(Konec)
„Pa bodi pameten! Kedo je kedaj čul, da meče Bog z neba denarje ? Kdo je kaj tacega videl ? Omere, ti si goljuf, ti si brez-božueš", ti bi me rad ogoljufal za inoje krvavo zaslužene novce! — Oj, moj« srebrne medžedije! Oj, moj denar 1* Tako vskliknivsi je posegel po mošnji, hote jo iztrgati iz Omerove roke, Omer pa je, vide židovo nakano, spustil mošnjo v nedra za srajco, pograbil žida za vrat ter ga telebnil v koprive za tuošejo, da so mu zarožljale kosti.
Ječć podignil se je žici. Vide, da z grdo nič ne opravi, potuhnil se je in rekel: .E, hajdi, idiva h kadiju (sodniku)! Pa da vidiva, kaj nama pove on!"
,Pa hajdiva".
Proti takemu razmerju je morala slednjič nastati reakcija, kakor hitro je naše ljudstvo dozorelo v politiškem pogledu. Kavno sedanja volilna borba ni bila nič drugega nego e 1 e m e t a r e n p oj a v n a s t o p i v š e zdrave reakcije. Kdor le more trezno misliti in računati med nami, uverjen je bil, da je skrajni čas, dn bodi jasno v deželnem zboru goriškem: jasno, kaj hočejo nasprotniki, in jasno, kaj hočemo mi!!
Tu nam je torej iskati postanka sedanji borbi na Goriškem. Jedni l>i hoteli tavati v prejšnji megli — ki je toli lepo pokrivala njih lastno neopravičeno obzirnost do raznih činiteljev, njih nedelavnost in z isti) spojeno veliko navdušenje za — komoditeto —, drugi, zavednejši in brižnejši, pa so jeli zahtevati neizprosno, da slovenski poslanec v zbornici goriški bodi res slovensk poslanec.
Kakor pa je že navada v sedanji dobi slovenskih homatij nadeli so, hote mešati pojme, tema strujama povsem kriva in resnici neodgovarjajoča naslova; jedno so nazvali „zmerno*, drugo „radikalu o". V resnici pa naj bi bila na jedni strani .zmernost" le goli izgovor za nedelavnost in skrajno popustljivost, dočim „ra-dikalizem" na drugi strani ne zahteva dru* zega, nego, da slovensko odposlanstvo v deželni zbornici vrši svojo dolžnost kot tako, ne glede ua to, da bode morda zamere na tej ali oni strani.
Pri ravnokar dovršenih volitvah na Goriškem se torej ni bil boj med zmernostjo in „nezuiernostjo", ampak med načelo m m o ž k e g a z a h t e v a n j a in načelom stare, t r a <1 i c i j o n a i n e p o -p u s 11 j i v o s t i. Le tako označenje jo pravo za sedanjo borbo na Goriškem. Samo to moramo vprašati vse zagovornike „zmernosti" in „previdnosti*: Ali ni vaša volja veljala ves čas, odkar imamo deželni zbor, ali niste imeli dovelj časa, da bi bili lahko dokazali vspešnost svi je taktike ? Kje so sadovi vaše .previdnosti" in .zmernosti" ? Furlanska železnica in tržiška ravan, laško uradovanje po deželnih uradih, zasrnmovanje Slovencev po ulicah goriških, odrekanje kulturnih potreb goriškim Slovencem in zahtevanje o-gromnih svot za nepotrebni furlanski tramvaj — vse to so posledice vaše previdnosti!!! Na glavo bi bili morali pasti naši veleposestniki, da bi odobrili tako politiko samoubojstval
Nočemo delati krivice nikomnr in nočemo trditi, da možje „stare šole* ne bi bili storili tu pa tam kake malenkosti. — Hvaležni smo jim na tem, ali pri zastopnikih naroda ne smemo govoriti vedno le o zaslugah, Če so tu pa tam vršili — svojo dolžnost, Tega pa že celo ne pustimo veljati, da bi iz nekdanjih „zaslug" izvirala
Podala sta se niz brdo proti mestu ter stopila četrt ure pozneje pred kadijo, ki je bil na glasa kakor pošten in pravičen mož.
„Mogočni kadija!" poprijel je Omer za besedo. „Siromak sem, koči ca mi razpada, gol in lačen sem; zato pa sem se podal ua goro, v čudodelno džamijo, da poprosim pri Alahu pomoči in zaščitja. Prosil sem dolgo in Bog je vslišal mojo prošnjo. Poslal je svojega ;.ngelja, ki mi je prinesel mošnjo z medžedijami. Z solzami v očeh sem zahvalil Boga na tej milosti, potem pa se obrnil, da bi odšel. Kdo pa bi opisal moje iznenađenje, ko se mi je za hrbtom oglasil ta-le čifute, rekši, da je denar njegov, «la ga je on po-lnžil pred moje noge".
Židu sli zablesketali očesi in vroč pot. mu je stopil na čelo. ,Da, denar je moj ! Velemožni kadija! — Bog ti daj tisoč let zdravja, denar je moj! — On laže! — Jaz sem denar. ..."
Čuješ li, kadija?" segel je židu Omer v
svoboščina za t i r a n j e zgrešene politike v bodočnosti 1!! Vsaka doba ima svoje potrebe in s potrebami mora se popolnjevati tudi poslanec — z dečkom morajo rasti tudi hlače. Zastopnik naroda, ki ne ume prilagoditi se izpremenjenemu polo-ženju, ni več za rabo. Proč žnjim, vzlic vsemu spoštovanju, ki je gojimo sicer do njegove osebe in vzlic spominu na njegove nekdanje morebitne zasluge! In proč /. onimi, ki bi hoteli pobirati za njim svoje „previdne* stopinjice.
Proč z vsemi takimi, zaklicalo je včeraj goriško veleposestvo — a nam je še pridodati, da se bode razlegalo od dola do dola: proč ie 4occnske<ja pozoriiča z onimi, ki so stali včeraj v jedni in isti vrsti z Maraniji, Vcnuttiii in — Židi! Izbrišimo jih iz slovenskih vrst one, ki so se vezali z najhujšimi nasprotniki proti svojim krvnim bratom !
Hvalimo Boga, da je včerajšnja volitev prinesla jasnost tudi na to stran ! Danes že si je vsa pokrajina lahko napravila d e ti n i-tivno sodbo o onih, ki so v družbi s fanatični m i nasprotniki hoteli učiti Slovence — zmernosti! Uverjeni smo, da so izvestni gospodje z včerajšnjim dnem definitivno odigrali svojo ulogo!
Izgovarjali se bodo seveda in opravičevali svoje postopanje s tem, da je društvo „Sloga" storilo ta, ali oni pogrešek. Zastonj jim ves trud in vse besede: in u a j j e poveljnik storil še tako pogreško, to vendar ne more opravičiti t r a n s p i r i r a ti j a z sovražniki — izdajstva na lastni stvari. Tako postopanje moglo bi politiški korumpirati ves narod. Zato pa : proč s korupcijo !
I' nosni smemo biti, da je slovenski del pokrajine Goriške tako dobro pogodil sedanje položenje, da moremo izid volitev smatrati kot sijaj n o z m a g o p ol i t i I k e m o r a le in zrelosti! Goriški Slovenci so dokazali, da niso več najivni otroci, ampak možje se svojim razumom in svojo voljo.
Na tej jasni sliki vidimo jedno samo črno točko — naš zavedeni Kras. In ravno zato, ker je vsa ostala slika toli jasna, se nam vidi tem temneja ta točka. Kako tesno mora biti danes pri srcu vsakemu zavednemu Kraševcu, videčemu, da se je jedini njegov volilni okraj ločil od vse ostale pokrajine, da je ostal popolnoma osamljen v taboru — „zmernosti*! Nikakor nočemo dol žiti Krašev-cev sploh, sajvemo, kateri vplivi so zmagali proti zavednosti. Tolažiti se pa moremo s tem, da se je že začelo krepko g i b a u j e p o Krasu, ki naj prej ko prej izbriše jedini madež na jasni sliki. Izvzemši torej jedili! Kras, si je pri ravnokar dovršenih volitvah dežela goriška izvojevala sijajno zmago — in odsev
besedo. Čuješ li, čifutpravi: da Turčin laže! (Turkom je lagati strogo zabranjeno. Op. pis.) On laže, on, ki jo se svojim zoprnim duhom oskrunil naše svetišče, zato pa sem ga pograbil in privel k tebi. da ga kaznuješ, kakor velevajo Božje in sultanove postave!
Žid, čuvši to, je skočil kakor razjarjen tiger na Omera, koji pase je, sluteči pretečo nevarnost, skril za kavasa (briča), stoječega pri vratih.
„Zveži mi tega prokletega žida — za-grotnel je kadija na kavasa — in ako se mi le gane, daj mu jedno po njegovih hijenskih čeljustih, da bode lizal svojo židovsko krv !*'
.Velemožni kad..." Puf! zadonelo je po pisarni, žid pa se je rohljaje zrušil na nizko stolico ter molče pričakoval daljnjih nasledkov.
„Omere! Koliko medžedij ti je Alah poslal ?"
„Štiriindvajset!"
„Dobro! Kavas odpelji mi žida ter uiu
te zmage je zarja obetajoča goriškim Slo-venem milejših dni. In ker se smemo nadejati, da je dogodek na Krasu le epizoda, o-pravičen« je tudi nada, da se pošteni K r a š e v c i skoro povrnejo v vrste ostalih svojih s o d e Ž e1 a n o v!
Politiške vesti.
V Trutu, I^e 26. neptembra 1895.
O izidu deželuozborskili volitev na Goriškem govorimo na prvem mestu. Tu pa naj govore najprvo številke o strašnem porazu, ki so ga doživeli včeraj nasprotniki. Grof Alfred C o r o n i n i je dobil 171, K lančić IKl in dr. Roje 165 glasov. Nasprotniki pa : Jakončič H4, Kocjančič 65 in Fabiani 59. številno razmerje med glasovi Coroninija in Jakončiča bilo bi torej 171:84 H7 razliki; med Coroninijem in Fabianijem pa celo: 171: 59 =112 glasov razlike. Fabiani je torej dobil komaj tretjino Coroninijevih glasov, od vseh pa četrtino. Ali tudi razlika v številu, dasi kričeča, ne bi bila še tako pomembna, ako ne bi morali poštevat,i dejstva, da so za nasprotne kandidate glasovali tudi Italijani!! j Poslednjih je namreč glasovalo do 40. Ako od glasov, ki so jih dobili nasprotni kandi-datje, odbijemo laške glasove, pridemo do I rezultata, da so dobili po priliki : Jakončič 1 44, Kocjančič 25 in Fabiani 19 slovenskih 1 glasov! Torej 'A, 25 in 19 proti 171, lfil in 155! Te številke govore dovolj glasno. Vrhu tega pa treba še naglasiti, da so mnogi volilci iz Brd javno obžalovali, da so že dali besedo Jakončiču. Vsi ti so sicer v zmislu dane besede glasovali za Jakončiča, volili so pa poleg njega dva „Stogina" kandidata. Tako pritlikav je bil torej vspeh nasprotnikov, da si sta njih kandidature po moči podpirala tudi dva okrajna glavarja. Ali si zapomnijo to lekcijo Jakončič in družba?! — Slednjič nam poročajo iz Gorice, da je na vsacega, le količkaj zavednega volilca napravilo najneugodneje utis, da seje „s 1 o-v e n s k i kandidat. Jakončič" očitno bratil z Maranijoin iu Veunttijem, Zlasti Brijci da so bili razjarjeni, videči, da se je ravno njih rojak tako daleč spozabil!
Kolike važnosti so bile včerajšnje volitve v velikem posestvu goriškem, priča dejstvo, da vsi italijanski listi kar na k r a t ko m a l o b e s e d n o in brez številk u a z n a n j a j o izid v o 1 i t v e. Kako vse drugače bi pisali, ako bi bila volitev izpala nasprotno. Tudi dopisnik , Adrie" slika v najčrnejih barvah posledice, ako bodo izvoljeni (dopis je datiran od 24. septembra) „radikalni Slovenci*. Mi se res tej gospodi ue moremo prečuditi, dn le med Slovenci iši'ejo zmernih mož; čudimo se tem bolj, ker
daj 24 po podplatih: dvanajst, ker je hotel pravovernega Turčina oslepariti, a dvanajst, ker je oskrunil naše svetišče! Si razumel ?" „Da".
Žid je započel tarnati in prositi ali nič mu ni pomagalo; kavas ga je odtiral na dvorišče. „Omere, odpravil si!* Omer pa je molče posegel za srajco, privlekel mošnjo, jo od vezal in odštel 12 medžedij na mizo
„Akšam liajrola (dober večer), Omere!* „Alah razoson, efendum beniun sum ! (Bog daj, dobri gospod!)", odgovoril je Omer na sodnikov pozdrav, potem pa, ostavivši sobo, korakal niz strme stopnice, doli na cesto. Prišedši pred sodišče je malo postal in poslušal, k;ijti iz dvorišča čuli so se zamolkli udami in bolestni vskliki opeharjenega žida. ,Kahu akbar ! Mahomeda rasni ! Klali il Alah!* šepnil je Omer sam pri sebi, potem je zadovoljno pokimal z glavo ter se počasi napotil proti svoji razpadajoči kolibi.
bi bili v Furlaniji lahko in igraje dosegli izvolitev zmernih Italijanov. Ali Bog je menda ustvaril zmernost le za Slovence ! „II Mutiiiio" je sicer prištet tudi Maranija med zmerne, pri čemer pa si ne moremo misliti druzega, lingo da je ta list le hotel napraviti s!ab dovtip, v kojega ne verujemo ni mi, ni vlad.i, ni volihti Maranijevi.
Konečno moramo povedati svojim čitateljem, da «mo danes — kako to, da post fes tu ni? prejeli od gospodov Kocjančiča, Fabianija in Jakoučiča n»*ko izjavo, ki pa je tako .kanštna", da nikakor ne kaže govoriti o njej v tej rubriki za resne stvari, ampak moramo že prositi čitatelja, naj se potrudi med različne vesti, ako želi vedeti, kako znajo pisati — Tudi — Slovenci.
Iz Gorice nam poročajo nadalje sledeče podrobnosti : Zmaga sijajna.Volilna komi-sija končala delo ob 61/* zvečer (volitev pričela ob 9. zjutraj). Že ob 5>/» je nalepila »Goriška tiskarna" po mestnih voglih lepake z naslednjo vsebino : V slovenskem veleposeatvu so bili danes izvoljeni: Alfred grof Ooro-nini s 171 glasovi, Anton K 1 a n č i 6 s 161 dr. Aleksij Rojic s 155 glasovi. Dalje so dobili Anton Jakončič 84, Andrej Kocijančič 65, .Tosip Fabiani 59 glasov. — V volilno komisijo so bili izvoljeni štirje .Slogaši" po listkih, ti so bili: Oskar Gabrščik iz Tolmina (predsednik), Ignacij Kovačič od Sv. Lucije, Alfred grof Coronini in Fran Hmeljak, Vlada je imenovala grofa Lauthierija, Antona Holka in Antona Jakončiča. Ali večina je bila nasa in volitev se je vršila strogo zakonito. — Agitacija od vseh stranij je bila uprav srdita. I'o ulicah vse šumno, včasih celo viharno. Najhuje sta trčila skupaj vladni kandidat Kocjančič in urednik Gabršček ; redarstvo je razgnalo radnjoče se množice, da je C o -c i a n c i g moral požirati na javnem trgu levite kakoršuih še ni čul. Glasovita nasprotnika Slovencev Mara ni in Ven u t ti sta bila voditelja nasprotni agitaciji — za Ja-končiča in njega družbo. M a r a n i je razdeljeval pooblastila došlim volilcem, ali — premalo jih je bilo ; ostalo mu je menda še kakih 12 pooblastil nekaterih čifutov in La-honov, ki niso hoteli osebno pokazati se na voliSče. - Da so Jakončič in compagnia stopili v družbo takih nasprotnikov slovenskega naroda, dokazali so, kakošuo je njihovo narodno prepričanje. Slovenski narod na Goriškem je s temi ljudmi sklenil račune.
Dasi je trajalo preštevanje glasov okolu 2 uri, vendar je veliko ljudstva vstrajalo na trgu Ko so došli iz deželne hiše vsi t rije novoizvoljeni poslanci z dr. Gregorčičem za-orilo je ljudstvo kakor iz jed nega grla: Živeli naši poslanci, živela „Sloga", živio g r o f C o r o u i n i! — Poslanci so sit pjoti gostilni „pri zvezdi", ljudstvo pa za njimi viharno pozdravljaj« poslance ; pri uhodu je stalo veliko ljudstva v vrstah, ki je viharno pozdravilo poslance. Tu na dvorišču se je vnelo živahno življenje. Oduševljeni govori so poveličevali ta dan, ko sino sijajno potrli v prazen nič neizprosne protivnike in skrivne gade. Vsak zaveden Slovenec ohrani ta uan v živem spominu !
Cehi in bodoče položunje „Narodni Listy" pišejo, da je grof Hadeui odločil odpraviti izjemno stanje v Pragi kakor hitro bode objavljeno novo ministerstvo. Zajedno se pomiloste politiški kaznjenci. Vse to da je nameroval že grof Kiehuansegg za 18 dan avgusta, potem pa je prepustil ta visoku-politični čin novemu ministerstvu*
Omenjeni list je objavil tudi jako važen članek glede na razmerje Čehov do prihodnje vlade. (Jlatiek je prišel baje iz peresa drž. poslanca Kima. Ker bi, po našem menenju, moralo biti odločilno tudi za naše poslance, stališče na katero se postavijo Ćehi, povrniti se nam bode seveda k izvajanjam posl. Kima.
Deželnozbornke volitve v Galiciji. Včeraj so volile kmečke občine gališke v deželni zbor. Dosedaj je znan izid 72 volilnih okrajev. Dosedanjih pos'ancev je izvoljenih 33. Kmetov je izvoljenih II, dosedaj jih je bilo 5. Kot veselo znamenje vzbujanja moramo pozdraviti, da vendar ni šlo vse tako, kakor je želela poljska žlahta, da-si je ves vladni aparat delal njej v prilog. Izvoljenih je namreč 22 opozicijonalcev — 7 kmečke stranke, 15 pa tacih, ki ne pristopijo nobeni stranki. Med propadlimi kandidati so: knez Sapieha grof Stadnieki, znani prijatelj levičarjev Popovski in celo predsednik centralnega volilnega odbora. To si je zgodilo vzlic
dejstvu, da je sam bodoči ministerski predsednik vodil volitve. — Žalostno pa je, da je izvoljenih samo 14 Malorusov, dasi je poslednjih v Galiciji okrogle 3 milijone.
Različne vesti
Osebna vest. Policijski ravnatelj, dvorni svetovalec T s c h e r n k o, vrnil se je včeraj s svojega dopusta ter zopet prevzel vodstvo tukajšnjega redarstvenega ravnateljstva.
„Tudislovenska* izjava. Gg. Kocjančič, Fabiani in Jakončič, ti propadli kandidatje za veliko posestvo Goriško, so podpisali in razposlali nastopno .Izjavo" : IZJAVA
Podpisani nismo vladini kandidatje, smo zmerni in neodvisni narodnjaki in ne bodemo tedaj z vlado ali z Lahaini ako tava nam ne bodo naklonjeni in ne bodo vstregli našim opravičenim zahtevam.
Mislimo, da ta je zdrava politika sedanjega položaja na Goriškem".
No, ako je duh teh gospodov tak, ka-koršna je njih slovenščina — potem pa brez pardona dobe „dritte" tudi v politiki. Gospodje so imeli menda dosedaj svoje glave zavezane v vreči, sicer bi ne vpraševali ie-le, d a-1 i u a m b o d o L a h i naklonjeni.
Tisti „teve« nam priča, — in to beležimo zadoščenjem — da Kraševec Fabiani ni zagrešil te sicer lakonično kratke, ali temeljite — kolobocije. Obžalujemo pa, da je tak vsega spoštovanja vreden mož položil svoj podpis med prijatelje Maronijeve. Fabiani naj si zapomni, da človek ni nikoli zadosti previden, kadar so izvestni ljudje na lovu po kandidatih. V prihodnje naj bode torej previdnejši.
Celo vrsto člankov bi lahko napisali na to izjavo, ali kdo bi si grenil čutstva v teh trenotkih ? 1 Le na zatrdilo o „z d r a v i politiki* moramo pripomniti, daje politika teh gospodov res 'zdrava', samo žal, da niso povedali — za koga ? I Da ne bi bila ta politika res jako 'zdrava" na i/vestno stran, gotovo ne bi kandidatur teh gospodov toli goreče priporočali oni, ki — niso n a š i 1
Razpisan štipendij. Početkom šolskega leta 1895/96 odda se štipendij iz ustanove „Vincenc Tomasič pok. Tita' v znesku 150 gld. Pravico do užitka imajo : dijaki, pristojni v občino Volosko, obiskujoči kojo viso realko v deželah, zastopanih v državnem zboru, ali na Reki; prednost pa imajo prosilci, obiskujoči navtiško akademijo in pa sorodniki ustanovnikovi. Pobližje je razvideti i/, natečaja, objavljenega v današnjem službenem listu „Osservatore Triestino". Prošnje v štirih tednih.
Klub biciklistov „Tržaškega Sokola". Ker je ostala dirka pretočene nedelje radi velike burje brezvspešna, bode prihodnjo ne-neljo zopet dirka na cesti Opčine - Sežana. Pričetek dirke ob 4»/a uri popol. Prvi, ki prevozi črto v teku 16 min , dobi veliko sre-borno svetinjo, drugi pa manjšo srebrno svetinjo.	Odbor kluba.
Pevcem bratovščine sv. Cirila in Metoda javlja se, da bode prihodnja pevska vaja v petek dne 27. t. m. zvečer ob 8. uri v slovenski šoli pri sv, Jakobu. Ker se nameruje zbor v kratkem pomnožiti, sprejemali se bodo tudi novi pevci, koji naj se oglasč v petek zvečer pri pevski vaji.
Odbor „Tržaškega podporniga društva" javlja svojim članom, da prično plesne vaje prihodnjo nedeljo, dne 29. t. m. ob 4. uri' popoludne. Plesne vaje bodo potem vsako nedeljo od 4. do 8. ure pop. — V nedeljo dne 29. t. m. vprizorijo društveni diletantje malo igro v zabavo društvenih članov.
Pomiloščena morilca. Porotno sodišče v Rovinju je v razpravi dne 29. julija obsodilo na smrt kmeta Antona Rozo in Josipa Rozo, ker sta dne 25. marca zavratuo vrgla v globok propad svojega nasprotnika Martina Ku-harja-Blažiča. Žrtvo tega zavratuega maščevanja našli so čez dva dni vsega razbitega, seveda mrtvega, na dnu prepada. Nj. Vel. cesar pa je te dni pomilostil oba morilca. Najvišje sodišče obsodilo je torej Antona Rozo na dosmrtno, Josipa Rozo pa na 181et.no ječo.
Roman malega deteta. Povodom neke svečanosti dne 30 ni, m. našel je stražar v Weikeisdorfu kraj Badena v nekem šatoru dete, staro kacib 14. dni. To dete je vzelo redarstvo v svoje varstvo, ker se ni oglasil nikdo, ki bi je hotel pripozuati svojim. No,
srečni slučaj je hotel, da je o tem iivedela
nadvojvodinja Elizabeta, svakinja pok. nadvojvode Albrehta. In ker že nikdo ni hotel imeti deteta, odločila se je nadvojvodinja, da je vzame ona k sebi. Dete je dobilo pri krstu ime Marija Hrundzelt, a kot kuma je fungirala sama nadvojvodinja, ki hoče po mogočnosti detetu nadomeščati roditelje. Tako mala, je Marija že doživela svoj roman ! poreko mnoge — seveda stareje družice njene.
Samomor. Včeraj zjutraj našli so blizo morskega obrežja utopljenko. Obvestiti so o tem policijski komisarijat pri sv. Jakobu, od koder je priSla komisija na lice mest.a Utopljenko spravili so na kopno. Ista utegne biti stara kakih 44let; oblečena je bila po meščansko. Zdravnik z zdravniške postaje je konstatoval, da se je žena utopila pred nekolikimi urami. Pri njej niso našli ničesar, kar bi dalo sklepati na nje osebo, vse pa je kazalo, da je žena svojevoljno iskala in našla smrt v morju. Truplo so odpeljali v mrtvainico pri sv. Justu.
Poskušon uiror vsled ljubosumnosti. Iz Budimpešte pišejo dne 24. t. m.: Likvidator Ivan Marisics, službujoči pri mestni glavni blagajni, zapeljal je svojo zaročnico Elizo Szollar in jo zatem zapustil. Dekle se je hotelo maščevati nad nezvestim ženinom strašno: hotelo je usmrtiti njega in zatem sebe. Dne 24. t. m. ustrelila je trikrat na nezvestneža, toda ni ga zadela. Predno pa je mogla obrniti revolver proti sebi, izvili so ji orožje prihitevii ljudje in ju izročili stražarjem. Zaljubljeno dekle bode torej še strogo kaznovano zaradi poskušenega umora, a nje časti ne povrne ji niti sodišče več.
Nezgoda. Včeraj je deklica Karolina Piščanc, stanujoča v Rojanu hšt. 226, pe-stovala svojega 7mesečnega bratca Romana. V tem ji je otrok zdrsnil iz naročaja ter padel v poleg stoječe posodo, napolnjeno z vrelo vodo. Otrok se je močno opekel na spodnjem delu trupla. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Prodana žona. Smetanova slavna opera .Prodana nevesta' je prekošena, vs^jkarse dostaje naslova. Naslednji dogodek o »prodani ženi' je skoro neverojeten, toda popolnoma resničen: Kmet Miha Kuliarič v Borčecu na Hrvatskem bil je v zel6 slabem gmotnem položaju. Da si priskrbi denarja, sklenil je prodati lepo svojo ženo, kajti blaga ni imel. KuhariČ je znal, da njegovo ženo gleda sosed Josip Škurjanec z jako prijaznim očesom. Pričel se je ž njim pogajati in pogodila sta se za 160 gld. Žena je popolnoma zadovoljna prešla ,v roke knpcnM. Izjavila je celo, da je jako srečna. Vsi so bili torej zadovoljni: Škurjanec, ker je dobil lepo 2eno za malo denarja, Kuliarič, ker se je znebil žene, za katero mu ni treba več skrbeti in po vrhu je dobil še denarja, in slednjič žena, da je dobila novega moža, po katerem ji je menda hrepenelo srce. Kdor pa ni bil zadovoljen, to je bila kompetentna oblast, ki je, doznavša o tej čudili .kupčiji", dela vse tri pod ključ in uvedla kazensko preiskavo proti njim.
Človek z železno kožo. V Berolinu se producira neki Ranin, ki trdi, da ima železno kožo. Bosonog hodi po ostrih žebljih, pleza po lestvicah, sestavljenih iz tiabrušenih mečev, a se ne rani, Zdravniki si ne morejo raztoimačiti ta slučaj.
Velika tatvina. Minolo noč ulomili so tatovi v kopelji Oslende v prodajalnico jed-nega najbogatejših zlatarjev in odnesli dragocenosti) in denarja za nad jeden milijon frankov. Zaprli s<> 7 .gospodov", ki so na sumu, da so izvršili to tatvino in sicer dva Američana in pet Angležev.
Policijsko. Gospcj Karolini R., stanujoči v ulici Farneto hšt. 58, ukradel je predvčerajšnjem na ulici spreten tat zlato uro in verižico, vredno oboje 50 gld. Gospa R. je bila tako zamišljena, da te tatvine niti ni opazila. — Nedavno smo sporočili v našem listu, da se je klataril nepoznan človek, oblečen kot duhovnik, po ulici Uelvedere, kjer je ponujal po gostilnah različne dragocenosti na prodaj. Tega sumljivega človeka policija nikakor ni mogla zaslediti. Predvčerajšnjem je prišel isti človek v „Csardo" na Ac<iuedottu. Lastnik ga je hotel dati zapreti, toda dotični stražar se je branil, češ, da duhovna ne sme aretovati. Pozneje je prišel dotični človek sam na policijo, kjer se je izkazal, da je don Alojzij Caverzsri, kon-sistorijalni svetovalec v Sp'etu, rodom iz
Padove, avstrijski podanik, On da iaa od neke cerkvene oblasti dovoljenje, da sme prodajati omenjene predmete, ki so darila cerkvam itd. Proti kavciji izpustili so tega človeka, ker je rekel, da mora odpotovati v Pulj, toda njegove papir^ in blago »o pridržali. Nekateri tukajšnji odlični duhovuiki so se izrekli, da j tko dvomijo na tem, da bi bil dotični človek zares duhovnik. — 17-letnega brezposelnega Jurija Kaiza iz Oger-ske so zaprli, ker se je brez imetka in zaslužka potikal po mestu. — 26letnega težaka Vincenca M. in njego vega SOletnega tovariša Ivana M., oba ix Vidma na Laškem prijeli so v novem pristanišču, ko sta kradla kavo. Umevno je, da so gnali oba v zapor. Loterijska številke, izžrebbane 25. t m.:
Brno	90, 3, 84, 4, 50.
Inomost	73, 27, 1, 41, 29.
Najnovejie vesti.
Dunej 26. Volitve v prvem razredu se vrše popolnoma mirno. V prvem razredu so oddali protiberalci prazne listke.
Lvov 26. Pri deželnozborskih volitvah je malornska opozicija popolnoma propala, vključno nje voditelj Romančuk. Od izvoljenih 14 Malorusov pripada U zmerni in spravljivi stranki. (Po slovenski povedano: vsi ti Malorusi so bili izvoljeni po volji Poljakov 1 Op. uredn.)
Budimpešto 26. Obe zbornici sestali sti
se danes po dovršenih počitnicah. Predsednika sta se spominjala umršega nadvojvode Ladislava in umrših členov parlamenta.
Oani^ak« borift
leve
■■ptambNk
Državni dolg v papirju . . * srebru Avstrijska renta v zlatu « „ » kronah Kreditne akcije . . , London JO Lat. . , . Napoleoni ... , ,
SO mark .....
100 iUlj. lir.....
dansi
• 00.46 100 90 121-40 100 95 40-3-120 55 9.55 11.77 45.85
vfersj 100 55 100.95 191.80 100.95 401.75 180 85 S*54 11.78 45-85
Išče se dečko
il mesta ali okolice ki je nekoliko isurjun t čevljarski stroki. Obrniti tte j<» do Jotlpa Kolba t i a Sutle Fontane It. 9.
Prodaja se
sladkor iz Havane (crni) v moji dobro preskrbljeni trgovini s kolonijalnim blagom.
Anton Oodnig
Via Nuovii
SPIRITUS SINEPIS COMPOSITUS
(ALGOFON)
je j»dino sredstvo proti loboboln, glavobolu itd. ter ne dobiva v stekl nicuh, previđenih poukom sa vpo-rabo. po 20 nvf. isključilo v premo vani
lekarni Praacmarer (AidueMori) Plasta granit, Trat. čuvati Sm ponarajitnj.
Telefon št. 907.
Objava.
Javlja so p. n. občinstvu, da so soba bčtela
4 05E W
na Opčinah
popolnoma urejeno s čisto novim pohiitvom in pripravljene n one. ki tulijo prebiti poletje n« deželi.
UuHtavracija imu izvrstno laSko, nemSko in francosko kuhinjo. Neprekoani teran in pivo iz mane Plzenske pivovarno p> jHko nizki coni.
Piiporo^ujtž o slavnemu občinstvu tu mnogo-Številen obi*k, beleži iiajudimejso
I. Ooljaviilk,
lastnik.
Tinot.: Stomaeh: oomp.
Svetega Jakoba želodečne kapljice.
I
H Skoz več let skuAauo dorauče zdravilo, III -i poHpeSujH pruliavk in tek povečuje itH. Steklenica 00 »a. in 1 gld. 20 nč.
■Kakor dontače živoookrepčujoče sred-ntvo prvo vrste, čixzat h« je sko/.i ver let no rabo dra Uebera iivoe okrep-čujoči eliksir (Tinot. ohinao nervotica ump.) — ViiiNtvona znamka f in sidro — Hti-klunice po glđ. 1, 2 in 850, Po liečni&kih in uradnih predpisih pripravljenih v lekarni M-Fanta v Pragu (plavna zaloga): Lokama Sera-vallo v Trstu; dalje : lekarna t. Zanetti v Trstu; staru c. kr. vojaška lekarna nn Dunaju, Stofutiii-platz, kakor tudi v družili lekarnali._
Lastnik političuo društvo,Edinosti". — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.