116. številka. Izdanje za petelc (v Trstu, v četrtek zvečer dne 2t>. septembra 1895.) Tedaj XX. „IDINOIT" izhaja po trikrat na teden t 4e*tili ia-danjih ob torkih, ć«trtkth m MbOtah. Zjuiranje izdanje li-haja ob 8, uri zjutraj, »eferno pa ob 7. uri »efer. — Obojno izdanje atane : /a je.lenmMm- . t. —icvmi A»»triJ« t. l.-k za tri meaw , , . 'J.rtu , , . 4,— ca pol leta . . , .=>.— „ , „ g,— ta »m leto , , „ 10.— . « . 1«.— Na nareobe brei priložene naročnine se ne Jemlje oiir. Poaamićre Sterilk« ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaKa v lr*tu po 2 II Ve., ilTfln 1'rjta po S nvč. Sobotno večerno ladanje v lrntu « ni.. iiven Trata • ni. EDINOST Oglasi »e račune po tarifu t petitu; aa oailoT-' i debelimi črkami ie plačuje ; rontor, kolikor »Iho^h navadnih vrstic, l'o-laim o»mrtmco lil J tvrnitahvale, do-r aoi oblici itd. ho nčuiiajo po pogodbi' V ni dopui nuj se pošiljajo uredniAivu: ulica f u erni.i *t. 13. Vnako pi*ino mora 1 rti franknvano k -r nnfrankirfina »n «i>re| Mriajo. Rekopim ne ue trajajo. Sarofninu, reklamacije in učlane upre oma ujirtiviiiitro ulica Slolino pic-colo lini. II, nadet. Odprte reklamacija io proste poAtnine. Glasilo «lc venaketfa političnega druitva za Primorsko. r nllnotll Jt m»t". Po hudi borbi - sijajna zmaga. Volilna borba na Goriškem je bila dokončana z včerajšnjim dnem. Cvet prebivalstva, veleposestniki, so jo dovršili — častno, sijajno. Nedavno smo izrekli nado, da si veleposestniki pokrajine goriške izvolijo poslan-cev, dostojnih ugleda in inteligencije najimo-vitejšega razreda prebivalstva. Nismo se varali: slovenski veleposestniki pokrajine goriške opravičili so na uprav sijajen način zaupanje, ki je je stavil do njih ves zavedni narod slovenski, izpolnile so se nam v polni meri nade, ki smo jih stavili v razsodnost in politidko zrelost razumništva na Goriškem. Slovenski veleposestniki na Goriškem so pokazali, da umejo nastavše sedanje gibanje med zaveduimi sloji v tej pokrajini. Čast in slava jim na tem. Vsi zviti manevri tistih na-zovi-Slovencev, stopivših v koalicijo z najhujšimi našimi nasprotniki, niso mogli spraviti s pravega pota ogromne večine naših veleposestnikov. Z vso težo svojih glasov izjavili so veleposestniki svoje uverjenje o potrebi krepke reakcije proti dosedanjim tradicijam na slovenski strani v deželnem zboru Goriškem. S tem, da smo rekli „na slovenski strani*, smo se morda nekoliko zagrešili proti dolžni točnosti, kajti bilo je tudi tu sedaj pa sedaj lepih in častnih izjem. Vendar pa hočemo za danes ostati pri tem označenju, ker bi se v tem trenotku ne hoteli dotikati posamičnih oseb. Ozrimo se torej malce na minolost! Koji je bil glavni znak razmerja v deželnem zboru goriškem od početka ustavne dobe pa do danes ? Ta znak je bil m e g 1 e n o s t, nejasnost — slovenskemu delu pokrajine na škodo, italijanskemu na korist. Na videz so sedeli v deželnem zboru sami zmerni možje: na desni in na levi, med Slovenci in med Italijani. Ali to je bilo le na videz, to je bila optična prevara. Kak6 pa je bilo v resnici ? Tako-le: na slovenski strani so sedeli resnično zmerni, v svojih zahtevah do pre-tiranosti skromni in pohlevni tei — in to je bilo najhujše zlo — angeljsko zaupljivi možje, na italijanski strani pa hladni in zajedno zviti računal-j i, sladkim nasmehom na ustnicah, a premišljeno sebičnostjo v srcu. Posledice takemu razmerju so bile naravne in neizogibne: v italijanski, uianjši in v gospodarskem pogledu skoro brezpomembni del pokrajine so romali stoti-sočaki za melijoracije in občila — namakanje tržiške ravani, furlansko železnico itd. — v slovenski, veči in gospodarsko važni del pa — mrvice. In leta in leta so molčali k temu slovenski poslanci, ker so tavali v nejasnosti, menč, da so res zmerni tudi drugi, ko so bili zmerni in pohlevni le oni in izključljivo oni. PODLISTEK. Opeharjeni Žid. Pričica iz turškega življenju. Spisal A. Zaje. (Konec) „Pa bodi pameten! Kedo je kedaj čul, da meče Bog z neba denarje ? Kdo je kaj tacega videl ? Omere, ti si goljuf, ti si brez-božueš", ti bi me rad ogoljufal za inoje krvavo zaslužene novce! — Oj, moj« srebrne medžedije! Oj, moj denar 1* Tako vskliknivsi je posegel po mošnji, hote jo iztrgati iz Omerove roke, Omer pa je, vide židovo nakano, spustil mošnjo v nedra za srajco, pograbil žida za vrat ter ga telebnil v koprive za tuošejo, da so mu zarožljale kosti. Ječć podignil se je žici. Vide, da z grdo nič ne opravi, potuhnil se je in rekel: .E, hajdi, idiva h kadiju (sodniku)! Pa da vidiva, kaj nama pove on!" ,Pa hajdiva". Proti takemu razmerju je morala slednjič nastati reakcija, kakor hitro je naše ljudstvo dozorelo v politiškem pogledu. Kavno sedanja volilna borba ni bila nič drugega nego e 1 e m e t a r e n p oj a v n a s t o p i v š e zdrave reakcije. Kdor le more trezno misliti in računati med nami, uverjen je bil, da je skrajni čas, dn bodi jasno v deželnem zboru goriškem: jasno, kaj hočejo nasprotniki, in jasno, kaj hočemo mi!! Tu nam je torej iskati postanka sedanji borbi na Goriškem. Jedni l>i hoteli tavati v prejšnji megli — ki je toli lepo pokrivala njih lastno neopravičeno obzirnost do raznih činiteljev, njih nedelavnost in z isti) spojeno veliko navdušenje za — komoditeto —, drugi, zavednejši in brižnejši, pa so jeli zahtevati neizprosno, da slovenski poslanec v zbornici goriški bodi res slovensk poslanec. Kakor pa je že navada v sedanji dobi slovenskih homatij nadeli so, hote mešati pojme, tema strujama povsem kriva in resnici neodgovarjajoča naslova; jedno so nazvali „zmerno*, drugo „radikalu o". V resnici pa naj bi bila na jedni strani .zmernost" le goli izgovor za nedelavnost in skrajno popustljivost, dočim „ra-dikalizem" na drugi strani ne zahteva dru* zega, nego, da slovensko odposlanstvo v deželni zbornici vrši svojo dolžnost kot tako, ne glede ua to, da bode morda zamere na tej ali oni strani. Pri ravnokar dovršenih volitvah na Goriškem se torej ni bil boj med zmernostjo in „nezuiernostjo", ampak med načelo m m o ž k e g a z a h t e v a n j a in načelom stare, t r a <1 i c i j o n a i n e p o -p u s 11 j i v o s t i. Le tako označenje jo pravo za sedanjo borbo na Goriškem. Samo to moramo vprašati vse zagovornike „zmernosti" in „previdnosti*: Ali ni vaša volja veljala ves čas, odkar imamo deželni zbor, ali niste imeli dovelj časa, da bi bili lahko dokazali vspešnost svi je taktike ? Kje so sadovi vaše .previdnosti" in .zmernosti" ? Furlanska železnica in tržiška ravan, laško uradovanje po deželnih uradih, zasrnmovanje Slovencev po ulicah goriških, odrekanje kulturnih potreb goriškim Slovencem in zahtevanje o-gromnih svot za nepotrebni furlanski tramvaj — vse to so posledice vaše previdnosti!!! Na glavo bi bili morali pasti naši veleposestniki, da bi odobrili tako politiko samoubojstval Nočemo delati krivice nikomnr in nočemo trditi, da možje „stare šole* ne bi bili storili tu pa tam kake malenkosti. — Hvaležni smo jim na tem, ali pri zastopnikih naroda ne smemo govoriti vedno le o zaslugah, Če so tu pa tam vršili — svojo dolžnost, Tega pa že celo ne pustimo veljati, da bi iz nekdanjih „zaslug" izvirala Podala sta se niz brdo proti mestu ter stopila četrt ure pozneje pred kadijo, ki je bil na glasa kakor pošten in pravičen mož. „Mogočni kadija!" poprijel je Omer za besedo. „Siromak sem, koči ca mi razpada, gol in lačen sem; zato pa sem se podal ua goro, v čudodelno džamijo, da poprosim pri Alahu pomoči in zaščitja. Prosil sem dolgo in Bog je vslišal mojo prošnjo. Poslal je svojega ;.ngelja, ki mi je prinesel mošnjo z medžedijami. Z solzami v očeh sem zahvalil Boga na tej milosti, potem pa se obrnil, da bi odšel. Kdo pa bi opisal moje iznenađenje, ko se mi je za hrbtom oglasil ta-le čifute, rekši, da je denar njegov, «la ga je on po-lnžil pred moje noge". Židu sli zablesketali očesi in vroč pot. mu je stopil na čelo. ,Da, denar je moj ! Velemožni kadija! — Bog ti daj tisoč let zdravja, denar je moj! — On laže! — Jaz sem denar. ..." Čuješ li, kadija?" segel je židu Omer v svoboščina za t i r a n j e zgrešene politike v bodočnosti 1!! Vsaka doba ima svoje potrebe in s potrebami mora se popolnjevati tudi poslanec — z dečkom morajo rasti tudi hlače. Zastopnik naroda, ki ne ume prilagoditi se izpremenjenemu polo-ženju, ni več za rabo. Proč žnjim, vzlic vsemu spoštovanju, ki je gojimo sicer do njegove osebe in vzlic spominu na njegove nekdanje morebitne zasluge! In proč /. onimi, ki bi hoteli pobirati za njim svoje „previdne* stopinjice. Proč z vsemi takimi, zaklicalo je včeraj goriško veleposestvo — a nam je še pridodati, da se bode razlegalo od dola do dola: proč ie 4occnske/» je nalepila »Goriška tiskarna" po mestnih voglih lepake z naslednjo vsebino : V slovenskem veleposeatvu so bili danes izvoljeni: Alfred grof Ooro-nini s 171 glasovi, Anton K 1 a n č i 6 s 161 dr. Aleksij Rojic s 155 glasovi. Dalje so dobili Anton Jakončič 84, Andrej Kocijančič 65, .Tosip Fabiani 59 glasov. — V volilno komisijo so bili izvoljeni štirje .Slogaši" po listkih, ti so bili: Oskar Gabrščik iz Tolmina (predsednik), Ignacij Kovačič od Sv. Lucije, Alfred grof Coronini in Fran Hmeljak, Vlada je imenovala grofa Lauthierija, Antona Holka in Antona Jakončiča. Ali večina je bila nasa in volitev se je vršila strogo zakonito. — Agitacija od vseh stranij je bila uprav srdita. I'o ulicah vse šumno, včasih celo viharno. Najhuje sta trčila skupaj vladni kandidat Kocjančič in urednik Gabršček ; redarstvo je razgnalo radnjoče se množice, da je C o -c i a n c i g moral požirati na javnem trgu levite kakoršuih še ni čul. Glasovita nasprotnika Slovencev Mara ni in Ven u t ti sta bila voditelja nasprotni agitaciji — za Ja-končiča in njega družbo. M a r a n i je razdeljeval pooblastila došlim volilcem, ali — premalo jih je bilo ; ostalo mu je menda še kakih 12 pooblastil nekaterih čifutov in La-honov, ki niso hoteli osebno pokazati se na voliSče. - Da so Jakončič in compagnia stopili v družbo takih nasprotnikov slovenskega naroda, dokazali so, kakošuo je njihovo narodno prepričanje. Slovenski narod na Goriškem je s temi ljudmi sklenil račune. Dasi je trajalo preštevanje glasov okolu 2 uri, vendar je veliko ljudstva vstrajalo na trgu Ko so došli iz deželne hiše vsi t rije novoizvoljeni poslanci z dr. Gregorčičem za-orilo je ljudstvo kakor iz jed nega grla: Živeli naši poslanci, živela „Sloga", živio g r o f C o r o u i n i! — Poslanci so sit pjoti gostilni „pri zvezdi", ljudstvo pa za njimi viharno pozdravljaj« poslance ; pri uhodu je stalo veliko ljudstva v vrstah, ki je viharno pozdravilo poslance. Tu na dvorišču se je vnelo živahno življenje. Oduševljeni govori so poveličevali ta dan, ko sino sijajno potrli v prazen nič neizprosne protivnike in skrivne gade. Vsak zaveden Slovenec ohrani ta uan v živem spominu ! Cehi in bodoče položunje „Narodni Listy" pišejo, da je grof Hadeui odločil odpraviti izjemno stanje v Pragi kakor hitro bode objavljeno novo ministerstvo. Zajedno se pomiloste politiški kaznjenci. Vse to da je nameroval že grof Kiehuansegg za 18 dan avgusta, potem pa je prepustil ta visoku-politični čin novemu ministerstvu* Omenjeni list je objavil tudi jako važen članek glede na razmerje Čehov do prihodnje vlade. (Jlatiek je prišel baje iz peresa drž. poslanca Kima. Ker bi, po našem menenju, moralo biti odločilno tudi za naše poslance, stališče na katero se postavijo Ćehi, povrniti se nam bode seveda k izvajanjam posl. Kima. Deželnozbornke volitve v Galiciji. Včeraj so volile kmečke občine gališke v deželni zbor. Dosedaj je znan izid 72 volilnih okrajev. Dosedanjih pos'ancev je izvoljenih 33. Kmetov je izvoljenih II, dosedaj jih je bilo 5. Kot veselo znamenje vzbujanja moramo pozdraviti, da vendar ni šlo vse tako, kakor je želela poljska žlahta, da-si je ves vladni aparat delal njej v prilog. Izvoljenih je namreč 22 opozicijonalcev — 7 kmečke stranke, 15 pa tacih, ki ne pristopijo nobeni stranki. Med propadlimi kandidati so: knez Sapieha grof Stadnieki, znani prijatelj levičarjev Popovski in celo predsednik centralnega volilnega odbora. To si je zgodilo vzlic dejstvu, da je sam bodoči ministerski predsednik vodil volitve. — Žalostno pa je, da je izvoljenih samo 14 Malorusov, dasi je poslednjih v Galiciji okrogle 3 milijone. Različne vesti Osebna vest. Policijski ravnatelj, dvorni svetovalec T s c h e r n k o, vrnil se je včeraj s svojega dopusta ter zopet prevzel vodstvo tukajšnjega redarstvenega ravnateljstva. „Tudislovenska* izjava. Gg. Kocjančič, Fabiani in Jakončič, ti propadli kandidatje za veliko posestvo Goriško, so podpisali in razposlali nastopno .Izjavo" : IZJAVA Podpisani nismo vladini kandidatje, smo zmerni in neodvisni narodnjaki in ne bodemo tedaj z vlado ali z Lahaini ako tava nam ne bodo naklonjeni in ne bodo vstregli našim opravičenim zahtevam. Mislimo, da ta je zdrava politika sedanjega položaja na Goriškem". No, ako je duh teh gospodov tak, ka-koršna je njih slovenščina — potem pa brez pardona dobe „dritte" tudi v politiki. Gospodje so imeli menda dosedaj svoje glave zavezane v vreči, sicer bi ne vpraševali ie-le, d a-1 i u a m b o d o L a h i naklonjeni. Tisti „teve« nam priča, — in to beležimo zadoščenjem — da Kraševec Fabiani ni zagrešil te sicer lakonično kratke, ali temeljite — kolobocije. Obžalujemo pa, da je tak vsega spoštovanja vreden mož položil svoj podpis med prijatelje Maronijeve. Fabiani naj si zapomni, da človek ni nikoli zadosti previden, kadar so izvestni ljudje na lovu po kandidatih. V prihodnje naj bode torej previdnejši. Celo vrsto člankov bi lahko napisali na to izjavo, ali kdo bi si grenil čutstva v teh trenotkih ? 1 Le na zatrdilo o „z d r a v i politiki* moramo pripomniti, daje politika teh gospodov res 'zdrava', samo žal, da niso povedali — za koga ? I Da ne bi bila ta politika res jako 'zdrava" na i/vestno stran, gotovo ne bi kandidatur teh gospodov toli goreče priporočali oni, ki — niso n a š i 1 Razpisan štipendij. Početkom šolskega leta 1895/96 odda se štipendij iz ustanove „Vincenc Tomasič pok. Tita' v znesku 150 gld. Pravico do užitka imajo : dijaki, pristojni v občino Volosko, obiskujoči kojo viso realko v deželah, zastopanih v državnem zboru, ali na Reki; prednost pa imajo prosilci, obiskujoči navtiško akademijo in pa sorodniki ustanovnikovi. Pobližje je razvideti i/, natečaja, objavljenega v današnjem službenem listu „Osservatore Triestino". Prošnje v štirih tednih. Klub biciklistov „Tržaškega Sokola". Ker je ostala dirka pretočene nedelje radi velike burje brezvspešna, bode prihodnjo ne-neljo zopet dirka na cesti Opčine - Sežana. Pričetek dirke ob 4»/a uri popol. Prvi, ki prevozi črto v teku 16 min , dobi veliko sre-borno svetinjo, drugi pa manjšo srebrno svetinjo. Odbor kluba. Pevcem bratovščine sv. Cirila in Metoda javlja se, da bode prihodnja pevska vaja v petek dne 27. t. m. zvečer ob 8. uri v slovenski šoli pri sv, Jakobu. Ker se nameruje zbor v kratkem pomnožiti, sprejemali se bodo tudi novi pevci, koji naj se oglasč v petek zvečer pri pevski vaji. Odbor „Tržaškega podporniga društva" javlja svojim članom, da prično plesne vaje prihodnjo nedeljo, dne 29. t. m. ob 4. uri' popoludne. Plesne vaje bodo potem vsako nedeljo od 4. do 8. ure pop. — V nedeljo dne 29. t. m. vprizorijo društveni diletantje malo igro v zabavo društvenih članov. Pomiloščena morilca. Porotno sodišče v Rovinju je v razpravi dne 29. julija obsodilo na smrt kmeta Antona Rozo in Josipa Rozo, ker sta dne 25. marca zavratuo vrgla v globok propad svojega nasprotnika Martina Ku-harja-Blažiča. Žrtvo tega zavratuega maščevanja našli so čez dva dni vsega razbitega, seveda mrtvega, na dnu prepada. Nj. Vel. cesar pa je te dni pomilostil oba morilca. Najvišje sodišče obsodilo je torej Antona Rozo na dosmrtno, Josipa Rozo pa na 181et.no ječo. Roman malega deteta. Povodom neke svečanosti dne 30 ni, m. našel je stražar v Weikeisdorfu kraj Badena v nekem šatoru dete, staro kacib 14. dni. To dete je vzelo redarstvo v svoje varstvo, ker se ni oglasil nikdo, ki bi je hotel pripozuati svojim. No, srečni slučaj je hotel, da je o tem iivedela nadvojvodinja Elizabeta, svakinja pok. nadvojvode Albrehta. In ker že nikdo ni hotel imeti deteta, odločila se je nadvojvodinja, da je vzame ona k sebi. Dete je dobilo pri krstu ime Marija Hrundzelt, a kot kuma je fungirala sama nadvojvodinja, ki hoče po mogočnosti detetu nadomeščati roditelje. Tako mala, je Marija že doživela svoj roman ! poreko mnoge — seveda stareje družice njene. Samomor. Včeraj zjutraj našli so blizo morskega obrežja utopljenko. Obvestiti so o tem policijski komisarijat pri sv. Jakobu, od koder je priSla komisija na lice mest.a Utopljenko spravili so na kopno. Ista utegne biti stara kakih 44let; oblečena je bila po meščansko. Zdravnik z zdravniške postaje je konstatoval, da se je žena utopila pred nekolikimi urami. Pri njej niso našli ničesar, kar bi dalo sklepati na nje osebo, vse pa je kazalo, da je žena svojevoljno iskala in našla smrt v morju. Truplo so odpeljali v mrtvainico pri sv. Justu. Poskušon uiror vsled ljubosumnosti. Iz Budimpešte pišejo dne 24. t. m.: Likvidator Ivan Marisics, službujoči pri mestni glavni blagajni, zapeljal je svojo zaročnico Elizo Szollar in jo zatem zapustil. Dekle se je hotelo maščevati nad nezvestim ženinom strašno: hotelo je usmrtiti njega in zatem sebe. Dne 24. t. m. ustrelila je trikrat na nezvestneža, toda ni ga zadela. Predno pa je mogla obrniti revolver proti sebi, izvili so ji orožje prihitevii ljudje in ju izročili stražarjem. Zaljubljeno dekle bode torej še strogo kaznovano zaradi poskušenega umora, a nje časti ne povrne ji niti sodišče več. Nezgoda. Včeraj je deklica Karolina Piščanc, stanujoča v Rojanu hšt. 226, pe-stovala svojega 7mesečnega bratca Romana. V tem ji je otrok zdrsnil iz naročaja ter padel v poleg stoječe posodo, napolnjeno z vrelo vodo. Otrok se je močno opekel na spodnjem delu trupla. Prepeljali so ga v bolnišnico. Prodana žona. Smetanova slavna opera .Prodana nevesta' je prekošena, vs^jkarse dostaje naslova. Naslednji dogodek o »prodani ženi' je skoro neverojeten, toda popolnoma resničen: Kmet Miha Kuliarič v Borčecu na Hrvatskem bil je v zel6 slabem gmotnem položaju. Da si priskrbi denarja, sklenil je prodati lepo svojo ženo, kajti blaga ni imel. KuhariČ je znal, da njegovo ženo gleda sosed Josip Škurjanec z jako prijaznim očesom. Pričel se je ž njim pogajati in pogodila sta se za 160 gld. Žena je popolnoma zadovoljna prešla ,v roke knpcnM. Izjavila je celo, da je jako srečna. Vsi so bili torej zadovoljni: Škurjanec, ker je dobil lepo 2eno za malo denarja, Kuliarič, ker se je znebil žene, za katero mu ni treba več skrbeti in po vrhu je dobil še denarja, in slednjič žena, da je dobila novega moža, po katerem ji je menda hrepenelo srce. Kdor pa ni bil zadovoljen, to je bila kompetentna oblast, ki je, doznavša o tej čudili .kupčiji", dela vse tri pod ključ in uvedla kazensko preiskavo proti njim. Človek z železno kožo. V Berolinu se producira neki Ranin, ki trdi, da ima železno kožo. Bosonog hodi po ostrih žebljih, pleza po lestvicah, sestavljenih iz tiabrušenih mečev, a se ne rani, Zdravniki si ne morejo raztoimačiti ta slučaj. Velika tatvina. Minolo noč ulomili so tatovi v kopelji Oslende v prodajalnico jed-nega najbogatejših zlatarjev in odnesli dragocenosti) in denarja za nad jeden milijon frankov. Zaprli s<> 7 .gospodov", ki so na sumu, da so izvršili to tatvino in sicer dva Američana in pet Angležev. Policijsko. Gospcj Karolini R., stanujoči v ulici Farneto hšt. 58, ukradel je predvčerajšnjem na ulici spreten tat zlato uro in verižico, vredno oboje 50 gld. Gospa R. je bila tako zamišljena, da te tatvine niti ni opazila. — Nedavno smo sporočili v našem listu, da se je klataril nepoznan človek, oblečen kot duhovnik, po ulici Uelvedere, kjer je ponujal po gostilnah različne dragocenosti na prodaj. Tega sumljivega človeka policija nikakor ni mogla zaslediti. Predvčerajšnjem je prišel isti človek v „Csardo" na Ac jHko nizki coni. Piiporo^ujtž o slavnemu občinstvu tu mnogo-Številen obi*k, beleži iiajudimejso I. Ooljaviilk, lastnik. Tinot.: Stomaeh: oomp. Svetega Jakoba želodečne kapljice. I H Skoz več let skuAauo dorauče zdravilo, III -i poHpeSujH pruliavk in tek povečuje itH. Steklenica 00 »a. in 1 gld. 20 nč. ■Kakor dontače živoookrepčujoče sred-ntvo prvo vrste, čixzat h« je sko/.i ver let no rabo dra Uebera iivoe okrep-čujoči eliksir (Tinot. ohinao nervotica ump.) — ViiiNtvona znamka f in sidro — Hti-klunice po glđ. 1, 2 in 850, Po liečni&kih in uradnih predpisih pripravljenih v lekarni M-Fanta v Pragu (plavna zaloga): Lokama Sera-vallo v Trstu; dalje : lekarna t. Zanetti v Trstu; staru c. kr. vojaška lekarna nn Dunaju, Stofutiii-platz, kakor tudi v družili lekarnali._ Lastnik političuo društvo,Edinosti". — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.