7. številka._Ljubljana, petek 10. januarja. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzomši ponedeljku m dneve po praznikih, ter velja p« pošti prejemaš, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za po! lota 8 tfold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., zg, četrt lota 3 gola. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za čotrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake volj A znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt lota 2 gold. 5# kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-stopne petit-vrsto 6 kr. če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štompolj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Kokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „lhnol Evropa". Opra vn istvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, roklamacijo, oznanila t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. V M u R»l) ii u i. i), januarja. Dunajska vlada pridno vali svojo volilno reformo, prede vrv, s katero meni vsej naši slovanski in federalistični opoziciji z nem-Skim pogumom enkrat za vselej vrat zadrk-niti. Kakšen je načrt, katerega je Lasser izmislil, nij še znano, vendar se vladni časopisi trudijo ped za pedjo odgrinjati zastor, ki nam pokriva novo sliko te „reforme". Tako izvedamo iz predvčeranjega večernega lista nN. fr. Pr.", da se je ministerstvo med prazniki pogovarjalo in posvetovalo z voditelji nemškovalnc svojati, kako naj se v posameznih kronovinah poslanci, ki imajo na ravnost v državni zbor voljeni biti, številno pomnožć in porazdele. Za dežele, kjer Slovenci prebivajo, ti skrivni dogovori nijso skončani še za Štajersko, ni za Koroško in Primorje. Za Bpodnje Štajersko bode najbrž prusijan Brandstctter luč svojega političnega „ajmalajnsa" izpod mernika privlekel. Radovedni smo na njegov račun, kakor tudi na oni koroških voditeljev in primorskih vladnih kreatur, in ne bodemo opustili obznaniti ga, kadar na bcH"dan pogleda. Za Kranjsko je pa, kakor iz rečenega lista posnemljemo, naš ljubi ljubljanski župan Dež man delo že opravil. Ko je bil namreč te dni zavoljo ljubljanskega mestnega posojila na Dunaji, dali so mu v ministerstvu stol, pero in papir in zračunil jim je, da bode Kranjska imela namesto šestih poslancev, Ivan Erazem Tatenbab. Izviren historičen roman iz slovensko zgodovine. (5, nadaljevanje) Peto poglavje. Dr klela napajal Pa sam ira je pil. Narodna. Gospodska hiša v Tatenbabovcm vinogradu je bila obširno poslopje. Zidali so jc nekdaj menihi. Ti pa so povsod znali narejati si na dobrem vinskem prostoru lepe kleti, in za kako pojedino ali popivanje dobre božjo kaplje — tudi primerne prostore. Tako Gornik nij mogel v zadrego priti, kam bi goste del, da si mu nij ljubo bilo, da ostanejo črez noč tu. Na solučno stran so bile dve veliki sobi, že od nekdaj oskrbljeni za take prilike, isto tako je bila pod streho čedna spalnica za dve osobi. V eni velikih sob spodaj so kasno v noč pri vinu sedeli Tatenbab in njegovi spremljevalci; društvo jc bilo veselo po svoje, barem glasno petje se je razlegalo iz sobe. Jurij Gornik jc bil namreč Tatcnbahov ukaz, poiskati nekoliko pevk, kolikor se jc dalo, voliti neposredno jih deset. Kako je Dež-man teh deset namenjenih razdelil, kako je veČino pomnožitve med najbolj nemškutarska mesta in med tuje velikoposestnike razvrstil, o tem se še nič ne pove, to izvedeti tudi nijsmo bog znaj kako Ijubopitni. Ali ne moremo si kaj, izreči svoje in slovenskega naroda veliko začudenje in str-menje nad nezaslišanim dejanjem, da se kličemož slovenski kranjski deželi ustavne premembe dajat, kateri od naroda na Kranjskem nij bil voljen, od katerega se je ljudstvo odločno proč obrnilo tačas, ko je njegovo zastavo zapustil, tako da ga je moral samo majhen del privilegiranega stanu deželno-tabclskih velikoposestni-kov propalega in osamelega pobrati in v deželni zbor poriniti. Ko bi še dokazov potrebovali, da volilna reforma ne bode „reforma", nego nasilni čin ene stranke proti vsem drugim, — to, da en Dežman za kranjsko deželo volil-nik dela, nam mora nov dokaz biti, da namero teh volilnih naredeb prav izpoznarao kot take, ki merijo nu razboj našo narodne stranke in podloge našega narodnega življenja. Ta slučaj pa mora kranjskim in vsem Slovencem lc novo izpodbujenje biti, da se postavnim potem z vsemi pripomočki upiramo toj „reformi", zložno z drugimi političnimi somisloniki v Avstriji. srečno izpolnil. Pol ure je letal okrog po vincarnicah in ubožnejših kmetskih kočah, kjer jc vedel za kako deklino. Ker je bil mož zvit, nij na ravnost pravil, da je pri njem večja moška družba, temuČ pravil je, da je sam grof, ki je prav dobre duše deues in hoče kaki deklici, ako mu lepo pesen zapoje, drag dar pokloniti. Poleg tega tudi nij mnogo prosil, nego kar rekel, da, ako dotična deklina uc ide takoj, ne sme na jesen in spomlad nobenega dela za plačilo pričakovati , kakor je žugal tudi na druge načine. Tako jc dovel štiri dekline, katere so morale, preruagavši prvo boječnost iu sramežljivost, narodne pesni prepevati iu pridno piti in jesti gospodom, ali prav za prav Ta-tenbahu na zabavo. Tatenbab je bil nocoj posebno razposajen in uboge štiri žrtve so imele dovolj posla hraniti se njegovemu, ne preveč aristokra-tičneiuu usilju. Ker pa je žc pred večerom mnogo pil in zdaj tudi pri vinu ne brez oko-ristenja svojega grla sedel, bil je kmalu tako omoteu, da je zaspal. Hitro za njim tudi drug veseljak, štalmajster Rudolfi. Ker jc liibelj tiho zopet odšel, iu Gornik svoje dekline odpravil ostala sta stotnik Kaldi iu Vukovački sama. C. k. pošta in „Slov. Narod." Čitatelji našega lista, kateri ga po pošti sprejemajo bo nam že večkrat javljali svojo nevoljo, da liste neredno dobivajo, da jim dohajajo včasi za 12 do 24 ur poznejše, kakor drugekrati. Obtožujejo ekspedicijo lista, da ga ne odpravi o pravem času ali uzroke ta zamude celo iščejo v uredništvu. Naj tedaj denes povemo pravi izvir teh nedostatkov in ob enem našim bralcem predočimo najnovejši čin c. k. avstrijske poštne birokracije. „Slovenski Narod" izhaja od početka vsako jutro, kakor skoro vsi dnevniki v večjih mestih, na Dunaji, v Pragi, v Gradci itd. Da jc to mogoče, mora se list že prejšnji večer pred izdavanjem dotiskati, da se o pravem času zgane, zveze in odpravi, ter s prvimi poštnimi vlaki na vse strani odpošlje. Skozi Maribor gredo prvi vlaki v jutro ob T i It in Bniih. „Slov. Narodna iztisi so se tedaj vsako jutro dve uri pred odhajanjem vlakov na pošto zanesli in mariborska c. k. pošta se nikoli nij branila, liste o tem zgodnjem času ob 4ih ali f>ih v jutro sprejemati in redno odpošiljati. Po preselitvi v Ljubljano je ostal „S1. Narod", kakor poprejo, jutranji list. Ker pa potočni poštni vlaki skozi Ljubljano gredo ob 1 ino 2 po polnoči, se je tisk in ekspedicija lista po premaganih prvih težavah tako uredila, da so se vsi poštni iztisi med 9. in 10. uro zvečer na c. k. ljubljanski pošti od- Stefan Kaldi, dolg suh mož, kacib 50 let star, je bil eden tacih vojakov, kakor jih je tadanji čas dosta imel. Služil je razne vladarje in vojskovodje in iz raznih bojišč si je bil prinesel premoženja toliko, da jc samec in brez posla nekaj časa od njega živel, dokler ga nij Vukovački, s katerim sta bila z ogersko-turških vojsk znana, za namene Zrinjsko-Frankopanove pridobil iu Tateubahu priporočil. Od tačas je živel pri Tateubahu, zdaj na tej zdaj na oni graščini, in njemu je nalog namenjen bil, pri splošnem uporu, kateri se je imel po spodnjem Štajerskem ob pravem času vneti, vojsko organizovati in voditi. Vukovački je bil med nižjimi zarotniki duša vsega dela. Karih 35 let star, po postavi junak, kakor jih nam predstavlja srbska divna narodna pesen, bil je on zdaj pri Tateubahu na Kačjem, v Mariboru, Gradcu, Konjicah ali kje drugje, kjer jc bas Tatenbab bival, zdaj zopet v Primorji pri Frauko-panu, zdaj v Zagrebu ali v vojni granici ali pri Zrinjskem v Cakavcu. V njega sta imela Zrinjski in njegova pogumna Žena največje zaupanje, za to jo bil že prej v Carigrad poslan, da bi Turke, katere jc Zrinjski hotel porabiti in potem pre- dajali. Po tem načinu je bilo mogoče, da so znnanji naročniki skoro po vsem Slovenskem od Trsta do Maribora, po Gorenjskem in Dolenjskem list ob istem času z ljubljanskimi v roke dobili; c. k. poštni uradniki pa so Se zinir«.m imeli tri do Štiri ure časa za odpravljanje listov na železnico. Iz početka skozi 14 dni je vse prav in dobro bilo; 24. oktobra zvečer ob 7ih pa, ko je list za prihodnjo jutro že bil deloma dotiskan, dobi nase opravništvo ukaz od c. k. vodstva tukajšno pošte, da mora vse liste že do 7ih zvečer na pošto spravljati, ako želi, da se s ponočnimi vladi odpošljejo. SI. c. k. pošta v Ljubljani potrebuje tedaj 6 do 7 ur, da isto stori, kar je c. k. postni urad v Mariboru opravil v 2 do 3 urah. Zoper to odločbo se je pritožilo naše opravništvo do c. k. poštne direkcije v Trstu, pa vrana vrani ne izkljuje oči — in direkcija je potrdila odlok tukajšnega poštnega vodstva. Vslcd te rešitve na trgovinsko mi-nisterstvo odposlani priziv do denes še nij rešen. Tako zdaj stvari stoje. Kolikor vemo, se povsodi, kjer se dnevniki izdavajo, listi od pošt sprejemajo o vsaki uri tudi po noči in odpravljajo s prvimi poštnimi vlaki. Na Dunaji se vsi listi med 3. in 4. uro v jutro pošiljajo na pošto, praški listi enako; niti v Pešti, niti v Zagrebu nikjer ne delajo pošte najmanjših ovir listom. Samo c. k. poštna direkcija v Trstu in nje opravnik v Ljubljani sta tega mnenja, da so časniki (kateri na tisoče forintov davka državi plačujejo) in občinstvo zarad pošte na svetu in da se občilo s tem pospešuje, ako se mu postavijo vsakovrstne zapreke. Kedaj bo vendar našel avgijev hlev avstrijske birokracije metlo, katera ga bode iztrebila? Ali se pa to godi „Slov. Narod-u" samo kot *loven*kent,w listu?! Politični razgled. Motrniije dežele. DircUne volitve tedaj bodo osrečile Avstrijo. Ministerstvo se zdaj pogaja z zavariti, pridobil za plan, kakor je bil viden. On je tudi bil med njimi eden tistih, ki je delal iz srca in prepričanja. „Glcj brate", izpregovori Kaldi, ko sta bila sama, „meni se včasi roka dviga, da bi tega našega gospoda grofa treščil okolo ušes. Trudimo se mi drugi za ozbiljno stvar, za njegovo slavo in moč, pa hudiču tolikrat nij mari drugo nego vino in babe in bedasto petje. Včasi bi pa zopet na en hip vse rad izgotovljeno imel in z glavo v zid rinil. Nij veliko manjkalo in bil bi nam vse pokvaril, kar smo denes storili. V drugič pa res ne vem, ali ne zdi se mi nemogoče, da se bode naenkrat odtegnil in vse naše delo je zastonj, ali pa še za svoje glave nas prikrajšajo. In vrag me je dal, če bi mi to ugodno bilo." Vukovački mirno izpije vino iz svoje čase in reče: „Ne boj se še za svoj vrat. Predno midva na vrsto prideva, morale bi druge glave prej padati." „Nu da! Jaz straha baš ne poznam. Tudi vem, da mora tist zgodaj vstati, kdor hoče lisjaka zasačiti. In prej ga nij še nihče iz kože deval predno ga je v pesti imel, ha, ha." nKolikokrat si že v bitvi glavo imel bolj na vagi" — pravi Vukovački.— „No, kar se tiče Tatenbaba, imaš nekoliko prav, tudi stopniki vseh dežel ter jim rado spolni vse mogoče želje zarad števila poslancev in raz-deljenja na volilne skupine, samo da bi potem ne delali upora v državnem zboru. Najljubše seveda bi bilo ministerstvu, ko bi se vsa predložena postava en bloc, to je, brez vsake premembe sprejela. Dosti samostalnosti ne pričakujemo od ministerske vladajoče stranke v državnem zboru, da bi pa bili taki mameluki in eno najvažnejših postav potrdili brez razprave, tega celo od teh mož ne moremo verjeti. Tirolsko in Vorarlberško bo imelo voliti 19, solnograško 4, gornje-avstrijsko pa 16 poslancev. Oficijozni listi se hvalijo , da po novem volilnem redu je razde-Ijenje volilnih okrajev pravično in za usta-voverno stranko ugodna. Pravično in vendar za eno stranko ugodno , tako umetnost razumejo samo naši ustavoverni prijatelji. J*of/«ri pošiljajo po izgledu mestnega odbora lvovskega iz vseh krajev Gališkega proteste in peticije zoper uvedenje direknih volitev na ministerstvo in začenjajo sprevi-devati, da samo v zvezi s federalističnimi Čehi si morejo svojo samostalnost obraniti. Zato „Dzienik poznanski" naravnost terja, naj se Poljaci s Čehi zvežejo in tudi na pol ofici-jozni „Čas" se izjavlja proti volilni reformi, katera podira podlogo sedanje ustave in bi še večjo združbo med narodi prouzročila. Za A'iAo izdeluje Herbst razdeljenje volilnih okrajev in bode že skrbel, da 2 mi-Ijona Nemcev toliko ali še več poslancev dobi, kakor 3 miljone Čehov. Delegacije bodo imele dosti dela. Predložil se jim bode proračun za 1. 1874, sklep računa za 1. 1871 j potem postava o reguliranji plač skupnih uradnikov , katerim so draginjske priklade samo do konca leta 1872 bile dovoljene. Vitanje dritive. Neodvisni nemi ki listi prinašajo hude članeke zarad novoletnih prenaredeb v pruskem ministerstvu, ter očitajo pruskim kraljem, da nijso bili nikdar mož beseda. Vselej, kadar so bili v stiski, obetali so naroda svobodne naprave, a ko so bili rešeni, prelomili so vselej dano besedo. Tako je Friderik Wilhelm III. v znanem manifestu iz Vrati-slave od 3. marca 1813 vse obetal, ali po Napoleonovem padu je preganjal vse svobodoljubne može, ter jih pustil po trdnjavah vlačiti. Ravno tako je sin njegov Friderik Wilhelm IV. pozabil svoja obetanja leta 1848, ko so pokali zamaški Šampanjca, katerega meni se zdi bolj omahljiv nego je bil. Ne vem kako bi se temu pomagalo." „E grofinji Zrinjski pišeš naj mu pamet zopet zravna in popravi. Za njo je ves v ognji, v pekel ga zapelje, ako hoče." „Res, tega bode treba" pravi Vukovački zamišljen. „Ali večkrat že je bilo treba, mi bi ga morali še kako drugače navezati." „Čemu neki. On dobro ve, kaj je v Lepšinskem gradu pri Lokate! ij i podpisal. Podpis ga veže, ker cesar bode rekel, ako je tako neumen, da sam izšeprtlja vse kar je storil, da je podpis sam že veliko izdajal stvo." ,.l)a. Ali strah dela slabe zaveznike. Nij dovolj, da se boji kaj proti nam storiti, on mora na svoje ime in odločno delati. Zarad njegovega imena smo ga v zvezo vzeli." Kaldi se primakne Vukovačkcmu bliže in na pol smehljaje se reče tiho: „Brate zdaj-le si mi nehotcČ nekaj povedal, kar sem si že sam v svoji pameti mislil, da drugače ne more biti." Nagne se k Vukovačkcmu in mu na uho zašepeče, da-si nij nikogar v sobi: „Vi upo-trebljujctc samo Tatenbahovo ime in njega dokler ne zmagamo. Potlej bodo drugi na stol seli!" so pili praznovaje krvavi prevrat 2. decembra. Pozneje je umrl v blaznosti. Sedanji kralj Wilhelm I. je tndi vse obetal, ko je leta 1858 nastopil vlado praske države, kaj je pozneje počel, je sploh znano. Končno terjajo od Nemcev, naj se odločno uprejo takemu po-čenjanju. Novo |»»*f#.fffc« ministerstvo sploh imenujejo „ministerstvo maršalov", ker je novi predsednik, znani Roon, ob enem imenovan za maršala, poleg njega pa še general K a neke za njegovega naslednika v vojnem ministerstvu. I'fdiM'fi.rkfr narodna skupšina se je te dni zopet sešla, da bode nadaljevala svoje brezuspešne strankarske boje. Thiers jc šel k topniškim poskušaj a tu v Calais, od kodar se vrne stoprv v četertek. Znana komisija tri-deseterih, ki jc bila izvoljena za posvetovanje v ustavnih prenaredbah, je v tem oziru ravno toliko storila, kakor poprej skupščina sama. Stoprv denes se hoče odbor posvetovati, če iu kedaj bi bilo dobro, še eno zbornico napraviti ! Med tem časom so pa monarhisti vendar dosti gradiva nabrali za prihodnji par-lamcntarični boj. Posebno hočejo porabiti odpoved francozkega poročnika v Rimu , grofa Burgoinga , da bi s tem Thicrsa v zadrego spravili. Francoski poslance v Rimu, Fournier, je bil namreč ukazal oficirjem francoske vojne ladije „Orenoque", katera stoji v Čivitave-kiji, da se morajo pokloniti novega leta dan ne samo papežu v Vatikanu, nego tudi Viktor Emanuel v Kvirinalu. Vsled tega se jc njegov klerikalni tovariš Bourgoing svojej časti odpovedal, akoravno je francoska vlada omenjenim Častnikom ukazala, da naj se ne poklanjajo niti v Vatikanu niti v Kvirinalu, samo da bi vladi zadrege napravil. Že poprej, ko se je smatrala stvar le kot malenkosten , osoben prepir med Fournierom in Bourgoingom, so nameravali monarhisti vlado zarad tega interpelirati, kaj bodo še le sedaj storili, ko je vlada v svojem glasilu „Journal officiel" izrekla, da je Fournier v tej zadevi čisto nedolžen , ter da vlada vso odgovornost za njegovo ravnanje na se jemlje. Bati se je hudega parlamentarnega boja, posebno ker hoče Thiers sam svojo politiko glede Rima zagovarjati. Novi poslanec francozke vlade v Rimu, de Corcelles je, baje pri prvem sprejetji papežu in njegovemu prvemu ministru kardinalu Antonelli-ju z največjo uljudnostjo a odločno povedal, ka je obnašanje klerikalcev proti Thiers u nevarno za Francozko, ker ta Thicrsa Vukovački obrvi skupaj stisne in s pro-bodljivim pogledom svojega žarkega jugoslovanskega očesa pogledavši tovariša pravi: „Kako ti to na pamet pride!" „Tiho, brate, tiho" odgovarja Kaldi. — „Menđa sc vendar poznava že dosta časa, da se ne boš mojega jezika bal. Kar se pa te reči tiče, ne moreš mi je utajiti. Kaj meniš, da nemam zdravih možjan in ne morem preudariti? Da nemam bistrih očij, ki vidijo malo preko nosa v daljavo? Vi imate svoje hrvatske in slovanske misli in načrte. Za to hočete tudi Poljake pridobiti, za to ste poslali onega patra Bariglio v Varšavo. Vaš boj — ni5 g© ne ustrašite, moj meč je tudi vaš dokler ga more desnica nositi — vaš boj velja Nemcem, katere videti ne morete. In bogme, v pravici ste. Ta Tatcubah je pa vendar tudi nemške rodovine, Če prav se je od kmetov svojih slovanski jezik naučil. Nemške krvi in nemškega mišljenja in nagnenja mu koncem ne morete odvzeti. In kadar bode zmaga naša, boste skrbeli, da vi žanjete, njega boste pak odpravili tako ali inače. In tu ste zopet v pravici, kajti tak nezanesljiv človek, ki vas na zadnje ne bode umel, nij za vašo stvar." (Dalje prih.) potrebuje. Kdor dela zoper njega, dela tudi zoper korist naroda. Dalje je Corcelles izrekel „ka Thiers dobro izpozna korist prijateljskih razmer z italijansko vlado, ter da bo zvezo s papeževo vlado vzdržala le zarad tega, da obvaruje njeno popolno neodvisnost proti vsakemu napadu. Mogoče pa nij misliti na obnovljenje papeževe svetne moči, ali v očigled dovršenim dogodjajem le pri držke delati. Francozka politika mora biti politika miru in edinosti, katerih pa s politiko klerikalcev, ki bi spravila Francozko s vso Evropo v svado, ter jo obropala vsega njenega upljiva, nij mogoče vzdržati." Po tej izjavi so v Vatikanu de Corcelles-a opomnili, da naj časti poročnika ne sprejme. Ena-kočasno so dohajala od strani klerikalcev iz Francoskega svetovanja rimskemu dvoru, naj se ga brani. Dopisi, Iz Morofrn ■•■<***n 7. jan. [Izv. dop.) (Naša gimnazija.) Kdor iz lastnega izkustva ve, kako težavno in mučno je učiti in učiti se česa v tujem jeziku, bode našim slovenskim učiteljem, ako mu je količkaj mar za duševni napredek i našega naroda, priporočal, naj vso skrb in vse prizadevanje obračajo na to, da se uvede v naših učilnih zavodih oni od vseh pedagogov kot edino koristen spoznan način učenja , to je na podlogi materinskega jezika. — A kako pa spoštuje vlada te nase in vsega slovenskega učiteljstva poštene in zelo postavne prizadeve ? — Vsak prost Človek , ki je pri zdravi pameti, pač bi mislil, da jih odobrava in izpeljuje, ker bi to bilo potrebno in v prid našej učečej se mladini. — Toda, kar zdrava pamet že prostega človeka izprevidi in za -dobro spozna, to se zdi žalibože napačno in nemogoče našim merodajnim krogom. — Da je taka, se bode vsak iz naslednjega prepričal. Bilo je — meni se zdi — v aprilu lanskega leta, ko je slavni deželni šolski svčt dal učiteljstvu tukajšnje gimnazije priložnost, naj poleg izkustva pridobljenega v pod-učevanji izreče svoje mnenje, v katerem jeziku, v nemškem ali slovenskem, bi se dalo najbolj vspešno učiti. Se ve da so razven ravnatelja in šc enega profesorja, katera sta trda Nemca (zadnji je menda zdaj na Mariborski gimnaziji) drugi vsi zgolj iz pedago-gičnib ozirov odloČili se posebno na spodnjih dveh razredih za slovenski kot učni jezik, ki ga tudi vsi učenci brez izjeme govore, ker na naši gimnaziji so sami Slovenci. V lažje izvršenje tega sklepa pa, in da bi učencem prvih dveh razredov ne primanjkovalo potrebnih slovensko-latinskih knjig, sta ob enem dva profesorja obljubila svoje že prej pričeto predelovanje Šultzove latinske slovnice in primerne knjige za vaje na slovensko, katero delo sta bila med soboj porazdelila, kolikor mogoče pospešiti. Knjigi ste bili res potem kmalu izgotovljeni in od deželnega šolskega sveta za upotrebljevanje odobreni. — Ali ministerstvo, katero ima zadnjo besedo v tej zadevi, dozdaj Šc nič nij dalo od sebe slišati, kako in kaj misli, da-si je med tem že mnogo mesecev preteklo. Tudi 6ni sklep, ki ga je naše učiteljstvo zastran učnega jezika v spodnjih dveh razredih storilo, in kateri je se take ministerstvu v pretres izročil, še vedno čaka na rešilo. Da je po tem takem na [naši gimnaziji vse pri starem ostalo, to se razume ob sebi. — Katero škodo pa trpi naša nemškega jezika od doma nezmožna mladež pri tako uredjenem uku, kakor je dozdaj, to razjas-njevati, zdi se mi nepotrebno — saj so profesorji to dostikrat posvetili, ki so veščiji nego jaz „laicus." Iz tega se razvidi, kakšni napori se našim slovenskim učiteljem delajo od vladine strani, ako si prizadevajo težave in sitnosti, katere so pripravljali nam vsem naši nekdanji učitelji s svojim čisto nemškim pod-učevanjem, kolikor toliko polajšati slovenskim učencem. — Bog daj , da bi se naši in vsi drugi slovenski profesorji v neugodnih časih ne dali odstrašiti, temuč se Čvrsto potegnili za to, da zdrava pamet in pravica obvelja.. Iz llrvtitskc^ii, 7. jan. [Izvir, dop.] Denar, ki so ga Prusi leta 1870. na Francozkcm naplcnili, deluje tudi pri nas v naše gospodarsko podjarmljenje in v razšir-jevanjc političnega p rusi z m a. Naša naj lepša posestva prehajajo čem dalje bolj iz domačih v tuje roke. Kupci so večji del ali pravi Prusi, ali pa judje. V kratkem času so prišla posestva: Brdovec, Lovrcčina, Ku-zinščak, Božjakovina, Pogačec, Čiče in Nego-vec v nam protivne krščene in ne krščene — švabske roke. Se več drugih posestev stoji pa v prodajno-kupnih dogovorih. Mi bogme ne žalimo, da naša vetjom stranom magja-ronska aristokracija materijalno propada, pač pa žalimo to, da dobimo namesto enega vraga dva: namesto magjaronske domače aristokracije, tuje prusaštvo in judovstvo! V ku-povauji naših posestev od strani Nemcev je očividen sistem. Naj prej pride jud, takoj za judom pa Nemec. V našo sosedno Bosno se je zagnalo v novejših časih toliko oger-skih in nemških j u do v, da je strah. Ne bo dolgo, in za njimi pride Nemec, ki de-nes že bolj o Bosporu sanja, nego je Rus kedaj o njem si sanjati upal. Vsak pri nas naseljen Prus bode ob svojem času, kakor smo to leta 1870. na Fraucozkem videli, političen agent in vojniski špijon! — Mi Jugoslovani smo pozno, morebiti že celo prepozno na narodno-gospodarskem polji delati začeli. Če bi mi Hrvatje imeli toliko ekonomov in finančno izobraženih mož, kolikor imamo velikih politikov, gotovo ne bi bilo toliko naše lastuine denes v tujih rokah, kolikor je je faktično. Ogledajmo se v Amerikance, Angleže in Ruse! Kdor hoče maso naroda za soboj potegniti, jo mora za materijalno stran prijeti. Govori prostemu ljudstvu magari z Demostcnovo zgovornostjo o naj vzvišenejših idejah : poslušalo te bode kakor ribe sv. Avguština. Govori mu pa o polaj-šanji življenja, in šlo bo za toboj do konca sveta. Sicer pa tudi na narodno gospodarskem polji vidimo pri nas neke upanje budeče prikazni. Še pred petimi leti je bil v Zagrebu samo en denaren zavod: „štedionica" (hranilnica). Ker je ta hranilnica imela tako rekoč monopol v denarnih operacijah, dajala je delničarjem po 35 °/0 letne dividende. Pred četirimi leti se je osnovala v Zagrebu es-komptna banka, kot poddružnica dunajske državne banke. Minolo leto 1872. nastala sta spet dva nova denarna zavoda: založnica in druga hranilnica. Dcues imamo tedaj v Zagrebu četiri dobro uređene denarne zavode. V Oseku se je utemeljila komercijalna banka, v Požegi hranilnica, in v Senju brodarsko delniško društvo. Znamenito je, da je naše občinstvo na razpisane 1200 delnice brodarskega društva podpisalo 7854 delnic! — Železnica iz Karlovca do Reke bo baje že letos jeseni dogotovljena. Zelo žalostno je pa stanje naših cest. Od leta na leto globlje zagrezujejo v staro blato pred letom 1848. — Od novega leta so prevzele, ali bolje rekoč morale prevzeti nase občine pobiranje davkov. Vsled tega je od bivših 41 davkarskih uradov 18 ■ novim letom razpuščenih. To je za finančno upravo olajšanje, za naše občine pa obtere-čenje. Iz Selsrrnclu 6. jan. [Izv. dopis.] Med Srbi se ideja veliko-srbstva, se tesno-srčno izoliranje in separatizem vidno umika ideji vseslovanstva. Da se narod srbski čuti kot slovansk, pokazalo se je lepo ob priliki ko je knez Milan stopal na vlado in so bili naši slovanski gosti posebno pa ruski res prisrčno in navdušeno pozdravljeni, kakor je tudi prejšnje regentvo stopram potem popularno postalo, koje mladega kneza k ruskemu carju poslalo. Tudi v novinarstvu se to pokazuje. Novi tukajšnji časopis „Pravda" na ravnost poudarja panslavizem in debelo obdela našega novinarskega Čudneža „ Vidov dana" ki so edini ustavlja vsej misli slovanskega političnega edinjenja, ter samo na sr-bizem trka. Poslednji list svoje osamljenje v tem tudi čuti, in se skuša v dolgem članku predvČeranjem obraniti, trdeč da se oslobod-jen iztok lehko sam zdrži kot „otaČbina svobode i samostalnosti svih njegovih naroda." Kakor Vam znano mi kot „staroverci" celih dvanajst dni kasneje praznujemo božič. Za to vam še le zdaj utegnem poročati, kaj naše novine pišejo o tej priliki. Značajno: to kar ob vsaki slovesnosti, to kar se peva v naših divnih srbskih narodnih pesmih, to kar živi v duši vsakega Srbina: „naša radost ne more biti nikdar, ob nobenem prazniku, ob nobenem godu popolna, dokler nijso naši srbski bratje izpod turškega jarma osvobodeni in z nami zedinjeni. Za to naše novine kličejo o božiči drugim Srbom: „braćo, nadajte se u boga, i u Srbiju Obrenovića IV., čas našeg ujedinjenja nije daleko." — Da bi istina bila! Domače stvari. — (Deželni šolski svet) v Ljubljani je pri poslednji seji, pri kateri je bil nazoč tudi novi šolski nadzornik M. \V r e-t s c h k o, o raznih stvareh sklepal. Za spodnjo gimnazijo v Kočcvji se nastavita dva suplenta; za izobraževališee učiteljev in učiteljic se ministerstvo naprosi za državne štipendije v znesku 7000 gld.; v Kresnicah se ustanovi nova ljudska šola. Služba učitelja na ljudski šoli v Smartncni pri Kranji se podeli učitelju M. Hudoveruik-u. — (Ljubljanska čitalnica) napravi v tekočem predpustu plese na sledečih večerih in sicer: dne 11. toj 19. januarija, dne 2. in 16. februarija t. 1. Vabijo sc uljudno k tem veselicam v obilno udeležbo izključljivo vsi č. č. čitalnični udje, katerim se tudi prištevajo gg. pevci možkega pevskega zbora imajoči vse društvoniške pravice. — Za svečanost 2. februarija, to je, na spomin rojstnemu dnevu Vodnika, kateri bode združen z besedo, izdavalo se bode posebno povabilo s programom. — Začetek vsakemu plesu je ob 8 uri zvečer. — Toileta za gospode je navadna ples ovna uprava« — Čitalnični odbor. — (Našu slavna c. k. pošta v L j u b lj a n i.) Predzadnji list „Slov. Naroda" je našim zunanjim naročnikom zopet za 12 do 24 ur po/.injf dohajal, k:ikor prejšui listi. Temu je kriva sama brezobzirnost tukajšne pošte. Ob y2 Hib zvečer BO bili vsi listi na pošto preneseni, tedaj za V, "re po odločnem urad nem času. Po povelji C. k. poštnega oprav uika uradnik nij smel listov z nočnimi poštnimi vlaki odposlati; ležali so mirno na pošti od '/i 8fll zvečer do druzega popoldne, tedaj osemnajst ur. Na Turškem in Kincškcm so neki cesarske pošte še bolj po-časue. — Vse to pod uro napredka, v dobi železnic in telegrafov. — (I z L j c š n a K. o r o š k c m) se nam piše: „Po noči od 5. ua G. t. m. je ua tu-kaJŠnem kolodvoru v nesrečo prišel 17 let star fant, kateri jo hotel pošto v že odhajajoči železniški vlak spraviti, namreč pri oknu noter vreči. Padel jc pri tem tako nesrečno, da se jc povozil. Zdrobile so se mu noge in desna roka. — Po noči od 6. na 7. pa jc pri tepeški cn tukajšni rudokop tovariša z nožem zabodel, tako da jc zabodeni v smrtni nevarnosti." — (Potres.) Od št. Petra na Notranjskem se nam piše : i > en es popoldne ob 2. uri 6 min. je bil pri nas potres dvakrat z intervalom od 1 sekunde; trpel je kakšnih 10 sekund. Oincnjcui potres, že drugi to zimo, bil jc močen kakor prvi; njegov tek od juga proti severu. Razne vesti. * (Ooljski profesor Matirer) duhoven eistercijen/ijskega reda jo, kakor „W. F. P." si da telegrafično iz Prage kot strašno imenitno novost poročati, iz katoliške cerkve izstopil in protestant postal, da se lehko oženi. * (Uredništvo „N ar od ne ga li s t a)" v Zadru jc z novim letom prevzel dr. Klaič, eden voditeljev dalmatinske narodne stranke. Vslcd neodločnega postopanja dalmatinskih poslanec/ tudi „Narodni list" včasi nij vedol, kam se dati. Morebiti ga novi urednik spravi na pravi tir, da ho list /.upet postal, kar je bil, pošteno federalen. * (Častn i k o v) štej e avstrijska armada 13,263, med katerimi vsak (?) po dva ali več jezikov zna in sicer jih govori magjarski: 2618, poljski: 2361, češki: 3991, rusinski: 679, hrvatski, srbski in slovenski: 291)4: in rumunski: 1187 Častnikov. * (V Ni tri na Slovaškem) so 30. dec. 1. I. počele razprave zarad nerodnosti, katere so se godile pri volitvi poslanca za Vrbovo. Taras jc bilo po napadu magjaron-skih volilcev pandurov in vojakov mnogo narodnih volilcev ranjenih in nekoliko ubitih. Videli bodemo, kako se bo obnašala ogerska justicija. * (Vremenski prerok) nam zopet pi»o: „V prvem prerokovanji tem rekel, iia bodo snežena tanjčica pokrila zomljo pred tremi kralji, in glejte, kako lepo »o jo izpolnilo! -- V petek" jo sel iia Gorenjskem ■neg. a ne debeli bila je zares t nujčica, proti dolenjski ■trani je bil B mirom tanji] in na Dolenjskem je bil tako t enak, da ga so 'videli nijso! — Zdaj pak vam resnično povrni, tla prodno drugič dobite v roko „Slovenski Narod", bode šel tak sneg, da so bode vidol l»re/. mikroskopa. — Podroti pa uioram krivo misel nekaterih, ki meniju, da letos ne bode I nič ledu. Tistim, ki ga potrebujejo v tolažbo povem, I da ga bodo ta mesee zadosti imeli; kajti led ti u rja dela. Burja se bode kmalu oglasila. Haj tudi ne more Že več dolgo molčati. Jugjc letos strašno vanjo za lj u bij en, jo zmerom nadleguje in mimo nas bodi snubit. A čombolj se ga brani, tembolj je jug siten. Zdaj jej pa bode kmalu zadosti, pokiieala bode na pomoč strieja sevorja in sitnoža odpodila s tako mačjo godbo, da bodo njega in nas ušesa bolela. — Ker si pa zaljubljenci nič ne dado dopovedati, je gotovo pričakovati, da bodo jug prevladal celo zimo. T r o r o k. Narodno-gospodarske stvari. — I) al ma ti ns ko - it al i j ans ko paro-brodno društvo se snuje v Zadru, kot konkurent avstrijskemu „Lloydu" v Trstu. Ladij c tega društva bi plavale med mesti Vari, Ankouo, Zadrom in Reko. Za dalmatinsko trgovino bi taka neposrednja zveza bila največje koristi, zato so vsi trgovinski krogi zrlo zanimajo za to podvzetje, in se bo potrebni kapital gotovo lebko dobil. — V tržaško luko je prijadralo 1. 1872 8794 ladij z 107106S ton. in odjadralo 8684 ladij z 975275 ton. — Iz 0 d e s e se piše 28. dec. : Žitna trgovina jc tukaj prav živahna in so žitne cene jako visoke, Četvrt pšenice do 13 rublj. Dovaža se vsak dan 200 do 500 vaganov žita, katero se skoro vse sproti spravlja na barke. Crno morje do zdaj še ni zmrznilo, tudi letos nij še bilo nobenih silnih viharjev, kakor druga leta, ampak ves čas prav ugodno vreme za brodarstvo, /i m i na na poljih je vsled nenavadno toplih dni ozelenela, pa nastopati jc začel zdaj mraz, kateri jo bode gotovo tu pa tam poškodoval, zato se žitne cene zmirom visoko drže. 1*4)« lllllO. Naznanilo slavnim čitalnicam, pevskim društvom in drugim! Ljubljanska Čitalnica jc založila avto grafični natis slcdeČib pesem: 1. p"ola: „Nad zvezdami", skladatelj Grilndmann. „Psalm", cerkvena, skladatelj Fr. Oerbic. „Na Gomili". „Pogrebna", skladatelj Krcuzer. 2. pola: „Na boj", skladatelj Foniter. „ Večerna", skladatelj Riban „Zapuščcua", skladatelj B. Ipavie. 3. pola: „Ponočni pozdrav", skladatelj A. Ncdved. „Zakletev viharja", skladatelj Dlirer. „Vošilo" skLdateli Skraup. 4. pola: „Pesn. koro:jk. Slovencev", skladatelj Fr. Gcrbic. „Glas domovinski", skladatelj Vogel. „Soldaška", skladatelj Ipavic. „Iluska hymnau skladatelj Lvofi". „Moji sab-lici", skladatelj Dav. Jenko. 5. pola: „Plc:;alna", skladatelj Abt. „Na zdravje" skladatelj Maršner. 6. pola: „Na moru", skladatelj Dav. Jenko. 7. pola: „Mlaliči", skladatelj Kihar. „Kožica" , skladatelj Hermes. „Večerna" , skladatelj E. Vcndler. Omenjeue pesmi so dobijo po jako nizki ceni. — Vsaka pola veljale O kr., tedaj štiroglasjio 2 M kr. Naročila in denar sprejema Čitalničnega pevskega zbora blagajnik gosp. Franjo Drenik v Ljubljani. Naprodaj so tudi partituro „Adrijansko morje" od VVinter-ja po M gld. 20 kr. 328 „ 50 „ Akcije narodno banke . . 979 n ""r* n (J. k. cekini..... n 66 n , , — 106 Dunajska borsa 1>. januarja. (Telegrafično poročilo „8Iov. Naroda".) Hnotni drž. dolg V buiikovcib . 66 gld. 60 kr Enotni drž. dolg v srebru . . 70 „ 7f> „ 1860 drž. posojilo.....109 „ 50 „ London . . '.......108 _ 45 _ MoJim čestitim kupovalcem v ličen in pok raj I n i! Po prevzotji Moževega Inirlka sem v položaji, mojim p. n. kupovalcem sledeče zapisane Članke po nenavadno nizki ceni in h poro&tvoin zazancctl j i \ o in «lobro blago ponuditi in si dovoljim ob enem na-to pozoriti, da se čestitim p. n. kupcem taksa priložnost k dobremu kupu primernib božičnih in novoletnih daril no bodo tako bitro spet ponudila, in namreč : l*4»l'IIO Zli ft'0«I», i, 4.50, 6. 1 kos */« široko 30vateljno brtbovMko platno gld. 6,76, 6.75, 8.50. 1 kos V« široko 30vateljno uhelj eno rum- burnko platno gld. 8.50, 10, 11, 12. 1 kos 7« široko 30vateljno ruiuburftko platno gld. 12, 13, 14, 15. 1 kos t'/i široko 48 — 50vatoljno liolnnuIJMko platuo gld. 16.50, 18, 20, 25. 1 dvanajsterica obri«ačev a gld. 4.50, 6, 6, Iz damasta gld. 7.50. 1 kos oOvateljno obri»aeev iz a angleška bombažev ina vatelj 18, 20, 25, 30, 35—5) Pričujoče ima čre/. tisoč bolnikov v ozdravljenji. Izdatolj in za uredništvo odgovoren": Iva u a eni en. Lastnina in tisk „Narodne tnskuruo".