floBnlno plačano v gotovini. Leto Lxxm., št. yj L)abllaiia, četrtek 1$. f ttr«ar|a 1040 Cena Din 1.— iznaja vsak dan poooldne izvzemal nedelje ln praznike. — Inaeratl do 80 petit vrst a Din 2 do 100 vrst a Din 2 50 od 100 do 300 vrst & Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4. Popust po dogovoru, In se rat nI davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, Rnafljevn ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uMca 1. telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10 351. Finska pričakuje pomoti Finski predsednik Kallio izjavlja, da se mera Finska boriti đo zadnjega ntsža Pamsč je nujno potrebna v silni premoči sovražnika, ki dobiva nova ojačenja Helsinki, 15. febr s (Reuter) Finski predsednik Kallio je Izjavil snočl ino zeničkim novinarjem, da Finska v pre moći 50 : 1 nima nobene Izbire In se mor:: boriti do zadnjega rnoža, ker jI sicer prt ostaja samo se druga možnost: uničenji finskega naroda, London, 15. febr. s. (Havas). Včeraj j« imelo sejo predsedstvo angleških delavski, strokovnih zvez. Delavska delegacija, ki s= je mudila nedavno na Finskem, je podalr svoje poročilo. Izrazila je zopet svoje ol> čudovanje junaštvu finskega naroda, ob enem pa tudi naglasila, da Finska nujn potrebuje pomoči, zlasti v težkih topovi' in letalih. Poročilo delegacije je bilo s sej« poslano tudi angleški vladi. Rim, 15. febr. z. Poročevalci italijanski1 listov na Finskem soglasno ugotavljajr da je Finska obsojena na pogin, če take ne dobi izdatne pomoči od zunaj. Zaenkra sicer ni še neposredne nevarnosti, da b sovjetske čete prodrle Mannerheimovo utr jeno črto, vendar pa je jasno, da ne bod-*mo"1fl finske čete več dolgo klinbova* silni premoči sovražnika, kl ne štedi ne z ljudmi in ne z materialom, da bi izvo-,eval vsaj delni uspeh. Finci pa morajc nasprotno štedi ti do skrajnosti z vsem /ojaki smejo streljati šele, če imajo siguren cilj. Tudi topništvo ne trati munl-jije in strelja samo na gotove cilje. Basel, 15 febr. z. >Basler Nachrichten« >oročajo iz Stockholma, da je postal po-ožaj na finski karelijski fronti skrajno resen. Po finskih poročilih sovjeti sicer \e niso prodrli v Mannerheimovo črto, ven-lar pa je pritisk tako hud, da se lahko joložaj vsak trenutek spremeni na škodo Fincev, ki se bore tako rekoč s poslednjimi silami. Neprestani sovjetski napadi v lasah so Fince silno izmučili. Milan, 15. febr. z. Dci isnik turinske Stampe« na Finskem Itallo Zingareli po-oča, da je zavladala v Baltiku zopet ve ika napetost. Moskva hoče baltiške drža-e prisiliti, da ij pomagajo v vojni proti ^Inski. pri čemer naj bi baltiške drŽave *.ame prevzele /es rlziko. Po mnenju dj-'isnika lahko prid» v sevjetsko^nski vojni v kratkem do naj i-čjiii presenečenj. Junaški o£jrar finske vojske ki se bori z nenavadno močjo fr vztrajnostjo — Mannerheimova obrambna linija Se vedno trden zi£> ki zastavlja pot sovjetskim četam HELSINKI. 15 febr *• Tfavas> Na finsko sovjetskem bojišču se zdi položaj za Fince prav ugoden severovzhodu La-doškega jezera. Finske obkoljeva'ne operacije proti sovražnim oddekom se ugodno razvijajo. Isto te"..o so Finci pri Kuh-mu še nadaje izboljšali svoj položaj. Za boje na Karelijski ožini priznavajo Finci izgube nekaj lokalnih postojank. Ni pa pričakovati, da bi ta sovjetski vdor pomenil važen rezultat. Odporna sila Man-nerheimove obrambne linije s tem ni niti najmanj prizadeta, obrambna linija nama je osta'a nepoškodovana. V napadih zadnjih dni je na finske vojake v prvem trenutku psiholeško vplival pojav 70 tonskih sovielskih tankov. Kmalu pa so se Finci tudi na tega novega sovražn;ka pri-vadiM in izkaza'o se je, da rmski topovi proti tankom preb:jejo tudi oklepe teh *^*j\ecjih sovjetskih tankov. STOCKHOLM, 15. febr. A A. (Reuter) Fmsko poveljstvo piiznava, da so sovjeti zasedli nekatere piednje poatuj^nke Man-nerhe:move črte, vendar izjavlja, da je ta O-enz.va sta.a sovjete mnego ljudi in materiala. Računajo, da so sovjeti izgubili v 14 dnevni bitki 40-Uuu mož. Na tisoče trupel, pokritih s snegem, leži povsod naokoli. Na postojankah fronte pri Summi imajo sovjeti pred seboj še celo vrsto pasti za tanke m drugih obinmbnih sredslev, razporejenih v globini 17 km. Celi gozdovi so posekani, namesto dieves so pa razpete mieže bodeče žice in ovire za tanke, ki pomenijo nepi«.mrst j Ivo oviro. Prve utrdbe so izkopane v zem ji, dobro skrita stroj niška gnezda pa pokrivajo skoro sleherno ped zem'je pred predaj mi ruskimi postojankami. I in* ki vojaki se zdaj bore z nekakšnim verskim zanosom, ki se zdi, da presega navadno moč in vzlr«*j-»ost. Ofenziva na Karelijski ožini se zdi, da je zdaj bolj vprašanje prestiža sovjetskih gene-ra.ov. kakor zadeva vojne strategije. Af-tonb'aded pravi, da v sovjetski Rusiji narašča ne/Friovolisivn in da se M-^o+ov in Vorošilov pripravljata na nova čiščenja. HLLSINKI, 15. febr. A A. (ReuterV Po poročilih, s kale..mi ra^poa^ajo v rk^ja aniju, skuša v srednji Finski še ena sovjetska divizija prodreti skozi Finsko, in sicer na njenem najožjem delu. Vendar s*, zdi. da je ta divizija v nevarnosti, da doživi poraz v odseku Kut.ma, okoli 100 km južno od Suomus? rcvja. Poveljnik finskih čet je izjavil dopisniku Reuterja: Pri Kuhmu imamo proti sebi več kakor eno divizijo. Boj se je začel že pivi dan vojne. Vzdržali smo nekaj tednov sovjetske napade, naše čete so zelo maloštevilne in smo se morali um^k";ti. Sovjeti so se ustavili pri jezeru in se zdaj utrjujejo, mi smo pa takoj začeli pošiljati oglednico za oglednico, da prelrgamo nj-hove zveze. Čeprav so sovjeti pred kratkem dobili ojačenia, je cela sovjetska divizija odrezana. K'jub vsemu položaj še ni dozorel. Sedanji boji trajajo že dva ted-sa in ne vidim še konca bojev Toda sovjeti bodo naz?dnje odrezani, če ne dobe velikih ojačenj. Ncfti*k" flfroirji v sovjetski vojski London, 15. febr. z Profesor Boerllus. bival finski poslanik v Londonu, je izjavil novinarjem, da imajo Finci zanesljive dokaze o tem. da se nrmški oficirji aktivno made Finci računajo celo s tem, da bodo Nemci poslali sovjetom na pomoč posebno ekspedicljsko armado. Dasi teh podatkov še ni mogoče kontrolirati, vendar računajo v finskih krogih z daljnosežnim sodelovanjem Nemčije tn sov letov, ne samo na gospodarskem, marveč tudi na vojaškem področju. Finsko vojno ooroč»lo HFI,SINKI. 15- febr. s. (F. t. a.) Vrhovno poveljstvo finske vojske je izdalo včeraj opo'dne sledeče vojno poročilo o dogodkih 12. februarja: Na kopnem: Na KareHiski ož'ni je ^ovrp/.n'k nadaljeval svojo veliko ofenzivo. Toda sprm v sektorju vzhodno od Summe mu je uspelo zavzeti nekaj naših prednj'h postojank Sovražno napredovanje pa je bilo ustavMeno pred na.*:mi dru-g;mi postojankami Vsi drugi poskusi na-Drer7ovanja so bili odbiti s težkimi izcu-banv za sovra?r;ka ki je pustil np blišču več tiseč mrtvih m več tucatov tankov. Boji se nada'jujejo. Severnovzhodno od LadoSkega jezer« smo ustavili vse »ovražne posKuse. .lapie-dovanja. Uničili smo dva tanka. Pri Kuhmu je bil premagan sovražni bataljon in je bilo zavzetih več sovražnih pozicij. Drugod običajna patrolna aktivnost. Na morju: Pri Koivistu so naše obalne baterije obstreljevale sovražne oddelke, ki so skušali prodreti po ledu na Finskem zalivu. Sovražnik je Imel težke izgube in tudi več tankov je bilo uničenih Oralne baterije na severu Ladoškega jezera so se uspešno udejstvovale proti sovražnim kolonrm. V z r s k u : Naše letalstvo se je udej-stvo\ alo v več letalskih bitkah ter je bombardiralo sovražne postojanke in kolone. Sovražno letalstvo je izven vojne cone bombardiralo mesta Lahti, Hamina in Bcrga kakor tudi več vasi. Po dosedanjih podatkih je bilo več civilistov ubitih, ranjenih. Povzrcčenih je bilo tudi več požarov. Živahno se te udeistvovalo sovražno letalstvo v vojni coni, zlasti ie bito bombardirano mesta Viborg. Cenijo da je letačke napade v torek izvršilo več sto sovjetskih letal. Po dosedanjih ueotovit-vah so n?ga letaka in prot^e^ski topovi sestrelili te^a dne 17 sovražnih *etal. dv«. nadaljnja pr;mera pa le nista potriena En ni-;rner prejšnjega dne je bil naknadno potrjen. Sdvjet^fco poročilo MOSKVA. 15. febr. a. (Reuter). Sinoćnje sovjetsko vojno noročilo iavlja. da so sovjeti na Ksre^iiski zeme^ski ožini zavzeli zopet 16 ftnsk;b utrjenih postojank Sov-tftsko nnrnči*o ne trd* da bi bHe sovje^ke čete prodrle skozi Mannerheimovo linija Sovjetsk* fapadi na Anglijo MOSKVA« 15. febr. s. (Associated Press) Sovjetski radio je ponoči z izredno silovitostjo napadel Anglijo in trdil, da stremi angleški imperializem za svetovnim gospostvom. Dol žil je Anglijo, da hoče preko Finske napasti Sovjetsko unijo. Napad prihaja tik po dovolitvi vstopa v finsko vojsko za angleške državljane. Angleški prostovoljci LONDON. 15. febr. s. (Reuter). Doslej se je že 2000 angleških državljanov prijavilo za prostovoljsko službo v finski voj ski. Vsak prijavi ienec je v nabornem uradu strogo preiskan v zdravstvenem ožini. LONDON. 15. febr s. (Havas). Konser vativni posTanec Lampeon je stavil na vlade še novo vprašanje glede organizacije pomoči Finski potom prostovoljcev. Lamp son zahteva da izda vlada ang'ešk'm prostovoljcem za finsko vojsko proste vizume, nadalje predlaga, da vojaške oblasti ugotove, koliko izvežbanih smučarjev je v Argliji na razpolago, da bi prišli v pošte\ za pomoč Finski. Na vprašanje bo danes popoldne v parlamentu odgovoril ministrski predsednik Chamberlain. STOCKHOLM, 15. febr. s. (Reuter). Semkaj ie prispela na poti v Finsko angleška ambuTanca. ki razpolaga z osebjem 30 oseb in 10 avtomobili. MtidS-irsM prortovol'^1 LONDON. 15. febr. s. (Havas). Med tem ko je včeraj vlada v parlamentu objavila, da je izdano dovoMenie aneVSkim državljanom za vstop v finsko vojsko, so se na tisoče prijavljali v nabornem uradu v Londonu prostovoljci vseh narodnosti Poleg mnogih Angležev, mo§k;h in žensk vseh starosti, ie prišlo v urad 350 madžarskih prostovoljcev, ki so dospeli v London preko Italije in Jugoslavije. Kan*-V*hr. z. Vsa pozornost londonskih političnih in diplomatskih krogov je usmerjena na iFnsko in na baltiške države, ker kaže vse na to, da so te države izpostavljene novemu sovjetskemu pr**j-sku. To dokaz«.je tudi dejstvo, da je bil latiški pos'anik v T ondonu mnno pozvan v Rigo in je včeraj odpotoval s posebnim 'etoinfn, V londonskih lati«km krog'h potrjuje jo, da ie Moskva postavila Estonski in Le-tonski zahtevo, naj jo aktivno podpreta v vojni proti lFnski. čemur pa se baltiške države upirajo. Kakor se zatrjuje, bodo zastopniki estonske in latiške vlade te dni odpotovali v Moskvo na pogajanja. V Ri-gi in Tallinu imajo sedaj skoro neprestana posvetovanja. RIGA. 15. febr A A (DNB): V zp^nfem času se v tujem tisku neprespano širijo glasovi, da *e med t.efnnsko in sovieti nastala napetost, češ da želi sovjetska Rusija od Letonske novih koncesij vojaškega značaja. V zvezi s tem izjavljajo v leton-skih uradnih krogih, da so ti glasovi popolnoma netočni in da je razmerje med Letonsko in sovjetsko Rusijo popolnoma prijateljska . I Vcjiie priprave na Bliži*j2m Obrambni pomen nsacne zavcznKke vojske v Orientn — Nem?!:! nženjerji utrjujejo sovjetske meje ob Crnom m3rja — Navodila grofu Sehulenburgu Vojaška zveza med Nemčijo in sovjeti za primer konfl kta na BRž. vzhodu Knlro, 15. febr. e. TukajSnji tisk zelo .Vdirno obiu..iiava pioblem zave^u.ške vojske na Bližnjem vzhodu. Ta vojska šteje že zdaj nad 570.000 mož ln predstavlja nenavadno učinko\ito pomoč Turčiji. Pred dnevi je bila zavezniška vojska na bližnjem vzhodu ojačena z močnimi kontlgenli iz Avstralije in Nove Zelandije. Po nekaterih vesteh nameravajo zavezniki organizirati na JJližnjeni vzhodu armado 2 milijonov mož. Carigrad, 15 febr. e. Turški tisk se ibširno bavi z vestmi, da so bili poslani v sovjetsko Rusijo nemški Inženirji, Id bodo utrjevali sovjetsko mejo ob Črnem morju ln na Kavkazu. V splošnem vlada preprrč»nie, da to dejstvo k*že poleg drugih na to, da se približuje vojna vihra minister na zapadni fronti Paiiz, 15. febr. s. (Reuter). Novi angleški vojni minister Ollver Stanlev je dospe) včeraj v glavni stan angleške ekspedicij-ske vojske v Franciji. V njegovem spremstvu je maršal Milham. Danes bo pričel vojni minister z Inspekcijo postojank angleške vojske, ki bo trajala več dni. Za svojega bivanja v Franciji bo vojni minister gost vrhovnega poveljnika angleške vojake v Franciji lorda Gosta. Bližnjemn vzbodn, vendar pa sovjetska Rusija v tem delu ne bo napadla, dokle i si ne bo zavarovala hrbta v fr^h^i*\h državah ln na Finskem. Berlin, 15. febr. e. Nemški veleposlanik v Moskvi grof Schulenburg se je vrnil iz Berlina v Moskvo V poučenih političnih krogih pripisujejo velik pomen njegovemu bivanju v Berlinu. Predvsem je bilo njegovo bivanje v Berlinu v zvezi s končno redakcijo gospodarske pogodbe med Nemčijo m sovjetsko Rusijo. Nadalje Je grof Schulenburg dobil v Berlinu navodila glede razgovorov nemške vlade z Moskvo v zvezi z odnosa jI med sovjeti In Rum u ni Je In končno tudi vsa navodila v zvezi z vprašanjem hitre likvidacije vojne na Fin- živila v Vatikan »krm mestu Hlm, 15. febr. br. Uprava Vatikana Je zredila racionalizacijo živil, predvsem mesa, masti, masla. kave. sladkorja In kruha. bore proti Finski v vrstah sovjetske ar- 1 Tudi uporaba **t~»f»f Je V Belgiji ne b»đo evakuirali Bruselj, 15. febr A A. Belgijska brzojavna agencija poroča: Minister za narodno zdravje je obrazložil v parlamentu podroben problem evakuacije preb vala*va. Po njegovem nI računati z možnostjo evakuacije. Ce bi prt51o do nagle Invazije, bi bila evakuacija nemogoča. Razen pnrh 11-nj vlada ne misli na to. Ceste in železniške proge bodo zaradi vojaških potreb preobremenjene. Zato bo naloga vsakega posameznika, da ostane tam, kjer ga dogodki zatečejo. Irski teroristi na tfelu London, 15. febr. s. (Associated Press). V neki tovarni v predmestju Londona Je nastal po eksploziji požar, ki so ga pogasili šele po osmih urah. Domnevajo, da gre za sabotažo s strani Irskih teroristov. Nekaj časa preje Je prišlo do dveh eksplozij tudi v Btnm^ghamu. K od«* n J, 15 febr. z Po Informacijah z dobro poučene nen Ske strani je nemško sovjetski gospodarski sporazum le del rezultatov dolgotrajnih pogajanj. Poleg gospodarskega je bil sklenjen tudi važen političen ln vojaški dogovor. Sovjetska Rusija In Nemčija sta se sporazumeli, da Izločita Turčijo s skupnimi napori kot političnega In vojaškega činitelja na Bnlka-nn. Poleg tega je bila sklenjena tudi vojaška zveza, ki pa stopi v veljavo le v primeru, če bi se sedanja vojna razširila, bodisi s posegom skandinavskih držav ali zaveznikov v finsko-sovjetski konlikt, bodisi zaradi zavezniške akcije na Balkanu in na Bližnjem vzhodu. Romunski zb!sk v Rima Rim, 15. febr. e. Semkaj je prispel vodja rumunskih mladinskih organizacij Todoro-viči. Sprejele so ga odlične osebnosti Iz fašističnih organizacij. Obiskal pa bo najbrže tudi Mussolinija ln grofa Ciana. Obisk po nekaterih vesteh nI političnega pomena, temveč proučuje Todoroviči samo ustroj fašističnih mladinskih organizacij. Večjega političnega pomena bo oblak romunskega zunanjega ministra Gaf en ca v Rimu. Po neki vesti iz Budimpešte bo v kratkem odoptoval tudi madžarski zunanji minister grof Csaky v Rim. Švedska obramba STOCKHOLM. 15. febr. s. (Reut.) Švedska vlada je predložila parlamentu v odobritev za 5 in pol milijonov angleških funtov dodatnih kreditov za vojsko. Nakupljena bodo predvsem lovska in izvid-nilka letala. Iz notranje politiKe BORBA ZA VOJVODINO ln nos:* O V Novem aauti je govoril član vodstva demokratske strun.ie Milan Groi, ki Je med drugim izjavil: Težišče vsega vprašanja o nadaljnji preureditvi države je v Bosni in Vojvouinl, V Bosui je srbski interes tako močan, tla je prišel v vprašanje le zaradi slabe politike iieo^rauu. lio s»o se na uuiuuu ..on-ferenci branile nitje, so se branile s številom Srbov in ln\atov v vseh pokrajinah. V Vojvodini z zgodovinskim čuvanjem položaja, ki ga je Vojvodina branila z mečem in peresom. Vojvodina mora ostati srbska že zaradi zemljepisne in prometne kontinuitete. Grol je nadalje rekel, da bodo imele posamezne pokrajine v srbski ediuici samoupravo in da v njej ne bo dr-ža\ nopraviilh sporov. Tudi narodne manjšine bedo mogle sodelovati v p o lit.One m življenju. Civ.a posvečuje sedaj »Hrvatski dnevnik« cel uvodnik, kjer deloma ironično zavrača njegova izvajanja, deloma pa mu odgovarja z izključno hrvatskega stališča. JRZ, HSS IN MANJŠINE V V k*4 \ Oiiii* 1 Na banovinski skupščini JRZ v Novem Sada so sprejeli resolucijo, ki se glasi: Pri delu za okrepitev in izgruuitev solidarnosti vseh državljanov za blagor domovine so poleg dosedanjih članov vstopdi v JRZ preko svojega vodstva tudi ostali državljani ma užarske, nemške ln rumunske manjšine, si čimer je ponovno podan viden dokaz, da gleda narod v dunavski banovini enako na vse državne in splošno narodne probleme in da v vsem odobrava politiko in program JHZ. To sodelovanje celokupnega narodnega življa v dunavski banovini je dobilo svoj izraz tudi v izpopolnitvi našega izvršnega banovinskega odbora z najuglednejšimi zastopniki manjšin. Istočasno je bilo po nekaterih vaseh v somborski okolici več političnih zborovanj HSS, katerih so se udeležili tudi Nemci in Madžari. Na teh zborovanjih je govoril v imenu HSS dr. Grga Vukovič, ki je poudarjal liberalnost novega volilnega zakona. V imenu madžarske manjšine je govoril dr. Pista \agy, ki je orisal razpoloženje Madžarov v Bački in zatrjeval, da bodo Madžari podpirali politiko Hrvatske seljačke stranke. Za Nemce je govoril dr. Schlac'iter in Iz-avti. da bodo tudi oni podpirali SDK in HSS. ODMEV ABNORMALNIH BAttfthsof V BTH1GOVI Pod tem naslovom piše »Jutarnji list«: v varaždinski bolnici se zdravi Ivan Rich-ter, šolski upravitelj v Strigovi, ki ga je pred nekaj dnevi banska uprava v Ljubljani nujno odstavila, čeprav službuje v štrigovi že 21. leto v splošno zadovoljstvo naroda. Na njegovo mesto je prišel začetnik, učiteljski pripiavnik, Slovence Ljubo-mil Torcš. Banska uprava v Ljubljani je upravitelja Richteija že enkrat odstavila, pa je prišel spet na svoje mesto, ker je to zahteval ves tai >■ soji narod s 501 podpisom staršev (od 501). če se upošteva okolnost, da so Slovenci v olOinl Razkrlžje namestili pet slovenskih učiteljev in da so na tamošnji soli uvedli slovenski učni jezik ter prepovedali hrvat«klm duhovnikom dostop v tamošnjo šolo in poučevanje veronauka v hrvaščini, potem je jasno, da zasledujejo te cilje tudi z odstavitvijo upravitelja Richtcrja, na čigar mesto so postavili zr četnika Slovenca in to na dese t razredni šoli. Glede na okolišC-ino, da živimo v času sporazuma med Hrvati, Srbi in Slovenci in da je Ivan Rlchter javni delavec ter tajnik organizacije HSS v Strigovi ln da nikoli ni bU sir bo ocenjen ali kaznovan, potem napravlja ta premestitev še slabši vtis. Vsem je znnno, koliko slovenskih uradnikov nemoteno živi na Hrvatskem in da 20.000 Slovencev služi svoj krtih v samem Zagrebu, Slovenci pa preganjajo nase ljudi v čisto hrvatskem kraju, ki je popolnoma slučajno prišel pod njih uprava. NA*I SEZONSKI DELAVCI ZA INOZEMSTVO Te dni se je mudil v Prekmurju In Me-djimurju odposlanec Francosko-jugoslovcn-skega izseljeniškega društva zaradi zaposlitve naših delavcev v Franciji. Za delo v Franciji se je prijavilo veliko število delavcev Iz vseh krajev. Letos bo no dosedanjih prijavah odpotovalo iz Prekmurja ln Medjimurja najmanj 15.000 kmetov in kmetic v Francijo. Konec februarja pa pridejo odposlanci Nemško-jugoslovenske-ga Izseljenskega društva, da pridobe naše ljudi za sezonsko delo v Nemčiji. Tako bo odšlo letos Iz Prekmurja In Mcdjimur|a v Francijo ln Nervč-jo kakih 23 do 30.000 delavcev ln delavk na sezonsko delo, USTAVLJEN TEDNIK Državno pravdnlštvo v ZnTefm Je prepovedalo razpečavanje št. S tednika »Glas sindikalno organiziranih radnika«, kl je izšla v Zagrebu. Bannka oblast v Zagrebu na je na osnovi čl. 14. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o tlskn z dne 6. Januar »a 102!) prepovedala nadaljnje izhajanje tednika« Sorzna poro 6;!a Curfh, 15. febr. Beograd 10. Pariz 9.98. .ndon 17.63, Nevv York 446, — Brurelj 75.25. Milan 22.52, Amsterdam 237, Berlin 178.75. Sto-kh?lm 106 20. Oslo 101.33, KtMtnj 86.125, Sofija 5.30, BukareJU ZZX Btran 3 »SLOVENSKI NAROD« četrtek, 15. februarja 1040. Ste*. 37 Spet dve nemški podmornici potopljeni Sporočilo angleške admiraUtete — Nove žrtve nemških podmornic v Atlantiku ln Severnem morju London, 15. febr. s. (Reuter). Angleška admlrallteta je ponoči objavila, da sta bili sonet potopljeni dve nemški podmornici. Skupno z drugima dvema, katerih potor pltev je javila admlrallteta 9. februarja, so bile torej v teku enega tedna potopljene štiri nemške podmornice. Ena izmed potopljenih podmornic Je ona, ki je v Atlantskem oceano s torpedom potopila angleški parnik »Southern Star«. Angleške vojne ladje so jo potopile samo pol milje od mesta, kjer je napadla konvoj. London, 15. febr. s. i Reuter). Nemška podmornica je s torpedom potopila 12.000 tonski angleški parnik »Southern Star«, ki je vozil 6.000 ton pšenice iz Buenos Airesa V Anglijo in je zapustil luko 17. januarja. V severnem morju Je isto tako nemška podmornica potopila 1500 tonsko norveško ladjo »Eita«. Samo dva člana posadke je vzela nemška podmornica na krov, val drugi so izgubljeni. Ob vzhodni angleški obali je zadel včeraj na plavajočo nem tko mino italijanski parnik «Georglo 01sen> (5600 ton) in se potoplL London, 15. febr. s. (Reuter). Zaradi mine ali torpeda se Je potopil danski parnik >Marttn Goldsčhmld« (2059 ton). 15 članov posadke pogrešajo. VVashington, 15. febr. s. (Reuter). Predsednik zunanjepolitičnega odbora senata Fittman je označil potapljanje nevtralnih ladij s strani nemških podmornic brez vsakega obvestila kot nepravično in nečloveško. Gradbeni predpisi veljajo za vsa Ljubljana, 15. februarja Neki gostilničar ima v celjskem predmestju hišo. Za bile Je postavljena lupa. V tej lupi Ima zgrajeno betonirano jamo za smeti. Smetišče je torej zelo higijenično urejeno. Toda kako se je ta gostilničar motil, ko si je donuiljeval, da Je to smetišče zgrajeno tudi v skladu z gradbenimi predpisi! Oblast ga je začela preganjati in Je zahtevala, da mora postaviti novo jamo na dvorišču Dolgo časa, si je mož belil glavo, kako naj zadovolji oblast. Njegova hiša namreč nima dvorišča. Da bi dokupil svet za dvorišče. Je nemogoče, ker ga noben njegov sosed noče prodati. Plačal je torej predpisano takso in vložil proti zahtevi oblastva pritožbo na nadrejeno ob-lastvo, češ, da zahtevi prvoinstančnega oblastva ne more ugoditi ln da smetišča ni- kakor ne more zgraditi na dvorišču iz enostavnega razloga, ker dvorišča nima. Sedaj se bo najbrž na račun gostilničarja zbrala na mestu uradna komisija, da se bo ugotovilo, če pri hiši res ni dvorišča. To se je zgodilo v Celju. V LJubljani pa je bilo pred leti zgrajeno visoko poslopje, tako zvani »mali nebotičnik«. V Igriški ulici stoji ta velika stano-i vanjska palača in Je last Hranilnice drav-i ske banovine. Kadarkoli sem v deževnem ' vremenu hodil ob tej nisi, sem bil vedno j ves moker. Dežnik ni prav nič pomagal. Pet ali sest balkonov te hifie nima nobenih j odtočnih žlebov, zaradi tega curlja voda ! raz teh balkonov v curkih. Čim se bo pri-j čel topiti sneg, naj pride uradna gradbena : komisija pogledat, kako se balkonov graditi ne sme. Najenostavnejše pa bi bilo, da Hranilnica dravske banovine se pred tem j sama poskrbi za rešitev problema, kako 1 naj se voda z balkonov odteka v žlebove. Ljubljančan _ Za žlobudro mraz ln nov "neg. V nedeljo je nastopil nenaden preobrat v vremenu in namesto mlakuž po cestah, je nenadoma postalo ledeno, obenem pa je pričel snežiti droben suh sneg. Temperatura, ki se je po zadnjem mrazu znatno dvignila, je zopet padla pod ničlo in se kar vztrajno drži na —7 C. Na ledeno podlago padli sneg je zopet omogočil olajšan promet s sankami, ki je bil zlasti oviran da mostovih in cestah v mestu in tližnj-i okolici, kjer je večji promet. Sedaj bodo zlasti vozniki, ki dovažajo les na kranjsko postajo zadoveljnejši. njih živina pa bo obvarovana surovega pretepanja. Tudi smučarjem je novi sneg prinesel zop^t priliko, da se v bližnji okolici, posebno pa za Šmarje t no goro vadijo v smučanju In da jim ni treba trositi denarja za smučanje v oddaljenejših krajih. (&Q(e\nt ca KOLEDAR Danes: Četrtek, 15. februarja: Favstln DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matiea: Banjo in kitare Kino Sloga: Klic s severa Kino Union: Strah na gradu Aeroklub »Naša krila« občni zbor ob pol 7. v prostorih Avtomobilskega kluba Udruženje rezervnih oficirjev občni zbor ob 20. v dvorani Udiuženja inženirjev v Zvezdi. II. nadstropje Akademija Podmladka Rdečega križa klasične gimnazije ob 20. v frančiškanski dvorani Šentjakobska krajevna organizacija J\S občni zber ob 20. v posebni sobi erostilne pri Lozarju (Žitnik) v Kožni ulici DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčlč. Sv Jrkoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cest 20, Murmavcr, Sv. Petra cesta 73. S (lCnth&CQCi vratna Kino Union: Strah na gradu Zelo skrbno režiran angle'ki film, kt je po vsebini nadvse originalen. Glavno vlogo igra duh nekega Škotskega plemiča, ki je z nejuna-£kim ravnanjem onečastil ime svoje rodbine in mora tako dolgo straliti po gradu svojih prednikov. dok!er ne pade pred njim na kolena potomec rodbine, ki je Škotski plemiSki rod užalila. V zanimivih in resnih ter neresnih okoliščinah se to zgcnii. ko kupi bogat parvenij iz Amerike plemi-ki grad in ga prepelje v Florido. V angleški literaturi nastopanje duhov ni nič posebnega, vsi veliki pisatelji imajo dobre romanc s strahovi. Prikazovanje takih storij v filmu je pa tudi zelo uoni.ovito, kakor priča ta film. Iz Maribora — Nesreča s flobertovko. V mariborsko bomico so pripeljali po?estnico Frani*- : ) R. iz Veržeja. Njen 14 letni sin je kupil od nekega tovariša flobertovko, s katero se je vpričo matere igral. Nesreča je hotela, da jc pritisnil na petelina in je krogla zadela mater v glavo. Poškodba je precej nevarna. —S'birskl mraz. Davi Je bila v Mariboru najnižja temperatura —28.3 C; to je bila najnižja temperatura od obstoja tezenske vremenske postaje, to je od leta 1929. Včerajšnja maksimalna temperatura Je bila —11.5, visina snega 34 cm. Po napovedi tezenske vremenske postaje bo danes ln jutri v maiiborskem okolišu pretežno jasno z ostrim jutrnjim mrazom. — Lep sokolski zbor je bil včeraj v dvorani Sokolskega doma. Ob polni udeležbi je imelo Sokolsko društvo Maribor-matica svoj redni občni zbor. Zborovalci so poslali udanostno in pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. Poročila vseh odtor-aikov so pričala o izredno agilnem ln vztrajnem delu v društvu, ki je najmočnejša sokolska postojanka pri nas, saj ima 1305 pripadnikov. V gradbenem fondu ima društvo 1,368.000 dira. Pri volitvah je bila po veČini Izvoljena dosedanja uprava s starosto br. dr. Slavkom Fornazaričsm, L podstarosto dr. Miheličem in II. podsta-rosto dr. Mačusem. — Ponarejeni kovanci in bankovci. Vsem interesiranim podjetjem, denarnim zavodom in bankam je uprava policije z okrožnico sporočila, da so bile v inozemstvu ponarejene velike količine jugoslovenskega denarja ln sicer kovanci po 50 din ln bankovci po 100 In 500 din. Ponarejen denar prinašajo v Jugoslavijo številni potniki in agenti ter ga skušajo spraviti v promet s pomočjo tujih bank v Jugoslaviji. Računa se, da je bilo ćosedaj v Jugoslavijo prinesenih za okoli 20,000.000 din ponarejenega denarja. Policija prosi vse. naj prijavijo razpečeva!ce ponarejenega denarja, da bo mogoče tako izslediti falsifikatorje. Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani ln Mariboru, SPD in JZSS 15. FEBRUARJA 1940. Rateče Planica 870 m: —22, oblačno. 70 cm snega, pršič, skakalnica uporabna Planlca-Slatlne (Dom Ilirije) 950 m: —18, oblačno. 110 cm snega, pršič, drsališče uporabno, vzpenjača obratuje Kranjska gora 810 m: —22, pooblačeno, 80 cm snega, pršič, drsališče in sankali Sče uporabno Podkoren 800 m: —18, pooblačeno, 65 cm snega, pršič Bled 501 m: —22, jasno, mirno, 53 cm snega, pršič Pokljuka 1300 m: —18, jasno, mirno, 135 cm snega, pršič Radovljica 470 m: —23, pooblačeno, 60 cm snega, pršič Bohinj-Sv. Janez 530 m: —22, oblačno. 95 cm snega, pršič Bchinj-Zlatorog 530 m: —23, jasno, 90 cm snega, pršič Dom na Kom ni 1520 m: —24, jasno, 165 cm snega, pršič Valvasorjev dom 1180 m: —20, jasno, 10 cm pršiča na podlagi Dom na Voglu 1540 m: —23. jasno, 165 cm snega, pršič Dom na Krvavcu 1700 m: —24, jasno, 150 cm snega, pršič Koča na Veliki planini 1558 m: —23, jasno, 140 cm snega, pršič Erjavčeva koča na Vršiču 1515 m: —21, jasno, 120 cm snega, pršič Polževo 620 m: —20, oblačno, 66 cm snega, pršič Sodrai'ca 550 m: —25, pooblačeno, 65 cm snega, prsič Bloke 900 m; —io, barometer se dviga, jasno, vetrovno, 5ft cm snega prKč Sv. Lovrenc na Pohorju 483 m: —23, pooblačeno, 17 cm snega, pršič „Ufafiitd na sajbaljše, tsda pripravljajmo se na jhu jše " Vodje angle*Ue delavske Ojiezicije o seganjll* vojnih dogo&kib London, 14. febr. A A. (Havas}: Vod'a delavske opoz clje Attlee }s luta] danes na nekem banketu v Londonu govor. Pri tej priliki je izrazil prepričanje, da bodo zavezniki kakor 1918 tudi sedaj zmagali. V primerjav; med sedanjo In svetovno vojno je Attlee ugotovil, da je položaj, v katerem smo sedaj, bolj pofoben dobi med 1917 in 1918 kakor pa prvim dnem 1914. Leta 1917, je rekel Attlee, so hili Nemci na zapadu zadržani, pa so se pri vsem tem pripravljali na novo moćno efenz vo, četudi so vedeli da so izgubili vojno. Dejansko so bili potolčeni. To, kar povem, lahko predstavlja veliko nado. toda jaz sem globoko prepr'čan, da borno to vojno dobili. Upam, da bomo zma- go izvojevall. ne da bi prišle v poštev »klavnice« Iz pretekle vojne. Do bomo dosegli mir in svobodo ln življenje prosto neprestanih groženj, moramo mi zmagati. Attlee je pristavil, da gre za celotno evropsko civ.Tzacljo. Nato je razložil svoje stališče glede nacionalnih socialistov in njihovega stališča do drugih narodov. Končno je opozoril poslužaJce, naj se ne vdajajo prevelikemu opt:mizmu zaradi tega, ker se nekateri dogocki. ki bodo prisu na vrsto se niso dogodili. Upajmo, da se bo ta vojna zaključila brez ve'iklh kr-voprelitj in brez letalskih napadov, toda s tem ne moremo računati. Naše g"slo mora bit:: Upajmo na najboljše, toda pripravljajmo se na najhujše. Pozen odgovor nemške vlade na protestno noto 21 ameriških driav zaradi krčitve določil o nevtralno*tuem pasu v pomorski bitki ob ustju La Plate Nemška vl^da pravi v svojem odgovoru, da ustanovitve nevtralnostne cone ckoli ameriške celine ne more vzeti na znanje, dokler Anglija in Francija ne spremenita svojega dosedanjega stališča glede nevtral-nostne cone. Berlin, 15. febr. A A. (DNB). Včeraj je bilo objavljeno besedilo note, s katero je nemška vlada odgovorila ministru republike Paname na noto, katero je panamska vlada v imenu vseh ameriških držav, udeleženk vseameriške konference v Panami lani oktobra obvestila vojskujoče se države o sklepu konfeience za ustanovitev tako Imenovanega varnostnega pa6u v ame riških vodah. Nemška nota pravi med drugim: 1) Nemška vlada pozdravlja trdno voljo ameriških republik za ohranitev stroge nevtralnosti, katero izraža panamska deklaracija. 2) Nemška vlada smatra, da se popolnoma strinja z vladami ameriških držav v pojmovanju, da bi rešitev, katero pred,-laga panamska deklaracija, zahtevala Iz-premembo obstoječih odredb mednarodnega prava. Nemška vlada je sploh prenričanja. da se obstoječi mednarodni predisl morejo ln morajo prilagoditi novemu raz-voiu mednarodnih odnosov ln novim okol-nostim, ki se pojavljajo. Pri vsem tem mora vlada rajha opozoriti na dejstvo, da jo sedaj glede voda, ki jih obsega tako Imenovani varnostni pas, veže samo ln edino obstcieče splošno mednarodno pravilo. Nemške bojne ladje so se pri svojem delovanj v teh vodah najstrožje držale obstoječih mednarodnih predpisov. Po tem takem vlada rajha ne more smatrati za utemeljen protest, ki so ga vlade ameriških republik vložile 24. decembra, kolikor se ta protest nanaša na ravnanje nemških bojnih ladij. 3) Pri proučevanju vprašpnia v zvezi z uvedbo varnostneea pasu, ki bi fra. ameriške republike želele takoj vpeljati, se pride do sklepa, da položni NemčMe v tem« posrledu nI en?k s položajem ostalih vojskujočih se drŽav, ka.iti medtem ko Nemčija ni stremela za nobenimi zemljami na ameriški celini. p*a si Frnnciia ln Ve**** Brltsniia pridobili posestva na ameriški ceMni. kakor v RmeriškI osraf. Z obstojem teh izjem od Monroejeve doktrine v ko- rist Velike Britanije In Francije Je od samega začetka v znatni meri omajana korist, katero nevtralne ameriške republike pričakujejo od ustanovitve varnostnega pa-su. Taka neenakost Nemčije na eni strani in vojnih nasprotnikov na drugI strani bi se dala vsaj do neke mere odstraniti s tem, da bi se Francija in Velika Britanija z jamstvom vseh ameriških drŽav obvezali, da imenovanih svojih posestev na ameriški celini in na ameriških otokih ne bosta uporabljali kot izhodni točki, oziroma kot oporišča operacij v sedanji vojni. Toda v tem primeru se ne da odstraniti dejstvo, da ena od vojskujočih se držav. Kanada, neposredno meji 8 predloženim varnostnim pasom. 4) Kljub vsemu temu pa n^mSka vlada pristaja na izmenjavo misli glede tega predmeta, 0:*mev nemškega odgovora v Ameriki vVASHTNGTON. 15. febr a (Havas): Na nemško uradno izjavo, da so nemške podmornice upravičene potopiti vsako nevtralno ladjo, ki se sploh podaja na pregled v zavezniške k on t ra ban dne postaje, ni še nobenega ofioielneea komentarja k ameriške strani, pač pa izražajo ameriški krogi skrb zaradi te izjave, ker preti sedal nevarnost tudi onim ameriškim ladlam. ki n. pr. nreko G'br^ltaria ploveio v nevtralne države, kakor Italijo in Grčijo. Ameriki krojrf izlavUslo, da imajo Nemci po mednarodnih rakonih pravico potopiti s?mo one JaHie. za katere naiprej ugotove, da vozijo nad 50 odst kontra-bandnega blaga, in to za sovražne države. Pele? teca pa nevtron->ctn1 rakon ft»k sp-oh prepoveduie ameriškem isdlsm voziti potnike ali blaco v vo^uioče se države Ce bo torei Nemci la kUnb veemn temu zaereš^a na*flje nad katerokoli am*nSko ladjo, bo to izzvalo v Ameriki velik odpor. Itslifanska sz&ba o gospodarski pogodbi med Nemčijo in ssv]eti Gospodarsko sodelovanje med Berlinom ln Moskvo ne bo vplivalo na potek vojne — Podrobnosti psgodbe sploh ne bodo objavljene Nemčija od sovjetov predvsem dobavo vseh Ittm, 15. febr. z. Ne da bi se dali vpil vati od prijateljstva in lastnih interesov, ocenjujejo rimski krogi sovjetskoncmškl gospodarski dogovor ln prihajajo do zaključka, da to gospodarsko sodelovanje med Berlinom ln Moskvo niti trenutno, niti v bližnji bodočnosti ne bo Imelo posebnih uspehov, niti ne bo posredno ali neposredno vplivalo na vojno, če se bo vojna zavlekla, je verjetno, da se bo nemški vpliv v sovjetski Rusiji povečal in se bi potem utegnilo to gospodarsko sodelovanje uveljaviti kot važen faktor. V rimskih diplomatskih in političnih krojih naglašajo, da je ves ta nemškosovjet-ski dogovor ln njegov usoeh odvisen v nrvi vrsti od izida sovjetskofinske vojne. Vsaka vojaška slabost sovjetske Rusije ima lahko hude p Medice ln onemogoči sleherno dobavo Nemčiji. Berlin, 15. febr. z. Komentarji nemfikega tiska o gospodarskem sporazumu med Nemčijo ln sovjetsko Rusijo kažejo največje zadovoljstvo. Pri tem pa je značilno, da se nemški Usti v glavnem omejujejo zgolj na politično stran tega sporazuma, dočim ne objavljajo nikaklh podrobnosti o doseženem gospodarskem dogovoru. »Deutsche Allgemeine Zeitung« odkrito piše. ds podrobnosti sploh ne bodo nbfav-Ijene, List samo naglasa, da pričakuje onih sirovln in potrebščin, ki so važne za nadaljevanje vojne. Sovjeti bodo dobivali od Nemčije predvsem Industrijske proizvode. Kolikor Nemčija teh proizvodov sama ne more v dovoljni meri Izdelovati, bo zgradila v sovjetski Rusiji tovarne tam, kjer so na razpolago potrebne surovine. Iz Kamnika — Velike skakalne tekme z udelefbo naših najboljših skakačev se bodo vršile na klubski skakalnici v Zamazici v nedeljo 18. t. m. ob pol treh popoldne. Opozarjamo občinstvo, da na teh tekmah nastopijo naši najboljši skakači, državni reprezentantl: Bevc, Klančnik. Palme, Baebler. Florjan-čič, Nedog 1. dr. Od domačih nastopata med drugimi brata Jane ž'Ca in brata Sunkar, od katerih je mlajši že pri zadnjih tekmah napravil med dokaj številnim občinstvom veliko navdušenja. Vabimo vse. ki vam je delo športnega kluba Kamnik in uspeh naše mladine pr! srcu, da se v velikem številu udeležite revije nsšfh najboljših skakačev. — Z^.če'ek bo točno ob napovedani uri. Dohod pri pestaliei Kamn k mesto, vstop**-** 10 din, stojišč«. 4 din, otroci in dijaki 2 din. j število zavarovancev O UZD lani rekordno Nekaj zanimivih podatkov iz poročila OUZD za L 1999 Ljubljana, 15. februarja. Poročilo OUZD za lani nam nudi zanimivo sliko o naših splošnih socialnih in gospodarskih razmerah. Zanimive so že same na sebi številke o številu zavarovancev. Najznačilnejše je, da je imel naš okrožni urad lani največ zavarovancev, odkar obstoji; zakon o socialnem zavarovanju je bil uveljavljen 1. Julija 1922. Povprečno je bilo lani vse leto zavarovanih pri OUZD 99.995 zavarovancev. Rekord je bil dos2žen avgusta pred začetkom evropske vojne, ko je imel OUZD 108.401 zavarovanca. Pri številu zavarovancev lani je pa treba še upoštevati, da pri OUZD niso zavarovani ue-lavci. zaposleni na račun bednostnega fon-da, in nekatere skupine kmetijskih delavcev. Ce bi bili tudi ti zavarovani, bi bilo še okrog 4000 zavarovancev več. Začetek vojne seveda ni ostal brez vpliva na gibanje zaposlenosti pri nas. Število zavarovancev je jeseni začelo rapidno padati. 2e oktobra je bilo zavarovanega delavstva okrog 10.000 manj kakor v avgustu. Novembra je bilo približno toliko zavarovancev kakor pred letom in v istem razmerju se giblje tudi zdaj. Nastala je torej nekakšna gospodarska stagnac'ja. brez napredovanja in tudi brez nazadovanja. Poučno sliko nam nudi pregled števila zavarovancev v posameznih letih: 1928 1939 98.768 99.995 4.273 ( + ) 1.237 ( + ) Leto štev. zavarov. Letna razlika t+ ali —) 1923 . • < . 73.P93 . . . . 5.537 ( + ) 1924 • . 74.333 . . . . 434 ( + ) 1925 . • . 72.808 . . . . 1,525 (—) 1923 . • . 75.325 . • . . 2.517 ( + ) 1927 . m . 82.546 . . . . 7211 < + ) 1928 . 88 927 . . . . 6.381 (+) 1929 . • ( + ) 1930 . _ ( + ) 1931 . 91.843 . . . . 5.840 (—) 1932 . m . 77.653 . . . . 14.195 (—) 1933 . ( —) 1934 . • 79.010 . . . . 3.446 ( + ) 1935 . • . 79.263 . . . . 252 ( + ) 1936 . 85.917 . . . . 6654 ( + ) 1937 . • . 94.495 . . . . 8.578 ( + ) Pregled zaposlenosti v posameznih industrijskih strekah nam pekaže, da so mnoge stroke lani tudi občutno nazadovale v primeri z zaposlenostjo predlanskim. Tako je bilo zaposlenih 607 manj stavbnih delavcev (»gradnje nad zemljo«). a tem vec jih je bilo zaposlenih pri cestnih in železniških delih (javna dela), 1151 več kakor predlanskim. Precej je naradovala tudi zaposlenost v gozdnožasrarskl industriji, za 582 delavcev. Največ delavstva v Sloveniji zaposluje tekstilna industrija, lani 17.057 delavcev ali 17 vsega zavarovanega delavstva. Lani Je zaposlovala 412 več delavcev kakor predlanskim. Za tekstilnimi delavci je med zavarovanci najštevilnejša služinčad, ki je je bilo lani zavarovane 9219. Lani je število zavarovancev naraslo v višjih razredih, v nižjih pa je padlo. Največji je til prlrastnk v X. mezdnem razredu, in sicer za 1363, največje nazadovanje pa v VI. razredu, za 956 zavarovancev Največ delavcev je zavarovanih v IX. mezdnem razredu z dnevno zavarovano mezdo din 28 80. Povprečna dnevna zavarovana mezda je bila najvišja leta 1930. torej pred začetkom krize, znašala je din 26.45. Najnižja je bila leta 1923. le din 20.55. Med gospodarsko kr'lzo ie padala do leta 1935. ko Je znašala din 22 40 Od tedaj je v porastu in ie lani znašala din 25.17 ter je bila za din 0.37 višja kakor predlanskim. V primeri z naraščanjem dr« gin Je je pnvprtčna dnevna zavarovana mezda naraščala premalo. Skupni delavski zavarovani zaslužki sc lani znašali okrog 788 milijonov d:narjev. (Leto šteje 313 delovnih dni.) Leta 1930 Je oiia vs^ta zavarovanih zaslužkov večja, in sicer za 10 milijonov dinarjev, kakor lani. Predlanskim je znašala skupna zavarovana mezda 767 din ter je b'.la torej za 21 milijonov nižja kakor lani. Najnižja pa je bila leta 1923, ko je znašala 475 milijonov din. V zadnjem desetletju je bila najnižja ieta 1935, ko je znašala 556 miljonov dinarev. Za poljska emigranta sta se Izdelala Smala dveh podjetniri sleparjev, ki sta hotela na tuj račun dobro živeti Ljubijans, 15. februarja Franc B. fn Du?an K. sta oba m!ada postopača, ki sta pred leti zapustila šolske klopi, ker jima učenje ni difalo. 2e poprej sta se rada družila s postopači, potem pa sta redno uhajala od doma in pripravljala starcem samo žalost. Zgodaj že sta zašla na kriva pota. Seveda sta si želela denarja, zato sta začela krasti, pečala pa sta se tudi s sleparijami. Najraje sta lovila lahkoverne ženske. Hodila pa sta sleparit tudi na deželo. France je že predlanskim izginil iz Ljubljane in prepotoval domala vso drŽavo. Včasih je prijel tudi za priložnostno delo. Nekje se je pndružil tudi ruskim plesalcem, se naučil ruskih plesov, lepega dne pa je od>eI od njih in na svojo roko zabaval ljudi po gostilnah, kjer je plesal ruske plese. Pred meseci se je mudil v Beogradu, kjer je prišel na origma'no misel. Zatajil je svoje pravo ime, si napisal prošnjo, češ da je poljski emigrant in ae podpisal kot Julius Rosenthal. S to nemrko pisano prošnjo je odšel v Beogradu v pisarno židovske verske občine, prosit za podporo. V uradu pa so ga takej spoznali kot sleparja, da jo je moral hitro odkuriti Nekaj časa je sleparil 5e po razmh drugih mestih, potem je krenil na Hr\atsko in slednjič je prispel nazaj v Ljubljano. Tu je spet sre?al Du'«na K., mu povedal svoje doživljaje in ga pregovoril, da bi si tudi tu pomagala s sleparijo. Spet sta sestavila vljudno prošnjo za poc-poro in pričela kot pregnana »Pohaka« nadlegovati ljudi. Prihajala sta v razne urade in podjetja, pa tudi v privatna stanovanja, kjer sta mimogrede stisnila kaj pod suknjo. Govorila sta nekakšno mesnico nemščine in s!ovan;čine. buJno pa sta pazila na to, da ne bi naletela na ki,£a ki je vešč poljščine. Sleparja sta od^ia tudi na deželo in pobirala podpore pc Vrhniki in Kranju in drugod, ko sta se pred dnevi spet vrnila v Ljubljano in zaprosila za podporo nekega znnnega gospoda, ju je ta nameraval odvesti k svojemu poljščine veščemu prijatelju Bili so že na poti, nenadoma pa se je France B. nekam izgubH.. nakar je hotel pobegniti tudi Du>an K. Gospod, ki je že prej sluti! da ima orra\ka s sleparjema, pa je hitro p^k'ical stražnika, ki je aretiral najprej Dušana, pozneje pa Še Franceta. Ko sta bi*a oba na policiji, so ju zaslišali in kmalu pojasnili večji del sleparij, ki jih imata mlada pustolovca na vesti. Pri sleparjih so našli tudi nekaj zlatnine in drugih predmetov sumljivega izvora. Naše gle^liscb drama Začetek ob 20. url Četrtek. 15.: Praznik cvetoiih Češenj. Red Četrtek. Petek, 16. februarja: ob 15. uri: Hudičev učenec. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol Sobota, 17. februarja: Profesor Klepec. Red A Nedelja, 18. februarja: ob 15. url: Snegul-Čica. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20. uri: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene o p e R a Začetek ob 20 ur: Četrtek. 15.: Lupacius Vagabundus. Red a Petek 16 : Lok. Plesni večer Pie in Plna Mlakar Izven. Sobota. 17. februarja: Trubadur. Premier-akl abonma OrvstovanV Bori«* P^-mva Nedelja, 18.: ob 15. uri Lumpacius Vaga-bundus. Izven. Ob 20. uri Rusalka. Izven. Znižane cene ★ Fino la PZla Mlakar st« plesalca veMke-ga formata, ki sta t svojimi kore©*; afski-ml delit % Lhotfcovlm »Vrrgom na vasi In »Lokom« več kot dostojno reprezentirala ušla ealado umo»rn'iko h°tenje v ln°-aemitvn. Jutri zvečer bosta prikazala na naAem odru Lnotkov »Loke. pri čmer bo orkestrski del vodil dir gen t D. M. šija- P. n. občinstvo vljudno proš»nift, da dvigne rezerv Irane vstopnice za plesal večer Mlakarjevih najkasneje danes do 5. ure popoldne. Nedvignjcne vstopnic« se bodo od te ure dalje oddale drugim interesentom. Bi-SI čl»n mos»ov«ke Ve!iks opere, pariške Oi era Ccm.'que hi milanske Scale, barltonM B°ris popov, bo gestovaj v soboto v Verdijevem »Trubadurju«, Kjer bo pel partijo grofa Lune. Popov Je pevec lepega, polnega, obenem pa tudi zelo mehkega glasu, kar mu enodušno priznava vsa svetovna kritika. V naši uprizoritvi, ki velja za zelo seriozno, bodo ob velfkem pevcu sodelovali Se Franci kot Mamico, Ba-sičeva kot Leonora in Kogejeva kot *Azu-cena. Dirigiral bo dr. S v ara, Iz Kranja — Odbor SK Kranja sporoča vsemu članstvu, da se vrši redni občni zbor v soboto 17. februarja ob 20. uri v prostorih hotela »Stara pošta« z običajnim dnevnim redom. — Osebna vest. Upokojen je davčni inšpektor g. Anton Prudič. Njegov namestnik Se ni bil imenovan. — »Mali oglasi«. V nedeljo 18. t. m. ob 17. uri in soboto 17. t. m. ob 20 uri priredi gledališki odsek sokolskega društva v Stražlfču burko v 3 dejanjih »Mali oglasi«. Privoščite si urico, dve zabave in pridite pogledat spletke okoli oglasov. etep. 37 »ST^Vfrf^in r*A*r>T> četrtek, 18. februarja 1940. Stran 3 ^ DNEVNE VESTI — Mednarodna teleziUcarSka konferen- V Gstaadu v Švici bc od 16. do 20. t. m. železniška konferenca za vozne re~e. Na nji bodo zastopane vse države razen Nemčije in nekaterih nordijskih držav. Iz Jugoslavije so odpotovali na konferenco iz generalne direkcije državnih železnic načelnik ing. Atanackovič. višji svetnik Favlovič in svetnik živ kovic, kot zastopnik zagrebške železniške direkcije svetnik ^luijcvić, kot zastopnik ljubljanske železniške direkcije pa svetnik dr. Dekleva. Na konferenci se to obravnaval tudi vozni red za orient simnlom ekspres, ki vozi Iz Pariza preko nase države v Grčijo In proti vzhodu. Obravnavali se bodo tudi vsi mednarodni vozni redi. — Kont;o"a nad kreditom z Inozemskim jamsn°m. Finančni minister Je izial naslednji o^lok: Kredit v naši državi **e mo re dovoljevati domačin pravnim 'n fizičnim čobani z jamstvom inozemskih pravnih aii flzičn h eseb samo na poilagl pred-ho:lnega pooblastila devizne direkcije Narečne tanke ne glede na to, da se dobi od možem cev garancija. Ta ukrep pemeni ce;!in5ko istočasno kontrolo 'n evidenco o kretanju kreditov v naši državi z garancijo :z inozemstva. — KCo bo §ef Urada za kontrolo cen? Izšla Je ureiba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Za šefa urada za k on tr cio cen bo baje v kratkem Imenovan vseuči! ški profesor v Beogradu dr. Mijo Mirkovič. — porast cen v trgovini na drobno m <3ebe-o. Konjunkturno poročilo Naiodna bsr_ke za decemoer kaže. da 3e znašal sp'cTni Indeks cen na debelo 90 : 38 8. v novembru lanskega in 77.5 v novembru preijanskega leta. Porast je torej zelo velik. Največji je bil porast pri mineralnih pioizvcdh. In :ustrijski proizvodi so se podražili od 86.5 v novembru na 91.5 v decembru. V primeri z decembrom predlanskega leta znaša porast cen 19.6. Tudi v trgcv'ni na drobno so cene poskočila. Pov-preini indeks je znašal v 10 glavnih mestih lani v decembru 100.8. v novembru 93.7. v decembru 1938 pa 92.9. Poskočile so cene na drobno zlasti v Zagrebu, izubijam. Ban;'al u ki in N šu. _ Konferenca o izvozu rib v Nemčijo. V ZagTebu bo jutri konferenca naših in nemških delegatov o izvozu konserviranlh in svežih rib v Nemčijo. Na konferenco so povabljeni zastopniki sardin in ribjih konzerv, izvozniki, zadružne organizacije in zastopniki gospodarskih zbornic. Nemških delegatov bo pet. _ Zanimanje Madžarov za naše letoviške kraje. Xa Madžarskem vlada veliko zanimanje za po se t naših letoviških krajev v prihodnji sezoni. Madžarski tujsko prometni urad Ibusz, ki ima nad 50 poruž-nic, je otvoril poseben oddelek za Jugoslavijo. Tuisko prometna organizacija Nef-hc-sz, ki je za Madžarsko to. kar je za Nemčijo >Kraft durch Freude«, namerava letos organizirati velika skupinska potovanja v Jugoslavijo, posebno na Jadran. rtušz pripravlja za spomlad posebno številko svoje revije »Hungaria«, posvečeno Jugoslaviji. Na letošnjem velesejmu v Budimpešti bo imela naša država poseben paviljon s turistično razstavo. _ Balkanska gospodarska, konferenca. V maju se sestane v Beogradu balkanska gospodarska konferenca Prvotno je bilo sklenjeno, da bo sklicana konferenca v Atene. Na konferenci se bo obravnavalo vprašanje gospodarskih stikov med balkanskimi državami medsebojno in vseh skupaj z drugimi državami. — Resn:oa o Ivanu Poderžajn. Ameriški in francoski listi so zarnje dni obširno pisali o našem rojaku Ivanu Poderžaiu. ki nai bi bil pred petimi leti v Ameriki obsojen na dosmrtno ječo, ker je ameriško sodi?če domnevalo, da je umoril svojo ženo. Toda te vesti so močno pretirane. V Ljubljani živi Poderžajev o!e Ivan, ki je to?no obvezen o usodi svejega sina. Ivan Poderžaj ml. ni bil leta 1935. obsojen v Amerilci na dosmrtno ječo, pač pa samo radi dvoženstva na pet let Letos 1. februarja je kazen prestal in bil je Izpuščen, rsi tore,i resnična vest, nekaj gotovine in zlato nalivno pero. Jr godiceva je oškodovana za okrog 1500 dir — FogreSana. Ob koncu Januarja Je bil' oddana iz umobolnice na Studencu v do mačo oskrbo 331etna bivša tovarniška de lavka Frančiška Kern z Gmajnlce pri Ko mendi. že 4. .t m. je pa izginila. Domač se boje. da se ji je pripetila nesreča, av da si ie končala življenje. Kemova je imel na sebi črno obleko, sivkasto jopo in rde ruto. I? Lfubl)ane —lj Odkritje posebnega pralnega **e» stva za volno ln »vilo. Brezplačno poskus no pranje s senzacionalnim novim sred stvoai CISTINIT se vrši vsak popoldne \ I trgovini LavrU, Celovška cesta 28 (pole*, i pivovarne Union) Prinesite s seboj volnen, j ali svilene stvari. 94—n —lj Lni'ia je Henrika šantL Davi o V 9.30 je po daljšem bolehanju umrla s;o venska slikarica Henrika Santu StudiraL je slikarstvo v Monako vem in na Dima ji. ter razstavila na jugoslovenakl razstavi \ Beogradu skupno z mojstri naSega slikarstva 1. 1904. Tedaj jo je kralj Peter L odlikoval z redom sv. Save. V nadaljnih letih je Henrika ftar.tl razstavljala na vseh večjih razstavah v LJubljani. Bila je tud_ med redkimi slovenskimi slikarji, ki so preo 40 leti prvič razstavljali svoja dela v Mestnem domu. Delala ja skoraj do zadnjega in na zadnji razstavi Društva »Lada« smo videli nekaj njenih zelo uspelih zadnjih slik. Umrla je v 67. letu starosti. Odlični slovenski umetnici bo narod ohranil svetal spomin. —lj Zamrznjen tramvaj. Davi ob 7.15 niso mogli vozovi ceBtne železnice voziti poi mostom na fimartinski cesti proti Sv. Križu, ker ao bile tirnice popolnoma ledene od vode. ki jo izpuščaj o lokomotive na mostu. Kikor vedno je ta voda tudi davi kapaia na tirnico ln pri hudem mrazu sproti zmrzovala, da je bila vožnja zaradi ledu nemogeča, —lj Glasbena M*tica ljubljanska, ki - je do danes izvajala vsa pomembnejša dela slovenske literature prvič na koncertnem odru ima letos tudi to nadvse častno nalogo, da ji je izročena krstna izve *ba Ske:janfieve Kar.tate za soli, zbor in orkester: Prešernov sonetni venec, skladatelju škerjsncu se moramo zahvaliti, da nam je uglajsbii največjo umetnino slovenske literature. Koncert bo izredno zanimiv, sodelovale bodo rajboljše moči in upamo, da bo sreča iz vadbi miia. Koncert bo vodil zborovodja Glasbene Matice g. ravmatelj Mirko Polič. Ponovno opozarjamo, da je komponiran orvotnl tekst Sonetnega venca 'z leta 18Š7, ki se v marsičem razlikuje od Sonetnega venca, kaknr je izšel v prvi izdaji Prešernovih pcez:j ieta 1847. Ta ve-lopomembni koncert bo v ponedeljek 26. februarja zvečer cb 20. uri. Predprodaja vstopnic od sobote dalje v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. _lj ftfOjSter kitare g. Stanko Prek bo izvajal Izključno le Paganlmjeve sklad.be na svojem koncertu v ponedeljek 19. t. m. v mali Filharmon'Čni dvorani. G. Stnnko Prek je znan tudi izven Ljubljane, da mojstrsko obvlada svoj instrument, zato bo nudil na tem koncertu dovolj užitka vsem on m, ki se zanimajo za kitaro. Poudarjamo, da se bodo izvajale originalne skladbe in ne priredbe. Predprodaja vstopnic v knjigarni Oiasbene Matice. .__ij Občni zbor banovinskega odbora R. HL V nedeljo 10. marna bo v sejni dvorani mestnega magistiata v Ljubljani letošnji občni zbor banovJnsKega odbora ^ečega križa kraljevine Jugoslavije. Zborovanje se prične ob 10. —lj »Ujež«, zabavno Nušičevo veseloigro bodo ponovili Da Šentjakobskem gledališču sedemnajstič in posiednjie v soboto 17. ob 20.15 in v nedeljo 18. t. m. ob 15.15. Ker so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane in je odšlo vedno mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že vnaprej. Vstopnice rezervirate lahko vsak dan v društvenih prostorih v Mestnem domu. —lj Združenje urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pa»arjev v Lub-jani bo im^lo svoj redni letni občni zbor v nedeljo 13. februarja 1940 ob pol 10. dopoldne v sejni dvorani Združenja trerovcev v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27 (Trgovski dom), visoko priti., levo. 105-n —lj Poz»v vsem oblnkovalcem ljubljanskih plesnih Sol, da »e udeležijo v torek 20. t. m, ob 20. v veliki dvorani Kazine »šolskega plesnega turnirja za prvenstvo Ljubljane L 1040« v plesih foxtrot-sV,ing, tango ln angleški valček. Posebna tekma bo tudi za najboljšo skupino v »Palaia- Glide«. Pred tekmovanjem in po tekmovanju plesna vaja za vse obiskovalce. Prijave tekmovalnih parov in informacije vsak dan v Jenkovi šoli, Kaz"na. 107-n —lj Protituberkulozna zveza v Ljub'jani ima ur3dne prostore v poslopju Šolske poliklinike (ASkerčeva cesta, nasproti Tehniške srednje Sole) ter posluje dnevno od 8. do 14. in cd 16. do 18. Izvzete so sobote, ko uraduje zveza samo od 8. do 14., ter prai nlki in nedelje, ko sploh ne posluje. u— Za za&či*© otrok za slučaj vojne a° daiOvali: Prva jugoslovenska Samotna tovarna, Ce'je 50 d:n. Kov narska zad:uga z o. j. Plamen Kropa 100 din. Gradbeno podjetje Adolf & Ernst Ehrlich. Zagreb Varšavska ulica 100 din. Elektrarna Vinko Majdič. Kranj 500 din. Lesna trg^vna Josip Borlak Celje 50 din Prah Adolf, tovarna volnen h in bombaževih tkanin Ki anj 200 din. Slegel & drug d. z. o. z.. Ljubljana, Celovška 100 din, Fran Martinec mestni tesarski mojster, Ljubljana. Trnovski pristan 20 din, Simon Klimanok. Ljubljana, fielenburgova 50 d n. T?krtna hvala! Unija za zaščito otrok. Ljub'j^na. —lj Podprimo idealno mladino! Drevt priredi pomladek Rdečega križa na klasični gimnaziji v frančiškanski dvorani akademijo z izbranim sporedom, ki ga bodo izvajali dijaki in dijakinje. Na sporedu so recitacije, glasbene in plesne točke. Mladina se je poleg obigatnega Šolskega dela z idealizmom posvetila skrbni izvedbi programa. Prireditev bo samo za dija-Stvo in starše. u— Sa_ja:«ko društvo na Viču ima dre-vi predavanje ob pol 8 v ijuiski Soli. Predaval bo g. Kregar o napakah pri gojenju cvetrc. Predavanje bodo spremljale il ke. —lj Tatvine. Iz delavnice tapetniškega mojstra Antona Kolese v Florljanski ulici je nekdo ukradel mofiko enokrovno uro znamke »Union«, vredno 200 din. — Marija Peršin je prijavila, da se je v torek vtihotppil v njeno stanovanje na Poljanski cesti tat in ji odnesel več starih srebnlh avstrijskih kron. nekaj drobiža in par zla-lh pokvarjenih uhanov. — Z dvoiiSča No-akove gostJ?ne na Viču je odnesel tat 50 din vredno, konjsko dežno streho iz umiranega blaga. — Minki Zibelnikovi e nekdo ukradel s kolesa usnjato torbico orodje in prometno knjižico na Ime Jožeta Detele. — I^-anu Piska r ju s Tvrševe -?este pa je tat ukradel s kolesa dinamo svetilko. [fiserirajte v , x> v torek 20. L m. ob 18.30. Poleg pro-ačuna mestne občine celjske za L 1940-1 so na dnevnem redu tudi poročila od- »orov. -c Pogreb orožnlskega p04aa*e*fialks> »ana Medena, ki ga je bil v ponedeljek .večer na Sp. Hudinji pri Celju umoril azbojnik Josip Hace, je bil danes dopol-ne v St. Juriju ob Taboru. Sprva je bilo oločeno, da bodo Me-ena pokopali na okoliškem pokopališču v Celju, Na željo »ledenove zaročenke, ki Civl v Pondorju pri at. Juriju ob Taboru ln a katero se je lameraval Meden v kratkem poročiti, pa >o prepeljali njegovo truplo iz Celja vit. Turi,} ob Taboru. —c Lastniki vozniških Izkaznic se polivajo, da pri predalojnlstvu mestne po-icije Še ta mesec overovijo svoje vozni* Sce izkaznice in plačajo banovinsko takso v banovinskih kolkih. Samovozači plačajo 100 din, poklicni vozači, ki jim je priznana banovinska taksa, pa 25 din. —c Z ltzolom se Je zastrupil v samomorilnem namenu I91etni delavec Josip O. a Sp. Hudinje. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer mu je hitra zdravniška pomoč reSila življenje. Obupno dejanje Je lx-vrfiil zaradi be:'e. —c V celjski bolnici so umrli: v torek •iSletni upokojeni rudar Jože Krivec is Vojnika In kočairleva hčerka Antonija Pavlovičeva iz Rogatca, v sredo pa 651et-na Ju'.'ja Stoplnškova, mati grobarja na mestnem pokopališču v Celju. Na Dečkovem trgu 3 v Celju Je umrl v torek 66-letni vi£ji stražnik v p. Franc Vidmar. —c Za jubilejni sokolski slet v Celja, ki bo letos 29. in 30. junija, al je sokolsko društvo Celje-matica zamislilo naslednji spored: Na praznik 29. junija ob pol 11. bo v Narodnem domu slavnostna seja z otvoritvijo razstave, ob 19. uri bo pred kolodvorom promenadni koncert in ob pol 21. akademija na prostem, če bo vreme ugodno, sicer pa v gledališču. V nedeljo 30. junija bo-o po prihodu jutrnjih vlakov izkušnje, ob 11. povorka, ob pol 16. razvitje društvenega prapora, ki mu bo sledil javen nastop. O podrobni izvedbi tega sporeda bodo razpravljali na seji zletne-ga odbora 19. februarja z zastopniki župe, matičnega društva in društva Celja 1» Dasi nas ločijo od zleta komaj Štirje meseci, nam glede izida nI treba Imeti skrbi, ako bodo vsi bratje in sestre sodelovali in med seboj tekmovali, kdo bo imel na uspehih večji c'elež. Dr. M. Tyri prišteva k prvim Sokolicam in Sokolom le one sestre in brate, ki se nikoli zadovoljni s svojo iznajdljivostjo, veselijo uspehov drugih pravtako kakor lastnih, ki jim ni oseba nič, celota pa vse. Ako bomo vsak in vsi v tem duhu sodelovali, bomo Sokolu Celju-matici v zgodovini njegovega delovanja spletli zopet nov venec, morda naj-lepš: med vsemi dosedanjimi.__ Hace v Savinjski dalini Celje 15. februarja Poročali smo Že, da so bili aretirani trije pajdaši morilca in razbojnika ITaceta in sicer Josip Obreza iz Logatca Tirane Re-bernak iz VeUke Piresice in Franc Hriber-šek iz Topolflice pri sodtanju. Ti trije kro-Snjarji so kupovali od Haceta nakradeno blago. Sestajali so se z njim v Majdič e vi gostilni v Levcu pri Cei ju in v fio&tanju. Pri Obrezi je polic ja našla tudi Haoetc-vo sliko. Vse tri aretirane krošnjarje so oddali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Zagovarjajo se, da niso vedeli, da ima.jo opravka z razbojnikom Hacetom. Hace se je včeraj zjutraj po napadu na delavko Vrbovikovo v Medlogu napotil s kolesom v Sav njsko dolino. Včeraj okrog 7. zjutiaj se je oglasil pri posestniku Dro-bežu Vinku v črnem vrhu pri St. Jurju ob Taboru. Bil je ves prem ražen in brez klobuka. Na sebi je imel lahek siv plašč, v katerem je bil oblečen tudi ob napadu pri Medlcgu. Prosi je posestnika Drobiža, naj mu obveže desni mazuiec. Drobež mu je obvezal mazinec, Hace pa je plačal 5 din za obvezo Do lO. ure je Hace ostal je pri Drobeževih. nato pa se je odpra v'l proti Ojstri&ki vasi. kjer je okrog 11. ob'-skal mehanika Pepela. Ta mu je popravil samokres. Pepel je opazil, da ima Hace obvezan mazinec na desni roki. Drobež in Pepel sta takoj po Hacetovem odhodu obvestila orožnike o obisku, ker sta sumila, da ju je obokal Hace. Popoldne so se zbrali orožn ki lz Celja, Prebolda, Bra-s-ovč in Vranskega pod vod*tvom orožnlskega majorja Vindalljeviča in orc^nške-ga poročnika Vinka Bona ter pričeli za* letovat! Haceta, Led pakriva Muro Slatina Radenci, 14. februarja Zaradi ponovnega hudega mraza so se po sinjem južnem vremenu nakopičile ledene ploSče na nekaterih mestih deroče Mure po 1 meter na debelo, na nekaterih mestih pa celo nad en meter, da resno ogrožajo vse vodne naprave, z'asti pa lesen ver-žejski most, katerega usoda bo najbrž ista kakor 1. 1929 gernjeradgonskega. Po novozgrajenem petanjskem mostu pri Radencih je zaradi nakupičenih debehb lednih plošč mogoč premet po ledu preko Mure, ker je led po večini nad meter 4ebeL Da se pravočasno prepreči večja nesrečs. \e bii poklican odde'ek pionirjev iz Ptuja ki raz strc'iuje !ed. kakor ie b;'o to ob priliki j zadnje hude zime leta 1929. | STRAH NA GRADU KINO UNION, Tel 22-21 BrfltsptM komedije, umetnina režiserja Rene Claira Ob 16., 19. in 21. uri B«w ^« «. ffvt IT ff T A H W?Z«lo zabaven film poln komike, AN JV MTt IV 1 1 AHA humorja, petja in godbe. Dloli Fowe!l — Pat O Brten — Priselila Lane. MSNO MATICA, taL 21-24 — Ob 16., 19. ta 21. nrt l KLIC S SEVERA Hicnard Arlen, Beverlv Roberta ter psa »Bučk« ln »Rln-tin-tin« FIlm izrednih prirodnih lepot, velikih opasnosti, brutalnih pustolovščin in neodoljive ljubezni. KES O SLOGA. teL 27-30. — Danes ob 16., 19. ta 21. uri Kot dopolnilo: »KRVNA OSVETA«. — Film iz Življenja ameriških gangsterjev. Umor trgovca Franceta Prodnika Morilec }e trikrat streljal nanj skozi okno in ena krogla ga fe zadela naravnost v srce Karnn'k, 15. februarja Ves Kamnik je danes pod vtisom groznega umora ki je bil izvržen snoči okrog osmih zvečer. V* (ftahovici pri Kamniku je nekdo skozi okno ustrelil v p'sami sedečega Franceta Prodnika, splošno znrnega trgovca. Morilec je oddal nanj tri strele in ena krogla ga je pogodila naravnost v srce. France Prodnik je bil na glasu k^t spreten m nadarjen trgovec. Bil je miren ln solden mož. Rojen je bil leta 1907 m je po svojih starSih prevzel posestvo in trgovino, ki jo je lepo dvignil tako. da je veljal za enega večjih, boljših trgovcev kim-niđkega sreza. Kakor črv pa mu je razjedalo in grenko živi lente, pceebrio zadna leta dejstvo, da je plačeval almente za otroka, o katerem je bil trdno prepričan, da ni bil njegov. Dcka70val je to tu3i pred sodiščem, pa se mu kljub vsem okol-noatm k! so bile n.-emu v prid dokaz resnice ni pcerefiil To ga je Se bolj potrlo ša bolj je postal zagrenjen in sam veo2 zaprt. Večkrat pa je Izrazil tudi bojazen, ća bi se mu kaj ne pr'potilo. Zan mivo je, da tud4 sedaj ljudje spravljajo umor Frenceta Prodnika v nepoTie-dno zvezo s to njegovo zadevo. Sne 51 1e takol po umoru prthitel v njegovo htSo treski sanitetni inspektor dr. Julij Polec, prispel pa je tudi zdravnik dr. Pucelj. Ugotovtl pa sta mogla le smrt. Trkoj se je napotil v Stahovico tudi oroznLSki komandant, ks.pet^n Lazarević. ki je t-koj uveiel preiskavo. Upamo da se bo posra-čilo dognati, kdo je morilec. NajmrzkJši dan v letošnji zimi V mestu davi ^XtA; na fetalif^n — *8.Zn, v Mariboru tuđi — *S.2n C LjubMana 15 februarja Danes je bilo zopet potrjeno staro izkustvo, da je pri nas najmrzlcjši dan februarja m ne januarja, čeprav je povprečna ali srednja mesečna temperatura januarja navadno nižja od februarske. Tcda reči moramo, žal, da je bil današnji dan doslej nsjmrs'ejši v tej zjri' medtem ko se bojimo, da bo mraz pritisnil Se bolj prihodnje dni Če se ts napoved ne bo uresničiš boste pač lahko tem bolj veseli. Zal, se zdi, da nas val mraza, ki nas je začel »osveževati« včeraj, 5e ni povsem zaje) ter da nas Je vedno preplavlja. To lahko sodimo po barometru. Že včeraj smo opozorili na značilnost, da je mraz pritisnil ob sorazmerno nizkem zračnem tlaku, to se pravi, da je nevarnost stopnjevanja mraza s pos'ab*a-niem vremena. Čim višji bo zračni pritisk, tem hujSi bo mraz Rarometer se je v resnici precej dvignii ud včeraj, vendar nas vremenske postaje *c tolaž jo s spremen ljivim vremenom Ce bi* vreme osta'o danes Še vedro bo najbrž najmrziej^i dan v tej zimi jutri sli pa celo pojutrišnjem... Januarja ie bil najmrzlejSi dan 13.. ko je znašala minimalna temperatura na Kongresnem trgu —17 8°. Tudi na letališču tedaj niso namerili nižje tem^ci a ture kakor Ha v! sai T*»rtko govorimo upravičeno o sibirskem mrazu: —28.2° Zanimivo je, da je v Mariboru pogosto enaka temperatura kakor na ljubjanskem letališču; tako so imeli tudi davi v Mariboru —28°. Medtem ko mraz januarja ni prizanašal tudi južnovzhodn'"m pokrajinam v državi, je bilo danes v Zagrebu (—14), Beogradu (—11) in Sarajevu (—15) v priman z mrazom v Sloveniji Se sorazmerno toplo. Celo Ljubljana se lahko »postavi« z —21.2°. To je temperatura, namerjena na Kongresnem trgu. kjer je nekoliko topleie kakor na periferiji, zato lahko računamo, da je znaiala povprečna temperatura v Ljubljani davi —25°. Silen mraz je začel zelo ovirati železniški premet. Vlaki so imeli velike zamude že ponoči, dopo'dne pa se večje. Največjo zamudo je imel OE. in sicer 200 minut. Beograjski dopoldanska brzovlak št. 8 je pripeljal 2 uri pozneje To';ko zamude pa je imel že včeraj. Motnje pa so nasta'e tu. di v Irkanem žeezni>kem prometu. Tako je imel n. pr. potnTki mar;borski vlak ?t. 616 140 minut zamude Z večjimi ali manjšimi zamudami prihajajo v Liuh'jano vsi vlaki. Bati pa se moramo, da bodo težave se hujše, dokler mraz ne popusti Ot?^3Vor DruStvu stanovanjskih najemnikov v Ljubljani Od za*erka stanovaoi«ke raV:te pa do danes «e niso nikoli or^ar; a*«;?!« nt nih posestnikov spozabile tsko daleč da b' hile khctle zoper nsiemn'ke na o^moč državo m policijsko oblast kako? je to storilo Društvo stanovanjskh naiemn-kov v Ljub Ijani v zadnjem pozivu ko klste neupravičeno in z grožnjo na pomoč državno ob'ast proti bitnim posestnikom tedaj prof onim. ki so jim zgradili z največjim varčevanjem udobna stanovanja in prena*i»jo dan za dnem mar« kakšne neprijetnosti od strani najemnikov. Vedno in povsod smo «tali na starcu, da naj bo dobro razmerje med najemniKi in hišnimi lastniki, ki s težktmi obremenitvami vzdržujejo svoje domove Ts Vas poziv ps sedaj razbja to dobro z velikim trudom napravljeno znosno stanje med na m» hišnimi posestniki tO najemniki. Vi kličete nad nas kontrolo brez vsakega vzroka Prepričani smo. da se temu pozivu ne bo odzval prs v noben pameten in razsoden najemnik Veliko j:b je med najem-n^ki. ki bi bili lahko pustavth svoje domove, kakor smo storili mi zaradi varčnosti. Va*e društvo M storVfo prav Se bi ne samo nam lastnikom h i 4. temveč tudi v korist državi, banovini in občintm pozvalo gotove najemnike, naj v redu plačujejo najemnine, ne pa denar zapravljajo za nepotrebne izdatke, najemnine pa ostajajo do'žni po več mesecev Hini lastn ki smo prevzeli ; prostovo'jno na«e ve'iko povijanje davkov. ' čeprav bi svoj čas lahko pnvi'ali najemni-yjie Nadalje g'ejtc tud' na to, da ne bodo ; otroci najemn;kov hrez potrebe de'ati ob-j čutne Škode na naših, s težavo vzdrževanih demov ih. Ce hočete dobrega sožitje med nami. potem boste morah pač drugače postopati z nami. ki Vam z velikimi žrtvami vzdržujemo Va"a stanovanja. Va*a pot je napačna in kali znosno razmerje med stanovi brez vsakega vzroka! (—) Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. V BOLNTCI — Gospod doktor, kako je izpadla ta operacija — Križ božji, kaj je bila to operacija? Jaz sem pa mislil, da je bila obdukcija. PRI VEDE2EVALKI — Tu vidim, da boste Živeli z ljudmi ▼ miru in da ne boste vodili nobenih pravd. — Nehajte no, jaz sem advokat. ALI OGLASI deseda 50 par. daven po«ene} Preklici izjave oesada Din davek posenej> 4s pismene odgovore tied* msilb ofissov je trena priložit) snamko - Popustov ta maic ?ejaa# o* on znamo VSAKOVRSTNO POHIŠTVO ie vedno po starih cenah do oavija v moderni tn solidni izdelali tvrdka »Oprava« Celovška 50. Sprejemajo se naročila 6. U IM VELETRGOVINA s špirituozaml, združena s proizvodnjo likerjev, tudi -etajlna trgovina, desertna vina. ocetna kislina, malinovec in gorilni špirit, s prvovrstnimi odjemalci, dobro vpeljana, v polnem obratu, zaradi starosti tn opustitve naprodaj. Sigurna eksistenca Eventuelno naprodaj tudi štirinadstropna niša. Ponudbe pod »Najboljša bodočnost 567«; NATAKARICO mlajšo, ki govori tudi nemško, sče prvovrstna restavracija. — Dobi flksum in procente. Kara-Kasevič, restavrater — Ruma (Sram). 068 PRODA Seseda 5C par. laven posebej Najmanjši znesek a,— Din LEPE STAVBNE PARCELE v neposredni blizini mesta Celja naprodaj. — Vprašati pri Fa-ninger, Glavni trg 8, Celje. 569 FIŽOL ZA KUHO dobite poceni pri SEVER A ROMP. Gosposvetska cesta 5 13. L. OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite nslceneje v MEDARNI Ljubljana, Židovska ul. 6. 501 Makulatura! papir proda oprava »Slovenskega Narode44 Ujubljao*, KnaSljeva ulica Itcv. s Strmu 4 »ST jO VENSKI NAROD* četrtek, 15. februarja 1940. *tV9. 37 Zasedanje baltskega sveta ta v£erafia jega poročila načelnika prosvetnega aplaBai — Poročilo t^MM—ju oddelka Ljubljana, 15 februarja V pretekli sezooj je delovalo v naši banovini 6 ljudskih univeiz, in sicer v Ljuoijani, Mariboru, Celju, Ptuju, Kranju in Studencih pn Maricom. Najag.lnejša je ijudsKa univerza v Mariboru, ki je priredila 46 pieaavanj. Vseh predavanj na ljudskih univerzah je bno i.^4, poslušalcev pa 14.057. V obeh gledališčih v Ljubljani in v Mariboru ter v mestnih g edaasoih v Celju in Ptuju je bilo skupno 30 opernih, 15 operetnih, 1 baletna in 78 dra ^skih p: e-mier. Vseh piedstav je bilo 665, prodanih vstopnic pa 2^0.704. ud lani je padlo število predstav za 10, število prodanih vstopnic pa se je zvišalo za 4470, zato je bilo gospodarsko stanje na^ih gle«aiu>c nekoliko boljše. Kinematografov je v banovini 61. med nj-mi 52 staimh in 9 sezonsk.h. Lam sta prenehala i-eiovati zadnja ava kina za neme fiime. V preteklem letu smo dobili 7 novih kinov in jih imamo zdaj po vseh večjih kiajih, le v gornjegrajskem in konjiškem okraju jih še ni. V pietekh sezoni je bilo 18.840 kinematografskih pred-Btav, katere je obiska.o reci in piši 2,365.661 oseb. To je številka, ki jasno kaže pomen kinematografa dandanes. V banovini deluje 8 ljudskih odrov s stamim delom. Uprizorili so 2 ope.ru in 80 diamskih pieroier ter imeli 199 predstav, ki jih je obiskalo 46.286 oseb. število piedstav na diletantskih od: ih je padlo za 20. število prodanih vstopnic pa se je zvišalo za 5987. De.uje pa še okoli 30 bolj agnnih gle-aliških odsekov po prosvetnih društvih. Statistika kulturnih prired:tev za 1.1939 se ni zaključena, za 1. 1S38 pa kaže, da je bilo 2744 dramatičnih piedstav, 223 koncertov, 325 špo-itmh piiiecLtev. 606 akademij- in proslav, 28 mtko^nih predstav, 301 izredna filmska predstava, 117 izrednih predavanj in 7 umetniških razstav. Vštete niso predstave obeh Na.odnih gledališč, redne filmske p edstave in običajna -luštvena predavanja. Teh prireditev se je udeležilo okoli 500.000 poslušalcev. V 1. 1936 je doseglo število prireditev v Sloveniji svoj višek s 5i68 prireditvami Naš radio je posebno velikega pomena za nase ljudi ob mejah in izven njih, za izseljence, ki so razt:cseni po vsem svetu Ob koncu 1. 1939. je imela Radio postaja v Sloveniji že 20.340 naročnikov, to je za 3000 več kot 1. 1938. Poleg nekaterih zasebnih imamo v banovini že 18 muzejev in zbirk, ki so dostopne javnosti, med njimi so 3 državni 5 samoupravnih in 10 zasetnih. V vseh muzejih in zbirkah je razstavljenih 76.541 predmetov. Javne muzeje je v pieteklem letu obiskalo 46 947 cfieb. Prešernovo rojstno hiš . je prevzela banovina v svojo last in jo predala v up.avo prosvetnemu oddelku. Mladina vseh slo venskih šol je zbrala za odkup hiše 151.99C con Pevski zbori so organizirani skoraj v vsaki vasi. Med p-evskimi organ zaci jami je najmočnejša Pevska zveza s svojimi 198 zbori in nad 4000 pevci, dalje Huba-dova župa s 36 zbori in Ipavčeva župa s 25 zbori. Naša knjižna statistika za 1. 1939. se ni izdelana, vendar se kaže že sedaj viden napredek. V 1. 1938. je izšlo v naši banovini z raznimi pratikami in šolskim! zvezki 506 knjig, v tujini pa je izšlo 27 slovenskih knjig. L. 1938 pomeni višek v naši knjižni produkciji. Vobče iaste posebno nabožno in znansLveno slovstvo, a leposlovje polagoma pada. V banovini izhaja 226 raznih listov. In sicer jih izhaja dnevno 7, trikrat na teden 2 dvakrat na teden 2, tedensko 24. trikrat mesečno 2, dvakrat mesečno 20. mesečno po enkrat pa 119, desetk at letno 9, osemkrat letno 3, šestkrat letno 11. štirikrat letno 19 in enkrat letno 7. Dva lista izhajata v drugih banovinah. 19 pa v tujini, največ v Ameiiki. Med listi je 31 političnih, 36 stanovskih, 37 nabožnih, 16 literarno kulturnih, 16 znanstvenih, 35 strokovnih. 14 mladinskih. V tem letu je prenehalo izhajanje 5 listov. Knjižnic imamo po stanju dne 1. avgusta 1939 v naši banovini 2791 s 2.072.053 knjigami. Izposojenih je bilo 1,526.111 knjig. Največ je žolskih mladinskih knjižnic m učiteljskih knjižnic. Javnih knjižnic je 388. izposodile so 543 780 knjig, največ po šolskih mladinskih knjižnicah, ki so izposodile 634.763 knjig. V nobeni banovini ni društveno delo tako razvito kakor pri nas. Po statističnih podatkih iz avgusta lani je v banovini 6062 društev z 2482 odseki. Precej" nje je tudi število društvenih domov, in sicer imamo 634 gasilskih. 214 prosvetnih, 108 sokolskih, 18 zdravstvenih, 16 pce"tn*ških in 69 drugih društvenih domov. V gradnji je pa še 60 društvenih domov. Umetniških razstav je bilo od 1. novembra 1938 do 1. novembra 1939 kar 19. pri čemer niso vštete razstave umetniških fo- tografij. Razstave so bile odprte skupaj 200 dni in jih }e obiskalo nad 20.000 ljudi. Danes je v Sloveniji že nad 100 umetnikov kiparjev in slikarjev. Za ljudsko pro-sveto je banska upiava dala od novembra 1938 do no/embra 1939 skupaj 2,025.740 din. Na današnjem dopoldanskem zasedanju bam/kega sveta je b 1 v rac pravi pioračun tehničnega oddelSca. ki znaša 39 988.070 dinarjev. O stanju in razvoju poslov tega oddelka je včeraj popoldne poročal načelnik inž. Fiar.c Rueh. Tudi v tekočem proračunu so bila sredstva, ki šo bila tehničnemu oice ku na raz-polrgo zelo omejena. Prav posebno pa so v proračunu omejen' kredit1 za nove zgradbe. Uslužbenci naj ni bili čimprej prag-matčno ncsavljtni. Tehnični od("elck oskrbuje 63 5.560 km drzavnJi ces-t S 1 aprilom se bo omrežje povečalo za 895 496 k fometrov, ker so bile nekatere banov tiske ceste p:oglašene za državne cefte. Stanje državnega cestnega omrežja ne ustreza prometnim, gcopcčai skim in turističnim interesom dravske banovine. Krediti za redna cestna vzdržev?nja v znesku 5.953 357 din ne zadostujejo n ti za pos »pni material. Bcru-ka uprava je ponovno opozorila ministrstvo, da so vzdiževa.1-na s.eistva neza estna. Potrebni so večji krediti, da sc preide iz dosedanjega kr-pa'nega nač na na moierno vzdrževrn~"e cest z valjanjem. Molernizaci a in preure-d tev državnih cest na sodoren način ?e je v dravski banovini že pričela in kaže prv-3 uspehe. Da se delo pospeši, j«» ministrstvo za zgradbe ustanovi o 4 terenske sekcije s sedeži v Kranju, Celju, Novem meftu in Loge tcu. V esk bi samoupravnh oWa°tev je bilo 1198 522 km banovinskih cest I. re la. 2S90 993 km banovinskih cest II. re^a, 25.473 km dovozn h cest k železniškim postajam in po£tajni prostori v izmeri 34 tis->č 369 kv m ter 18523.6<9 km občinsk'h cest. Kljub nrzadostn'm kreditom je vetrna banovinj'Tili cest v sora^ni :iru do-crem stanju ter ustreza najnujnejš'm go--podaisk.'b rs hI o vam. s t tokovna tn\ fba pri uprai in rrdrite-\anju banovinsk.h cest se je lzp.poT.vjeva-1»« vendar S* 3 dosegla one ^icpnje, da >; bil dodelj'n * sakemu cestno 'i i odboru v^.j po cu inženjer s t>^\vo strokovno kvalifikacijo, število banovinskih c":+iai k-v s? ,e zvišalo rs TO in bo pr«? i vidoma v 1 11*42 z.ose^'i. onr število, k: ** potrebno, da bo vsak cestar oskrboval povprečno 5.5 km dolgo t-^-tno progo (H..ea imamo }p 9ć neza.-rderlv cestarskih mest. iUv.no v^irže^ i r.je našega banovfctake-cestnega onr»»«ž*a bi zehe • 'alo letn: ired't v znesku oko^ 28 000 O00 din Bi-lovinski proia un žal ne prenese 'ake >bremenitve >n sc morajo vzdrževalni stro- ški skrčiti na 17.000.000 din. Sedanji krediti so skrajni m nimum. Id komaj preprečuje, da ne prično propadati vozišča in ostale cestne napiave. V pieteki proračunski dobi so se pričela večja sistematska regulacijska dela na p'ovn h in splavnih rekah. Za regulacije je imela barska uprava na razpolago 11.160.167 din Iz državn h sredstev je bilo na račpolago 6.276.766 d*n. S temi s ed-stvi je bila nadaljevana z mednarodno pogodbo odrejena načrtna regulaciia Mure med Onurekom in Gornjo Ra'gono. Na Notranji Muri so pričeta večja aela med Petan jci in Verze jem ter pri Spojni' Moti. Manjša de'a se izvajajo v odseicu ftrib-a*k—Sv. Martin, obnavljajo se nasipi pri Doklefi^vju n PeteSovciii. Sistematska regu'ac ska dela na Drav* so pričeta na odseku St. Janž—Loka raz--»:sana pa so veda dela za odsek Ptuj— Budina. Večja vzdrfeva'na dela so bila izvršena na odseku pri Novi vasi. I>ok\ Za-bovcih. Sv. Martnu niže Ptu^a *n Fr?n kovcih. Na Savlnii so se na^al^ev^.la regu-laciiska dela pod Celjem. n*d Celjem pa v odseku St. Peter—Leveč. Na Savi se ho pričelo v kratkem s sistematskimi <*el1 zi obnovo regulacjskih zgrrd/b na ods ku Ta> cen—št Jakob. Dela pr? re«rulacij: L"ub-iianice bodo tudi končana, ko bo d->gra-iona zatvom!"a pri stari cukrarni. Ta dela bo mogoče končati šele letos po'eti. Iz posebnega državnega meUoraciiskeira sk^a da bodo s po'poro banovine ;n interesentov f"n^ncirpna štiri obsežna mrlio aci--ska deia v p'-vi Sestletki lavnih del in sicer pri vo'n:h ra^ru^rah v Do"ni; '^n^avi. Slovenski Birtrici. L'*uH4a-9keni barju 'n v Cerknici. Za meiior^cjska dela je imela banovina na raz^o'aigo z ban. p*X)ra-čima 3 9i/»-9-*2 rVn to »z državnih sredstev 1 612 800 din. Za vo-'no preskrbo je Imela na ra-v^ol^go iz drža^meera proračuna, iz državnega 50 m'liionftke^a posojila in "z posojila za s?kup'nske vodovode akupaj 12 683.477 d"n. Vzdrževanje poslopij, ki so last banovine, se je i^vajrlo v okviru kredita 1 m li-jon 100 CV0 din. Banov nske zgra be so b"e v pretekli upravni dob: v gla*.-nem popravljene in preurejene. Potrebna pa so še manjša vzd:ževalna dela in preureiitve. Geof-etski odsek je posnel in zamejičil 126 km banovinskih in občnskih cest ter reguliran h rek In 46 km drža-/nih cest Zameiičenih in parcel;ranih je ono 225 ha ozemlja. Na račun odškodnn za odstot, sveta za javne naprave ie bilo i7plnčan:h iz banevinsk h kresov or>o din. Iz državnih sredstev pa 827.500 din. V proračunskem letu 1939-40 so plačali javni astaJEbene1 okrog 2.250.000 din cestne o 'kupnine za banovinske in občinske ceste. domači shranjeno v podstrešni sobi, kjer je izbruhnil požar. Gospodar se je moral zateći v bo.nico. Dočim znaša škoda nad 60.000 din. je bil Jurkovic zavarovan proti požaru samo za 3.600 din Domneva se, da je nastal požar radi močne kurjave v teh mrzlih dneh. tako da je začel tleti tram v bližini odvodne dimne cevi v podstrešju. Pri posestniku Rupertu Trettnaku v Se-govcih, Apačks kotlina, pa se je od teže zadnjega južnega in nanovo zapadlega snega porušilo veiiko gospodarsko poslopje, ki je bilo delno zidano, demo pa leseno in s slamo krito. Skoda jt občutna, ker za te vrste po kodb na podeželju še ni uvedeno zavarovanje. Divji prašič napadel cestarja Razburljiv doživlja] cestari r Senice v Podgorja pri Se v* in Podgorje pri Sevnici. 15 februarja V ponede.jek 5. t. m. se ie z bliskovito nag ico raznes'a novica: divji prašič je na banovinski cesti Sevmca-Planina napadel banovinskega cestarja g. Senico. Leto'nja Jju^da zima je pngna'a v dolino v bližino hiš divjad vseh vrst Posebn ) dwje prašiče so ljudje često sledili prav b izu his. Omenjenega dne je bil na cesti Sevnica—Planina pri kilometrskem kamnu 13 zaposlen s kidanjem snega cestar Semca. Bilo je popoldne. Kar ga je nekdo pahnil, da je padel v sneg. V naslednjem trenutku je cestar zagleda! pred seboj izredno velikega divjega pra.MČa Mož se je pričel braniti. V tem pa mu je prašič z levim dekanom pretrgal žilo na desni roki Kr\aveč iz roke se mož ni mogel več braniti. Pričel je vpiti, česar se je pra-ič zbal m pobegnil. Senica se je zatekel v najb'ižjo hiaO. kjer so mu za silo obvezali roko. Novica o neverjetnem napadu se je hitro raznesla Love so takoj odšli na lov bra ta Božič, brata Kranjc m 4 gonjači, vsi iz Zabukovja Zanimivo je, da je medtem bi! pra-iČ že zopet na cesti Gazi' je menda že do'go sneg, ker je bil po nogah ves krvav, pa mu je radi tega gaz na cesti bolj ugajala. Sprehajal se je po cesti in isVa' ugodne poti, da bi pobegnil v hrib. Končno se je odločil, da p'jde proti SkaMci Prišel je do neke hi*e. kjer ga je vide'a gospodinja, ni pa vedela, kam je odšel. Medtem sta že priš'a do omenjene hiše brata Kranjc. Po-vpra a'a sta prep'a eno žensko, če je morda vide'a prašiča. Povedala jima je, da je hodil okrog njenega lesenega skednja za listje, ki stoji nekaj korakov proč od hi:e. KrenTa sta v tisto smer. a že jima je prišel iz skednja naproti divji pra ič, ki je mislil, da bo v skednju mirno prenočil. Počil je strel. Prašič je padel na prednji nogi S'edil je drugi strel in mrcina je ležala na tleh. Pra ič je tehtal 164 kg, čeprav je bil zelo suh. čez prsi je meril 1.80 m, visok pa je bil približno 1 m. C sira zima ubija div*. ZLno Najbolj trpe fazani, jerebice in zajci — Vsi zakupniki bi morali divjad krmiti Ljutomer, 14 februaija Letošnja dolga in ostra z;ma z visokim snegom bo zapušila hude posledice med divjačino, zlasti med jerebicami in fazani, ker jih bo mnogo poginilo, zlasti Se, ker jih v nekaterih loviš ih ne krmijo. V letošnji zimi, posebno v začetku, je prtiska-hud mraz, imeli smo do 23 stop. pod ničlo Jeiebice so težko pienasale tak mraz. zato jih je v vseh loviščih zima mnogo pobrala. Mnoge so v lo\isčih poginile tudi ^atj. ker niso mogle do zemlje, ki jo je pokrival led. Fazani so se Se nek«ko znašli ob vodah, vendar jim je predla tudi trda zaradi hrane. Zato so se približevali hišam, kjer so lahko prdli kot žrtve zanjkarjev N smo pa sesali, da bi bilo kaj fazanov poginilo od mraza. Trda je p^dla JereMcam, fazanom in tudi zajcem ko smo v drugi polovici januarja dobili skoraj 80 cm debelo plast sn°ga. Jerebice si se v tem času v nekaterih loviščih pre?i ^ple Izključno z odpadki, ki so jih naSle na cesti, ker do setve ali česa drugega zarali ve ik^ga snega ni^o m~gle. Velik sneg jih je tudi pobral mrngn Fazani so se v snegu zopet zatekli k vodi ali hišam, kjer so se preživljali vsai z zasilno hrano. Zaici so v visokem snegu, kakor tudi prej. ko ni«*o mogli do setve n!i sploh do zemlje gledali, kar so p*č našli. Stiske pa še ni konec. Na staro, trdo po llago je zap >dlo 30 cm novega snega. Kako bo se laj uboga divjad prišla do hrane? Zajec gloda in bo še glodal, dokler ne bo prišel do paše. Jerebice pa se tišče h kopam slame pri hišah in k cestam, kjer iščejo odpadke. S fazani ni nič boljše. Tudi oni se zatekajo k hišam. Znana so nekatera lovišča, kjer se vobče divjačina kljub hudi zimi ne krmi, v nekaterih pa se krmi mnogo premalo. Smatramo za potiebno, opozoriti Lovsko druStvo, naj nemudoma pozove vse zaku^.dke lovioč, da začno krmiti divjad, da ne pogine. Ni dovolj, če krmimo divjad samo enega lovišča, v drugem pa ne, odnosno da krmi eden za drugega. Vsi zakupniki bi morali krmiti v zimskem času div jad in skrbeti zanjo, ne pa da se v lovišču pokažejo samo takrat, kadar je odstrel. V letošnji zimi vidimo tudi, da so odpovedali tisti lovci, ki znajo sicer mnogo govoriti o »lovstvu« in njega odstrelu, nočejo pa pozimi storiti svoje dolžnosti do p avega lovstva, ker morajo krmiti divjad drugi namesto njih ali pa jr sploh nihče ne krmi. Ogenj in snc2 uničujeta domove Gornia Radona 14 Februa Huda po>a-na nesreča ie za '*'a te dn l>uses*n ka Jakoba Jurkoviča na Hra'en skem vrhu pn Gornji Radgoni v času, ko jc bil ra\nu pri obedu Sk.>z> okno ie opa zii sum'jiv ob ak dima Ves prep'n'on je odh'tel v pod«tre je. oxik«»dcr se je valil dim in ko je odprl vrata podstre'ne «obe ga je cp'ai'1 plamen tako hudo. da ie do bil težke opek!ine po vsem cb-azu vnela pa se mu je tudi obicka Ogenj se ie v vsej nag'ici raz in1 po vsem poslopju Na kraj požara so sicer prispeli ga>i!ci iz Hra stja M )fe in S'atine Radincev. vendar pa !*» radi hudega mraza »n p^manikania vode bilo gašenje silno otežkoceno. In tako ie h'fca pogore'a. Škoda ki io je utrpel Turkov"č. je tem občutnejša ker je zgorela vsa za'.ga žita v podstrešju in vsa obleka, ki so jo imeli Ljubezen x Homerje v ih časih Koliko je bila stara lepa Helena, ko jc je Pariš očaran po njeni lepoti ugraoil? To vprašanje bi utegnilo koga zanimati Sam Homer je nam zapusti) nekakšno merilo, ker je zabeležil starost Helenine sestre Klytaimnestre. žene Agamemnona, mikenskega kralja, ki je imela tri otroke Eden Izmed njih Ifigenija je bila stara ob izbruhu trojanske vojne 20 let. Potemtakem je bila stara Klvtai« nrptra okrog 40 let, niena sestra Helena pa okrog 39. ko jo je ugrabil Pni is. Drugo vprašanje se er!*si- koPko je bil star Pariš ko ie ubranil lepo Heleno"* Njegova zgodba se ie ohranila do naših dni kot simbol velike ljubezni. Odgovor na to vprašnnje nam daje erška mitologija. Ta nam pripoveduie o 'epotnl konkurenci ob svatbi kraMa Peiea z nimfo Thetls Pri tej priliki ie vrgel nepovehijeni Eros v dvorano sloveče jabolko z napisom: Najlepši' in Pariš je prisodil to jahofko boginji Afro iiti Takrat je bilo Parisu 20 let Sin kralju Pelea tn Thetts je bil Ar-hfi'p.s Ko je izbruh nila troion.oirss vojna ie bil Arbilies že ože njen in' imel ie otroke, iz raznih zn*ko\ sklepamo, da ie olJ star takrat AchiJW okrog 40 let Od trenutka ko se 1e vršila omp"^"« lepotna konkut>*n<~fl ie minilo takrat 40 iet. \7 teea ^l^di da Je D^rerdl P-»H= 39 letno Heleno, ko mu je bilo že 60 let. In še f»na zanindvost- Pnrl* le Imej sestro, ki ji je h*Io trne Knssandra Bila ie znana vedoževalka In Aeramfmnon jo je vzel s seboj pc padrti Troje kot ljubice K*»«*«andr1 ie bilo ob Parlsovem rojstvi' Že 20 let 10 let je tr»t»!a troiansUa vojna iz č°sar sledi da je bila stara Kassan^ra 90 let ko fo je odpelial Afanpmnnn s seboj kot linblco Tn vendar 1e bil« Klvtaim-nestra. star« 60 let. t«ko ljubosumna, da je dala Kasan^ro in Aeamemnona umoriti Vidimo t^r^j. da fe rudi v Homer- i 'evib časlb rvela |jiib**r**n v i'«*Va Pusija 16^oonooo, PArtlinrnlcVfl 6 9.^n OOO Pl1Tv,Hnlia 18 TT-I ?ll 1. 250 ono San M^r'^o i^ooo Rlnv«>«Va 2 rwfl. 1°0 nOft SnsnUn ?*4<*onn0 ftvP'lcIro R rnj] 70^000 ftvlra 4 215 000 Turčija 17.450 000 In VatO*^n«ka dr-»«va 1 100. IzT»i»d evror^klh kn^pv 1e ftnlHanskl kraM Viktor Emannol TTT Ptpr 70 irt an-«-ioSk1 kr«l1 T,1T-ii vi 39 belo^iakl kralj r pnnoM TTT 38 Ipt «*f»T»(»Va Vr<>H X?-*r-\i X. 45. švedski kr»H Custr>v a **\f gi Vi0-i^t^^^i-^ km'4«^ ViH^^ln« R0. n^r^'^^Ui kralj HanVnn «7 rr«lr| kr*H T'»r1i TI 0. Im^-'t-t.oVI kroM T^otor TT. w$ rutnunulrj kr^li na 46 let Vedriš 1" v^^'-^hr Ado^f HltVr 1* «t«r ^0 l«»t, i^p^^rcH dr-fnvn' iinravlt<-n T'»^rt>1Y 71 frTnr^t-i-i nre- -r]r1r>r\ t T,*»*>run 68 SvV^reV| r>rr>-ri -J»^»-.* %f. *•» ^7^9 1 fcp T>r>Voml> RA lot rrpT1prq| J? v, yy rQ <6 nortii^^loVi nrr-»MrVse za narod, kralja in domovino!« h>ga zasSir?f ^stva pred sodiščem Ivan Deželak fsi Laškega toži , Delavske politiko" Preložena razprava Maribor 14 februarja Mar;borsko okrožno sodišče se je bavilo s tožbo, ki jo je naperil posestnik Ivan De že'ak v Laškem proti dopisn'ku »Delavske p:>!i::kea zasebnemu uradniku Edu Jelov-šku v Laškem in sicer zaradi klevete Dne 13. maja 1939 je namreč »Delavska politika« priobčila dopis iz Laškega pod naslovom t*0 berbi prot* dvoinim zaslužkar-jem«. V članku se je očitalo nekemu D., da je dvojni zaslužkar, in sicer da dobi pri cestnem odboru mesečno plačo 300 din nadalje 600 din kot mesečno najemnino od cestnega odbora ter 300 din za čiščenje prostorov po njegovi siužkmji. Razen tega dobi D za cestno inspekc:jo. za katero ima na razpo'ago avtomobil, po 60 do 100 din (po razdalji) ter najemnino od nekega obrtnika 100 dm mesečno, za vsako sejo pa TO0 din Tud» se v č"««Vu očira D da mesečno, razen tega pa ima kot zastopnik Vzajemne zavarovalnice 800 din mesečnih dohodkov za inkaso (2tr% od inkasa). D da je hišni posestnk, poslovni šef nabav-Ijalne in prodajne zadruge, kjer je prodaja'ka tudi njegova svakinja. Zaradi omenjenega dopisa se je čutil Ivan Deželak prizadetega in je vložil tiskovno tožbo proti piscu tega članka, to je Edu Jelovšku iz Lahkega, ki je v svojem zagovoru dokazal dvojno zaslužkarstvo. Pri včerajšnji razpravi bi moral biti zaslišan kot priča tožitelj Kan Deželak, ki pa ni prišel k razpravi. Zaiadi tega se je razprava preložila na dan 12. marca ob 9.30. Senaru. ki je razpravljal o omenjeni tiskovni tožbi, je predsedoval s. o. s. dr. Tu- rato. prisednika sta bila s. o. s. dr. čemer in Kol*ek. tožite!ja je zastopal odvetnik dr Veble. toženega Eda Jelovška pa od- zasiuži za posredovanje živine 1000 din 1 vetnik dr. A. Reisman. Marlturslte in okoliške nov les — Vremenska hiiiea. Me3tn1 turistični | ratiiro. ki bi ustrezala modernim zahte- urad nam spor&ča: Ne glede na pritožbo s strani Javnosti zaradi nedost3ikov pri vremen?** hlSic: na S-omSkovem trgu. je mestni turistični urad. ki je Sele pred nedavnim pre.zei to vremensko hišico v svojo oskrbo, pravočasno pokrenil vse potreo- vam viemenoslovja In ker hočemo dobaviti domače aparate, pa tudi zaklepi morajo biti pred zlikovci varnejši. Tolike v pojasnilo. — Zamotana zadeva. Gdč. Tekla Rad-vanji iz Novega Sada je pred leti posodila grofu Francu Schbnbornu, ki ima, kakor bom večjo vsoto denarja. Tedaj je obsegalo posestvo 1100 juter zemljišča. Rad-vanji je dobila za posojilo obveznico, razen tega pa Se legat iz zapuščine, v primeru, da bi Schbnborna doletela smrt. Ko je obveznica dospela, pa Radvandijeva ni dobila vrnjenega posojila in je Schdnborna morala tožiti. Tedaj je grof Schonborn živel v Starem Futogu. Radvanjl je tožbo dobila in je bil grof Schonborn obsojen na plačilo 250.000 din. Radvanjtjeva je petkrat predlagala izvršenje sodbe in se hotela tudi na posestvo knjižiti. Vse izvršbe pa so bile brezuspešne in se Je naposled Schonbornova hči Marija Pallavlcini, ki je italijanska državljanka, zapisala na Schon-bornovo posestvo za 900.000 din. Naposled je prišlo Schonbornovo posestvo na dražbo, na kateri je Marija Pallavicini kupila posestvo za 750.000 din. Bilo je to 31. julija 1939. Ko je Tekla Radvanjl izve-ela za dražbo, je uvedla potrebne korake, da bi prišla do svojega denarja. Toda bilo 1e vse zaman, ker je bila knjižena šele na drugem mestu. Sedaj pa je Tekla Radvanjl vso zadevo prijavila oblastvom in obdolžila razne osebe zaradi prevare Oblastva si sedaj prizadevajo, da bi to zadevo razčistila in dognala, zakaj in kako Tekla Rad-vanji ne more priti do svojega denarja. Vsekakor je zadeva precej zamotana. — Zasluge beograjskega angleškega konzula. Znano je agilno delovanje angleškega kluba v Mariboru, ki se ponaša s svojimi lepo urejenimi in udobnimi klubskimi prostori v Krekovi ulicL Na občnem zboni Angleškega kluba v Mariboru, na katerem je bil izvoljen po večini dosedanji odbor, se Je ugotovilo, da ima posebne zasluge za pridobitev novih klu-bovih prostorov beograjski angleški konzul grof Stenbock. Novi prostori omogočajo, da se med člani Angleškega kluba razvija ^rijetno klubsko življenje po angleškem načinu. Koristnost te pobude kaže dosedanji izredni odzdv mariborske javnosti. — Šahovski k?ub »Vidmar« je organiziral šahovski brzi turnir. Vabilu se je odzvalo 20 šahistov tekmovalcev. Na prvem mestu sta Kuster in Skalovnik, ki si delita obe prvi mesti s svojimi 16 in pol točkami. Na tretjem mestu je Audič. na če-rrtem Peče. potem sledijo še Lukeš jun.. Voiušek General, Nemec, Hvalic in dru-gl — Iz Studencev. V naši Ljudski univerzi ima drevi ob 19 uri zanimivo in aktualno predavanje novinar g. Jaroslav Dolar. — Društvo ne bo razpuščeiio. »Delavska politika« poToča v številki 17: »Tovarna Hutter je izplačala svojemu delavstvu in nameščencem enkratno draginjsko dokla-do in sicer delavcem po 1000 din, podmoj-strom po 1500 din in mojstrom po 2000 din. Od zneska 1000 din se je vsakemu delavcu odtegnilo za davek in 25°'o za društvo za starostno preskrbo Hutterjevih delavcev, tako da so delavci dobili izplačano čistih din 700. Znesek 25% ae je odtegnilo tudi podmojstrom in mojstrom. Drufilvo za starostno preskrbo Hutterje-vih. delavcev obstoji že nad 3 leta. Zadnji Čas so se širile govorice, da te namerava društvo razpustiti, toda odtegljaji od izplačanih draginjskih doklad vsekakor dokazujejo, da taka namera ne obstoji, ker bi sicer odtegljaji v ta namen ne imeli nobenega smisla.« — Ljudska univerza v Maribora. V petek 16 februarja predava dr. Mirko Deano- odllčen poznavalec Italijanske literature, o znamenitem pesniku, humanistu Petrarki. — Namesto venca na grob blagopokojnoga ravnatelja Franja P i i k a je daroval g. Viktor Glaser iz Ruš CMD v Mariboru 300 din. Iskrena hvala! — Predstojuištvo mestne policije raz-glasa: Stranke, ki so vložile stare poslovne knjilice do 30. decembra 1939 pri predstoj-nlštvu mestne policije v Mariboru v zamenjavo, naj dvignejo nove najkasneje do 17. t. m. na varnostni stražnici I pri pred-stojništvu policije. — posestno gibanje. Posestni ca Marta Wurzmger je prodala mesarjevi tanl Mariji K:rbitSevi stavblsce in hišo štev. 44. na TriaAki cesti za 470.000 din. Zasebni uradnik Franc Pečar je kupil od p^aeslnika Izidorja Benka hišo na KoroSki cesti 39 za 390.000 din. Železniški urac-nik Franc Marn j« prodal zasebnlci Amx!iji VVako-nik iz Preval j s?tavbiSČe v magr!al c n^kem predmestju za 125.000 din. Zasebna uradnica Dora Koršičeva je kupila od Alojzi- 9»mna\A v železniškem prometu z Nemčijo ni samo bftati v hudem mrazu, temveč tudi v za trpan osti železniških prog v Nemčiji. — Vlnlčarji bofo zb©r©va!i v nedeljo 25. februarja v Košakih. Na zborovanju bo med drug m dr. Reirrrian tolmačil novo vl-n Carsko uredbo. — Gradbeno dovoljenje sta dobila za grafaijo visokcipiitl črii stana/anjflki hiši F rida Lupša, ki bo zidala v Parmovt ul cl 18 (grad!ben sticčki 125.000 din), ln spe-dic jrki delavec Franc Berglez, ki bo gradil v Koseškega ulici 98 (gradbeni stroški 110.000 din). — Kravja dirka je bi1 a včeraj p mariborskih uKcah. Na sejmišču ob Ore'kctn nabrežju sta se utrgali dve kravi, ki rta zbetzljall po Ulici kneza Koclja ln Glavnega trga na Koroško cesto, kjer Ju je urtavU stražnik. K sreči n*'sta kvavi povzročili ncfcens nesreče ali nezje^'e. — V Maribor ga je spet zami^lo. Po-lcija je aretirala. 311etnega Marjana Pu* ja Ančrojna h'so v Ljubljanski u"lci 30 za i 8ioa, ki se je k7jub tomu, da Je bi lan! v 190.000 din. Trgovec Branko Sučev-č je februarju izgnan iz področja mesta M*rt-prodal lastniku trgovske avanture Ferdu Puhlerju hiSo št. 3 in stavbišo« v Ipavče-vi ulici 3 za 350.000 cčn. Ban^i uradnik EJdo Vrtovec m sc*p m par- | Tcolak. trgovski s"uira. ln Marila Rrb č, celo v Frankopanovi 41 za 180 000 d:n. 1 poljrka delavka. Studenci; Zvcn'mir Ku- V-narska 4n sadjarska šola je oropala pri- ! g«c brivski pomočnik, in Ro^alija .Teren- vatni uradnici Angeli Matek 966 kv. metrov veUko parcelo v koroškem predmestju za 72.450 din. Trgovski pomočnik Štefan Germovšek je kupil od tek3tilnega mojstra Maksa škroberja 716 kv. metrov veliko parcelo v magdalenskem predmestju za 27.700 din. Vnarska in sadjarska šola Je prodala uradniku Hranilnice dravske banovine v Mariboru Josipu Oz^ecu 715 kv. metrov veliko parcelo v koroškem predmestju za 46.475 din MTkt K-'žnmvi pa 931 kv. metrov ve1 ko r»° rcclo v ko^t)-škem predmestju za 93 100 din. — Nočno lekarn?ško službo Imata tekoči teden Maverjeva lekarna v Goso^k! 12 tel 28-12 in Vaupotcva lekarna pri Anrelu varuhu na Aleksandrovi c. 33. tel. 22-13. — Velike zamude ima5o vlaki ki prihajajo v Maribor iz Nemčije. Tako Je imel včerajšnji dopoldanski potn ški vlak iz Nemčije 2 uri zamude, popoldanski brzi vlak pa uro in pol. Pa tudi tovorni vlaki imajo ogromne zamude. Vzrokov velikih ko tkalka, Jerovškcva ulica 55. Ob lo sreče! — Spet dve žrtvi z!m«Kega sporta. Pri sankanju si je zlonrlla levo nogo 171etT>a posestniška hči Marjeta Vuga Iz JaRobr j skeera dola. Prepe'jaU so jo v maribo sko splošno bolnico, kjer se ziravi tudi 151't-ni E:nest Punčuh, ki si je pri smučanju zlom'1 desno nogo. Merili-lrs^O cft^^^Mcce Četrtek. 15. febr. ob 20.: ^Stari Rimljan.s GDstovanie ifrakove diužlne. Petfk. 16.febr. Zaprt-. Sobota 17. febi. ob 20.: »Cigan baron.« Red B. Premiera Se.hlllerjeve žalolgre »Kovar-»tvo in ljubezen« se pripravlja za prve dni prihodnjega tedna. To bo prva up^nzor'tev te znane igre v novem labornar/i -M^rechto-vem prevodu in novi češki predelavi. Kskar 14« februar^ 1^39 Mraz naraiča do 15° C — Večerni nQh£oi zbor44 kavk v mestnem parku i \n o^roč pa Pta na^^no znaA4lca velikih. 'ziedn'b e'ement.a:n'h katastrof v tem č<»- MaHbor 14 februajrfs Zakon istodoHneera povratka ^ je v er^nv nem obnesel tudi za danes. 14 fabruai l. 1929 Je bilo dop deloma sončno tlako-mer te padel, pop se je ponujaj snee Slično je bilo tudi ief»« RarMka ie bila le v temperaturi L 1929 le p&rta od 15 na 12. letos pa 1e bilo — nsaprotno Tudi na nebu smo opoldne letos opazovali dvoje pojavov, ki jib 1. 1929 ni b'lo videti Namreč sonce 1e bilo to pot odeto s kolobarjem, a Se posebej ? veMkim obročem — kar ohole ukopni je redke prikazen kakor le en ali drug pojav. Sončni kolobar su predvsem snežn'h viharjev v smeri, od katere hrije tudi med nami leden mrzel veter Nič *razveseTjivega ne obeta tudi večerni »občni zbor« kavk. ki so kazale danes že opoldne tak nemir da lih niti v parku ni bilo. kler nevar'no drueim manjšim kri'atcem poberejo le za nje nastavljena krmi'a Kalvarija Je bila danes kakor m^tva: niti enesra t'čjega glasu ni bilo siišiti - znamenje da so se revfiHJ pred slabim vremenom poskrili. Šolske &S!ln!ce v kletnih prastar'h Žalostne Šolske razmere v Kamnici pri Mar.bon Maribor 14 februarja Kamnica je lepa. vah'jiva m prijazna tučka Mariborčanov m Mariborčank. Po prelepem drevoredu gre vsak dan proti Kamnici na stotine Mariborčanov, tudi pozimi. Ni ie v mariborski okolici izprehod-ne točke, ki bi bila tako priljub'jena in tako privlačna kakor ie na>a Kamnica Kakor pa so Mariborčani s Kamntco in z vf»em kar tam vidijo in už jejo. polni hvate in priznanja tako »o Kammčani in okoličani nera/polozent zaradi žalostnih ^olsk*h prilik ki se opa/aio v Kamnici. šolsko poslopje, kier je name'čena kamniška šola. je staro 72 le? V teh prostorih ie 7 učilnic. Med temi so komaj 4 tak?ne. ki ustrezajo in odgo\anajo sodobnem hi-gieničnim zahtevam Ostale tn uči'n;ce pa so nameščene v kletnih prostorih. Ni nič čudnepa. če ni pravega zraka m prave svetlobe. Ti prostori so vlažni. Razen tega ni pri Soli vrta. pa tudi nobenega ,gri?ča, kjer bi se šolska mladina lahko razvedrila. V kamniško šolo zahaja 400 do 450 šolskih otrok. Ti otroci so po večini iz revnejših kmečkih, viničarskih in delavskih družin. V | Kamnico prihajajo iz vseh okoliških strani ha naselbin, iz Ro*poha, iz Jelovca in ce- | lo iz Bresternice. Ubogi otroci morajo ne- i malokrat po dve uri peš v šolo. Sedaj pa | f>omisiimo. kako je s to šolsko mladino v I .etošnji hudi zimi in strupenem mrazu. V | Šolo prihajajo vsi premrezeni. Zar> jc . Čudno, da ni v zdravstvenem pogledu hujših posledic. Šolska mladina, ki mora biti do 4. popoldne v Šoli, prihaia domov v temi, ko se mraz stopnjuje Zares žalostne so prilike, v katerih živi uboga šolska de ! oddelki. V tem primeru bi šolska m'adina iz Jelovca in Bresternice imela razmeroma blizu do šole. 2al pa so prilike takšne, da j ni mogoče misliti še na uresničenje teca načrta. Učiteljstvo se v polni men zaveda J teh nedostatkov, pa se mu doslej še ni po-• srečilo pridobiti loka'n'h faktorjev za to, da se te nesodobne prilike odstranijo in izboljšajo. Pa ne samo učite1 ji in otroci, ampak tudi starši so zaradi teh razmer hudo prizadeti. V poznejših letih bodo morali čutiti i posledice naporov ter izrednih okoli'čin, katerim je njihova deca sedaj izpostavlje-; na, ko mora po cele ure v najhujšem mra-| zu v šolo in v temi nazaj domov, pa mo-I ra razen tega prisostvovati pouku v vlažnih in nezdravih kletnih prostorih. ca. Obstoja načrt, da bi se ustanovi'a v vičt univerzitetni profesor iz Zagreba in Brcsternici nova šola, na kateri bi bili 4 Iz Ljutomera — Zopet sneg. V noči od ponedeljka na torek je zapadlo zopet za 35 cm snega. Tako imamo zdaj snega že 1 m. Vse ceste in prehodi so zasuti s snegom, da ni še nobene poti, ne za pešce, ne za vozila. Tudi zameti so veliki, ker sneži po vetru. Ljudje že dolgo ne pomnijo tako visokega snega, kakor je letos. — Nova cdkritja manipulacij. V kratkem bo razkrinkana trgovina, ki Je prodajala tujo lastnino. Nekatere stvari so 2e obelodanjene, s^Sl 8e pa, da bo menda prišlo ie več na dan. — Sokolski obrni zbor. Soko'sko društvo v itrlgovl bo imelo svoj letni občni zbor v nedeljo 18. t. m. ob 14; v dvorani Sokol-akega doma. MALI OCLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklic!, izjave beseda Din davek posebej). £a pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znam K o. — fopustov aa male og;a*e oe priznamo. VSAKOVRSTNO POHIŠTVO še vedno po starih cenah do-oavija v moderni is solidni izdelavi tvrdka »Oprav««. Ce lovilca 90. Sprejemajo se naročil« 6. L- RAzno VELETRGOVINA s spirituozami, združena s proizvodnjo likerjev, tudi dr^ajlaa trgovina, desertna vina, ocetna kislina, malinovec in gorilni tplrit, s prvovrstnimi odjemalci, dobro vpeljana, v polnem obratu, zaradi starosti in opustitve naprodaj. Sigurna eksistenca. Eventueino naprodaj tudi Štirinadstropna hiša. Ponudbe pod PRODAM Beseda 5C par, da^ek posebej Najmanjši znesek 8.— Din. LEPE STAVBNE PARCELE v neposredni bližini mesta Celja naprodaj. — VpraSati pri Fa-ninger. Glavni trg d, Celje. 5d& FIŽOL ZA KUHO dobite poceni pri SEVER A KOMF. Gosposvetaka cesta 5 13. I* OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dooite najceneje v MEDAR.M Ljubljana, židovska ul. B. 501 no zaradi njenega popravna To se še ni , £«w*u »»^hm cuiuuuv»uu, «-* —«», **cw*v* .-------1--------------i ), ker iščemo najbolj primerno upa- i znano, svoje posestvo v Slivnici pri Mari- [ »Najboljša bodočnost 567c, NATAKARICO mlajšo, ki govori tudi nemško, •Sče prvovrstna restavracija. — Dobi fiksum ln procente. Kara-kase vid, restavrater — Ruma izvrsno, (Srem). Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda" Ljubljani*! Knnfljeva ulica itev. S »tnjOVENSKl NAROD četrtek. 15. februarja 1940. 37 Zasedanje baltskega sveta Iz včerajšnjega prečila načelnika prosvetnega cddelka — Poročilo tehničnega oddelka Ljubljana, 15 februarja V preteku sezoni je delovalo v naši banovini 6 ljudskih uni.e.z, in sice. v Ljuoijani. Ma*iooiU, CeijU, r'luju, Oranju in Studenom Ma.ik.oru. .\aja£.lnej.sa je ljudska univerza v Mariboru, ki je pr^-ied.ia 46 p^e^avanj. \ sen p editvaiij na ljU-skLa univerzah je b*iO pooiuoalcev pa 14.05;. V obeh gledališčih v Ljubljani in v Mariboru ter v mestnih g ca., to^.h v Ceiju in Ptuju je b.lo skupio 6J opjruili, 15 cp^ietnin, 1 oajetaa m 7 i* diu. skJi p e-m.e:. Vseh p:ea£tav je bi.o 6tio. prodani*) vsLopn.c pa i:-u.s?d-n: gn k -pa'nega n^^na na ^lo'prn^ v. :fe me cest z val (as ?m Me "emira i a in p eu:e d lev ';ižr\-r. h ces n~ sodo! en n~£in <^e je v dravski banovini že pr če«a in k^že pr\v oapelie Da se delo p np ši ;» r in -st.sivo za zsia be as'an'vi c 4 terenake sekciie s se "cži v K:anju Celju Novem mestu ;n Lrg- tcu. V c°k bi sr.FOiip'a\Ti h ob«i?>-tev ie H!-o 1198 522 km brnov nskih c^st T reia, 2896993 km banovm^klh est II. re "a. 25.478 km dovozn h cest k žei?zr>.i.^':im postajam in r-osiairi piostcri v izmeri ?4 ti3'^ nfi9 kv m ter 1S523 6,0 km ob'inck'h cest Kljub nr2a^crtn!m kreditom ^3 ve-J-iiia baziovizwirili cest v sora-ni :i ro do-■rem stan/ii ter ustreza najnujnejš m ^o-podris'V'h bicvam. csti oikovna t>«i fbs pri opra-i In vzdrževanja JjanovinsK.h cest se je izp panjev«-vendar 3 Dosegla one nicpnje. da >i bil dode'j' n • sakemu cestna i i u^b^rii vr ai ,v*v s*' e zvišalo t»n p/0 in bo pr^-Ividoma v 1 \.t42 .ospe i onr število k ** pofre ~no. da bo vsak .estar oskrloval povprečno 5.5 tem dolgo c^-lrc progo O-i .es unan»o 9'c neza.-rder iv cestarskih nsest. ivev^nc vjirže*jr.ie našega banovinska cestnega orr»if S5a bi zah. • alo l^tn :red:t v znesku okr>'i 2» 00O OOO nin B -n vinski pro'a un žal ne prenese ak^ bremenitve .n s< DMirajc »z rževalni stro- ški akrciti na 17,000.000 din. Sedanji krediti so skrajni m nimum, ki komaj p epre-iuje. da ne prično propadat: vezišča in >stale cestne napi a ve. V p.eteki proračunski dobi so se pri-ela večja sis^ematrka regrdacijska cela na p'ovn h in splovnih rekab. Za regulacije je imela barska uprava na razpolago 11.160.167 din Tz r"rž^vn h sre'stev je bi-o na ra'p-lago 6 276 766 ^n S t "mi s ed-nvi je bila nadc.Tievana z mednaro'no pn-Todibo odrejena n?.6"lna regu^acn'a More med Omurekom in G-cnvo Ra gono N^ "ctranji Mur so pr:čcta vrč^a -ela mei Petanici in Verže-em ter pri Spo "ni Mo ti. Manjša <~'e a se i'Zva.irjT v odseka z)~it>-nk—Sv. Martin cbncvj*a;o se nasipi pr" DoJdefirvJo n Petrfovcih StetOBRatalCB regrar ska >la na D^av 3> pričeta na odseku St Janž -T.^a ra--•ssna pi so več-a dela za odsk r>tu-*— ^u'ina Več^fl vrdifev'na 'e^a ^o bila te-'^<"n° o'seku pri N^vi asi F/~k "^a bevoh Sv M-rt mi n'^e Ptua m F rji keve h Ms Savinv po se na "al'?"i,n r^srv-aei'?.c,Va r?e*a to-" reTirm n-*-* f'Je!Jem r oVku št Pete:—I^vec Nr F'rv! se b n -;če7o v k^^itTce-^i «i Fi^t^""a*sk*m: "eiJ ?r -.^nrsv^ regrulac ^cfh zsgrr dfc na očs kn T^-°^n št Jakob P^ii nr' re^rula^j L "ob fsadce bodo tu i kr,nT9n!> ka ba H rra-:ena zatvorili a n J s*"r; c'kTarn; T° *e ■•a bo rnogr.^e končati še1** letos et' T" posel nesra vnrca Tne1io-a.ei"<^1'?rT"' c-t^^^ 'a bodo s no *two banovine ;n bit^resen-tov f*nancirraa Sttrl obsežna meffo ~ci ---•ka de^a v o**vi Seat^etld favnih lrvi in ^iv T^n'a'i Slovenski Bistrici T 'ir1"° jakem ba ju r v Oerk ici 7a r^eiio" c'tska "e1^ ie 'mela brn'-'-ma ra ress^o^ago 7 han n ora cona />o-t^> *Mr> t-r^ drSavnih STe*-1 '•tev 1 612 800 ^in Za v- 'n^ p-skr'o fc imela na t^.^1 ^ pi oTa- čv^a iz drtevnesra ^ mTIlončke p r--. sojila tn z po^olfa za kup nske -o o.o de skapaj 12 GSC.477 d n. Vzdrževanje poslopij, k: so la^t vanr>vi ne. se ie iz\ a"" lo v okviru kre'itn 1 m 11-jon 100C*"0 cin. Brno/n sike zsn a br so b e v p:etekli upra\Tii dob' v gla mm p -pravd jene in preurejene. P tr- bna ra s;) *e manjša vx6 Sevalna de'a in preure htve. Geodetski odsek je posnel 'n zamejič^! 126 km banovinskih in o" č n?»kih r-est ter reguliianb rek in 46 km ržavnih cen Z rime ii^eni h in parcQl ran'h ie o^o 225 ha nzomlja. Na račun odškodnin za odsto sveta za ja\*ne naprave ie bilo IzplačanTi iz benevinsk h kie'i^v 8^5000 <-in. iz drža vn h sre istev pa 827 500 din. V proračunskem letu 1939-40 sa plačah javni us'ii*.Vn": okrog 2 250 P00 in cestne 0 'kupnine za banovinske in občinske ce ste. Z sir z zima ubija Zlno Najbolj trpe fazani, jerebice in zajci — Vsi zakupniki B»%ić£ bi morali divjad krmiti Ljutomer, 14 februaija Letošnja dolga in ostra z.ma z visokim 31J.gjm l>o zap^s iia hude posledice med jivjačino, zlasti med jerebicami in fazani, ker jih bo maogo po-imlo, zlasti še, ker jih v nekaterih loviš ih ne krmijo. V letošnji zimi, posebno v začetku, je pri iska. hud mraz, imeli smo do 23 stop. pod ničlo Jerebice so težko pienašale tak mraz zato Jih je v vseh loviščih zima mnogo pobrala. Mnoge so v \o\ iščih poginile tudi .ati ker niso mogle do zemlje, ki jo je pokrival led. Fazani so se še nekako znašli ob vodah, vendar jim je predla tudi trda zaradi hrane. Zato so se približevali hišam, kjer so lahko prdli kot žrtve zanjkarjev. N smo pa slišali, da bi bilo kaj fazanov poginilo od mraza. Trda je predla jerebicam, fazanom in tudi zajcem, ko smo v drugi polovici januarja dobili skoraj 80 cm debelo plast snega. JereV.ice so se v tem času v nekaterih loviščih preži ljale izključno z odpadki, ki so jih našle na cesti, ker do setve ali česa drugega zaradi ve'ikega snega niso mogle. Velik sneg jih je tudi pobral mnogo Fazani so se v snegu zopet zatekli k vodi ali hišam, kjer so se preživljali vsai z zasilno hrano. Zaici sc v visokem snegu kakor tudi prej. ko niso mogli do setve ali sploh do zemlje gledali, kar so pač našli. I Stiske pa še ni konec. Na staro, trdo I podlago je zap.idlo 30 cm novega snega. Kako bo sedaj uboga divjad prišla do hra-ne? Zajec gloda in bo še glodal, dokler ne ] bo prišel do paše. Jerebice pa se tišče h kopam slame pri hišah in k cestam, kjer iščejo odpadke. S fazani ni nič boljše. Tudi oni se zatekajo k hišam. Znana so nekatera lovišča, kjer se vobče divjačina kljub hudi zimi ne krmi, v nekaterih pa se krmi mnogo premalo. Smatramo za potrebno, opozoriti Lovsko društvo, naj nemudoma pozove vse zaku^.dke lovioč, da začno krmiti divjad, da ne pogine. Ni dovolj, če krmimo divjad samo enega lovišča, v drugem pa ne, odnosno da krmi eden za drugega. Vsi zakupniki bi morali krmiti v zimskem času divjad in skrbeti zanjo, ne pa da se v lovišču pokažejo samo takrat kadar je odstrel. V letošnji zimi vidimo tudi, da so odpovedali tisti lovci, ki <.najo sicer mnogo govoriti o »lovstvu« in njega odstrelu, nočejo pa pozimi storiti svoj: dolžnosti do p.avega lovstva, ker morajo krmiti divjad drugi namesto njih ali pa jc sploh nihče ne krmi. Ogenj in sne* uničujeta domove Gornja Radona 14 februa j<> Huda po/arna nesreća je zade'a te dn> posestnka Jakoba Jurkoviča na Hra:en skem vrhu pri Gornji Radgoni v času, ko jc bil ravno pri obedu Skozi okno je opa zii sum'jiv ob ak dima Ves prep'a;en je odlvtel v pod«tre*je. odkoder se je valil dim in ko je odprl vrata podstre'ne «obe ga je cp'aH plamen rako hudo. da je do bil težke opek'me po vsem cb-azu vnela pa se mu je tudi obicka Ogenj se je v vsej nagbci raz:ird po vsem poslopju. Na kraj požara so sicer prispeli ga>i!ci iz Hra-stja Mo*e in S'atme Radincev. vendar pa I«* radi hudega mraza in pomanjkanja vode bilo gašenje silno otežkoceno. In tako ie h'ša pogorela. Skoda ki io je utrpel Turkovič, je tem >bčutnej^a ker je zgorela vsa za'oga žita v podstrešju in vsa obleka, ki so jo imeli domači shranjeno v podstrešni sobi, kjer je izbruhnil požar. Gospodar se je moral zateči v bo.mco. Dočirr. znaša škoda nad 60.000 din. je bil Jurkuvic zavarovan proti požaru samo za 3.600 din Domneva se. da ie nasta. požar radi močne kurjave v teh mrziih dneh tako da je začel t eti tram v bližini odvodne dimne cevi v podstrešju. Pri posestniku Rupertu Trettnaku v Se-govcih. Apačka kotuna. pa se je od teže zadnjega južnega in nanovo zapadlega snega porušilo vedko gospodarsko poslopje, ki je bilo delno zidano, de no pa leseno in s slamo krito. Skoda jt občutna, ker za te vrste po kodb ns podeželju še ni uvedeno zav arovanje. Divji prašič ffl?3«e£e! cestama Razburljiv cToživlj^i ce?tar?-> Senice v Podgorju pri Sč\ i A Podgorje pri Sevnicv 15 fcbr'arja V ponedc jek 5. t. m. se ie z b iskovito nag ico raznes a novica: divji pra ič je na banovinski cesti Sevnca-Panra na-a le bano vinskega cestarja g. Senico Leto nja huda zima je pr-ann a v doimo v btfžfno hiš divjad vseh vrst Poseba d vje pra iče so 'judje često sledi d prav b ;zu hU Omenjenega dne je bil na cesti Sevnica—P ani-ia pr. kilometrskem kamnu 13 zaposlen s kidanjem sneaa cestar Sen ca B: o je po-po dne Kar ga je nekdo pahn: . da jc pale! v sneg. V nas ednjem trenutku ie ve-itar zag evla pred seb;j izredno ve ;k:ga divjega pra ča M ž sc jt prče! braniti V tem pa mu je pra ič z evim čekanom pretrga ži o na desni rok: Krvaveč iz roke se m ž m mogel več braniti Pnčel je -pit: česar se ie pra ic /ba in pobegni Scnica se je zatekel v najb ižjo hi>o. kjer ^o mu za siiu obvezao roko. Novica o neverjetnem napadu «e je hitro a/nes a Love so tak« odšli na .ov r»ra a B^žič. biaia Kranjc m -1 g mjači, vsi iz L j ,^ize:i i Homerje, ih Gasili Koliko je bila stara lepa Helona. ko j< je Pariš očaran po njeni lepoti ugrabil? To vprašanje bi utegnilo koga zanimati Sam Homer je nam zapustil nekakšno me. rilo. ker ie zabeležil starost Helenine se stre IQytatmnestre, ženo A^amemnona. mi kenskega kralja, ki je imela tri otroke -klen Izmed njih [ftgentja je bila sta™ izbruhu tronnske vojne 20 let Potem takom ie bila stara Klvt;** r rtra okroji 40 let. njena sestra Helena pa okrog 39 ko jo je ugrabil Patia. Di ugo vprnS-riie se p^Ipsi k^»l*ko ie hH star Pariš ko ir ufgraoii iep< Heleno? Njegova zsr«->r'ha se ie ohranila do naših dni kot sir. bo! velike ijuhezni Odgovor na to vprpš^nje nam daje eiftka mitologija Ta nam pripovedi!ie o epotni konkurenci ob svatbi kralja Pelea z nimfo Thetis Pri tej priliki ie vt^el nepovebljenj Eros v dvorano sloveče jnbolkc z napisom: Najlepši" in Pariš je prisodil to jabolko borinjl A fro liti Takrat je bilo Parlsn 20 let Sin krnlj* Pelea m Thetis je bil ArbiPps Ko ie izbruh nila troionfiU« vojna ie hil AebJUes že ože njen in imel ie otroke. Iz raznih znakov sklepamo da ie 011 star t«krat AehiHei-okrog 40 let Od ti en utka ko se je vršile orno" 'r-nr* leprt^a konUmonra ie minilo takrat 40 tet \v teca sledi 1n je nsf Pari? fe Imel sestro, ki ji je h'lc ime Knssandra Bila if znnna vedeževaJka ir Agamernnon to je vzel s s^boj do pa^ie*. Troje kot ljubico rC«««sandri ie bilo ob Pa risovem rojstvi* že 20 let 10 let ie tr^ipis troier>sVa vojna Iz č°sar sledi da ie bila stara Kassnn^ra 90 let ko io je odpeljal Afnmemnon s seboj kot Hi'hfco Tn ven^^r ie hils Klvtaim-nestra. stara 60 let t^ko ljubosumna, da je dala Kasan^ro In Aeampmnona " umoriti Vidimo torej, da ie tudi v Homer-"evih ČHSlb cvela ljnl*e!W*ii v v^*»1d starosti •ni noje rupet na cesti Gazi je menda že do'go sneg, ker je bi! po nogah ves krvav, pa mu je ra Ji tesa uaz na cesti bo'i uyj m-a. Sprehajal se je po cesti in is1 a' ugodne poti, da bi pobegni' v hrb Končno se je odoč", da p jde proti Ska'ici Prijel je Jo n-^ke hi c. kjer ga je vide'a gospo-bn ta, ni pa vedela, kam ie o iš-i. Me lt«m «»a že priša do omenjene hie brata Kranjc. t'o-vpra a a sta prep'a eno žensko, če je morda videa pra-ića Povedala jima je. da jc hodil okrog nieneoa 'eseneoa ske.lnja za ist-je. ki st'ji n^kaj korakt^v proč od hie. Krem a *ta v tisto smer. a že j;ma ie pri-el iz skednja naproti divji pra ič, ki je mis'i1. da bo v skednju mirno prenočil. Počil ie strel. Pra ič je padel na predni- nogi SC.lil je drugi strel in mrcina je e/ala na t ch Pra ic je tehtal 164 kg. čeprav je bi ze'o suh c":ez prs; je meril 1.80 m. visok pa je bi! pnbii/no 1 m. Kr !j* prrz'Jent" "n prebivalci Evr;«, e MrdžAraU novinarji so Izračunali 1a i© zdai v ESvroni 32 samostomlh drSav ir~ ^a vlado ;0 v 18 kr-^Hl v 14 orci l^ntl E3v-ropa šteje zd^i 5?>o r»oo ooo prebivalcem in sicer *n*»H1a 17 550 000 Andor^ 6 500 B l-<*Ha 8 ^"0 000 Rol^pr,-:'1 6 4re oon n^^°ka n 7<{-r ^eo KFton-Va l rooon Kjn-ka 3 mil q«o ono Fran^'4a 41 otr"» con OrčUa 7r-q. 150 000 rTolpndska 8 750 000 Trska 3 mlU-'"nrip Tslan^ l"O0or» Tiv**TMlnvl'*<-*«in ti 000, T ffva 2 T->t- vi-a IP^^opo T,t'i:eerobure ?no non Ma- cHa 9a *>qo o^o. NorveSk« 2 0?0 one Tt..m^ *3iR0 000 FVror*itTr|| Rusija 16rnrt^ooo. r»r,T-t^rr«i«.va r o«;n non R»rrr»Tm'1a 1Q mfTfl. 250 onrv qnrt ^T^r^n i^n-^o CTov**v~ *> -ij 400 nor» ^nnHfl dfiftfMKl §Ver1s*T«* R m|1 70-> 000 Sviea 4 21^^00 T''i^ija 17.450 000 In Vatn>f*nsks dr*ava 1 "^00. l7;r>-,od evr^i^Vih kr^'Vv 1e 1t*>Hir»npkl kra^ Viktor PTrnsi^tiel ttt ptnr 70 l#»t ^n. -i^ški lrr«»11 Trrrll VT 39 bel^'-f<»ki kralj r n^T-./^M TTT SW| let »if*T»»Vfl Irrol-* W-"tMir, X. 45. švedski kmli Oitstpv A ^o]f 81 *o-fAr»<*oVt| krnl-*-o Vll^oT-ma fiO. nor^Škl kralj f*!*n1mrt R7 r^r^U| Jrr-li T,,rn fT 'O i'"rrr"'-'-ot-.^h jfroii potor tt i« rum troski kr^l' K"oT-nl r»a 46 Iff VrvrHa lr» VirrrlT)- Adolf Tritier 1e ntnr *>0 'et. n»>»#Wi«r*iH Hr-*!>vni uriT-n^'lt^i-' t"»r»rthv 71 frrnr>rn^ rTr-^ripo <6 norfiK^nlclrf nro-r'^or^t Ptj—r,n-, 70 \r~ skf nr^*»Mont de Valer« 56 Ht^^'H rNT-«"i^r>nt ciH Tsra-i-i^t m— — «