Političen list za slovenski narod. prejemali velja: Za oelo let» predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 1 fld., za en meseo 1 fld. 40 kr T admtaiatraolji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta t fl4.. »a en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naro&nino prejema upravništvo in ek«pedieija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. 1 Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr.. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovan* pisma se ne sprejemajo, VredniStvo je v Semeniških ulicah h. it. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne. ^tev. 272. a V Ljubljani, v ponedeljek 28. novembra 1892. Letmk XX. Orožje svitlobe. Noč je prešla, dan se je pa približal. Rim. 13. Včeraj pričela je sv. cerkev novo cerkveno leto; adventni čas s svojo resnostjo, s svojim določnim namenom, nastopilje včeraj vabeč nas, naj tudi mi z moško reenostjo in z določno izraženim načrtom pričnemo delati, da vzide našemu narodn — srečna bodočnost Preteklemu letu smemo v zgodovini našega naroda z vsem pravom nadeti ime: cerkveno leto. Čas, v katerem živimo, je buren in nezadovoljiv v svojih zahtevah; šiloma zahteva bd&Sih in zavednih ljudij, šiloma zove zaspance, naj se oglasijo, naj izpovedo, kje da stojč, kaj da so. Tudi našemu narodu je veljal njegov poziv : kaj si?Mo-gočneje pa, nego je bilo to vprašanje, je zaklical z odločno zavednostjo naš narod: Katoliški sem. In ko je cerkev iščoč svoje dece in zbirajoč jo krog svojega prapora zavprašala zopet po svojih otrocih; Kje ste, se je z ravno tisto zavednostjo odzval haš narod materinemu klicu in se priglasil v oči celemu svetu k svoji materi, ponosno klič6č: Tukaj sem, tvoj sem. Katoliški shod je tista javna izpoved našega naroda, katere ne bo mogla izbrisati nobena sila iz njegove zgodovine, katera bo životvorno delujoč spre-porodila in preosnovala naše javno življenje vkljub vsem zaprekam. V veri si je izbralo svoj prvi temelj ljudstvo slovensko; v trdnem upauju bo zidalo nanj združeno v ljubezni do Boga in mej seboj; na čelu mu bodo pa le tisti, ki bodo ž njim jedne misli in jednega srca. Nekatere dosedanje voditelje javnega njegovega življenja je ostrašila ta veličastna narodova izjava. Z malenkostnimi sredstvi so skušali uničiti njeno vrednost in izbrisati na-njo spomin. — Ni šlo! — Sredstev so imeli v svojih glasilih v obilici zato, vse so poskusili, vse so vporabili. Zaman I Med vsemi političnimi listi sta le „Slov. Gospodar" in „Dol. Novice" pripojila se brez ovinkov in brez boja narodovi javni izpovedi na katoliškem shodu. Vsi drugi so se oborožili, in sicer večinoma s kolmi zasmehovanja in peskom zavijanja in so se uvrstili v boj proti njej; več njih, ki sicer vsako napitnico o priliki desetletnice kakega svojega pristaša na dolgo in široko priobčuje, ni objavilo niti jednega izmej toliko duhovitih govorov. Potem se pa čudi svet, če smo morali mi nastopati rezko in odločno! Za Boga, ali smo smeli pustiti, da nam razdero vse, kar se je s trudom postavilo, da nam zopet z megleno nejasnostjo zakrijejo celo javnost. Sami proti tolikim smo branili katoliški shod in ta bramba bodi — razpar ! Napadi na shod so bili vzrok „prepiru", kakor ga na-zivljejo nekateri. Ali je bramba „prepir"? To pomislite, miroljubne duše in potem — sodite! Nasprotnikom pa je izvil narod sam orožje iz rok in jim nemilo pokazal, da niso neomajni — stoli prvaški, pokazal bo pa to še očitneje in točneje, ko bo izbirajoč si zastopnikov zahteval od njih kot prvi pogoj, naj pristanejo na program I. slov. kat. shoda. Prijateljem narodovim pa ostaje sladka naloga, da se tem tesneje združijo ž njim in ga v smeri, katero si je sam izbral, poučujejo in izobražajo — dalje. Sam hoče biti združen, sam hoče, da se mu zopet vrne družni čut, ki ga mu je za nekaj časa zaglušil liberalizem in k temu mu pomagajmo. Vsaka večja skupina, občina, ali fara imej svoje — društvo, koder se spajaj ljudstvo, da se obrani gospodarskemu propadu in da se pripravljaj za boj, ki ga od vsakogar zahteva naše dni javno življenje. Tedaj — društva, in sicer društva, ki razširjajte mej narodom ideje, nepačuvstev, znanje, ne pa fraz, društva, ki vadijo v m i š- Ijenju ne pa v strasteh! Le tako se ohrani naš narod gmotno trden in moralno zdrav, le tak6 mu je omogočen pravi, katoliški napredek! Liga + 12. Državni zbor. Z Dunaja, 25. novembra. Razžaljeni levičarji. Med zedinjeno levico hudo vre; strah pred češkim ministrom jih je tako zelo spravil iz uma, da ne vedo, kaj početi. Ta razdraženost je sicer čisto umevna, vendar so jo zakrivili sami. Radikalni nemški listi že od nekdaj niso zadovoljni s Plener-jem in njegovo stranko, češ, da so preveč popustljivi in da se premalo brigajo za nemško narodnost. Levica se je z vso močjo branila proti takemu natolcevanju in je po svojih listih trobila po svetu, da se vlada brez njenega dovoljenja sploh ganiti ne sme in da Pražak ne dobi nobenega naslednika, ako levica ne privoli. Kar v zadnji seji vstane ministerski predsednik in javno pred celim svetom povč, da dežele češke krone dobi svojega ministra in da ne bo dolgo trpelo, ko bode vlada cesarju svetovala, da naj se zopet zasede to mesto. To je odgovor, rekel je grof Taaffe, ki sem ga moral kot uljuden mož dati na vprašanje, ki mi je bilo stavljeno od kneza Schwar-zeuberga. Desnica je živahno odobravala to zagotovilo ministerskega predsednika, dr. Lueger pa je nekako poredno zaklical: „Kaj k temu poreko liberalci?" No, liberalci so bili silno osupnjeni, ko so slišali, da se ima skoraj imenovati nov češki minister, ne da bil grof Taaffe prej levico prosil za dovoljenje ali da bi bili levičarji sploh kaj o tem ve- LISTEK Pismo. Gospod vrednik najpikantnejšega dnevnika slovenskega! Vi ste za našo dftbo kat navlaŠč; celó pri nasprotnikih ste si prisilili najčastneje spričevalo, da ste mož no/e dobe, da hočete in tudi znate biti pikantni. Pri nas seveda ne umevajo vsi te lepe besede in razlagajo si jo odtod, ker tako radi pikate nekaj časa sem, pa bodi, kakor že bodi: meni ugajate. Tolažite se s tem, da resnica pika (bSsti je pretrivijalno za naše salonske čase). Nekaj pikantnostij Vam tudi jaz danes donašam. Najprej Vam priporočam, da si ogledate nekaj novih vzorcev za razne prilike iz zadnjega časa. Blagovolite prisoditi kot prvi primer pristno „krščanski" govor dunajskega vinotočilca Viningerja na grobu umrlega Zaherja. Konec se glasi tako-le: „V imenn humanitete Te zahvaljujem tisočkrat za dobrote, ki si jih v najraznovrstnejših oblikah ska-zoval ubogim. Vsemogočni zidar vseh svetov razširi blagoslavljajoč svojo roko nad Tvojo družino, Tebi pa, najboljšemu soprogu in očetu, ponosa in okrasju vsega gostilniškega stanu, pa bodi — žemljica lahka I* Drugi vzorec nam podaje neki kranjski dnevuik brez kolk*, ki nam zadnji poaedeljek jasno kaže na prvem mestu mej inserati, kako in- kakšni inserati se imajo sploh pisati. Bere se namreč tako-le na omenjenem mestu: „M. K. (rujav) se prosi, naj pride v torek, 22. t. m., popoldne ob 4. uri na tistem mestu, kot 15., pa brez spremstva. F. K. (plav)." Za tem rujavo - plavim inseratom vas še obveščam, kako lepo se je odstranil na neki tukajšnji šoli — očenaš pred in po šoli. Nadomestne besede so nemške, misli pa — nikakeršne; tako molijo brez izpodtike lahko tudi — Mašukulumbi. Nič čudnega, da se tudi že v Ljubljani spodtikajo nad katoliškim očeuašem, saj pri nas ni — liberalcev! Ker smo že ravni, pri nemščini, bodi tukaj še ta zanimiva vest, da pri sejah okrajnega šolskega sveta nekje na Gorenjskem neki strašno zaslužni in grozovito vneti narodnjak in rodoljub in naprednjak ne izpregovori niti besedice v svojem „milem" — slovenskem jeziku. Naprednjakom se v obče ne godi dobro. Neki prvoborilec, ki je imel zadnji čas v Ljubljani hudih neprilik, je imel z vsakovrstnimi številkami križ in tam gori na Dunaju so ga prijemali. Taki reči se pravi — disciplinarna preiskava. Drugi prvoborilec je tarnal in tožil, kako slaba predei liberalcem na Slovenskem. Sodnija in vlada prežita baje na nje in vrh tega še narod — noče ničesa vedeti o njih. To zadnje je baje še najhujše ! Seveda bi se tudi njim prilegale kake nda- nostne izjave, a — noče jih biti, vkljub temu, da nekateri gladkojezični „koncipiones" tekajo od občine do občine, ubdelavat može, naj kakemu osivelemu rodoljubu naklonijo častnega občanstva diplomo. Sicer pa nikar ne mislite, da bodete Vi s kakimi razlogi kedaj zamorili prepir, ki se širi po vseh koncih širne Slovenije. Z učenostjo in tehtnimi razlogi ne pridemo nikoli več do miru. „Grau ist alle Theorie, grün ist nur des Lebens gold'ner Baum — kjer je kaj zelenega, se vsi radi ustavljamo, kjer je kaj zlatega, vsi radi prijemljemo. To je prva točka, na temelju katere bodo naši Arhimedi vzdignili gore, ki nas ločijo. Z razlogi ne — to je gotovo ! Sicer pa se nam rešitev tudi od drugod ponuja. — Ko že nobena sila in nobena modrost rimskih državnikov ni mogla več pomagati, so jedino zgagaste goske rešile starodavni Rim. Ne pozabimo tega! In zato ne pre-zirajmo telegramov, ki so ob svojem času od nežnega spola prihajali g. „Sternu" ljubljanskemu, v boj nad „neprave katoliške može". In tudi ne smemo pozabiti več sijajnih in veličastnih narodnih sloves-nostij, koder so so zabili v klado narodni izdajice in sovražniki družbe sv. Cirila in Metoda, koder se je razlegal po dvoranah „umebesni" klic: „Živeli pravi katoliški možje", stoječ za eno celo oktavo žaki. — To so znamenja šitve! Vaš kateremu so v1 dna zad nižej eekundirali — mo-gaganja in s tem — re-Liga 3. deli, dasi imajo svojega zaupnega moža grofa Ktien-burga v mioisterskem svetu. Brez odloga je bilo treba iti Da delo in vladi pokazati svoj srd in svojo nevoljo. Prva prilika se jim je ponudila v budget-nem odseku, ki je bil za včeraj popolndne sklican k seji, da pretresa državni proračun. Levičarji se teh razprav niso hoteli udeleževati, da bi se na nobeno stran ne vezali, in so dokaj jasno pokazali, da jih ni volja, glasovati za plačo češkega ministra, in da si bodo tudi to dobro premislili, ali hočejo grofu Taaffeju dovolili dispozicijski zaklad ali ne,; ker jih je tako silno razžalil s stojim zadnjilh govorom. Da bi mogli brez vse skrbi razpravljati svoje strankarske zadeve, bila sta za včeraj zvečer napovedana odseka, namreč davkarski in tiskovai, od levičarskih načelnikov zopet odpovedana, in cela levica se je sošla k klubovi seji, katere se je udeleževal tudi minister grof Kuenburg. Ali kakor poročajo liberalni listi, ta seja ni dolgo trpela in se je razšla, ne da bi bil storjen kak poseben sklep. Plener je tolažil svoje tovariše, da dispozicijski zaklad danes še ne pride na vrsto, da bodo imeli torej dovolj časa, pretrgano zasedanji nadaljevati in do-' speti do gotovega sklepa. Kakšen bo ta sklep, se zdaj še ne ve, le to poročajo današnji liberalni listi, da so bili včeraj radikalni poslanci v večini, ki zahtevajo, da naj se levica povrne v svojo prejšnjo opozicijo zoper vlado. Se le v prihodnji klubovi seji, ki ima biti menda jutri, se bo torej pokazalo, ali zmaga radikalna ali zmerneja stranka, kateri je že v prejšnjem zasedanju presedala opozicija in ki se je zaradi tega sama od sebe brezpogojno ponudila vladi na razpolaganje. Zato pa tudi grofu Taaffeju ne more zameriti, če se dosti ne briga za njo in če ji zlasti svojih najskrivnejših skrivnostij ne razodeva, dasi ima svojega zastopnika v mini-ster8tvu. Sploh pa cela ta stvar veliko huje zadeva grofa Kuenburga, kakor ministerskega predsednika, in liberalni listi naravnost priznavajo, da Kuenburg ne more ostati v ministerstvu, ako zedinjena levica zopet prestopi v opozicijo. Ali tudi v tem slučaju, ako se levica hvalevredno podvrže, postane Kuenburgovo stališče jako težavno, in nekako podobno poslednji dobi ministra Pražaka, kateremu so njegovi lastni rojaki očitali, da je premehak in da njegova beseda nič ne premore v ministerskem svetu. Kaj pa potem? Gledi plače ministrove za dežele češke bode stvar menda že danes dognana in ugodno rešena — tudi brez levičarjev. Mladočeški klub je namreč sprevidel, da gre v tem slučaju za strogo češko zadevo in je sklenil, glasovati za ministerske plače. S tem pa je večina zagotovljena, če tudi levičarji nasproti glasujejo. Naj-brže se bodo pa še premislili, predno to stori, ker je skoraj gotovo, da je vse njih ropotanje le navidezno in umetno osnovano v ta namen, da jim grof Taaffe zopet nekaj dovoli, morda še kak ministerski sedež ali katero drugo važno službo, zlasti v slovanskih deželah, ali da jim žrtvuje češkega ministra samega. Ali kakor poznamo ministerskega predsednika, bo težko preklical svojo slovesno dano besedo, zlasti ker je novi minister menda že izbran. Eni ugibajo, da ta čast zadene kneza Alfreda Wi n d i s c h - G r ii t z a, dednega člana gospodske zbornice, eni pa mislijo na praškega cesarskega namestnika grofa Thuna. Popolnoma neverjetno pa je, kar piše neki tukajšnji list, da postane grof Schönborn minister za dežele češke, poljski poslanec grof Pininski pa namesto njega justični minister. Pri današnji nadaljavi budgetne razprave se ta premenjeni politični položaj še ni dosti razodeval. Govorila sta o „državnem zboru" češka poslanca Brzorad in Vaš a t;, pa nemški nacijonalec Hof-maan-Welle nhof in žid Bloch, ki je zlasti zavračal poslanca Schlesingerja in govoril reči, ki so s proračunsko točko „državni zbor" samo v tej zvezi, da človek vidi, kaj se sme vse govoriti v državnem zboru. Če pojde tako naprej, pač ni nobenega upanja, da pride zbornica danes do točke „mi-nisterski svet", ker sta pri tej točki vpisana še dva govornika, namreč Herold in Schlesinger, in gre ura že na štiri popoludne. Prihodnja seja bo v torek 29. t. m. in prideta na vrsto ministerski svet in dispozicijski zaklad. Bazni klubi so zaradi tega sklicali vse z Dunaja odsotne poslance. Politični preg-led* V Ljubljani, 28. novembra. Notranje dežele. Ministerske premembe. Tudi z ministrom za Češko se bi. levičarji zadovoljili, samo Hohes-wartov klub naj se razbije ali vsaj v stran potisne in jeden levičar se vzame v ministerstvo. Po levičarskih listih se razširja novica, da grof Schdnborn postane minister za Češko, na njegovo mesto pa pride kak liberalec. Imenujeta se morav$ki poslanec Weeber in pa baron »Widmantt. Nekateri pa hočejo vedeti; da odstopi kmetijski minister baron Falken-hayn in pride na njegovo mesto kak liberalec. Schonborn bi v tem slučaju ostal pravosodni minister. Minister za Češko bi pa postal kak češki kavalir. To so pa le levičarske želje. S tem se le dajo migljaji grofu Taaffeju, kaj naj stori, da se zopet sprijazni z levico. Vidi se, da so levičarji možje, ki 6e ne drže trdno kake zahteve, temveč se ž njimi d& pogajati. S tako politiko je pa levica že marsikaj dosegla, poleg tega si je pa še ohranila dobro ime kot „zmerna stranka", dasi ni nobena stranka težje zadovoljiti. Vedno prihaja z novimi zahtevami. Vsakdo se še spominja, kako je zaradi Abrama se hudovala, da je spravila barona Wink-lerja od vodstva deželne vlade na Kranjskem, sedaj pa kje drugje misli na podoben način kaj doseči. Levica. Levičarji imajo posvetovanje za posvetovanjem, kaj je jim storiti. V odločno opozicijo se popolnoma ne upajo, četudi je grof Kuenburg : že dal ostavko kot minister brez portfelja. Levica sama ! bi se rada že kako pobotala z grofom Taffejem, ali boji se volilcev. Ako bi sedaj zjedinjena levica lepo j Taaffeju se udala, bodo nemški načijonalci takoj ; začeli povsod ruvati proti njej. Svojim ruvanjem I proti Slovanom je levica nemško prebivalstvo tako : razburila, da jej ne bode odpustilo, če bi se popri-; jela zmernejše politike. Kak veter veje mej Nemci, pokazal je dobro koroški „parteitag" v Celovcu. , Mnogi Nemci zares mislijo, da je nemštvo v nevar-j nosti, ker to trdijo dan na dan nemški liberalni i časniki. Ti bi torej jako težko odpustili Plenerju in tovarišem, če se ne uprejo z vso silo vladi, ako bi j poslednja jela prijaznejše lice kazati Čehom. Vidno ; je torej, da je levica sama v veliki zadregi. Levica in Holienivartov klub. Mi smo ; bili izrekli misel, da je Mengerjev govor bil bolj ; naperjen proti Hohenwartovemu klubu, nego pa proti Mladočehom. Da smo prav imeli, to se da j lahko posneti sedaj iz vseh liberalnih listov. Sedaj ko se vrši mej vlado in levičarji važna pogajanja, se noben za Mladočehe ne briga, temvič vse se zaganja le v Hohenwartov klub. Vse delovanje levičarjev naperjeno je le proti temu klubu, ker v njem i vidijo nemški liberalci iedino oviro uresničenja svojih želja. Kdo bi sodil, da bode vsa jeza levičarjev obrnena proti Mladočehom in češkim veleposestnikom, ko vendar se navidezno ves zadnji raz- I por suče okrog češkega državnega prava. Toda temu ' ni tako. O Mladočehih se malo govori, veleposestnikom češkim so pa levičarji pripravljeni še roko i podati. Od grofa Taaffeja se le zahteva, da se ne bode več opiral na ves Hohenwartov klub in če , more, ta klub razbije. Nemški konservativci in Slovenci se morajo poriniti v opozicijo, drugi člani konservativnega kluba se pa lahko pridružijo novi večini, da celo od njih se ne zahteva, da naj se ' odreko svojim nazorom. Sedaj je jasno, kake važ-j nosti je Hohenwartov klub in da tisti, ki rujejo proti temu klubu, le obračajo vodo na nemški mlin. Levica se boji Hohenwartovega kluba, ali za kak i jugoslovanski bi se pa še zmenila ne. i Ministerski predsednik grof Taaffe ■ in levica. Kakor je že znano našim čitateljen, je grof Kuenburg dal svojo demisijo. Levica je bila razžaljena, ker je grof Taaffe obljubil princu Schwarzenbergu, da bode v kratkem imenovan nov minister za Češko. To je pa le bolj navidezen povod, v resnici se pa grof Taaffe z levico že bije za ministersko predsedstvo. Levičarji od vlade zahtevajo, naj posreduje, da se sestavi nova večina iz levičarjev, Poljakov in Rusinov. Taaffe pa neče v tem oziru ničesa storiti, ker dobro vi, da bi potem bil popolnoma odvisen od levičarjev, ko se oddalji od konservativnega kluba. Levica bi pa dolgo grofa Taaffeja ne pustila na ministerskem sedežu, temveč bi kmalu spravila Pleuerja ali pa Chlumeckega na državno krmilo. Levica pa s tem še nikakor ni odpovedala popolnoma prijateljstva vladi, da je odstopil Kuenburg. Sedaj se še vrši pogajanja mej Taaffejem in levico in nemški listi celo izražajo željo, da bi ta pogajanja imela kaj vspeha. Če bode Taaffe le kaj obljubil levičarjem, pa bode grof Kuenburg zopet umaknil ostavko. Morda bodo že zadovoljni, če se le imenovanje češkega ministra še odloži. Zato se pa konservativci in Slovani ne smemo prezgodaj veseliti, ker jako mnogo niti veže levičarje in vlado. Jezikovno vprašanje v Liberci. Vladni komisar v Liberci rešuje češke vloge v češčini. To pa Nemcem ni prav in posebno jih to draži, da je ministerski predsednik tako postopanje priznal za pravilno. Nemci se sklicujejo na to, da jezikovne naredbe ne veljajo za Liberce, ker so izdane le za cesarska oblastva. Lu-8tiz-a" ? Iu vi nas h »čete učiti ljubezni ? Pogleite berače laške uaroduosti, ki vsak dan mnogokrat trkajo na uaša vrata proseč miiodarov v laškem jeziku in vprašajte jih koliko jib brez daru od-pod.mo spred vrat. Poslušajte jib pa pred mestno hišo in slišali boste, da vas kolnejo v laškem jeziku. Bojite se posledic našega „hujskanja"? Bodite brez skrbi; učili smo se ljubezni, učili pa tudi pravice, iu baš o teh dveh imate vi kaj zmedene pojme. Slovenski duhovniki v okolici bodemo vedno delovali za vero in tlačeni svoj rod, in preje se bodo omajale gore nad nami, nego se bomo dali poraziti katerikoli sili. Ko pa bodo vaše nakane uničene in bomo mi gotovo zmagali, kjicali bomo četudi od vas zaničevani: „živela resnica in pravica, živel narod slovenski!" Liga + 65 Iz Celovca, dnč 22. nov. (Koroških nem-čurjev „parteitag". [Dalje.] Dalje jadikuje šovinistični vodja koroških laži - liberalcev: „čisto slovenske posojilnice se ustanavljajo'. Toda je-li to taka pregreha?! Li niso ti denarni zavodi postavni|? Čemu „liberalna" gjspdda. ki se ob vsaki priložnosti širokousti, koliko stori za kmeta, ne stori istotako ? 1 Od samih besed, in od praznih fraz se ljudstvo ne bo nasitilo. A sevč je tem „prijateljem" ljudstva ljubše, da kmet nosi svoje težko zaslužene kraicarje raznim „liberalnim" oderuhom, velikim kapitalistom in nikoli sitim Abrahamovičem, blagostanje in sreča kmetskega stanu pa jim je deveta briga, da si le polnijo svoje žepe. V ostalem je pa baš ta izpoved dr. Luggina za nas zelo pomenljiva. Liberalci se ob vsaki priliki bahajo, da so oni vzeli v nakup ves „fortšrit", te ponašajo s svojo „ljudomilostjo" itd., — iu sedaj pride njih vodja, ter svečano potrjuje, da Slovenci storijo mnogo več za kmeta, nego liberalni kričači. Bes zanimivo to 1 „Der Hermagorasverein verbreitet seine sauberen Schriften" — poudarjal je oblastno dr. L. Na to drzno budalost obširneje odgovariati bilo bi odveč! Sr-včda mora peči dr. Luggina in megove kimovce naša sijajno procvitajoča družba! 57 703 udje, ki dobe 346.218 knjig, — nabožnih, poučnih, zabavnih, — in tak napredek pri ljudstvu, ki po teoriji ljubega nasprotnika ni sposobno za — omiko. „Saubere Schriften" so dr. L.-u. Mohorieve knj'ge; kajpak so ove knjige »pisane v eminentno katoliškem smislu, poleg tega so celo še — slovenske — in vse to naj bi ne zbujalo gnjev ia srd oholih Germanov?! Zlobno — perfiden je naslednji „schlager" dr. Luggina: „Diese ganze grosse Agitation wird mit möglichster B o h h e i t (!!) getrieben und trägt das Merkmal der Provokation an der Stirne". Klanjamo se uprav nemški uoblessi, 8 katero je izustil učeni doktor to — debelo laž in ostudno natolcevanje. Bes „Bobheit" bi se mogli Slovenei učiti od oblastnega soseda, ki stoji na vrhuncu blažene liberalne kulture in „nemške" omike1), in ki Slovencem 8 silo kaže pot iz dežele! Kako drzno pišejo naši nemško - liberalni listi o slovenskih državnih poslancih, katerim žugajo, da jih hočejo s poleni pugamati preko mej, da bi se „drznili" prikazati na Koroškem 1 Ni-li dr. Stemweuder i v državnem zboru pretil s tem našim poslaucem!? In se-li dä misliti boli robatih govorov od onih, katere premleva leto za letom poBl. Ghon v drž. zboru o Slovencih?! Sa) so slovenski rodoljubi izpostavljeni celo deianskim insultom od strani nemške in nemškntarske klike. A duševni očetje vsemu temu bodo nam očitali „Bohbeifl? Da bi vsaj enkrat začeli pometati ored lastnim svojim pragom! Slovencem, h-ala Bogu, v borbi za svoje pravice ni treba uporabljati podi h sredstev, s kakoršmmi nas potiskava ob steno oholi sosed; naša stvar je pravična, a zato pripuščamo laži, ua-tolcevaoje, „Bohbeit"........mirnim srcem „velikemu" in na vrbuncu „omike" stoječemu nasprotniku ! „Če se dr. Lugain „et consortes" čutijo „p r o-vocirane". kadar kak Slovenec napravi na svoie pismo slovenski naslov, ali slovensko društvo na-pravlja na magistrat nemškega (?) Celovca slovenske vloge, je to njihova stvar; pa dokaz „miroljubnosti" je to javeljne. Slovenci se ptč tudi drznejo posluževati se svojih postavnih pravic na domačih, slovenskih tleh, kakoršmh se Nemci poslužujeio v vsej deželi! ') O tej „omiki" kaže dosti postopanje pruskih častnikov nasproti vojakom! i Ko je dr. Luggin do dobrega pridušil svojo verno čredo, da se morajo na vsak način ohraniti nemške „Hochburgen" sredi sloveuskega ozemlja, postregel jim je v nameček menda, z dično ~ ne-reenieo: „da uapreduo nemška stranka še nikoli ni našla podpore pri vladi!!' Bes, ,.verni" morajo biti poslušalci, da si dado natvezti tako kosmatega ; medveda 1 Kaj se neki mislilo naši vladui mogotci, bravéi talco gorostasno budalost 1 Bilo bi pač uositi vodo v Dravo, da bi hoteli se več besed zgubljati o — „prijateljstvu" vis. vlade do kor. Slovencev. Patetično je vzkliknil na to po „vladnem" p>-8lopaniu toli „razžaljeni" doktor: „Prišli smo že do tega, da se učiteljsko mesto za nemški jezik na celovškem učiteljišču da Slovencu!" — Bes grozno1), a žal — ueresuično, kakor vsi drugi „scblagerji" Lugginovit Ne učiteljsko mesto za nemščino dalo se je f f f Slovencu, marveč mesto za geografiio, zgodovino in slovenščino!! In bi li bila i res taka „pregreha", da bi se učiteljsko mesto za nemščino dalo kakemu Slovencu, ki je za to sposoben in izprašan!? In koliko nemških uradnikov in učiteljev jé slovenski kruh, ne da bi umeli besedice slovenski I A se vé „si duo faciunt idem, uon est i idem." j Na označeni zlobno-perfiden način bruhal je tedaj dr. Luggin ogenj in žveplo zoper Slovence ter i dal svetiti ves svoj šovinizem v pravi nemški luči! j No, k vsej sreči „slučajno" naša osoda še ni od-! visna od „blage in dobre" volje dr. Luggina! Če možno še odločneje nego dr. Luggin je po-j zivljal zborovalce na brezobzirno borbo zoper Slovenec državni poslanec dr. Steinwender. Dr. Luggin je fanatiziral svoje vernike, češ, da je nem-štvo v nevarnosti. Steinwender pa je kar naravnost zahteval, da se ima Slovence napadati, kajti: Nemci so doslej samo branili svoje pozicije (??), s čemur pa fauatični g. profesor nikar ni zadovoljen kfr: „die beste Parade ist und bleibt eben der Hieb (!) und darum müssen wir in Zukunft schwache Stellen des Gegners auskundschaften und froh-gemuth zum Angriff schreiten!!" — Težko, da se „furor teutonicus" še odločneje more javiti, nego ga g. dr. Steinwender kaže tu!! (Konte sledi.) Iz Zagreba, 23. novembra. (Hrvatski poslanci v Budapešti pred novim mi-nÍ8terstvom.) Naši državni poslanci so pohiteli te dni V Pešto, da se poklonijo novemu mi-nisterstvu. Po navadi so namreč naši očetje domo-vioe večjidel doma, le v posebnih slučajih, kadar jih potrebujeio pri glasovanju ali pa pri kakšni parad', pokličejo jih v glavno mesto ogerske države. In tako «e je zgodilo tudi zdaj, ko se je srečno zvr-šila ogerska ministerska kriza ter je imenovano novo minister8tvo. Klub hrvatskih poslaucev je seveda najpoprej čestital našemu ministru Imbri Josipoviču, da je zopet prevzel to čast, katere se je nekaj časa branil bodisi že le na videz ali v istini. Iz odgovora njegovega na pozdrav predsednika kluba 8e vidi, kakor da je' Jusipovid zares'imel neke razloge, da izstopi iz ministerstva in da ne sprejme več te časti. Ti razlogi niso bili samo osobne narave, nega največji vzrok je bil, da so neki člani ministerstva hoteli izvesti neke nazore v pogledu Hrvatske, ki bi bili, ko bi se v istini izveli, nepovoljni za interese in položaj Hrvatske in Slavonije. Minister Josipovič je še le potem privolil, stopili v novo ministerstvo. ki mil je kabinet zagotovil, da se bode držal njegovih načel v pogledu omenjenih zadev. On hoče z obrambo hrvatsk h interesov ostati ali pa pasti Da je klub to iztávo sprejel z velikim zadóvolistvom, moremo si lahko misliti. Posebno drago pa bi bilo hrvatskemu narodu, da je njegov minister bolj natanko omenil dotične nazore ogerakega mimsterstva nasproti Hrvatske), da bi se znal tudi narod sam pripraviti na vsaki napad od te strani, kaiti prav dvoibeno je, bode li mogel uaš minister sam obraniti pravice kralievine Hrvatske. Sa| ie vsakemu Hrvatu pozoato, kako preié Madjari v vsakem slučaju na našo avtonomno, ki je v zadnjih letih, žali Bog popuščanjem samih Hrvatov, že hudo omejena. Čudna je ua vsak način nakana ogerskih ministrov nasproti Hrvatskej, katero mora braniti, pravi vteleseni madjaron Josipovič, oni minister hrvatski, ki se je toliko potegoval, da postane zagrebškim nadškofom duhoven, ki ue bi bil bulji od pokojnega *) Gotovo se je stari Arnim nad tem „groznim" činom še v grobu preobrnil. kardinala za našo škofijo; oni minister hrvatski, ki je pripravljen, celo Beko izročiti Madjarom. Tako ee je vsaj pred nedavnim pisalo o tej zadevi in do zdaj ne oprovrglo. Tukaj bi bile jasne izjave iz ust samega ministra ali pa naših poslancev umestne in potrebne. 'Naj se \A in *na, kaj se proti njej snuje, da se zna varovati in braniti, kolikor se še more v tej nejednakej borbi. Na vprašanje, zakaj ministerski predsednik We-ckerle v svojem nastopnem govoru ni omenil niti z eno besedico kraljevine Hrvatske, odgovoril je minister Josipovič, da sta na redakcijo nastopnega govora pristala ou in ban ter bila za to. da se Hrvatska izpusti, saj vzrok odstopu ministerstva ni bil državnopravne ntrave, a ravno tako se razlog cer-kvenopolitični ne more tikati kraljevine Hrvatske, ki je v tem pogledu popolnoma avtonomna. Poslednji razlog je za nas važen. Hrvatska si more le čestitati, da jo v teh žalostnih političnih odnošajih, v kakoršnih se dandanes nahaja, ne zadene še kulturni boj, ki se pojavlja na Ogerskem. Nadejamo se zatorej tudi od našega sabora, da ne bode tega vprašanja spravljal pri nas na dan. V kolikor je za nas utešljiv ta odgovor ministra gled6 cerkvenega vprašanja, ravno tako je za nas pomenljiv v političnem pogledu. Sprememba mini-sterstva tiče se gotovo tudi Hrvatske ter bi jo bil Weckerle moral omeniti. Ali nam se zdi, da je politika tega ministerstva nasproti Hrvatskej ista, kakor vseh dosedanjih, da se ima naša kraljevina čimdalje bolj zapostavljati, da sč tako pozabi nanjo ter počasi potopi v madjarskej državi. Proti takej politiki pa se bode hrvatski narod boril vedno z vsemi postavnimi sredstvi, in Madjari se varajo, če inislijo, da bodo to svojo nakano tako lehko izvesti mogli. IJdaiiostne izjave. Občina Trebnje na Dolenjskem je poslala to-le izjavo: „Podpisani občinski odborniki prosimo, blagovolite Prevzvišeni vsprejeti to-le irjavo, katero smo dnd 13. novembra t. 1. pri občinski seji sklenili in podpisali V naši lepi deželi je bilo do najnovejših časov neslišano, da bi se bili kedaj škofje zaničevali po Časnikih ali javnih zborih; marveč trudilo se je verno liudstvo vsikdar in povsod, skazovati jim naj-udanejše spoštovani« in otroško ljubezen, kadar so prihajali v njegovo sredo po Bvojih apostolskih potih. Tega ste se tudi Prevzvišeni sami prepričali po mnogih svojih višjepastirskih. potovanjih. Le v najnovejših časih so eni, ki hočejo veljati kot posebni olikanci, učenjaki in voditelji slovenskega ljudstva, v svoji pozabljivosti in zaslepljenosti prišli tako daleč, da so se drznili surovo in neosnovano z lažmi napadati Vašo prevzvišeno osebo. — Ali imajo pač taki kaj čutila v svojih srcih o četrti zapovedi božji, ki veleva spoštovanje in pokorščino do dubovske in deželne gosposke? In vendar nam po svojih kužljivih časnikih hinavski zatrjujejo, da so tudi katoličani! Zato mi podpisani svetovalci in odborniki kot zastopoiki občine Trebnje z vso odločnostjo in z vsem studom grajamo in obsojamo tako surovo in nekrščansko napadanje in žaljenje, ter Vam izre kamo svojo udanost, ljubezen in pokorščino, ker smo prepričam, da se v pravem apostolskem duhu neumorno trudite za naš časni in *s4ni blagor, ter : prosimo Boga, naj Vas obrani v blagor naši domo-I vini še mnoga, mnoga leta! j Trebnje, dn4 13. novembra 1892. i Franc Huč, župan; Jan. Batejec, Aot. Bate j e c , Jan. Ceh, Ant. P o t o k a r , občinski svetovalci; Aut. Slak, Fr. M u r n , Jan. P 1 a -ninšek, Nace Mi.klič, Fr. Vdovič, Jan. Grandovec, Ant. Marn, Ant. Zorman, Mart. Znidaršič, Jož. Fink, Jan. Kav še k, Aut. Skoda, odborniki." Občina S t. Jernej na Dolenjskem je poslala nastopno izjavo: „Blagovolite Prevzvišeni vsprejeti očitno, prostovoljno in slovesno udanostno izjavo zastopnikov lepe šentjeruejske občine. Odločno obsojamo vse neosnovaoe napade domačih zaslepljenih nasprotnikov zoper Vas pred in po katoliškem shodu. Navdušeno pa se pridružimo sklepom prvega slovenskega katoliškega shoda ter se Vam iskreno zahvalimo za vso očetovsko skrb, za obilen požrtvovalen trud, ki ga pri svojem za našo časno in večno srečo velevažnem delovanju vsikdar tako lepo razodevate. Mili Bog povrni Vam stotero! Upamo, da ste se Prevzvišeui osebno prepričali, ko ste dvakrat bivali med nami, deleč zakrament sv. birme, da Vas odkritosrčno spoStmemo, sinovsko ljubimo, in ta udagostua Ijuoezen bodi Vam znak zagotovila, da smo in hočemo biti vedno pod vodstvom svojega nam od B >ga poslabega višjeua pastirja zvesto udani sinovi katoliške cerkve. Občina S t. J e r o e j, due 15. uovemb. 1892. Jos. Pola ne, župan; I«n. W. utseber, Pr. j N o v o s e 1 c , P-t. K e r h i u , Jož. C u d o v a n , Jan. Kerhin, Mart. Metelko Jož. Mar- j ti h 61 č, Matija 0 vitko, Aut. Piletič, Jan. j Fraučič, Andr. Grabuar, Fr. Androja, Jož. Bučar, Ant. M a i z e I |, Fr. B a m b i č , Jan. Retzel. Fr. Homan, odborniki." Ončinu Kaplja vas, Moste, Klanjec, N»soviče. Križ, Suhodole in Mlake so poslale Hledečo skupno izjavo: „Prepouižno podpisani zastopniki sedmerih občin iz komenske župniie izrekajo s tem Vaši pre-vzvišenosti svojo prisrčno udanost in otroško pokor-ščiuo, ter izjavljajo, da se strinjajo popoluoma z nazori, ki so bili >zraž«ni pri prvem slovenskem katoliškem shodu v Ljubljani. Kakor so dobri otroci užalieni, ako se njihov dobri oče od hudobnih liudij krivično napada in sramoti, ravno tako nas bolijo udarci iu hudobna somničenia, s katerimi Vašo prevzvičeuost obkladajo nekateri liberalci, bodisi v deželnem zboru ali pa po časopisih. Tako surovo in neopravičeno ravnanje je vsega stlda vredno. Mi podpisani občinski odborniki je zato najodločneje obsojamo ter izjavljamo, da smo katoličani in todi taki ostati hočemo, da sposuavamo v Vaši prevzvišeni osebi svojega višjega duhovnega pastirja, ter da spoštujemo v Vas od Kristusa postavljenega škofa. Zato se Vas z vso zvestobo oklepamo, trdno Overjeni, da 8 tem najlepše kažemo svojo katoliško zavest. V Komendi, dni 13. novembra 1892. Občinski zastopniki: iz Kaplje vasi: Andrej Mejač, župan; Janez Drešar, Janez Šter-<5 i n, Janez Kozel, Matej Tavčar, Janez Čebul. — Iz Klanca: Jožef Lah, župan; Matevž Jerman, Jurij P o r a v n e , Jtnez L u -žar — Iz Križa: Janez Hlade, župan; Andrej Kosee, Jauez Drešar, J»uez Griotal. — Iz Mlake: Jauez B e m i c, župau; Jauez Štebe, Janez P i b e r n i k , Janez Cer ne. — — Iz M os t, Janez L u kanec, župau; Jožef Kepic, Peter C e r n e, Miha Muri». — I« N a s o v i č: Andrej B a r I e , župan; Janez Sedlar, Miha Lap, Matevž Burenk, Aleš C t-bul, Martin K o r b a r , Andrei Sera, — Ii Suhodole: Jeruej Peterca, žuoau; Anton K o s i r n i k , Janez M a r e n , Frauc Ž e b o v e c , Janez S e r š e u." Dnevne novice. V Ljubljani, 28. novembra. (Cesarjev dar.) Presvetli cesar je podaril žu-panijskemu in župnijskemu uradu v Adlešicih za ondotne po toči bodo zadete prebivalce 500 gld. iz svoje blagajn ice. (Konfiskacija ) Predvčerajšnjo številko „Slovenca" zaplenilo je e. kr. državno pravdništvo zaradi dopisa it Dolenjske, ki izraža svojo sodbo o ljubljanskem mestnem odboru. Naibrže je kriva konfiskaciji tiskovna pomota, ker v notici, zaradi katere j« bil list zaplenjen, brati se ima zadnja beseda: ton — OdŠkodovali smo danes svoje p. o. naročnike s celo polo priloge. (Udanostne iijave) poslale so nadalje prevzvi-Jenemu kuezoškofu ljubljanskemu občine: D o b r-» n i č e - S e I a pri Šumbregu, Gora pri Sodražici, Križka Vas pri Višnji Gori, Lesko v «c pri Višmi Gori, M e k i n e pri Kamniku in P r e s e r j e pri Borovnici. — Slava 1 (Is prrd porotnega sodišča.) Danes so se pričele v Ljubljani porotne obravnave. Prvi na vrsti je bil ureduik „P a v 1 i h e" H Debevec, katerega je tožil kanonik preč. g. K. K I u n zaradi raz-žaljenja časti. — Urednik „Pavlihe" je bil zaradi zanemBrjania dolžne paznosti obsojen ua 15 gld. kazni ozir. tri dni zapora in plačati mu je pravdne troške. — „Pavlibo" je zagovarjal dr. Tavčar, g. Kluna pa zastopal dr. Papež. Obširueji popis prinesemo pozneje. (Obrok za reklama« jo poštnih poilljatev.) Vsled razirlas» trgovskega nruUturstva je čas za reklama- j ciio poštnih pošiljatev med avstrijsko in ogersko j polovico podališau od šestih mesecev na jedno leto, kakor je ta obrok že določen pri rupošiljstvab v mednarodnem prometu. (Slovenska agitacija.) Za vse blago in dobro, sevida, če je italijansko iu liberalno, vneti mestni trž»ški zastop je v petek jako umestno se znašal vsled slovenskih agitacij katoliškega duhov-ništva; župana pa je hkratti pooblastil, naj najstrožje preiskuje, kako se obnašajo mestni učitelji, iu naj jih v »lučaju, če jih spozna za krive, kar ua kratko — odstrani I Naigorie pa je z duhovniki. Teh ni moč vkrotiti. V največji križ so tržaškim j „avstrofiiom" vendarle — „brezdom viuci"! (Moderna šola v moderni državi.) S Krke se nam poroča: Morda pričakujete g. urednik, da Vam bom opisoval, kako žalostne sadove da rodi pri nas novodobna brezbarvena šola, ali kako ljubeznivo nas negujejo iu v omiko in prosveto zavijajo naša za napredek tako navdušena šolska oblastva. Toda motite se. O tem Vam ne bom poročal. Ztkaj ne? Kakor smo Krčaui povsod zadnji — (kaj bom pa skrival?) — tako tudi v šolskih zadevah počasi kimamo za drugimi — z* 30 let zadej! Torej kon* servatiVui da malo takih ! Modernega je v naši šoli — hvala Bogu — malo, še manj žalibog na našem šolskem poslopju. H ša, podobna stari kolarnjci, ima Btreho, na kateri pri belem dnpvu lahko prešteješ malone vse krovnice Vsakdo mora logično sklepati ee slabe strehe na mokro zidovje in na vlažna stanovanja. V vsakdanjo šolo hodi okolu 350 otrok in v šolski sobi, kjer je prostora za dobr h 100 otrok, naj se jih podučuje vsako popoludne 220. V sobo pa piha veter skozi okna (brez šip) iu vrata, kolikor mu drago. Potrpeli bi, ako bi to trajalo le jedno leto; a tako zanemarjeni smo že več let Seveda pravijo uekteri: „Saj je bilo do sedaj dobro, bo že še kako!" Tako pametnih je seveda malo. Vemo, da bo treba prej ali slej zidati novo šolo, a bojimo se, di nam bodo bistre glave napravile stroškov ' najmanj dvakrat toliko, kakor treba. V Litiii najbrž«» čakajo dolenjske železnice, da bo za zidanje naše šole vozila opeko, pred pragom pa imamo lepega kameni» skoro zastonj za celo dolenjsko železnico! Marsiktera Čudna se ugane! Ker je krajai šolski svet le nekak „holzlieferant" bil in so od ujega tirjali samo izkaze šolskih zamud, a njegovih nasvetov poslušati ui hotel nihče, se je raztoDil, predsednik je odstopil in odstop naznanil okr. šol. j svetu 2. jan. t. I. Meseca april«, torej čez okrogle tri mesece (tako daleč ju Krka od Litije!) je prišel , odgovor: deuar pošliite sem ( In danes 24. novembra smo še vedno brez denarja in brez krajnega šol. sveta. Kdaj da nam bodo drugega skuhali, ne vemo. Treba pa nam je denarja in krajnega šol. sveta, kaiti — čuj iu strmi prosvitljeni in omikani 19. vek! — jutri bo teden dni j, karje šola zaprta, pa ue zaradi kolere piti zaradi griže, ampak ker nimamo drv. Nora vrsta počitnic! Koliko čas» bo tako ne vemo; do sedat še ni bilo nikogar da bi stvar vredil. Morda bo zopet ropotal deželni Sol. svet, kakor je ropotal pred par leti. Takrat je pritekel šolski nadzornik, stavil prazen predlog, naj se sezida nova šola v samotni, vasici dve uri hoda od St. Vida, odšel in vse je bilo zopet mirno. Morda se bo tudi sedaj mudilo, pa najpred bo treba dobiti drvaria, ali pa otrokom naročiti, naj vsak mesto knjige v šolo prinese — pdeno. Zdai vidite gosp. vrednik kako mrzla je naša šola — naibolj mrzla šola po v«ei Avstriji — mrzl' do nje visoki gospodie. (t C, g Roprt Šnta.) Z Dravskega polja se nam poroča: E>m iz naimanjsih drkauii lavsotinske škofije je zavraška. kajti obsega le 5 župnij in tudi od teb so sedaj tri izpraznene. Nedavno je svojo ; župuijo zapustil č. g Fr. Jug ter se od sv. Barbare ' preselil v Smane, te dni ae seli njegov bivš sosed č. g. Andrei Vodušek iz Leskovca v Vomik. tret jega p», ki sicer ni nkdar mislil na sel te v — je pred kratkim gospodarskih skrbu, ki so mu iiv||enje grenile rešila bUda smrt ter pa iz solzne doline odvedla v bolišo večnost. Due 16. uovembra namreč smo hladni zemlji izročili zemeliske ostanke č. g Roperta Š u t e , kn. Sk. dub-vneaa svetovale*, dekana iu župuika v Zv-račah, ki ie dne 14 t m. ob 5. uri zvečer za pliučno boleznijo kouč^l svoie blago živlienje. Rajni g»spod, l|uti in d^a* »šakale remu, ki ga je poznal, se ie p dil dne 25. tunrca 1843 pri sv, Ropertu v Siuv. Gor. m je r»ii v maš-nika posvečen due 28. lunia 1871. Kai.elanoval je kratek čas v Laporju, potem pa v Frsmu, od koder je 5. julija 1876 prišel v Zavrače. Tukaj je bil blizu 10 let krepka in ljubeznjiv& podpora blagemu župniku Ivanu Trampušu ter si je zlasti za časa njegove dolgotrajne bolezni s trudapolnim oskrbovanjem težavne župnije nabral toliko zaslug, da ga je vč. kuezošk. fijstvo po Tramoufcovi *mrti imenovalo župnikom dne 25. ontobra 1887 pa tudi dekanom v Zavračab. Le 6 let je deloval kot župnik, a v tem kratkem času je storil in žrtvoval zlasti za olepšanje cerkve mnogo ter si je s tem, osobito pa 8 svoiim usmilienjem do revnih iu trpečih, katerim je bil tolažnik iu pomočnik, zagotovil hvaležen spomin. Bil je blag človek, iskren rodoljub in goreč duhovnik — vseskozi čist značaj. Dasi je že celo leto bolehal, ni nikdo pomislil, da bode tako naglo pro-minol. Sprevod je vodil vč. g. Lavrencij H e r g, kanonik lavantinski, spremljan od 32 duhovnikov in velike množice vernega ljudstva, najsijajnejši dokaz, kako so ga vsi čislali in ljubili. — Svetila mu večna loi! Liga + 68. (Cesarski irebec.) Z Dobrove dne 25. nov. se nam poroča: Po posredovanju in prizadevanju ko-njerejskega odseka slavne c. kr. kmetijske družbe kraniske dobil je posestnik Peter Selan v Stranski vasi pri Dobravi prve dni t. m. lepega in čvrstega cesarskega žrebca iz c. kr. državne žrebarnice v Gradcu, ki čuje na ime .Krim". Ta novica bode gotovo veselo izuenadila vse konjerejce v dobrovski, brezoviški in polhograjski fari, kakor tudi one iz bližnjih Glinic in okolice, ker jim v prihodnje ne bode treba svojih kobil tako daleč voditi, kot so to morali dosedaj. S tem izreka se pa ob enem slav. odseku za konjerejo c kr. kmetijske družbe kranjske glede njegovega požrtvovalnega prizadevanja, da se je namestil na tako pripravnem kraju plemenski cesarski žrebec, javno najiskreoejša zahvala. Liga 69 (Nesreča pri vojaških vajah.) V Velikem Va-radinu so se dne 17. t. m. vadili razni oddelki honvedov z vojaki skupne armade. Med streljanjem začnejo kar naenkrat iz vrste honvedov frčati krogle, katere so ranile jednega poročnika na roki iu dva prostaka na uogah. Preiskava je pokazala, da je nesrečo prouzročil brezprimerno nerodni honvedski pro8tak Jurij Pap. Zmanjkalo mu je namreč slepih patronov in ker je mislil, da mora na vsak način z drugimi vred streljati, je začel ostre vtikati v svojo cevko. Za cilj so imeli odločenega stotnikovega konja. Ker se mu je pa lepe živali vendar-le Škoda zdelo, streljal je brez vsacega cilja in tako ranil poročnika in dva vojakaT („Drobtinice".) Katoliška družba razpošilja svojim udom „Drobtinice", XXVI. letnik, vredil dr. Fr. Lampe, za leto 1892. Gosp. vrednik ta letnik poklanja svojim vrlim prijateljem, sotrudnikom pri „Dom in Svetu". Tudi ta letnik „Drobtinic" odlikuje se z raznovrstno zanimivo vsebino. Prinaša namreč nastopne spise: Duh sv. Frančiška (nadaljevanje) od 1. 52. strani; življenjepis Franca Ks. K r a m e r j a. (od 55. do 159. strani ) Beseda o prvem slovenskem katoliškem shodu, od 156. do 165. strani; Sveta sukuja Jezusova vTreviru na Nemškem, od strani 166.—171. H koncu sledi razne lepe peami in imenik udov katoliške družbe za Kranjsko leto 1892. Poleg tega podajajo letošnje „Drobtinice" petero lepih slik: Sv. Anton, prosi ta nas; krasno naslikal Simou Ogrin, fotografiral dr. Lsmpe; sv. suknja, izpostavljen» v Treviru, in podobe knezo-škofov dr. Missie in dr. Napotnika, ter slika kanonika Kramerja. — Vzemite in berite! (Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) C. g. Rudolf Rak tel), je prestavlien kot ka-pelan v Cadram. Okrajni zastop v Slov. Bistrici.) Dne 23. t. m. konstituiral se je okrajni zastop za Slov. Bistrico. Kot načelnik je izvolien veleč. gosp. dek»n Anton Hajšek, namestnik pa odvetnik gosp. dr. U. L e m e ž. (Odbor rečne loterije) v prid misijonske hiš» v Kočevji naznauia, da se bode srečkiuje loterije, katero je visoko c. kr. denarstveno ministerstvo % dne 5. dec-mbr» 1891 št. 43.041 za leto 1892 do. volilo, veršilo nepreklicliivo due 28. decembra 1892 Do tega dne se srečke, razposlane po raznih krapli sveta, še lahko pokupijo ali pa nazai vrnejo v dalino razpečav»oje. — Naša loterija, č« tudi bolj skromn«. broii vendar le 40 lepih glavnih iu 560 postr»n>kih dobitkov, (ilavni dobitki so poleg druzib: elegantna zlata žepna ura, darilo Njihove c. kr. visokosti, pre- s vitlega gospod» feldmaršala nadvojvoda Albrechta; j dragocen zlat mašen plašč s krasno nmetno vtkano ' podobo presv. Srca Jezusovega; štirje prav lepi beli mašni plašči ; mašen kellt), velika fitatuva presv. Srca Jezusovega, itd. Ta loterija ae toraj že po *vojih dobitkih, ie bolj pa po svojem blagem na-menu, sama najbolje priporoča. Srečke se še dobivalo tržne dni v sobi, kjer so dobitki rečne loterije razstavljeni, to je na Kongresnem trgu it 17; vsaki dan pa se dobivajo pri podpieanem, dalje v tabačnib prodajalnicah na Cesarja Jožefovem trgu, v Spita-liškib ulicah in v Selenburgovih ulicah Srečka stane le 25 kr., razpeča>ateljem se dovi Ijuj* 20°/0 odškodnine. — Za odbor: Janez Smrekar, Vodnikove ulice št. 2. i . • ■ i (Pri arzenaln avstriiskega Heyda v Trstu) zagotoviti je za leto 1893 potom splošne konkurence potrebščino raznih konopnih v r v i j za 1 a -dije in platna zajadra. Dotične pouudbe vložiti je do 15. d e c e m b r a t. 1., 1 2. u r e opoldne, pri arzenalu avstrijskega ll«yda v Trstu. Razpis dobave in podrobni pogoji pregledajo se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtn:ške zbornice v Ljubljani. (Mejnik vzhodu in zapadu) je Budimpešta. * Tako je nedavno predaval madjarskemu občinstvu v Pešti „učenjak" A. Vâmbéry. Trdil je mej drugim po vsem novo stvar, da je namreč madjarsko pleme najlepše na svetu; vzlasti je to trdil o ženskah brez itvojbe, da bi se prikupil mnogobrojnim poslušalkam. Budimpešta ima po njegovem mnenju najlepši po* ložaj za Carigradom in v razvoju je nadkrlila celo — C i k a g o ! Madjari imajo nekaj, kar jih delà nosebno prikupne Azijatom — in še več temu podobnega. A vse to uas ne zanimlje toliko, kakor ta-le stavek, ki je ušel govorniku iz ust „da je namreč dokazano, da izvirajo najstarejše aristokratske rodbine z večine od priseljenih (!) Slovencev, Nemcev in Lahov". (Bog daj!) „Moniteur de Borne", pišoč o sedanjih razmerah na Madžarskem, se ne boji ža cerkev, no upa, da se ojači iu združi katoliška' stranka, ki bo imela po prestanem bojti vajete zbornične v svojih rokab. Temu pristavlja: „Madjarizem je pomenjal tlačenje vseh ostalih narodnostij; sedaj pa po svojih zaslugah temu pridaje tlačenje svobode «esti. Ali se čuti dovolj močnega, da zmaga v tem dvojnem boju, in ali se inorda ne bo s tem zrušil celi madjar- - k i sestav in madjarizem uničil?" Telegrami« Dunaj, 26. novembra.* Commu-que zjedinjene nemške levioe zbor-nioe poslancev naznanja, da je v današnji dopoludanski klubovi seji naznanil minister Kuenburg, da je dnč 24. t. m. dal ministerskemu predsedniku ostavko. Dunaj, 26. novembra.* Nemška levioa je je dno glasno izjavila, da je zadovoljna z ostavko Kuenburgovo, izrekla njemu in klubovemu predsedstvu je dno glasno popolno zaupanje. Dunaj, 25. novembra.* Na danes zvečer napovedana seja levičarskega kluba se je odpovedala in določila za jutri ob 11. uri. Lvov, 25. novembra.* Po poročilih iz Rusije kolera močno razsaja v Podoliji. ' V Kamienicu Podolskem umrje slednji dan po 50 oseb. Pariš, 25. novembra* Gouverner Ballot in šef generalnega štaba, Goudra, povrnila sta se iz Abomeya v Portonovo. Odšla bo-deta v Abomey-Kallavi in Vido, da si zagotovita mir ob morskem obrežju. Več narodov je priznalo francosko oblast. Peterburg, 25. novembra.* Car je po-milostil v dosmrtno prisilno delo 5 oseb, obsojenih k smrti zaradi nemirov v carevskem ujezdu, ko se je bila začela kolera. Washinffthon, 16. novembra* Predsednik je v senatni komisiji za priseljevanje izjavil proti poročevalcem, da komisiji predloži predlog, s katerim se oteži priseljevanje, da preveč ne pade mezda delavcev. Dunaj, 26. novembra. Protisemitska glasila objavljajo izjavo protisemitskega krila dunajskega mestnega, zbora, s katero se navaja cela vrsta pritožb proti predsedstvu in večini in napoveduje, da se protisemitje več ne udeleže posvetovanj mestnega zbora. Praga, 28. novembra. V Vinohradeh je skočil iz tira tovorni vlak državne železnice, ki je štel 100 vagonov. Šest vagonov je razbitih, štirje poškodovani. Ljudij se ni nobeden poškodoval. Krakov, 27. novembra. Hendiger je bil obsojen pred porotnim sodiščem zaradi hudodelstva goljufije in obrekovanja na desetletno ječo. Bukarešt, 28. novembra. Parlament se je otvoril. Prestolni govor naglasa ženitev prestolonaslednika kot srečen dogodek, kateri bode utrdil vezi mej rumunsko in angleško vladujočo rodbino in prijateljstvo mej obema narodoma. Odnošaji z vsemi vlastmi so prijateljski. Pariz, 28, novembra. Kakor poročajo nekateri listi, odklonila sta škofa clermont-ski in gaintski (?) imenovanje nadškofoma v Bourgesu in Cambrai-ju. London, 28. novembra. Anarhisti so odpovedali meeting. na katerem so hoteli ugovarjati izročitvi Francoisa. Manjkalo je jim govornikov. Vzlic odpovedi zbralo se je nekaj tisoč ljudij na Trafalgersquare, mej njimi več inozemskih revolucijonarjev. Nekateri so poskusili govoriti, kar je policija zabranila. Mir se ni motil. London, 28. novembra. Gladstone je izjavil v odgovoru socijalistiški zvezi, da vlada misli na to, da bi z javnimi deli preskrbela dela delavcem, ki so bre? dela. Novi Jork, 27. novembra. V premogovniku Blosburg pri Eatonu v Novi Mehiki je nastal ogenj. Nad i00 delavcev, ki so bili v globočini, se je zadušilo, predno je prišla pomoč- • Iz konfiskovanega lista. Op. vred. Svileno blago za bal ¿^S in barev) razpošilja po naročilu poštnine in colnine prosto avilar-nioa O. HEHNEBSttS (c. in kr. dvorni založnik). Zttrloh. Vzorci s povratno pošto, Pisma 10 kr. porto 189 4 (3) Vr^menuho Nporo«Ilo. Umrli ko: 25. novembra. Karol Keržišnik, ključarničar, 28 let, Dunajska cesta, delavske hiše, jetika. V bolnišnici: 23. novembra. Jožef Frank, delavec, 18 let, legar. — Anton Hribar, gostač, 80 let, marastnui. 23. navembra. Anton Piskar, gosta«, 40 let, katar v črevih. ■ Tojei. 25 novembra. Pri Jtiallču: Kafka sotrudnik „Wr. Ztg."; baroninj* Urban; Läffler, Rumbold, Steinbock, Meissner, Ladatätter, trgovci, z Dunaja. — Bernhard, Buhal, trgovca; Binder iz Prage. — Thomas, stotnik konjiče, in Radne. — Suchy, višji nadzornik; Element*, uradnik, s soprogo ; Viktorin, iz Gradca. — Pamer, trgovec, iz Trsta. — Fürst, trgovec, iz Budimpešte. — Philipp, trgovec, ii Sternberga. — Mihelčič, trgovec, iz Zagorja. Pri jSlonu: Masser, Rössler, trgovca; Steiner, Herzfeld, potovalca, z Dunaja. — Taege, trgovec, iz Berolina. — Keti, trgovec, iz Zagreba. — Escher, trgovec, in Oegnar, iz TrBt». — Mally iz Tržič». — Hager, duhovnik; Žibert, zasebnik, iz Kranj». — Beok, potovale«, iz Pariza. — Pinter » Koroškega. Pri bavarskem dvoru: Planotscher, trgovec, iz Ino-mosta. — Salokar, trgovec, iz Strug. — Urbančič, trgovski pomočnik, iz Sodražice. — Novak, pek, iz Ribnice. — Lewi, trgovec s sadjem, iz Pečuba. Pri avstrijskem caru: Rovšek iz Moravč. — Bajee, učitelj, iz Polhovega Gradca. Stanje avstro-ogernke banke dni 23. novembra 1892. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 467.914.000 (—11,162.000) Kovinski zaklad „ 288.812.000 (— 164.000) Listnica „ 165.719.000 (-j- 8 249.000) Lombard „ 24,041.000 (-+- 1,307.000) Davka prosta bančna rezerva gld. 28,865.000 (+11.442 000) 560 1 J arij Mlhalld, magistratni koncipist, naznanja v,- svojem in v imenu svojih bratov in sester Adolfa Mlhalld-a, kr. davkarekega uradnika, Frana Mlhalld-a, c. in kr. stotnika v pokoju, Edaarda Vihal 16-a, c. kr. finapčnega komisarja. Katarina Mlhalld omožene pl. BurfaJ, Joiefe Mlhalld omožene Bokrohr, in Jeny Mlhalld vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je njih ljubljena, nepozabna mati, gospa Marija Mihalič roj. pl. Gorenčir dne 25. t. m. ob 9. uri predpoldne v 86. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki drage umrle so se 26. t. m. v Novi Gradiški izročili materi zemlji v začasni počitek, da iste- Bog pokliče zopet k večnemu življenju. Blagi, gorkj. molitvi vseh prijateljev in znancev priporočamo dušo naše nepozabne, dobre matere. V Ljubljani, dne 26. novembra' 1892, Tisti mož, star, visoke postave, ki je v ponedeljek v Ljubljani staro srebro menjal, naj se kakor hitro mogoče oglasi zopet tam 551 8-3 * Iz konfiskovanega lista. Op. vred srednja temperatura obeh dni — 2-70 in -^-S0, oziroma za 5*2 in 9'8° pod normalom, , St. 23 322. Razglas. 558 3—1 D« se zagotowi hrana in priprega odgnancem pri odgonski postaji v Ljubljani za 1893. leto, vrši» .s» bode v četrtek dnč 1. decembra t. 1. od 10—12. ure dopoldne pri tukajšnjem uradu K tei licitaciji Nabijo hh podvzelniki s priet&vkom, da je udelt-žiteliem >0 ^old.narjev varščine položiti. Magistrat ljubljanski kot odgonska postaja, dne 21. nowmbra lhsi2. ZJkl ZAZ ♦ ♦ M Gostilnica „pri Južnem kolodvoru6' (Kolodvorske ulice). Vljudno podpisana usoja si naznanjati, da je sedaj prevzela dobro znano gostilnico ,pri Južnem kolodvoru' v L j l> 1 j a 11 i in se priporoči slav. občinstvu ljubljanskemu in potovalcem z» mnogobrojni obisk. Stregla bode z dobri in Koslerjevlm maronlm pivom, izvrstnim pristnim vinom in ob vsakem času z dobrimi in cenimi gorklml In mrzlimi Jedili, ter je preskrbljeno za prijazno in točno postrežbo. 557 2-1 s spoštovanjem Marija Gerčar. m&m ' 'M, Preobleke.., ämmm i" .".y¿■■'¿'¿i' Popravlja! Kathreinerjeva Kneippa sladna kava, najboljgi dodatek li kavi, prodaj» prodajalcem na drobno po originalnih tovarniških cenah 461 13—13 JANEZ LUOKMANN v Ljubljani. mlatilnice, čistilnico za žito, trierje, slamoreznice, mline ca sadje, stiskalnice za satje to vino, za Ertuijt, kakor ™ ilni|« .noj« h prtprm asa kmetijstvo, vinarstvo ln sadjer^jstvo itd. priporoča y najnovejši ln nouboOU obliki, po c«ni: Zjedinjenih. držav zavarovalno društvo za življenje v Hovem Yorku. Ustanovljeno leta 1859. Eoneesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882. Na Dunaju, Stock im Eiscnplatz, v svoji palači. Bn^unski sklep lota 1801! I. Dohodki . gld. 97,637.359 63 Izdatki . „ 57 417.712-78 Prebitek.......gld. 40 219.646 85 II. Premoženje . . gld. 340 596.295 95 Obveze po 40/0in3'/s0/o- 274,763 944 55 Zaklad dobičkov .... gld. 65,732.451 40 „Equitable" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje na življenje, ima največje dohodke tako v obče, kakor posebej še od premij. Ima najvi&jl prebitek dohodkov nad izdatki in največji zaklad dobičkov. To društvo je sklenilo leta 1891 največ novih pogodb in sicer za.....gld. 582,795 827 50 pri njem je bilo največ kapitala zavarovanega . . „ 2.012,236.392 50 ima največji prirastek zavarovanega kapitala . . „ 210 580 457 50 ima največji prirastek v premoženju ........42 38718478 ima naivečji prirastek v do- bičkovem zakladu . . . „ 6,381333 05 Avstrijskim zavarovanoem posebna garancija je velika društvena palača „Stook-im-Eisen" na Dunaju, katera je vredna gld. 2,300.000" -. Tspehi dvajsetletnih tontin*) društva „Equitable". Podlaga izplačevanj leta 1892. A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I. Starost Vsota plačanih Vrednost polico Polica opuSčen» premij premij v gotovini in plačilna za slučaj smrti 30 gld. 454'— gld. 539 — gld. 1150 — 35 „ 527 60 „ 651-- „ 1240'- 40 „ 626 — „ 798— „ 1350-— 45 „ 75940 „ 997— „ 1520- 50 ,. 943 60 „ 1291-— „ 1800- B. Zavarovanje za slučaj smrti z dvajsetletnimi premijami. Tabela II. 30 gld. 60220 gld. 862-— gld. 1850,— 35 „ 68I-60 „ 986-— „ 1870— 40 „'■' 77660 „ 1140-— „ 1930-- 45 „ 900-60 „ 1343-— „ 2050 — 50 „ 1087 60 „ 163S-- „ 2280-- C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti in za učakanje. Tabella X. 30 gld. 970-60 gld 1632 — gld. 3490-- 35 „ 995-80 „ 1667 — .. 3160 — 40 „ 1035-50 „ 1727'- „ 2930'- 45 „ m-0-80 „ 1834 — .. 2800— 50 „ 1209-- „ 2034-— „ 2830- Kakor kažejo zg.iraj navedene številke, povrnejo se po tako zvanem tontinskem sistemu zavarovancu poleg tega, da je bil skozi 20 let brezplačno zavarovan, po tabeli I. vse vplačane premije 2»/4 do 43/8°/0. po tabeli II. s 44/„ do 5s/5%, po tabeli X. s 63/« do 7°/0 jednostavnimi obrestmi. Police premij oproščene pa roprezentujejo dvojno do čveterno vsoto vplačanih premij. Tako zvana prosta tontina, neka poltontina z nekoliko večjimi premijami, dopušča po preteku jednega leta popolno svobodo za potovanje, prebivanje in poklic. izvzemši vojaško službo; po preteku dveh let je ni moči lzpodblti, po preteku treh let pa ne more več zapasti in jo je z ozirom na tontino pri regulo vanju moči urediti na šest načinov. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu. in 347 6-5 glavni zastopnik im Kranjsko: IG. HELLER, DUNAJ '•V, Pruterstrasse 78. W lllu.lrov.nl zaptaaikl I. pofrnlaa phma > krtalikrn. amtkem. Mlu h ilmnha ■Valil **'""***'" '"O1«*"* >• trt.k». - ¿u u po^MU* - »vim• žarske viliee T '* hi. ter se ob jedneiu priporoča v naročilo ( raznovrstnih oblek katere izdeluje po najnižji ceni. Posebno priporoča h h jako cenene »i * suknje iz domačega sukna •<» 547 6—2 (Lodenrttoke). H„ 3E 3 solidno blago g stavlja na način, ki ne provzroci ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombo vanj a v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (t Mcdjato-1 hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo (i2) 88 zobozdravnik pri Hradcckcga mostu I. nadstr. Garniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 392 (24—18) 3 Najnižjle coin- g Primerna darila 1 priporoča uljudno ¿ßyF&J* /m urar, SOsTV Jiyra urme J. GEB A, Wfeß v Ljubljani, Slonove ulice št. II, ^SjKö^sg^ y^gly 'er va'3' u'iu^no pw3. duhov-^ ščino in si. občinstvo n» ogled ' 40- svoje velike izborne zalege najraznovrstnejeih tednih ur, zlatih, srebrnih in nikelnatih, stenskih U'/ x nlhalom, ar s stojalom in ur budilnio (Weckeruhren), ur z godbo in godbenlh valčkov v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih verliio, prstanov in uhanov. Cene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure ... od gld. 4-20 do 6 — „ srebrne ure s ključem „ „ 7-50 „ 10 — „ srebrne remontoir - ure „ „ 7 50 „ 12-— iste z dvojnim oklepom „ „ 9 — „ 18,— „ zlate ure za dame . . „ „ 16-— „ 35-— „ zlate ure za gospode . „ „ 24-— „ 130-— Garantirani povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa eno leto jamčim. — Cenjeni naročniki se niogo prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu. da prodajam dobrt blag« za ras nizko ceno. Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo. — Vnanjim naročnikom postrežem po želji z obratno pošto. 17-15 205 38-35 aar llualrovani ceniki na željo gratia in franke. Za bolne in zdrave je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali najtopleje priporočena Trnk6ezy-jeva z dobrim okusom iz lepo dišavo. Zavitek s '/< T4lJ4 30 kr- — J»*" ceno pridejo zavitki 4 kg. Dobiva se po poštni »dresi pri Ubaldu pl. Trnkčozy-ju, lekarnarju v Ljubljani; na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnk6ozy,V.okraj, Hundsthurmerstrasse 113; dr. Oton pl. Trnk6ozy, III. okraj, Radet7,kyplatz 17, Julij pl. Trnkčozy, VIII. okraj, Josefstadterstrasse 30; v Gradcu (Štajarsko) Vendelln pl. Trnk6ozy, lekarnar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnloah dišav, kupolh itd (1391) Vrehupci imajo obilen rabat. (32) v Ljubljani, klestili trg- 25 *) Tontina imenuje se nabiranje in razdelitev dividend ali dobička po nekem posebnem sistemu, ki ga je izumil in prvi uvedel v Franciji Italijan Lorenzo Tonti I. 1653. Vnnnnn iTIStlia SaillO MICI|J|JC1 s to varstveno sladna 7"aillk0- L - Pred ponared- KaVa. baini se svari. Dobiva se po vsoti. le s TCatlii-éiftû* jèvtt za aodateK. «» » l>ol»iva se povsod. Pred ponaredbami se svari.' priprosta in fina, feftfršctaa v vseh JL»eot>. 'ï'ratllllill V slogih, dobi in naroča se pri V Ljubljani, iC. Petra oesta 27. 267 62-82 J. IV. POTOČNIK, /¿r<>i'i«h i mojster, v Ljubljani, Kongresni trg, v uršulln-skem poslopju, priporoča se osobilo prečast. duhovščini v natančno izdelovanje duhovniških sukenj, talarjev itd. V zalogi ima najboljše in trpežno blago, kakoršno se rabi za izdelovanje najraznejfih duhovniških oblek. Postrežba je uljudna, točna; cene možno nizke. 308 26—17 zA; sol« speve, iriVčaii zbor in spremljevniijn zložil Ign. Hladnik, op. 18. Pfoda a Katol. Bukvama v Liubliani in J. K Novem Mestu. OfM» 40 kr. 55 prav dobro ohranjen, je za primerno ceno na prodaj na Dobrovi pri IJubljani, vila Poklukar. 54o 3-3 zdravstveno oblastven« preskusen») zobno čistilno sredstvo v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 3 (na voglu), priporoča se prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestu in na deželi v Dobiva se v lekarnah in parluiiicrijah itd. kos po, 35 kr. (5891 22—1 po poljubnem kroju in najnižji ceni narej« Tvrdka Frana Katlireincrj» nasledniki v Stadlnu-u, Dunaju in Monakovem nareja sladno kavo z ukusom navadne kave in jo prodaje z mojo podobo in fascimiio. 469 4 3 l^rc' g^a—ea To se zgodi z mojo izreono dovolitvijo, i „ ker sem se Jaz prepričal, da ta sladna kava j ^ j^ ^O^v^V ** ' z oku*om navadne kave, nema v sebi ¿kod-a Mat vl * Ijive snovi navadne kave, imenovano ,kofejn'. ^^V^KMnte Kathreinerjeva sladna kava ima pa to prednost, da w ImSEBk* "n 'a'l'in sleherni, naj tudi ne ljubi sladnega okusa, C? s? odreče viivanju navadne kave in zato dobi mnogo %> ....»HHPL v zdravejšo in redilnejšo pijačo, katere porab.i je še v korist našemu kmetijstvu. « u.l* --------V Worishofenu, dne 1. marca 1892. Boštjan Kneipp 1. r., katoliški župnik. jako fini, močni lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5'50, 6'—, 7'— 8'—, 9-—, 10'— in višje po vsaki ceni do 20 gld Anton Obreza, tapeclriir, v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. Najcenejši kraj za nakupovanje otrožjlli vozičkov. 537 50—3 piliškega zemljiško-kreditnega društva, ustanovljenega IB42.1, s cesarskim patentom z dnč I. novembra 1841, pupilarno varna, davka in pristojbin prosta, torej prosta fatiranja. Vsprejema jih avstro-orjerska banka. T» zastavna pisma izdajajo se na prve hipoteke veleposestva z jamstvom vseh članov. Mestno in kmetsko posestvo je pri tem izključeno. Zastavnih pisem kroži za gld. 77.333.715, katera so vknjižena na posestvih v vrednosti 197.136.899 gld., to je 251'6% vrednosti krožujočih zastavnih pisem, tako, da pride na 100 gld v zastavnih pismih gld. 2bl 60 pokritja. T* zastavna pisma prodaja po dnevnem kurzu 466 8 — 8 menjalnica delniške družbe dunaj, mrvn mm < dunaj, Wollzeile št. 30. )«ifl«»V V JEW Marishllfers-.r. 74 B. ^S^M^^^^Sffr^rf^^l goldinarjev stane pri meni eden modroe na peresih (Federmatrau<). Ti modroci so solidno iz najboliše Ivarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata. so s finim afrikom tapecirani in močniiri platnenim miliiom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. t'ri naročilih^ z dežele naznani naj s-, vselej natančna mera postelje v notranji luči. "TUJ — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modro« na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimniee, slam-niee itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žlmnio, garnitur, dlvanov, stolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela BC Ceniki s podobami zastonj In franko — Hitra in poštena postrežba, nizke cene. "mQ 536 50 - 3 Ljubljanske srečke, 20 gld............— Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . • 17 Rudolfove srečka, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld. .......*>4 Windischgraezove srečke, 20 gld. .... — Akoije »nglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 150 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2790 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 94 Papirni rubelj .................1 Laških lir 100 .......... - Dnč 26. novembra. Papirna renta 5%, lb> davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 5%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije. 160 gld....... London, 10 funtov stri. Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini ......... Nemških mark 100........ Daé 26. novembra. Ogerska zlata renta 4*..... Ogerska papirna renta 5%...... 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ 4>/, * Kreditne srečke, 100 gld. ... . . St Génois srečke, 40 gld....... Ifist „Mercur". Z-Arslflva informacija o .»talno obrestnih in dmtiendrfih parnih, važnih dogodk h na ¡n\-spodarnkem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Svèti pismeni in ustni brezplačno. MERCUR" Alt' i»ttovič# gld. In # kr. kolfek. débite^ 15#.«©<* gld! avstr, velj „ lir; Žrebanje tÉe 1. decembra. Wollzeile št. 10 Duna|, Mariahilferstrasst W t Isdajatelj in o