steo. m. 9 lloDllini, v ponedeljek dne Z9. julijo 1907. Velja po poŠti: m celo leto naprej K 26-— „ 13— „ 6 50 „ 2 20 sa pol leta P sa četrt leta „ m en mesec „ V upravništvu: m celo leto naprej K 20'— sa pol leta „ „ 1©'~ sa letrt leta „ „ 5'— „ 170 en mesec pošllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h„ SLOVENEC Leto mu. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mrn): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsla ^ 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. (JredniŠtVO i* v Kopitarjevih ulicah Si 2 (vhod tez ___ dvoriSte nad tiskarno), — Rokopisi se IHt vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. 1 UredniSkega telefona Ste V 74, Političen list za slovenski narod (Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — _1_ Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. (JpravniSkcga telefona Stev. 188. Uelehrad5ki M o vzhodnem cerkvenem vprašanju. VeLe.h rad, 21. julija 1907. Včerai ob poldevetih zjutraj se je pričelo zborovanje. Sklicevatelj dr. Stojan se zahvali v prisrčnih besedah nadškofu oloinuškemu, da se je udeležil tega važnega shoda. Predsednikom je bil izvoljen nato lvovski maloruski metropolit Šepticky, ki je v družbi olomuš-kega in sofijskega nadškofa prisostvoval ves čas zborovanju in se živahno udeleževal pri debatah. Predsednik se zahvali za izkazano mu zaupanje in povdarja, da jc dolžnost katoliških. v prvi vrsti slovanskih teologov, urediti razmerje intd obema cerkvama. Tu se nam odpira široko polje, na katerem nas čaka mnogo dela. Kar je bilo dosedaj tu zanemarjenega, treba popraviti, treba je odpraviti predsodke, ki vladajo na vzhodu proti rimski cerkvi. To se bo doseglo z vztrajnim in pridnim študijem. Jezuit Urban prebere nato svojo razpravo: Kaj morejo storiti katoliški bogoslovci za rusko cerkev. Ako hočejo z uspehom delati za unijo, se je treha nasproti Rusom in ruski cerkvi postaviti na pravo stališče. Zato je treba temeljitega študija, treba dobro poznati rusko bogoslovsko literaturo. Nekateri oddelki katoliške dogmatike se morajo popolnoma predelati, ker so zastareli ali vsaj deloma krivični nasproti vzhodu. Posebno temeljito naj se predela katoliški nauk o cerkvi, o udih, o svojstvih prave cerkve; Rusov ne smemo staviti v isto vrsto s pogani. Govornik je izrazil mnogo novih, jako bistroumnih, pa tudi drznih misli o tem vprašanju, da so se mu navzoči čudili; vendar se je pri debati vse odobrilo in enoglasno se je sprejel predsednikov predlog, naj se natisne razprava v »Slavorum litterae theologicae«., da se more na podlagi tega dalje delati. Pri debati opozarja metropolit Šepticky, da ie treba dobro ločiti med naukom vzhodne cerkve in vzhodnih teologov. Mnogi teologj so zašli naravnost v herezije, kar se v cerkvi, kot taki, ne more zgoditi. Nasproti se katoliški teologi lahko sklicujejo na to, da uče ravno isto, kakor vzhodna cerkev, ki se opira na prvih sedem cerkvenih zborov. Z živahnim ploskanjem pozdravljen nastopi Palmieri, ki navdušeno govori »o katol. strujah v ruski bogoslovski literaturi«. Predvsem povdarja važnost velikega ruskega filozofa Solovjeva, ki je spoznal, da je katoliška cerkev edino prava, da se mora Rusija z njo zediniti. Solovjev je s toliko bistroumnostjo, genijalnostjo in silovitostjo zagovarjal svojo idejo, da je do dna pretresel vse misleče Ruse. Njegova dela so v mnogih najplemenitej-ših ruskih duhovih zbudila zavest, da se je treba napram rimski cerkvi postaviti na bolj spravljivo stališče. Zadnji čas se v prvih ruskih bogoslovnih časopisih in celo v oficijalnih organih nahajajo popolnoma katoliške tendence. Ko namreč ruski teologi, med katerimi ie mnogo učenjakov prve vrste, premišljujejo, kako bi rešili ruski narod in rusko cerkve propada, prihajajo nehote na ideje, katere tudi mi katoličani zagovarjamo. To bogoslovno rusko literaturo je treba poznati, tu zastaviti moči in pokazati, da se v mnogih ozirili strinjamo s tistimi Rusi, ki žele lepše bodočnosti svojemu narodu in svoji cerkvi, in da je naše delo velikanskega pomena in koristi za Rusijo. V diskusiji se sklene, da katoliški teologi stopijo v kar najtesnejšo zvezo z ruskimi, naj z njimi dopisujejo, naj pošiljajo svoje knjige v zameno, vabijo naj jih na katoliške shode itd. — Dr. Stojan prebere došle pozdrave. Shod so pozdravili: rektor katoliškega semenišča v Sarajevu, ljubljanski knezoškof dr. A. Jeglič in še nekateri drugi. Dr. Bauer prebere telegram iz Rima. s katerim sv. Oče podeli shodu svoj blagoslov. Rektor grškega kolegija v Rimu, kot predsednik odbora za praznovanje štirinajststoletnice sv. Janeza Krizo-stoma, pozdravlja v daljšem pismu s toplimi besedami shod, povdarja njega izredno važnost za unijo in vabi nazadnje, naj se slovanski zastopniki udeleže v večjem številu proslave velikega vzhodnega cerkvenega očeta sv. Janeza Krizostoma. S pretresljivo - slovesno staroslovensko himno »Gospodine, pomiluj my!« se zaključi dopoldansko zborovanje. Vele h rad. 26. julija 1907. Ob tretji uri popoldne se je pričelo drugo zborovanje. Dr. Grivec pozdravi shod v imenu ljubljanskega knezoškofa, ki je že kot kanonik in titularni škof z nadškofom Stadlerjem mnogo deloval za razširjevanje unije med Jugoslovani in napisal v ta namen tudi nekaj učenih člankov o dogmatiki vzhodne cerkve. Nato govori o poskusih unije; zborovavci so sklenili, da se govor natisne v posebni knjigi, ki bo izšla o shodu, deloma se objavi tudi v slovenskem jeziku. Dr. Stojan prečita brzojavko vrhbosan-skega kapitelja (dr. J. Šarič). Nato se je vnela živahna debata, kako delati za unijo med Ru si. Jezuit Urban omeni, da »Slavorum litterae theologicae« ne zadostujejo za Ruse, naj bi se ustanovil torej posebni organ, ki bi se tiskal izključno v ruskem jeziku. Delovali bi lahko tudi taki, ki so nevešči ruskega jezika, ker bi se njih spisi, če bi bili dobri, preložili na ta jezik. Dr. Rittig, profesor bogoslovja v Dja-kovu, dvomi, da bi na vzhodu sploh hoteli brati knjige, pisane v katoliškem duhu. Palmieri meni, naj se povabijo Rusi, da pošiljajo v omenjeni časopis svoje pomisleke in naj se potoni mirne polemike razpravlja o uniji. Ko je še maloruski menih Haluščinski prebral svojo razpravo »o epiklgzi«, sc je zaključil popoldanski shod. Zjutraj druzega dne pozdravi navzoče zborovavce profesor Ryl v imenu škofa kra-l.ievograškega. Omenja, da je bila na Češkem ta škofija prva posvečena in počeščena od sv. bratov Cirila in Metoda, ko sta šla od vzhoda proti Pragi. — Pozdravljen z burnim aplavzom spregovori nato sofijski nadškof o katoliški cerkvi v Bolgariji. Veseli ga, da mu je bila dana prilika, obiskati grob sv. Metoda. Spominja se svojih Bolgarov, ki jih slika kot dobre in vzgledne ljudi, čeprav je med njimi precej shizmatikov. Sedanji knez je sicer dober katolik, a politika njegova narodu ni simpatična; s solzami v očeh se sivolasi starček spominja, da je sina-prestolonaslednika, ki ga je on sam krstil za katolika, izročil pravoslav-ju. On si je postavil za nalogo, delovati med Bolgari za spravo s katoliško cerkvijo. Ni še pozabil besedi rajnega papeža, velikega Leona XIII., ki mu jih je govoril pred sedemindvajsetimi leti: Bolgarija mora stopiti v pravo Kristusovo cerkev. Upa, da se uresničijo te besede, čeprav bo krila njega mogoče tedaj že črna zemlja. Glasno odobravanje sledi njegovemu govoru. Dekan Schneider razloži pomen aposto-lata sv. Cirila in Metoda, ki z molitvijo in z denarnim sredstvi deluje za unijo ter izrazi željo, naj bi se apostolat razširil med vsemi katoliškimi slovanskimi narodi. Profesor Ko-vačič, dr. Grivec in profesor dr. Rittig obetajo, da hočejo skrbeti, da se apostolat razširi med južnimi narodi. Popoldne je Fr. Snopek p recital temeljito razpravo* v kateri brani pravovernost sv. Cirila in Metoda proti očitanju Briicknerja in drugih, ki trdijo, da sta bila sv. brata razkol-nika. Razprava se bode objavila in bo med slavisti in teologi gotovo vzbudila veliko pozornost. P. Palmieri dokazuje nato, da se mora ohraniti vzhodni obred in da unija ne sme biti le prehodno stanje k latinizaciji. Ohranitev obreda zahteva zgodovina, ker sc pri vzhodnih narodih začenja krščanska vera in cerkvena zgodovina v dotičnem obredu. Obred je zato tesno združen z narodnim značajem in z narodno kulturo. Obred je pri mnogih narodih pogoj ali vsaj važen faktor za obstanek; zato bi zatiranje obreda pomenilo zatiranje naroda. Vsak narod ima pravico, boriti se za svoj obstanek; tudi cerkev nima namena zatirati in uničevati narodno samostojnost; zato tudi ne more imeti namena, zatirati vzhodne obrede. Ce se je kdaj zatiral vzhodni obred, tega ni delala cerkev, ampak nekateri latinsko-katoliški narodi, ki so hoteli s tem širiti svojo oblast, ali pa včasih tudi kratkovidna duhovščina dotičnih narodov. Ohranitev vzhodnih obredov pa ima tudi velik znanstven pomen; mnogo kulturnih zakla- dov se je ohranilo ravno s tem, ker so sc ohranili vzhodni obredi. V Rusiji unija ne more napredovati, ako se ne ohrani Obred. Nekateri inteligentni Rusi pač prestopijo v latinski obred, ki jih k temu nagibljejo simpatije do zapadne kulture, ki je v zvezi z rimsko cerkvijo in rimskim obredom; a teh Rusov je jako malo. In če bi jih bilo tudi več, bi se s tem le še povečal prepad med konvertiti in ruskim narodom. P. Urban povdarja. da moremo na rusko duhovščino, med katero je precej konverti-tov, le potem vplivati, ako morejo ohraniti svoj obred, ker sicer so po izpreobrnjenju osamljeni iu ne morejo nič delati za vero in cerkev. Navzoči Rusi so se živahno udeleževali razprave. V soboto zjutraj je opravil lvovski metropolit Šepticky slovesno sv. mašo in zapel »Te Deum«. V kratkem nagovoru se je zahvalil gostom za udeležbo in skliceval na pregovor, da iz malega raste veliko; upati je, da z božjo pomočjo vzraste tudi iz tega navidezno tako malega začetka nekaj velikega — združenje vseh Slovanov v pravi Kristusovi veri. Tako se je zaključil eden najvažnejših shodov, kar jih pozna zgodovina katoliškega gibanja med Slovani. Vsi navzoči so priznavali, da pomeni shod velikanski napredek za katoliške Slovane; katoliška zavest se bo povzdignila, znanost se bo poživila in napredovala. P. Palmieri je dopisniku izjavil v privatnem pogovoru, da ni pričakoval tako sijajnega shoda. V Rimu bo na merodajnih mestih povedal, da katoliški Slovani zaslužijo najkrepkejšo podporo in popolno zaupanje svete stolice . Bolgarski nadškof Menini bode šel kot odposlanec shoda k sv. Očetu iu bode izjavil isto. Podobno bode tudi metropolit Šepticky sporočil v Rim. Ukrenilo sc je vse potrebno, da se bodo te velike ideje vedno bolj in bolj utrjevale in širile med Slovani. Upati smemo, da se bodo najširši krogi začeli najživejše zanimati za to stvar in potem bodo te sicer stare a sedaj poglobljene in poživljene ideje vzbudile novo življenje med Slovani in prinesle lepšo bodočnost Slovanom in novo slavo krščanstvu. KREKOV GOVOR PROTI MADJAROM. »Cech« piše glede na bodoče zasedanje državnega zbora: »Vlada stoji pred najtršim orehom. Ne bo se ji posrečilo nič, kar bi zopet na leta služilo Madjarom in bilo nam na škodo. Krščanski socialci, Slovenci, Hrvatje in katoliški Cehi bodo stali budno na straži kot stranke, ki so čisto neodvisne, proste osebnih aspi racij posameznih članov, zlasti voditeljev. Položaj na Ogrskem, zlasti na na Hrvaškem, je ugoden, tenimanj sme vlada grešiti s popustljivostjo. Ministrski predsednik mora go- LIK6K. Ovire pri jradbi Južne železnice čez ljubljansko barje. (Ob petdesetletnici otvoritve po izvirnih poročilih.) Ze od nekdaj je vladal med deželami ob srednji Donavi in med Jadranskim morjem iako živahen promet, ki so ga pa ovirale slabe ceste, semintja neutrjene, često pa vodeče preko strmih gričev in skalnatih klancev. Ko ie Stephenson izumel lokomotivo iu so teli graditi povsod železnice, odločila sc je tudi avstrijska vlada, da zveže po novem občilu Dunaj z jugom, tedaj »ajvažnejšo avstrijsko iuko Benetkami ter z zgornjeitalijanskimi pokrajinami sploh. Bili so merodajni za to trgovinski. a tudi strategični oziri. Leta 1842 so jeli graditi progo od Dunaja proti Trstu, delo. ki spada glede ovir pri gradbi med prve evropske železnice. Ze tra-siranje je provzročilo veliko truda, kajti dokaj časa je trajalo, predno so mogli najti pravo črto. Največjo zaslugo si je pridobil pri tem nadvojvoda Ivan, vrhovni vojaški tehniški poveljnik, ki je dal premeriti mnogo črt čez Alpe in čez Kras. Leta 1849, na cesarjev rojstni dan je pri-drdrala iz Celja v Ljubljano prva lokomotiva, okrašena vsa z zelenjem. »Novice« o tem poročajo: »Druga imenitna prigodba tega dne va 18. t. m. je bila, de se je popoldne ob treh pervikrat po železnici iz Celja v Ljubljano perpeljal hlapon (Lokomotiv, kteremu kmetje Inka matija pravijo)! Brez vse spotike se je pripeljal, lično ovenčan, v 4 urah in pol iz Celja. Drugo pot pa bo lahko v 3 urah prišel, ker ne bo imel po novej železnej poti nič preiskati, kakor zdej. ko je bila perva po-skušnja. Neizrečena množica ljudi, deželni poglavar in več druzih uradnikov ga je z veseljem sprejelo v kolodvoru (Bahnhof).« Dne 16. avgusta pa sta privozili naravnost z Dunaja v Ljubljano lokomotivi »Ljubljana« in »Triglav« z nadvojvodo Albrehtom, ministri in povabljenimi gosti, nakar jc ljubljanski škof blagoslovil železnico. Sklenilo se jc takoj nadaljevati progo iu »Novice« iz leta 1849 17. oktobra naštevajo kraje, mimo katerih bo železnica tekla. Z največjo vnemo so začeli graditi dvotirno progo od Ljubljane proti Notranjskemu ter prišli že do Notranje gorice. Tu pa se je delo ustavilo, kajti zadeli so na velikansko oviro — močvirje, tako da so, kot pišejo »Novice« leta 1849 št. 15. nameravali delo za tisto leto odložiti. Treba jc bilo premostiti barje, in sicer so izbrali v ta namen najkrajšo progo, to je med Notranjo gorico in Žalostno goro. Predno so začeli graditi nasip, morali so kolikor najbolj mogoče osušiti svet ter v ta namen izkopali poprečne jarke, široke po 19 m in ravno toliko globoke. Iz teli sc je voda stekala v večje, vzporedne jarke, ti pa v Živcev jarek, to je strugo stare Ljubljanice, ki jo je reka zapustila, in v jarek pri Notranji gorici. Ko so na ta način svet osušili vsaj deloma, šli so na zgradbo nasipa. Zopet nova velika ovira. Prst, nametana iz izkopanih jarkov. je domala skoro popolnoma izginila in isto bi se zgodilo tudi z železniškim nasipom. Zato so morali na obeh straneh iz skal in kamenja zgraditi nekaki steni, med kateri naj bi prišel pravi nasip. To je bilo tem lažje, ker .ie bilo gradivo v kamenolomih pri Notranji gorici in pod Žalostno goro čisto pri rokah, oddaljeno največ 600 do 700 metrov. Kubičen meter kamenja z lomljenjem, prevažanjem in skladanjem je stal samo 3 5 K. Ko sta bili dograjeni ti stranski steni, visoki po šest metrov in široki po pet metrov, kojili telesnina se ceni na 200.000m\ pričela se je zgradba železniškega nasipa. Rabili so kamenje iz kamenolomov, toda vsa nasipina se jc malone sproti pogrezala. Kar so nasuli podnevu, to je izginilo ponoči v mehka močvirska tla. Ker pa jc bil svet. na katerem so delali nasip, na obeh straneh ograjen ter se ni mogel več razmikati, stisnilo se je pri štirih metrih nasipine povprečno štiri do pet spodaj ležečega barja in primerilo sc jc, da jc silni stisk premaknil do pet metrov debele stene po 60 cm. v stran, celi nasip pa se je znižal skoro za en meter. Še celo 57 metrov debele stene niso zadostovale ter so občutile slabejše vsestransko premikovanje. Spoznavši razmerje stiskanja, nasuli so na posameznih mestih do dva metra višje kot bi imel biti visok nasip ter so pustili, da se je usedalo. Iznad močvirja se dviga nasip povprečno štiri metre visoko, v močvirju pa jc njegova podlaga globoka deset do petnajst metrov. Le na ta način so nasip utrdili tako, da sc ni ponižava!, ko so drdrali po njem težki vlaki. Da se prepričajo, kako globoko segajo mehka barska tla, so vrtali na mnogih kra- jih ter dognali, da so te plasti globoke 28 do .30 metrov. Ko pa je bil nasip dograjen, hoteli so preizkusiti tudi utrjenost tal ter v ta namen v razdalji 465 metrov v tla zabili ta-kozvane poizkuševalne kole. Spodaj ploskama odžagan kol v premeru 30 cm. so zabili v tla, na gornjem koncu pa je bil nanj pritrjen zaboj, v katerega so naložili toliko kamenja, da je bila teža kola s kamenjem vred enaka teži, ki bi pri prometu prišla na isto prostornino. Na kolih so bile pritrjene merilne lestvice, da so mogli nadzirati v gotovem času pogrezanje. In pokazalo se je, da so sc koli tam, kjer je bil nasip že dovršen. v prvih urah poglobljevali za pet do osem centimetrov, pozneje za nekaj milimetrov, dokler ni postalo pogrezanje neznatno. Dognalo se je. da more na tretjino prejšnje višine stisnjeno barje nositi 1400 kg. na kvadratni čevelj. Izkopali so nekaj kolov ter jih obtežene po 1400 kg. postavili na stisnjeno šotno plast. Pogrezanje jc bilo jako počasno. Ko so obteženje povečali 1960 kg. na kvadratni čevelj, prodrl je kol po 30 dneh stisnjeno šotno plast in se pogreznil v močvirno plast, ležečo spodaj. Obenem pa so dosegli, da se jc dva metra debela šotna plast stisnila na tretjino. Da se je celo tik skalnega podnožja Žalostne gore pokazalo na štiri metre nasipa še tri metre grezi, jc posledica tega, da je tu lokva nekdanjega jezera, kojo pokriva zdaj debela šotna plast. Ko so bila tudi oporišča za mostova čez Ljubljanico in čez Staro Ljubljanico gotova, voriti tako, kakor je govoril v svojem sijaj- | nem govoru proti \\ eckerlu učeni duhovnik in bistri politik Slovenec dr. Krek. Na Ogrskem so milijoni podjarmljenih, ki čakajo take besede, v Avstriji ogromna večina prebivalstva druge ne pripusti. Ta položaj mora biti vladi dobrodošel, če ima kaj dobre volje, da pravično reši to vprašanje. Ce je pa nima, potem pa z Bogom!« HRVAŠKO-OGRSKl SPOR. Proti hrvaškim napisom na poštnih tiskovinah. Z a g r e b , 29. julija. Košut je na zagrebško poštno ravnateljstvo poslal okrožnico, ki v njej odreja, da se morajo vse poštne tiskovine za promet z inozemstvom s 1. avgustom odstraniti, mesto njih pa vporabljati tiskovine s francoskim in mažarskim jezikom. Stranke jih bodo morale izpolnjevati ali francosko ali pa po mažarsko, drugače ne bode mogoče občevati z inozemstvom. Za stranke, ki ne znajo teh dveh jezikov, bode nastavljen poseben uradnik. Glavni namen te odredbe je, da sc izbriše Hrvatska pred Evropo. Tako dela Košut z onimi Hrvati, ki so mu podpisali reško resolucijo. Vlada banova. Zagreb, 29. julija. Baje bo dr. Spevec sprejel podbansko mesto, ravnotako Šilovič, Kriškovič, Kraljevič in Dedovič. Needinstvo med Hrvati. Zagreb, 28. julija. Medsebojni prepiri med hrvatskimi strankami se nadaljujejo, oziroma so še hujši in ljutejši kot prej. Tudi v koaliciji sami ni edinstva. — »Hrvatska«, organ stranke prava, hodi svoja pota. Frank zmerja Supila, Supilo pa Franka. Medtem se Mažari pripravljajo na usodni udarec na Hrvaško. Bojkot ogrskega blaga. Zagreb. 28. julija. Prihodnji teden se bo posvetoval zagrebški bojkotni odbor, kako prekiniti trgovske zveze z Ogrsko. Karlova-ški trgovci so pozvali vse hrvaške trgovce na bojkot proti Ogrski. Košut in Sztereny sta tako razburjena, da se posvetujeta, kako boj-kotno gibanje zadušiti. VILJEM — NIKOLAJ. D u n a j, 28. julija. Med 3. iu -4. avgustom se snideta nemški cesar in ruski car pri Svi-netniindu. TRGOVINSKA POGAJANJA MED AVSTRIJO IN SRBIJO RAZBITA. Dunaj, 28. julija. Vsled odločnega odpora avstro-ogrskih delegatov, dovoliti uvoz klavne živine iz Srbije, so se pogajanja za trgovski provizorij razbila. Sklenilo se je dosedanji tek pogajanj zabeležiti v zapisniku in sredi septembra začeti nova pogajanja. V Belgradu se vzlic vladnemu dementiju vzdržuje vest. da bo odstopil finančni minister Paču in na njegovo mesto stopil dr. Mihajlo Popovič. Srbska vlada namerava izdati manifest na narod, naj v boju vztraja dalje in ne omaga. (Trgovinska pogodbena kriza med Avstrijo in Srbijo traja že od decembra 1905. Srbija ima vsled zaprtja avstro-ogrske meje tekom 15 mesecev okolu 25 milijonov škode.) KVOTA. Dunaj, 28. julija. Kvoto bo cesar določil pred 1. avgustom. POSLANEC STOJAN POSTANE ŠKOF. B u d j e j e v i c e, 28. julija. Zopet se pojavljajo vesti, da bo v kratkem za budjejevi-škega škofa imenovan katoliškonarodni državni in deželni poslanec Stojan. FORŠT ODSTOPI? Praga, 28. julija. Baje odstopi trgovinski minister dr. Fort, ker je baje dobival o zaupnih sklepih in pogovorih čeških poslancev tajne informacije od poslanca Staneka. Na mesto Fortovo bo baje stopil dr. Kramar. VOJAŠKA VEST SE DEMENTIRA. Dunaj, 28. novembra. Vojaška uprava javlja, da je vest o premestitvi nekaterih ko- iinel bi se bil nasip izgotoviti do njih. Toda zidovje pri mostu čez Ljubljanico se je jelo tako premikati, da se je moralo nasipanje oporišč opustiti in nadomestiti z lesenimi provi-zorji. ki vsled majhne teže niso motili njihovega ravnotežja. Pri mostu čez strugo Stare Ljubljanice pa so v varstvo oporišč proti stranskemu pritisku obili kole in napravili tako nasip brez škode za most. Na podnožju Žalostne gore preide železnica na trda skalna tla; različne večje in manjše skalne zaseke in preseke ter ovinki jej dajo lice gorske železnice, dokler po približno 8 km. dolgej poti ne dospe na jugozahodni konec barja, do borovniške doline, kjer je bilo treba odstraniti novo oviro. Treba bi bilo napraviti velikanski nasip, ki naj bi vezal goro Planino s Trebevnikom. Toda, ker bi tak nasip zaprl dolino in pokopal prijazno Borovnico, postavili so mesto nasipa velikanski srpasto zavit most, visok 40 metrov in dolg 569 metrov. Ta krasna stavba ima dve vrsti obokov; v zgornji jih je 28, v spodnji pa 25. Leži v treh črtah, namreč v ravni, ki preide na konceh v močne krivine in je po dveh oporiščih in dveh dvojnatih stebrih ločen v tri dele .Oboki spod-nega oddelka imajo 15" 17 metrov podporišča. zgornjega pa 167 metrov. Spodnji oddelek jc nekoliko manjši, dočim imajo stebri posebno v gornjem delu vitko in prijetno razmerje. Ker leži most deloma v krivini, napravili so na dotičnem mestu trapezoidične stebre. Navadni, kakor tudi dvojnati stebri so zgrajeni večinoma votli, vsi pa stoje na mreža- njeniških polkov na jugozahodno mejo iu o njihovi pridelitvi h graškeinu koru popolnoma napačna. VELIKA BOLGARSKA ČETA UNIČENA. Carigrad, 28. julija. Turški vojaki so okoli Perlepa uničili veliko bolgarsko vstaško četo. Ubili so 100 Bolgarov, zaplenili 105 pušk in dobili v nekem skrivališču še 400 drugih pušk. Sultan je 12 častnikov, ki so se pri teh bojih odlikovali", povišal. SULTANOV 1RADE O MAKEDONSKIH SODIŠČIH. Carigrad ,27. julija. Sultan je izdal irade, ukaz, kjer zabičuje izjemnim sodiščem v Makedoniji, naj smrtne kazni, katere izrekajo, tudi res izvršč in ne izpremenijo v ječo. S tem hoče ostrašiti vstaške čete. ITALIJANSKI POMORSKI NAČRTI. Rim, 27. julija. V mornariškem ministrstvu izdelujejo načrt, kako pomnožiti italijansko mornarico za Atlantski in Tihi ocean, ker jc treba okrepiti rastoči vpliv Italije v Mali Aziji in jugovzhodni Afriki. OBSODBA PUNTARSKIH VOJAKOV NA RUMUNSKEM. Bukarešt, 27. julija. Danes se je pred vojnim svetom drugega zbora vršila kazenska razprava proti vojakom in podčastnikom, ki so se povodom zadnjih kmečkih nemirov v okrožju Vlaška pred puntarji z orožjem uprli svojim predstojnikom, pri čemer je bil en poročnik ubit. 53 obtoženih je bilo obsojenih v degradacijo in dosmrtno prisilno delo, 17 drugih pa v različne kazni. KADETI. Peterburg, 28. julija. Kadeti so sklenili sklicati shod delegatov na Finsko, da sc posvetujejo o postopanju pri prihodnjih volitvah za dumo. ZAROTA PROTI VOJNEMU MINISTRU. Peterburg, 28. julija. Policija je odkrila zaroto proti vojnemu ministru generalu Rodigerju. Zarotniki pripadajo vojni teroristi-ški organizaciji med vojaštvom. ZAPRTI ROPARJI. Peterburg, 28. julija. Policija ima te dni posebno srečo. Zaprla je 30 roparjev revolucionarne organizacije in našla pri njih polno načrtov za rope po celi državi ter cclo zalogo orožja. SMRTNE OBSODBE. — PETNAJSTLETNA TERORISTKA. Riga, 28. julija. Vojno sodišče je obsodilo člane tukajšnje bojne teroristične organizacije: Kalninga, Salninga, Thomsona, Lin-tinga, Pudsita, Urbana in Jurisona na smrt, enega terorista na dosmrtno, tri na dvajsetletno. enega na desetletno ječo. Trinajsti član bojne organizacije — 15-letna deklina Leščin-ska — jc dobila 15 let ječe. Po pravici smemo vprašati, kam plove Rusija, ako v nji uspevajo take žene. kakor Tatjana, Leontieva, Fruny-kina in Leščinska. RUSKO-JAPONSKA POGODBA. P a r i z , 27. julija. »Petit Parisien« objavlja rusko-japonsko pogodbo. Pogodba določa rusko - japonsko interesno sfero na Daljnem Vzhodu ter zagotavlja status quo in je novo jamstvo za svetovi mir. TELESNA GARDA. Peterburg, 29. julija. Zaprli so sedem vojakov semenovskega telesnega gardnega polka zaradi upora. Tudi v preobraženskem polku vre. NAJNOVEJŠE. Za splošno in enako volivno pravico za češki deželni zbor. Praga, 29. julija. Tu so sc vršili trije veliki ljudski shodi, na katerih so govorili socialnodemokraški poslanci Soukup, Nemec in Hudec. Sprejela se je soglasno resolucija, naj vlada takoj skliče deželni zbor in predloži volivno reformo v smislu splošne in ena- stili branah, ležečih na v tla zabitih kolih, ki so pa le po tri metre dolgi. Gradivo za inost je lep, črn, precej trd apnenec. Posamezni oboki .zunanje lice in nekatere skozi idoče plasti so iz navadnega, temeljni in polnilni zid pa iz krhkega kamenja. Za most so porabili pet milijonov opek, en milijon kubičnih metrov rezanega in ravno toliko lomljenega kamenja. Stavbina oprava odri itd. je bila zelo preprosta. Med stebri ni bilo odrov, ampak postavljeni so bili vmes samo mostiči, po katerih so hodili delavci, prenašali orodje in malto. Kamenja niso smeli valiti po njih, ker so ti mostiči nosili k večjemu dva do tri nieterske stote. Tudi dovažanjc gradiva jc bilo urejeno zelo preprosto. Nad dvema stebroma se je dvigal močan oder iz brunov; sredi njega je stal močen visok vitelj, ki jc dvigal iz globine kamenje in ga spuščal po odru na stebre. S tem je bila premagana druga ovira in prišli so na ozemlje, kjer .ic manjkalo ravno tega, kar je preje najbolj oviralo delo — vode, na pusti, valoviti, suhi Kras. Od daleč jc bilo treba napeljavah vodo, kar jc zopet delalo velikanske zapreke. Tako je navzlic političnim viharjem 1848 in 1849 napredovalo delo nepretrgoma in dne 17. junija 1857 je prva lokomotiva z Dunaja mogla v tržaškej luki pozdraviti prvi Lloydov parnik. Slovesno je bila proga otvor.iena dne 27. juliia 1857. leta. ke volivne pravice. Tudi *Narodni Listy« se zavzemajo za volivno reformo v demokrati-škem duhu. Češki narod tvori ogromno večino v kraljestvu češkem, ima pa v deželnem zboru od vseh 242 mandatov samo 98, — tvori torej nasproti veleposestvu in Nemcem manjšino ! Prirodoznanska in kulturno-zgodovinska razstava v Aschu. A s c h , 29. julija. Včeraj se je tu otvorila prirodoznanska in kulturno-zgodovinska razstava. Škoda vsled mraza. A s c h, 29. julija. Sedaj šele se je pokazala velika škoda, katero je povzročil veliki mraz, ki je nastopil v nočeh preteklega tedna. Krompirja letos nič ne bo, ker je ves pozebel. Škoda je tembolj občutna, ker je krompir edini pridelek tkalcev, ki imajo v najemu mala polja, kjer sadijo samo krompir. Nezgode nemških turnarjev. T r i d e n t, 29. julija. Ko so prišli nemški telovadci iz Inomosta pod vodstvom profesorja Meyerja v Pergine na Južnem Tirolskem, kamor so se podali na izlet, so jih Italijani nemilo sprejeli in jih nekoliko pretepli. Seveda je nebroj orožnikov Nemce ščitilo. Češki politiki. Praga, 29. julija. Dr. Baxa je v Pragi v državnopravnem klubu govoril o preteklem državnozborskem zasedanju. Utemeljeval je taktiko radikalcev, ki so v opoziciji, ker vlada ne izpolni nobene češke narodne zahteve. Baje delajo proti Cehom prav posebno ministri Klein, Marchet in Derschatta. O zvezi čeških klubov je Baxa dejal, da se ni prav nič posebno obnesla. Zveza mora v jeseni z vlado obračunati. — Profesor Masaryk se je včeraj vkrcal v Bremenu na parnik »Barbarossa«. Masaryk se popelje v Ne\vyork, kjer bo imel več predavanj. Beck in Weckerle pri cesarju. I s c h I, 29. julija. Beck in Weckerle sta dospela v Ischl včeraj ob '/* 8. zjutraj. Cesar je najprej sprejel v avdijenci Becka. Avdijenca je trajal od 11. ure do 1. popoldne. Beck je poročal o stanju nagodbenih pogajanj. Beck je ob 4. uri odpotoval na Dunaj. Weckcrla bo cesar danes sprejel. Nemiri na Koreji. Soul, 29. julija. Japonska vlada je imenovala novega dvornega ministra in varuha državnega pečata ter jima zabičala, da morata reformo na dvoru izvesti v treh mesecih, ker bosta drugače odstavljena. V celi deželi stra-žijo vojaki železniške proge. V mestu patruli-rajo japonski vojaki. Med korejsko armado se pojavljajo nemir. Včeraj so v Soulu napadli japonske policaje. Množica je razdejala sedem japonskih hiš in ranila osem Japoncev. Več Japoncev je moralo zbežati. Proti grški propagandi v Makedoniji. Carigrad, 29. julija. Turška vlada je vnovič pozvala grško vlado, naj prepreči prestop grških čet in četovodij čez grško mejo v Makedonijo. Carigrad, 29. julija. Turška vlada je opozorila ekumenskega patriarha v Carigradu, da bo grškega metropolita v Drami pognala čez mejo, ker dela v Makedoniji grško propagando in povzroča nemire. Velevlasti tudi zahtevajo odstranitev grškega metropolita. 100.000 rubljev izgubljenih. T i f I i s, 29. julija. Od različnih zavojev, katere je poslala peterburška cesarska banka filijalki v Tiflisu, se je izgubil en zavoj, v katerem je bilo 100.000 rubljev. Sumi se zločin teroristov. Nemiri v Argeutiniji. Ne\vyork, 29. julija. Iz Rio de Jatieiro poročajo, da jc v Argeutiniji izbruhnilo revolucionarno gibanje. Angleški kralj Edvard in nemški cesar. B c ro I i n . 29. julija. »Berliner Tagblatt« poroča, da bo cesar Viljem došel v \Vilhelms-hohe 9. avgusta, angleški kralj Edvard pa 14. avgusta. 15. avgusta se bodo zabijali žeblji v zastave petih polkov. Slovesnemu činu bosta prisostvovala oba vladarja. Poznanjska škofija. Poznanj, 29. julija. »Dziennik Poz-nanski« poroča, da je pruska vlada vprašala Vatikan, ali bi bil zadovoljen, ako vlada imenuje za nadškofa v Poznanju frančiškanskega patra Napurjuscha, ki je poljščine popolnoma zmožen. Gibanje med policaji. B e I f a s t, 29. julija. 500 kraljevih irskih policajev, ki so tu zaradi štrajka pristaniških delavcev morali opravljati težko službo, je na shodu sklenilo zahtevati 1 šiling plače na dan več, zvišanje pokojnine in koalicijsko svobodo. Ker policaji niso hoteli ubogati svojega častnika poveljnika, ki jim je obljubil, da bo njihove zahteve predložil pristojni oblasti, da pa morajo shod zaključiti, je poveljnik z ostalimi častniki vred shod zapustil. Dnevne novice. + Odkod nenadni preobrat pri liberalcih? Čudno hitro jc »Slovenski Narod« izpremenil svoje nazore o volivni reformi za deželni zbor. »Mi hočemo splošno in enako volivno pravico ali pa nič«, so prej rekli, ko so si mislili: Saj jc vlada izjavila, da za deželne zbore splošne in enake volivne pravice ne dopusti. Tudi Hribar jc v državnem zboru govoril za splošno in enako volivno pravico, češ, govori se lahko, saj nič ne bo iz tega. Zdai ie pa postalo verjetno, da bi vlada morda po izkušnji v državnem zboru vendarle privolila, in češki socialisti agitirajo s tako silo, da so se liberalci kar ustrašili, češ, morda pa se le zgodi! In takoj je »Narod« začel pisati, da s splošno in enako volivno pravico za deželne zbore itak nič ne bo, celo opominja vlado na njeno prejšnjo besedo in izjavlja, da so liberalci zadovoljni tudi s kurijalnim zastopstvom, če se jim le omogoči, da v veleposestvu kakšnega svojega reveža spravijo v deželni zbor. To je značajnost, da se Bogu smili! + Ljubljanski liberalci so vsi srečni, da je zopet potrjen za župana Iv. Hribar. Iz veselja, da imajo še veleznačajnega župana, ki je Hrvatom podpisal krščanskosocialni program, bodo mu v svojem navdušenju na »krščanskosocialni« podlagi 2. avgusta priredili primerno tuljenje po Ljubljani, vse seve strogo na Hribarjevem sedanjem cerkveno-ver-skem programu. Sodelovala bo tudi »Zveza slovenskih pevskih društev«, ki svoje delo kaže tudi to pot samo v prirejanju — podok-nice. Predsednik »Zveze« jc prof. Štritof, tajnik pa neki magistratni uradnik. Društvena godba bo Hribarju igrala »Lueger marš«, ker je \Veiskirchnerju častital, gg. liberalni pevci v »Zvezi slovenskih pevskih društev pa bodo zapeli Hribarju »papeževo,,himno« s hrvaškim tekstom, z metalcem svetlobe se bo svetila nad banko »Slavijo« mavrica (iznajdba Hribar) v izložbenem oknu »Slovenskega Naroda« bodo pa razstavljena Hribarjeva nemška dolžna pisma in od Hribarjevih solz razmočeni Hribarjev podpis na pogodbi nemško-slovenske zveze. Želimo, da se tega slavlja udeleže tudi vsi tisti župani z dežele, ki žele, da bi ljudstvo čimprej pomedlo ž njimi. Opozarjamo gg. liberalce tudi na to, da tudi to pot v proslavo slovenske prosvetc in v proslavo na višku slovenske prosvete stoječega Ivana Hribarja pobijejo zopet lahko par šip po Ljubljani, ker je sedaj pobijanje kazensko postalo cenejše kot pa nove šipe. Iv. Hribarju naj kot častni dar njegovega dosedanjega političnega delovanja na Dunaju kupijo lesenega konjička, ker na drugem konjičku v slovenski politiki ne bo več sedel. Prepričani smo, da se bomo dne 2 .avgusta zvečer v' Ljubljani izborno zabavali — kaker vedno, bodo tudi to pot za svojo smešnost liberalci korenito poskrbeli. + Dvoboj med častniki omejen. Posebno rezervatno povelje popolnoma prepoveduje dvoboj med častniki v slučajih težkega in sirovega razžaljenja. V takem slučaju mora polkovni poveljnik razžalivca postaviti pred častniški častni sod, ki mora razžalivca, ako jc neosnovano napadel, strogo kaznovati, oziroma uvesti proti njemu kazensko postopanje. Dvoboj je v tem slučaju strogo prepovedan. Častni sod da razžaljenemu drugo primerno zadoščenje. Dvoboj sc vrši na izrečno zahtevo častnega soda le v slučajih, kjer je razžalitev takega intimnega značaja ali pa se opira na resnična dejstva. katerih na podlagi sod-nijskega postopanja ni mogoče rešiti tako. da bi razžaljenec dosegel primerno zadoščenje in ako ni nobene druge poti za poravnavo. Taki slučaji so seveda izvanredno redki. — S tem odlokom se bomo kmalu obširneje bavili. -Vprašanje o dvoboju s tem še nikakor ni rešeno. Dolžnost vojaške uprave je dvoboi popolnoma prepovedati in se postaviti čisto na stališče kazenskega zakonika, ki dvoboj čisto po pravici označuje za zločin enake stopnje kakor umor. V času demokratiškega ljudskega parlamenta ni nobenega prostora več za navade iz časov klativitezev. donkišoterij na vojaškem polju mora biti enkrat za vselej konec. Na Angleškem je kraljica Viktorija dvoboj med častniki brezpogojno prepovedala; le Nemčija ima kot dežela najbolj razvitega Idečeplaztva sumljivo prednost, da se dvoboja med častniki zato ne upa odpraviti, ker je cesar zanj: pravniki, ki ravno sedaj v Nemčiji izdelujejo reformo kazenskega prava, so zaraditega v veliki zadregi, kakšno teorijo bi iznašli, da bi opravičili sabljaške navade moralno defektnih kavaiir.iev. Je pa še drugo vprašanje, kako prepovedati dvoboj v slučaju častnih afer med častniki in civilisti. Vojaška uprava se krčevito brani urediti to vprašanje in vendar je ravno to najbolj pereče. Kolikokrat se primeri, da kak nekvalificiran pobalin brez povoda žali častnika z namenom, da ga spravi ob šaržo. Častnik je vsled predpisov »častnega postopanja« — ki niso mimogrede rečeno noben veljaven, nikdar potrjen zakon, ampak avtonomna določila častništva, katera pa vsakega častnika vežejo — prisiljen vsled takega napada čutiti se razžaljenega, tudi ako bi takega napadalca drugače ne smatral niti za vrednega, da ga pes povoha. Potem pa mora še sprejeti dvoboj in častni sod mora, večkrat celo proti svojemu najboljšemu prepričanju, častnika prisiliti, da odloži šaržo, ako dvoboja ne sprejme. O tem bo še prilika govoriti pri zasedanju delegacij. + Šesti avstrijski katoliški shod se vrši letos od 16. do 19. novembra. + Osebna vest. Iz Rima se nam poroča: Te dni je napravil na tukajšnjem gregorijan-skem vseučilišču g. dr. Srebernič doktorat iz bogoslovja. + Vabila na prvi sestanek slovenskega in hrvatskega katoliškega dijaštva v Zagrebu so bila pretekli teden razposlana. Ker je lahko mogoče, da se jc kdo pomotoma prezrl, ali se mu poslalo vabilo na napačni naslov, opozarjamo, da se dobe vabila in spored še na občnem zboru »Slov. dijaške zveze«, ki se vrši v soboto, dne 3. avgusta ob 9. uri dopoldne v dvorani »Rokodelskega doma«. + Deželni predsednik v Cerknici. Gosp. deželni predsednik je prišel v Cerknico v četrtek ob polu 4. uri. V občinski pisarni sta sc mu poklonila dva zastopnika bližnje dekanijske duhovščine, nato g. župan s par odborniki in gg. nadučitelia cerkniški in grnhovski. — Sprejem je bil malomaren iu zelo slab. »Za- edni«, liberalno navdahnjeni občinski odbor e je hotel odlikovati po »Narodovem« pove-Li. Zastave so bile samo na župnišču, zvo-iku in na hiši »hranilnice in posojilnice«. Tudi a občinski pisarni ni bilo zastave. Kaj je ob-inski odbor s takim nastopom mislil sebi ko-istiti? Prihodnjo spomlad bodo delali tako rvavo potrebni vodovod; nekaj podpore je e zagotovljene, a bi radi še večjo dobili, in o je omenjal g. župan, a če je liberalno stran-:arstvo za to najboljše priporočilo, naj sam iresodi. Ko so pa dne 14. julija prišli v Cerk-lico postojinski sokoli, pa naši liberalci niso edeli, kaj bi vse storili. Razobesili so zastave, Ji so jim nasproti, sprejeli jih s frakarskim na-[ovorom, kakor bi to bilo bogvč kakšnega po-nena, če pride 19 Sokolov. Potem pa še taki lavospevi po liberalnih listih! Saj vemo, za-;aj so tako delali in zakaj je bila g. Popoviče-a duša cele prireditve, kakor jo imenuje neki ist. Narodnost jim ni veliko mar, ampak vse :aj drugega. G. nadučitelj je zadnjič dal na oli razobesiti fcastavo, ko pa pride sem de-ielni predsednik in načelnik deželnega Solnega sveta, pa je na to »pozabil«. Tudi g. po-,tar in predsednik krajnega šolskega sveta ,e ni spomnil na zastavo, par Sokolom na čast >a jo je razobesil, da se je videla na cesto. Li-jeralci so pa politiki, da jih je veselje gledati! — Poštna vest. Vsed posredovanja državnega poslanca gospoda Pogačnika ustanovil se je brzojavni urad pri sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru ter vpeljala trikrat na dan >oštna zveza med Bohinjsko Bistrico in sv. lanezom. To je za povzdigo prometa tujcev r Bohinju velevažnega pomena, zato bodi go-ipodu Pogačniku srčna hvala. — Več gostov. — Ponesrečeni" lovec. Dne 25. julija t. I. >kolu dveh popoldne šli so rudarji Peter Strel, ^ n ton Lapajne in Janez Car, vsi iz Spodnje drije v lovišče »Hladišče« na lov. Strel je :apustil tovariša, med tem ko sta Lapajne in *ar ostala v tem gozdu. Okolu četrte ure se e nebo zatemnilo in je pričelo deževati. Čar se je napotil proti domu. Lapajne pa jc ostal, ;eš, da v deževnem vremenu se radi srnjaki ■»okažejo. Ker Lapaineta do večera in celo toč ni bilo domu, šel ga je Čar iskat, in res ia ie našel dne 26. t. m. zjutraj okolu šeste ire na gori Kotnik mrtvega pod nekim buko-kim štorom ležati. Lapajne je imel leve prsi prestreljene, tudi je imel kožo odrgnjeno na iesni strani vratu. Puška dvocevka je ležala x>leg njega, ena cev je bila prazna, druga pa labita. Našla se jc tudi prazna patrona poleg iiega. Kraj, kjer je ležalo truplo, je precej strm, mogoče je, da je Lapajne padel in se mu it pri tem puška sprožila ali se jc pa ž njo gral. Da bi bil kdo drugi kriv njegove nesreče ie zelo dvomljivo, kjer je s svojo rodovino,