St. 95. V Mariboru, četrtek 1(>. avgusta. IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja p o pošti prejeman, ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 gold., za pol leta 5 golđ., za četrt leta 2 gold. 60 kr. — Za oznanila se plačuje od navadne četiristopne vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakr.it in 4 kr. če so tri-ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača »tempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — ltokopisi »o ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. Op ravni št v o, na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v tiskarniri: F. S kaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229. Uradniki in volitve. Ko bo se poverjeniki našega naroda ministru notranjega, Hohenvvartu pritoževali, da c. kr. uradniki, kterim ima vlada t. j. ministerstvo ukazovati, sami delajo proti uresničenju programa, kteri je ministerstvo pri nastopu vlade slovesno razglasilo, obetal je minister, da bode drugače, da bodo tudi organi vlade delali za načela vlade: pomiriti narode Njih veličanstva. Hohenvvart je rekel besede, ktere kažejo možato zaupanje v svojo trdno stanje in izvedljivost njegovega cilja: ^Uradniki dozdaj še ne verjamejo prav v obstanek vlade, zato delajo proti njej; a lc počakajte, kmalu bodo verjeli in potem bodo drugačni.u Holicnwart je zdaj storil odvažen korak ; apeliral je na ljudstvo, na narod, na nove volitve. Zdaj je obstanek ministerstva, ktero hoče biti avstrijsko ministerstvo, in verjamemo da je, — ua vagi. Torej zdaj je treba odvažnosti tndi uradnikom nasproti. Mi smo že govorili na tem mestu kaj so in kakšni so uradniki na Slovenskem. Povedali smo, da so c. k. uradniki na slovenskem Štajerskem in na spodnjem Koroškem glavni agitatorij za pruso-tilno stranko. To so dokazali pri vseh dozdanjih volitvah. Že pri izborih volilnih mož, so se vladali c. k. komisarji tako, da so bili izbrani kjer je mogoče bilo, možje, ki so ali iz nevednosti ali iz zapcljanosti protivniki pomirjenja, ali vsaj taki, da so se v odločnem trenotku dali zavesti. In c. k. komisarji, ki so volitve same vodili, izkazali so se kot možje nemškutarske, zdaj pruso-filnc stranke. Narodne nase volil ce so terorizirali, terorizirati pomagali, in za red so tako skrbeli, da je bil narodnjak, ki se je branil, zaprt, oni nemškutar, ki je napadal, skoro pohvaljen. I z volilnih komisij pak so bili Slovenci povsod izrinjeni, kjer so jih c, k. komisarji izriniti mogli. Kakor so nam uradniki v kmečkih občinah povsod polena pod noge metali, vladali so se odločno proti nam tam, kjer imajo volilno pravo: v mestih in trgih. V Celji so uradniki določili, v Ptuji mnogo pripomogli, da je naš kandidat padel. Tako zdaj ne sme biti. Mi Slovenci smo menda vendar opravičeni misliti in poudarjati, da se naš program bolj sklada z nunisterskim nego oni naših protivnikov. Zahtevati smemo torej, da nas, vlada pri volitvah posredno s svojimi organi vsaj ne zavira. Mi ne zahtevamo nobene policijsko pomoči. Cc smo dozdaj boj bili, in ne brez vspeha, proti vladi, bodemo tudi zdaj nekaj dosegli brez nje. A to bi bila vendar anomalija, ki bi se nad ministerstvom britko maščevala, če s svojimi lastnimi rokami svoje lastne prijatelje od sebe odbija. Naj torej v tej zadevi vlada pokaže z odločnim postopanjem, da trdno stoji in ve kaj hoče in kaj dela. Zdaj je čas, da nradništvo vero I dobi v obstanek ministerstva in da bode drugačno nego dozdaj ! Koroški Slovenci in volitve. Ima jih celo med nami Slovenci mnogo, ki so se misliti ali bolje reči bati navadili, da se ko- roško slovenstvo ne more vzdigniti, da nemčevanje ravno tam strašno brzo in brez zavir napreduje. Sklepali so to iz tega, ker se Slovenci pri vseh dozdanjih volitvah na Kranjskem, Štajerskem in Goriškem niso dali zaduševati, le koroški so bili popolnoma zadušeni in še zadnjokrat niso v dež"efni zbor mogli spravili niti enega svojih. Isto tako vemo, da vseh slovenskih časopisov primerno na Koroško najmenj zahaja, kar je zopet znamenje nekega mrtvila. Ali zadnji tabori na Koroškem so nam pokazali, da Slovenstvo na Koroškem še živi, da sc da in mora vzbuditi. Vtis, ki so ga samovidci zadnjega tabora v Buhlah prinesli nam, se da ob kratkem povedati: narod je še krepak, germanizacija ga ni demoralizirala še, treba ga samo podučiti, treba samo narodnih zavestnih ljudi, ki bi ob pravem času z vso marljivostjo in energijo agitacijo v roko vzeli. In baš zadnji čas smo videli z veseljem, daje društvo ^Trdnjava" resno lotilo sc dela. A zdaj je naglo prišel čas, ko bodo vsi Slovenci z upanjem in strahom gledali na svoje koroške brate. Razpuščcn je tudi koroški deželni zbor, ki ga za Slovence do zdaj ni bilo. Tako kakor do zdaj, naj ne bodo koroškim bratom usta zavezana. V to pa si morajo koroški Slovenci v prvi vrsti sami pomagati. Torej na (^c'°> vr^ možje, ki ste se požrtvovalnega r'lfa BHJnlt, svojemu ubogemu ljudstvn pomoči do narodnih in Človeških pravic. Trenotek ni neugoden, a zdaj zamujen, morda sc ne vrne tako kmalu zopet. Zemljo ste prej marljivo obdelovali, napnite vse moči, da bodemo vsaj nekoliko sadu videli, da si vsaj nekoliko terena priborite, kar je mogoče s složnim ncutragljiviro postopaujeni, kakor ga vsa Slovenija od vas pričakuje! Domače in slovanske novosti. — Deželni predsednik kranjski gospod Kari pl. Wurzbach sc je svojega mandata kot deželni poslanec izmed veleposestva odpovedal in sicer, kakor pravi v dopisu na deželni odbor, z uamenom: „einem durih dic Nachsicht uud das Wohl\volleu der Mitbllrgcr liebgevvordencn VVirken fur immer zu eutsagcn." Tu se pač lehko reče: „Jovana gre in nikdar več ne pride !" — Iz Ptuja izvemo stvar, ki kaže, kako imajo stari nemškutarski lisjaki, ki samo na to preže, kje bi nam Slovencem v velicih in malih stvareh na škodo bili, vendar le še vpljiva in oblasti. Za okrajnega zdravnika v Ptuj je uainrcč (baje) kompctiral narodnjak dr. V. A nemškutarji: deželni svetovalec pl. Schildcnfeld, dr. Stralella in glasoviti c. k. Waser, ki je nam Slovencem polena in batine obetal, so se zarotili, da dr. V. ne sme v Ptuj priti, temuč eden od njih krvi in mesa. Zatorej zdaj krivuučijo in intrigirajo okolo svojih birokratičnih velicih prijateljev pri ministarstvu. — Slovaki in Hrvatje. Iz zadnjič omenjenega shoda v Topuskem se je Slovakom poslal sledeči telegram: „Ža prihodnje volitve vam kli čejo zmagovalni Hrvati in grauičarji pri slovesnem shodu: vam sever, nam jug in Magjarom pustinjo in — slovansko edinost. Živeli; hura! Dr. Makancc, dr. Dražio v imenu petrinjskib in kar lovskih pevcev." — — Srbska „Zastava" piše : „Srbom zopet in zopet rečemo: tla je zadnji čas lotiti se orožja in konec narediti polumcsccu v Evropi. Zdaj ko se zdi Kusija v prijateljstvu s Turško — zdaj je naj-ugodneji čas. Tudi mi s te (avstro-ogerske) strani imamo dolžnost pa tudi pravico našim bratom v stari srbski domovini na pomoč biti, ker so naši predniki pod tem od prededov dinastije priznanim pogojem preselili se z orožjem in iineujem, da od tu oslobode svojo staro domovino j zdaj Če se tudi neče narod v svojo staro domovino seliti od tu, ostaje rnu proti svojim bratom vendar dolžnost, in proti monarhiji pravo vse storiti v pomoč svojim bratom. Torej Srbija! Crnagora! razvijajte zastave svoje, pod njih se bode zbralo celo srbstvo da maščuje Kosovo! Naprej! Nedajte da Turčin v okove devije naše najčestitije brate v Bosni in Hercegovini. Iztok in jug naj postanejo orožuiee; kar imamo, imanju, življenje, vse položimo na oltar oslobođenja naroda od turškega robstva. Po vsem srbstvu in jugoslovanstvu naj zagrmi glas: slobodo, bratje, ali junačko smrt!" — Coski „Narodni L i sty" govore o napovedi vojne, ktero so od sebe dali avstrijski Nemci, posebno „Wanderer", kteri pravi da morajo, hočejo Nemci imeti in ohraniti nadvlado v Avstriji, ter trdi, da februarska in decemberska ustava zagotavlja narodnim manjšinam ravnopravnost in varstvo. „Kde pa se je pokazala cislajtauska ustava kot ščit narodnih manjšin V vpraša česki list. Med Cehi, kjer je ena tretjina Nemcev vladala nad dvema tretjinama Cehov, ali na Moravskem, kjer je ena četrtina Nemcev vladala nad tremi četrtinami Cehov? Na Štajerskem, kjer so Nemci v večini, pustil je ta decemberski ščit narodnih manjšin Nemce v večini, a narodno manjšino S1 o-veneev v manjšini; in v Sleskem, kjer je Slovanov dobra polovica, uvedla je Nemce v dobro večino, a Slovane v odločno manjino. Kak je ščit, ki Nemce povsod povišuje na vrh, kterega neinajo, a Slovane z njega meče, kjer ga imajo? Mi ueče-mo nič več nego kar nam gre, a pustimo Nemcem, v polni meri vse, kar jim dostoji. Za to, da se Nemcem ne bo nikjer krivica godila, kjer so v manjšini, bode že Hohenvvart skrbel. Tako se Nemci ucmajo drugega bati nego tega, da večine ne bodo imeli, kjer jim ne pripada.0 — Nova Nemška proganja Poljake bolj nego Rusija, v kteri za zdaj po večini Nemci in po nemško izobraženi Rusi vladajo, ker se v Poznanji zapira katol. gimnazij poljski. nDa Nemci in zapadna Evropa o tem molče — pravi brv. „Obzor" — je razumljivo, ali Poljaki na to 'malo pazijo, pa samo na Rusijo vikajo in proti Slovanom delajo kjer god morejo, ponavljajo žalostno povest še žalostucje prošlosti svoje in naše. Ta pristranost in strast, ki rajše hoče tujca nego brata za gospodarja, škodi nam vsem a Poljakom posebej, kteri si domovine ne bodo povzdignili dokler ne pristanejo vz Slovane." — K. .dvestoletnici Koincnskega je izdalo učiteljsko društvo „Uudeč" v Pragi didaktiko tega slavnega filozofa in učitelja pod naslovom: „Jana Amosa Komeuskeho didaktika.. Na oslavu dvoustoleto pamatki iimrti spisovatelova vvdava Pražskii Itudcč. Opatril Dr. Jindrich Beranck." Knjigi je pridjan životopis in slika Komenskcga. — Omenjali smo že v zadnjem listu članka ruski' „B o s o de", • ki zdaj okroži po slovanskih DO »mali. V ten) članku se pravi mod dragim) „ Ako si prizadeva Busija Poljsko porušiti, poljsko narodnost zatreti, odtujila bads od sebe Čeho, Slovake, Srbe, Slovence in Bolgare, ker bi mogli ti od zedinjenja z Busyo pričakovati enako sodbo! Slaba je država, osnovana na nasilji iu narodni izključivosti. To je uzrok da mi rujše Poljsko izgnbimo nego porušimo. V prvem slučaji izgubimo zvezo in upljiv samo na eno izmed slovanskih narodnosti, v drugom slučaji bomo vse od sebe odbili iu Nemcem triumf naredili, kteri bodo gotovo na svojo korist porabili neprijaznost slovanskih narodov proti Busiji." — ..Matica Slovenska" to je — da ne bode pomol« — Slovaška, je ped predsedstvom kanonika dra. Kozafok-a imela 21 t. m. svoj občni shod. Iz letnega sporočila se vidi, da ima društvo 73.4*7 gld. 89 kr. premoženja. V proračun sc je vzelo za „letopis" 70 gold: za dva druga spisa 800 gld.; za muzej 40<> gld. : za pošto in pisarnico 250 gld.; za uradnike in naznanila (iuserate) 1500 gld. Potem se je volil odbor. Dopisi. f las 1JH)»1J»IM» 14. avg. [Izv. dop.] O pasjih dnevih navadno dopisnike vročina tako prevzema, da ne dado od sebe najmanjše vrstice. Če Vam tedaj denes dopisujem iz metropole Slovenije, je temtt uzrok poseben dogodjaj. Lahko bi sicer popisaval sijajni izlet „Sokola" v lepe Moravče in izredno gostoljubni prijazni sprejem, pa da prepuščam to večšcjem peresom, ktera ao se vrh tega izleta tudi udeležile, kar meni žalibože ni bilo mogoče; spregovoril bi tudi ktero o splošni tiziognomiji mesta, o godbi na čitalničnem vrtu, pa reči so vsakdanje, mogoče bi mi bilo govoriti o narodnem napredku, o raznih društvih i. t. d., pa izpod peresa bi mi denes ka palo preveč žolča, koprivami in trnjem bi moral pisati, da na tanko izrazim srd, kterega mi je polno srce. Uzrok temu pa je naslednji: Po stari navadi so napravili tudi letos osmoŠolci svoj obli-gaten „valete" v steklenem salonu pri „Zvezdi", kar jim gotovo nihče ne zavida, tudi tak človek ne, kteri si koprneče nazaj želi brezskrbni čas mladodijaškega življenja. Pa način, po kterem sc je ta slovesnost vršila, je tako nenavaden, tako nepričakovan, da moram nekoliko o njem omeniti. Slovenski dijaki, dovršivši gimnazijo in maturo, so so tako izgledno obnašali, da jim „Tagblatt" na polna usta hvalo poje; na ramo so dvigali prof. lloinrieh-a, kteri je nekdaj izustil znani arogantni izrek: „Krain ist citi Seh\vcinelandu — ter tako hvalisali naše najkrutej.šc nasprotnike. Kaj je bilo tej navdušenosti uzrok, še do hipa nisem mogel pozvedeti. Menda vsaj ne preobilo vžitega piva — ka-li? Al. jih je morda celo premotila napitnica prof Heinricha ..slovenskemu narodu" V Mi je v denašnjih dneh. ko sc Nemec brezobzirno bori za svojo narodnost, ko javno izreka da mu je za to vsak pomoček dober, da svoje narodno življenje ohrani v vsakem kotu, kjer ga je vsadil — slovenskim mladeničem slovanska kri v švab-sko vodo spremenila se V Ali so se dali teorijam, hinavščini zapeljati? Mislim, da bi utegnili osmoŠolci vsaj toliko biti previdni, ka vedo, da so nekterim gospodom besede v to dane, da misli prikrivajo ter da vedo razločevati med resnico in ironijo, med onim ki iz srca govori, in onim, ki le rabiti hoče. Dosti graje pa jim mora vsa-kako biti tako sijajna — hvala ,,Tagblatt"-ova. Želeti je, da se ta reč pojasni, ker je vsigdar hasnovito vedeti, pri čem da smo iu česa sc je nadejati od lastne krvi. O tej zadevi hočem, kakor hitro dobom več dat, poročati natančneje. ■ z Mlll»ljtail4» 15. avg. [Izv. dop.({Izlet „Sokola" ljubljanskega v Moravče v nedeljo 13. avgusta se sme šteti med najlepše in najži-vahnejšo, kar jih jo to društvo dozdaj še napravilo. Le škoda, da je grdo deževuo vreme, ktero je trajalo skozi ves teden notri do nedelje, bilo krivo manjše udeležbe, nego bi bila sicer gotova Žal pa sme biti vsakemu, ki se ni udeležil tega izleta, kteri bode ostal dolgo vsem v najprijet-nejšem spominu. Iz Ljubljane do Laz peljali so se Sokolci s svojo godbo po železnici in že na Savskem brodu pozdravil je strel in deputacija s zastavo došle, ktere je nagovoril gospodar Vode iz Dovskcga. V Dovskem bil je pri omenjenem gospodo skupni zajutrek in potem maša pri sv tfelerii; pri" kteri ' so' peli z orglarni Sokolci. Pri jazna pot po hribu peljala je potem čez vrb, iz kterega se je odprl krasen razgled v lepo mo ravško dolino, do Vrhpolja, kjer jo pozdravi župan došle v imenu občine. Pred Moravčami pozdravila je zopet deputacija z zastavo Sokolce in v sredi velike množice veselega in navdušenega ljudstva prišli smo v trg, kjer je bilo, kakor že po celi poti, več slavolokov in pozdravnih napisov po hišah. Prijazna pot peljala nas je potem v zaloški grad pred kterim je pozdravila ljubezniva rajska gospodična Koširjeva Tekla Sokolce z daljšim govorom in okinčala Sokolovo zastavo z vencem. Odgovoril je starosta g. Mu mi k ter ter se srčno zahvalil grajski gospodi in potem je s srčno besedo pozdravil še grajščak g. Kolir sam došle, na kar je odgovoril zastavnik g. Dr en i k ter poudarjal, kako veselo mora to vsa-■ega ganiti, da ravno v gradu najde narodnost tako prijazen pozdrav. Ogledali smo potem krasne grajske dvorane in slike in pri izvrstnem s pravo slovansko gostoljubno prisrčnostjo pripravljenem zajuterku napil je staroste namestnik g. Nolli rajskim gospodičnam in starosta g. M urni k še enkrat izrekel srčno hvalo gospodu in gospe Koširjevi in ljubeznjivim gospicam za prijazen sprejem, kteri je vsacemu globoko segel v srce. Pevci, kteri so že prej prepevali nekterc pesmi, zapeli so navdušeno trikrat „Živeli" in le prehitro smo se morali ločiti in se podati nazaj v trg k obedu, kteri je bil pri gospodu Jurku Detelja na prav lično za to priredjenem prostoru. Godba petje in napitnice so se vrstile prav prijetno, pozneje so telovadili Sokolci na zeleni trati, in zopet živahneje je postalo po prihodu g. dekana in deželnega poslanca Tomana, kterega je Že pred obedom šla pozdravit deputacija, kteri se je prisrčno zahvalil za napito mu zdravico, in poudarjal s kako ljubeznijo narod povsod sprejemlje „Sokola." Med govori, petjem in rajanjem mladega naroda na prostoru pred cerkvijo, minul je le prehitro popoldan in po 8. uri jeli smo se pripravljati k odhodu, ter se odpeljali na vozeh po veliki cesti nazaj v Ljubljano, kamor smo pozno v noči še po polnoči, dospeli, radostni da smo zopet preživeli tako lep naroden dan in se prepričali, da svoji k svojim vedno dobro doidejo. Vrlim prebivalcem Moravske doline srečno „Na zdravje!" V vedno prijaznem spominu nam bode ostala lepa Moravska dolina in nje prebivalci, Zaloški grad in Ijubez-njiva grajska gospoda, kterej zakličemo srčen „ Živeli!" Ofl lAtškejp* trgm, 15. avg. [Izv. dop.) Gibanje in življenje po naših uradnijah karakterizira jo sledeči dokumenti: Št. 607. Slavni c. k. davkarski urad na Laškem! Za posvetovanje pri občinskemu zboru dne 6. avgusta t. 1. je bilo med druzimi predmeti tudi Listek. ajzkusiij a v« trvo. Base n. (To Krasiuakein poulovonil L. G. Podgoričin.) (Dalj«.) Sam, čisto sam je zdaj mladenič bil sredi velikega mesta in moral se je bratiti z ljudmi, ki je srečaval jih. Na nebu so se oblaci zganjali v nočni strop Slehrno trenotje sc menjajo ulicam, izbam in osobam podobe, a ta mladenič mej njimi zmerom moj« oko vabi za seboj. Neznansko trpenje taji na dozdevno mirnih licih svojega obličja. Ne prenehoma se za njim vije roj hudobnih misli, kakor črno golazje — a na dragi strani za njim leti roj dobrih, jasnih tako, kakor so nebeškejiskre ognjene. Prve mu ostajajo na srci in krvavo pi kajo ga, druge zapečeno kri razprašajo in cele rane ; ali odpirajo se nove, še globoče in hujše režeče. Nevarnost je povsodi, porsodi tudi muka živoj dali se ne more zaupati, da, ženskim celo in otrokom mora legati; kaniti sc uči pridno, kakor kdo kakova umeteljnost, a privadil se je kanljivosti poizgledil se je, kar se tiče omenja, solz in njegove očitosti, tako, daje poprejŠna jasnost, enaka dnevnim žarkom, izginila mu iz živega očesa. Mili Bog celo njegova obleka je kanljivost; vrgel je raz-se starino, ki je po stepah gonil se v njej, uatakool je na glavo šop perja in z bridkim mečem pre >asal se okrog kolkov. Jela so je truma umikati! mu in konj ga ni poznal; ko je bil prišel na| dvor svoje palače — pogladil mu je grivo, a žival ni zarezgetala, — hotel ga je zavsesti, kakor je sicer skakal na-nj, pa se je vspel mu. Jezen je torej konja bol z mečem; strgal se jo blagi vranec, privezan k slopu; okrvavel je in odtopotal in s kopiti odgrmel dalje. Dolgo časa so iskre letele za njim po tlaku, zginile so Sc le v mraka. Oh, že je bila na vrsti mračna večerna ura! Tretji dan po prvem dnevu se je bil mladenič sešel s svojim prijateljem; oba sem videl v cerkvi. Cerkev je stala na strani, križ na njej je bil drugač, nego so bili križi na drugih svetiščih po mesti. Oltarji v njej so bili revni, strop je bil zavit v žalost in samo tri sveče so gorele sredi šire teme. Eno njih je pešec vzel v roke in v prijatelja ozrl se s okom, polnim hude žalosti. Mladenič tisto trenotje ni mogel ni izprego voriti, kajti pozabil je bil Že razodevati čute v globočini svoje duše, le vskriknil je enkrat. V tem upitji se je oglasila vsa resnost njegovega duha, ki ni hotel zapasti lastnovoljni pogubi. In sklonil je glavo tovariša na ramo in poobesil obrvi, kakor bi bil onemogel in na veke rad zaspal to trenotje! A tovariš ga je prebudil in rekel mu„Za menoj, za menoj! da se spomniš materine postave." In šel je naprej k odprtim durim za velikim oltarjem Mrzel veter je dibat iz podzemlja, spremnikove sveče plamen se je potegnil za vetrovim vzdihom in iskre so letele za njim. In oba sta Šla dolgo časa, čem delj, tem niže temi v naročje, — tako dolgo sta šla, da sta prišla s tesnega prohoda na gluhe, neizmerne prostore. PonoČni ogenjčki so zdaj pa zdaj prikazali se, kakor zvezde, ki se ntrinjajo; časi so se vzdi-gali iz doline, kakor vzhajajoči mesec. V njih svitlobi so se dolga grobišča prikazavala drugo za dragim, a vsakemu na vratih se je svetlilo srebrno ime tistega naroda, ki je na njem počival umorjen. Mladenič je hodil po kosteh in črepovih, in čital je napise. Zdelo so mn je, da se mrtvaške sence pomičo pred njim; da oplašene ječe in dalje beže,'|tako, da je iz njih zrastel oblak, podoben buri, oblak, ki je slehrno trenotje bil ogromniši, in ki se je iz njega slišalo tisoč in tisoč rodnih pesni. Videlo se je in slišalo — kakor bi bile sablje gorele in zastave plapolale v zraku. Ognjeni odsevi so se — kakor bliskavice (wetterleuohten) razlivali po prostorih in gasnili zvrstoma, a čem delj tem urnejše se je vil vir duhov; ko hitro pa je spustil se bil navzdol, — raspel so je, kakor se razsiplje suho listje, — pal na zemljo, kakor poletni prah, in kriknil: „Oče nebeški, usmili se nas!" Zdaj se je vstavil spremnik in pokleknil je pred vhodom v odprti grob, nad kterim je ime — šestkrat nmorjeno belo gorelo; a ko je bil vstal, tresel se je ves od vrha do tal, kajti prevzela ga je bila sveta groza; a mej stopom čez prag jo začel bridko jokati. vprašanje, v katerem jeziku naj bi se prihodnje v občinskem uradu pisalo, namreč: ali v slovenskem ali v nemškem, ali v obeh jezikih ? Na to vprašanje se je brez vsakterih razgovorov od vseh odbornikov izustilo zahtevauje, naj se edino le v slovenščini uraduje. Oziraje se na § 19. ustanovne državne temeljne postave pisane dne 21. decembra 1807 si prišteva podpisano občinsko predstojuištvo v svojo dolžnost slavnemu c. k. davkarskemu uradu to naznaniti, objavi tedaj, da bo temu dosledno tudi poslovalo in želi, da mu bodo tudi vsi dopisi in odpisi slavnega c. k. davkarskega urada v slovenščini sestavljeni dohajali. Prcdstojništvo občine sv. Krištof, dne 7. avgusta 1871. Župan: Kačie I. r. To se je oddalo denes, in v kratkem času original vrnil nazaj z nadpisom: Praes. 11/8 1871, Nr. 543. Dem loblichen Gcmeindeamte in St. Christof mit der diensthoflichen Mittheilong zurtick, sich in dieser Sache an dic competente Behiirde zu wenden K. k. Stcucramt Tllffer, am 11/8 1871. Roscbanz m. p., St.-Einn. Anders, m. p., Kont. Zgornja vloga se je poslala tudi okr. glavarstvu v Celji, okr. BodiŠču na Laško, deželnemu odboru v Gradec, okrajnemu zastopu, okrajnemu Šolskemu svetovalstvu iu krajnim šolskim svetoval-stvom, se ve da primernimi razlikami glede po sameznih imenovanib uredov in razmer. Iz JftllllHja, 15. avgusta. [Izv. dop.) „V orožje Nemci, divjak Slovan gre čez nas, naš nemški denar nam hoče ukrasti, hoče da bomo samo mi Nemci davek plačevali, hoče nam nas jezik, ključ k tisočletni ku'.turi ukrasti, naše šole bodo ropotišče slovanskih allotry, v orožje proti Slovanom in proti Hobcnvvartu, ki se jim je za pisal!" To fanatično pesem zdajpoj6 naši nemški ustavo verni listi, na čelu njim „N. fr. Pr.", ktere denašnjim člankom so zgornje misli povzete. Kaj bode iz tega coperniškega plesa, to bog znaj. Da ne bodo ustavoverci povsod popolnoma poraženi, je morda mogoče in bode .samo sad tacih nesramnih pretvaranj in laži, s kterimi se Nemec posebno mestni filister fanatizira. Tudi ta okolnost da Hohenvvart premalo pove kaj in kako hoće bode morda federalistični stranki med Nemci Škodila, ker kar je prikrito, se lehko najčrneje in grše opisuje lahkovernemu občinstvu. Ker pa to iz poznava celo Hohenwartov „Oestcrr. Journ." in glasno izreka dozdaj protiustavoverna „\Vehr. Ztg." upajo nekteri, da bode ministerstvo še pred volitvami izpregovorilo, odprto lice pokazalo, ter tako pobilo nemške obrekovalce in pruske plačance. Vendar je videti, da so ustavoverci precej izgubili glavi"), da kljubu bombastičnim žuganjem n oklicem nimajo nobene sorte zveze. Tako bodo volitve popolnoma prepuščene vsacemu volilnemu okraju in še tisti, ki bodo na „ustavo" prisezali in s tem šiboletom v centralni parlament prišli slovansko pošast z žegnano vodo nemške ošab-nosti kropit — bodo še mnogo čudnejše skupaj zmetani. — Pogum kažejo konservativci v svojih društvih. Toda tudi ti niso tako kompaktni kakor narodne stranke rdor slavisehen Massen." Na pr. da čudni patron „Volksfround" svetuje čudno politiko : izberite samo dobrega katoličana, pa ne vprašajte ali je centralist ali federalisti, to se da dvomiti, da bode Avstrijo-resilna politika. Dobri katoličaui so „Volksf." in njegovi kazinarji gotovo, a Slovenca in Ceha bi ravno tako ljubo „oravno-pravičili" kakor „N. fr. Pr." Ves srečen izid je odvisen od tega, kako se bodo ministerstvo ravnalo. Dozdaj je kazalo v ranj-cem rajhsratu in v dogovorih s Cehi odločnost. Bode-li to upotrebilo tudi zdaj, ne bode-li delalo mevžasto kakor Belkrcdi in Potočki, potem je zmaga brez dvombe gotova. Ni brez pomembe, da sta organa onih Čehov, ki so imeli s Hohemvartom dozdaj v tajni ostalo dogovore, zadnje dni ostro pisala proti Andrašiju. Ta magjarski „genijalni državnik" zdaj precej slabo stoji. V času, ko se je Še verjelo, da bo Ungarijo on veliko naredil, vedel iu izvedel je vse, kar se je zgorej godilo. Denes pa, to vem iz dobrega vira, bi se rad od — žurnalistov dunajskih podučil, kaj je prav za prav Hohenvvart s Čehi ukrepa in ukrenil. Torej ve toliko, kakor mi drugi. To se vidi tudi iz njegovih no vin, ki sosebno v zadnjem času ne morejo več svojega, to je, Andrašijevega srda zakriti, da Hohenvrart brez njegovega navoda in sveta s Čehi govori, 'in Če se poleg zboljšanja na tej strani, tudi onkraj Litave zboljša, bode tudi za nas Slovence bolje, ker padejo Hrvatom verige s rok, v ktere jih je Andraši s svojimi po litičnimi fakini ukoval. Sloboda pa je ena „kuga ki se zna širiti tudi čez meje. Politični razgled. Grof Beust je imel poldrugo uro trajajoč pogOVOT z nemškim cesarjem. Tako se iz Gaštajna telegralira. Ker je bila vsa dozdanja politika njegova za nemškega cesarja koristnejša nego za avstrijskega, moral je pač prvi svojo hvaležnost s tem skazati, da je brbljavca dolg«) poslušal. Nemci v Avstriji so zdaj začeli različne „praznike" obhajati, pri kterih remonstrirajo in n tožijo, kako jih vlada zatira. Komaj je konec turnerskega praznika v Brnu, že so obhajali nekov „siingerfest" v Olomucu, kjer so si obljubili ustavo in neodvisnost nemško držati in braniti. — Isto tako so napravili v St. Poltcn-u nemški „Parteitag". ker ga niso bili gosposki naznanili, prepovedal ga je tamošnji okrajni glavar obhajati in samo za-sobne ne javne pogovore udeležnikov privolil. Zarad tega, se ve da veliko kričanje. V Gradci so ustavoverneži, ali kakor so se zdaj prelevili, dcutsch-nationalci osnovali centralni odbor 50 udov, med temi več bivših poslancev. Nekova brošura sc bode v 20.000 iztisih razpošiljala. Bodo-li Nemci svojo agitacijo hoteli tudi do nas raztegniti, ni še izvestno. — Konservativna stranka je utočila središča svojegaa delovanja v kat. konservativna društva. Iz Koroškega se dunajskim listom tele-gratira, da so Nemci že začeli volilne priprave delati. Deželni šolski svet je „na višji nalog" prepovedal učiteljem udeleževati se političnega delovanja. Poljaki v Galiciji so imeli 13. t. m. narodni shod domoljubov v Lvovu. Žalibog da tu ni bilo govora, kako bi Poljaki v zvezi z drugimi Slovani delali za svojo in svojih bratov narodno svobodo, nego sanjalo sc jim je ob tej priliki zopet o obnovljenji nekdanje poljske države. Zasmehujejo jih celo Nemci, ki bi se njih žalostnim če prav ginljivim bedarijam morali najbolj veseliti kot naj krutiji sovražniki Slovanstva. — Pri banketu jc bilo 2000 ljudi. Govorili so Podlevski, \Veigel, Zicmialkovski, Warschaucr, MoSčenski iz Poznanjskega in Glojcar iz Slezije. Rimski papež odvrača v pisma markizu Caveletti ponujan mu naslov „veliki'' rekoč, da je sam bog velik, in da so druge papeže samo stoprv po smrti „vćlike" imenovali. Isto tako neče sprejeti zlatega trona, za kteri so hoteli nekteri njegovi čestilei denar nabirati. Shod, kterega so socijaldemokrati imeli te Jesenskega vremena otožna svitlina je raz-svitljala ondašnje prostore, kakor bi se bilo ve-čerilo že. Na holmn, ki polagamo vpada, rakva počiva pod vitko smreko. Vrhi nje je prestreljen orel — v lastnej krvi speč, a v rakvi je postava s križem na prsih, s zavojem na obrazi, t verigami na roki, s krono na čeli. Takih je gričev šest zaporedoma; dele jih zelene proge, po kterih teče kri tako, kakor potočki bobne; kder polomljeno orožje trava zaraša. A na vsakem holmn je ta rakva s tistim mrličem, le čem dalje — tem več jo krvi, tem leže je ieležje okrog roke, in jesenska svitloba bolj in bolj bledi. V tnoiji poslednje višine vro »mrzlo krvi potoci, smreki od vej vise ledene sveče, mrtvica pa na obrazi ima na mesti zavoja — sneg. Mladenič, ko je bil prišel na to mesto, zgradil so je na čelo na zuiriio grudo in preklel Življenje! Z daleč je bilo slišati zaostalih duhov grobu pri vratih jok in stok; naposled bo jekoma pov prašali: „Ali je že zaspala Šestkrat umorjena? ali ne vstane več nikdar in ne otme nas ubožcev? Starejši popotnik ni nič odgovoril, temuč milo je pogledal tovariša to trenotje in s tal vzdignil ga s roko. Zdaj je vstalo javdanje vseh daljnih umrlih narodov in pretrgali so mrtvaško tihoto s enkratnim ogromnim krikom: „OČe nebeški, ti »i izdal nas! Ti si nas prodal, kajti vgaauila je uaša svetnica!" Pa spremnik jim je z daleč zagrsael: „No krivičite, saj vaša svetnica še diše t Vidim jo, spi v poslednji rakvi na »mrzlem griči, na bolmi, ki nima šestega tovariša, le enkrat bode vstajenje !" In letečih duhov tožba je nehala in promenila se v tih šepet in sladek, kakor je nadni začetek sladak in tih. Mladenič je za rakvo zagledal dosle Še nevidljivi plan. Tam je daoičin blesk migljaj na neskončnem nebi; od tsm se je slišal brenket ne le bivših bitev in zmagoslavnih pesni. Ali zora je le malo časa laskala se, brenket je le nekoliko Časa razlegal se, molčanje in mrakota in zima je kmalu nastala zopet. Čas je it oditi. Oba sta Šla na grič, sklonila vsak svoje čelo in ustna pritisnila mrtvici k nogam in izpod snega sta začula slaboten oddeh njenih ust. Potlej pa sem videl, kako sta šla po tistem poti nazaj in strašno prisesala. A starejši, ki je blagoslavljal mlajšega na vhodu v cerkev, dejal je z divno zaklinjajočim glasom: „Nikar se ne daj okaniti tistim, ki hote zapeljati tvojo dušo in tvoje ime izbrisati iz ime nika imenitnih imen na sveti. Znaj: kar koli zagledaš nocoj, vso bodo Črne prevare pekel!" In položil je roko mladeniču na srce in vskliknil: „Oče nebeški, usmili so meno in njega, kajti — če te strašne skušnjave zmorejo, ti znaš, da jaz sam ostanem na sveti.u Po teh besedah sta šla vsak na svojo stran. Ta čas jo bila že temna noč v tem velikem mesti. Mnogo je bilo gnječe po ulicah, vse je gibalo se na tisti strani, kder jo množnih svetilnic svitloba vabila v grad, ki ga je zibala godba in majal ples. Po medovih stopnicah, ki so držale v zgornje sobane, vspenja se mladost in starost, moštvo in ženstvo — vsi VBpešno, željno, kakor bi v nebesa šli. Naglo so ginilo nočne nre — če prav daljše, nego so bile vse poprejšnjega dno dolge in o kteri njih sem bil na stopnicah zagledal mladeniča, veliko starejšega obličja, ki so se bili znatno va-nj skrili prisežni zraci. Tlačil se je za njim cel kup služnikov; vrgel jim je svoj plašč in povspenjal so više lepo oblečen in ponosen, gost primeren imenitni veselici. Ko hitro je bil prišel na mesto in ozrl se na tisoč in tisoč ljudi, plešočih po teh prostorih, — ko je bil zagledal razobešene plenove, orožje — zarijevelo in zloženo v obok, da je bila mozaiška podoba, — obledel je od same jeze in do krvi vgriznil se v ustna; ali gnjeČa ga je med-so zaplela, tisoč gosli, piščalk in rogov mu je z opojnim zrakom zalilo glavo; kadilna vonjava sc mu je vkrata v mozeg, dragocene, vabljive šarenice so se mu ovijale okrog nog, vsako trenotje mu je drugača svitloba igrala v očeh, da je naposled utrujen, opojen šel na stran, nagnil glavo, camaknol se v sanjo o krasnih ličkih, v neko nežno, snežno roko. O tej priliki sem izkusil, kako je bila ene noči ura dolga. (Dalje prih.) dni v Draž danih, je sklenil da bode tajno razpravljal, ker je evropsko novinarstvo protivno so-eijal-demokratizmu. Iz Francoskega se poroča, da bode kakor denes koneČuo razpravljanjo o podaljšanji Thierovc oblasti kot načelnik vlade iu predsednik republike. Piše sc, da bode ta predlog sprejet, dasiravno sc mu kraljevska stranka upira, ker vidi v tem utrditev republike. — Dogovori, ktere je Francoska imela s Prusijo v Frankfurtu zavoljo določenja meje, so se razbili, ker sporaznmljenja ni bilo mogoče doseči. Nemški časniki upajo, da iz tega ne bode nobene nevarnosti, temuč da se bode Francoska udala, drugače ne bi Prusi svoje vojske, ktero ima na Francoskih tleh nazaj potegnili. Pruski uradni listi zavoljo tega svoje jeze ne morejo prikrivati. Preko Pariza sc poroča, da so pred kratkim Švedska, Danska in Hollandska v Kusijo znamenite odkritja o IJismarkovih planih poslali. Rusija je baje te države popolnoma potolažila in jih zagotovila, da ima ž njimi zajedne interese. Razpravljanja pred versailsko vojno sodnijo proti pariškim upornikom so do zdaj malo novega in prej neznanega na dan spravile. Vsaka izmed 15 sodnij imajo, ako sc odbijejo oni, ki se bodo kot nedolžni spoznali nad 1000 obtožencev. Torej bo to obravnavanje še več mesecev trpelo. Elsas-Lotringen stopi s početkom novega leta v eolno in tržno oblastje Nemčije. Poroča se, da pruska diplomacija v Londonu vse poskuša, da bi naredila zvezo z Angleško. V teh prizadevanjih podpira Prusko princ Sachsen-Wcimar, med tem ko je princ Walcs proti tej in za zvezo Francosko. Gotovo je, da so se simpatije do Pruske, ktero so bile med vojsko opazovane, zelo zmanjšale. Ruska vlada je zdaj počela bolj paziti na severne predele ruske carevine, kteri so dozdaj bili prilično zanemarjeni. V finančnem ministerstva je postavljen poseben odbor, kj se bode pečal floto povečan na belem in ledenem morji. V Arhan-gelj8kn in v Kemu so se ustanovile šole mornarske, za pomorska dela in za zakonodavstvo mornarsko. Na več krajih ledenega morja so odprta pristanišča in poskušane naselbine. — Tudi v drugih stvareh ureduje Rusija svojo vojsko. Tako izvemo iz ruskih novin, da je vojno ministerstvo izdelalo predloge o popravah vojnih špitalov; v moskovskih „Sovr. Izv." beremo dopis iz Pcterburga, da bode konec Avgusta izdelanih 3G baterij novih mitraljez, ter da vojno ministerstvo posebno na to gleda izobra ženili oficirjev pri artileriji dobiti. — Razne stvari. * (Dr. Peter M iglic,) c. kr. višji zdravnik Slovenec po rodu in duhu, je pridcljen vojaški gar-nisonski bolnici v Ljubljani. * (Garibaldi) na telesu in na duhu peša, moči ga zapuščajo. Pričakujeta .ec njegova sina na Kaprero. * (Zadnje pismo D cl es cl u z e-a), bivšega ministra vojske pri parižki komuni, ktero je dve uri popred pisal svoji sestri, nego ga je goreč tram ubil na barikadi, se glasi: Moja draga se stra! Ne morem in nočem biti igrača zmagovalni reakciji, niti žrtva. Odpusti mi, da grem pred Teboj iz sveta, pred Teboj, si si mi svoje življenje posvetila. Pa ne čutim v sebi poguma, da bi po tolikih zmagah, se eno prestal. Poljubim te tisočkrat, ve leljubljena! Spomin na tebe, bo zadnja misel, ki me bo navdajala, predno pokoj zadobim. Ljuba sestra! Blagoslavljam Te; kajti Ti si bila po smrti najine uboge matere moja edina družina. Zdrava bodi, poljubuje Te Troj do smrti verni brat A Delescluze." Delescluze je bil najpoštenejši med vsemi vodji parižke komune, in dan denes še ni gotovo, je li res na barikadi končal svoje ne mirno in nesrečno življenje, kajti mnogo listov trdi da je v Londonu, in da je njepova smrt na barikad le izmišljena zbog tega, da bi tem laglje nbežal. — Vsakako pa kaže predstojeće pismo blago srce, dobrega brata. * (Utrjeno taborišče.) V Galiciji se bo pri mestu Przemvsl napravilo utrjeno taborišče, ki o stalo 2f> miljonov. Taborišče bo jako veliko, ker bota cele sela Radvmno in Szehyn utrjena. V mestu Przemvsl sc stavijo kasarne in bolnišnice za 30.000 mož. * (Kolera.) O tej bolezni je gosp. Fauvel govoril v medicinski akademiji v Parizu. Po njegovih besedah ni zdaj niti sledu azijatske kolere na Angležkem, v Italiji ni na Francoskem. Časniki so azijatsko kolero zamenili s „Cholcra mor-bus", ktera se vsako leto ob vročini tu pa tam prikaže. Azijatske kolere, ktere edino sc je bati, ker postane epidemična, od 1. 1865 iz Rusije niso odpravili. Ruski vladni časniKi pa o koleri tako-le poročajo: Januarja in februarja t. 1. se je pokazala kolera samo v Petersburgu in še tu le prav redko. Koncem februarja sc je pokazala tudi v Moskvi. Soscbno v sredi sušca je v Pctcrburgu postala epidemična, pa je zopet polegla. Koncem majnika in početkom junija, ko je pričela vročina, pa je bilo vedno več bolnikov, najprej v Petersburgu potem tudi v Moskvi. Tekom junija je pričela tudi v druzih krajih. Posebno zadeti so bili okraji: Wilna, Rjezan, Tambov, Olonez, Novvgo-rod, Jaroslav in Vladimir, nekoliko tudi: Kvstronia, Kazan, Tver, Tula, Smolensk, Mobilev, Saratov . t. d. Vsled posebne skrbljivosti vlade in medi-cinalno-policijskih sredstev pa je sedaj že močno polegla. — * (Desinfekcija bojišč.) Dr. Lantc, kte remn je belgijska vlada dala nalog, da oskrbi desinfekcijo bojišč na belgijski meji so je podal najpred v Sedan. Spremljala sta ga kemik Cre teur in inženir Michel. Način desinfekcijo, kakor ga on rabi, obstoji o tem, da vse jame odkopljc in mrliče polije klorovim apnom in premogovim oljem in potem nafto j užge. Prcinogovo olje da toliko vročino, da vpepeli v 40—60 minutah naj-večo jamo, brez kacega smradu. Od 10. sušca do 25. aprila so tako 3215 jam izžgali. Če se po misli, da je v vsaki jami poprek 20 mrličev, jo tem načinom 64.300 mrličev sežganih. * (Zračni v rti ne c) jo 24. julija pri mestu Tilsit-u napravil na več sto tisoč škode, podrl poslopja in polomil gozde. Popoldne ob treh je nastal strašan vihar. Izredno pogosti blisek in neprestano grmenje sta obudila plahost, Še bolj pa nenavadno čudni oblaki. Razno barvani oblaki so bili naloženi drug na druzega iu se čudovito hitro premikali. Naj groznejša pa jo bila spodnja plast oblakov, popolnem temne barve. Kakor raztrgane plahte je viselo od nje. Vedno bolj bližajc sc, so sc spojili spodnji deli v orjaški do zemlje segajoči lijak (trichter), na čigar konci je bila bela meglica, ki je vzdigovala po zemlji cel oblak prahu in soparja. Kmalo pa se je se premenilo v velikansk steber, kteri se je vrte se, hitro bližal. Njegov učinek sc je videl na 1000 stopinj. Močne strehe so bile zlomljene in so letale kakor listje po zraku. Vrtinec je večkrat polegel, pa se zopet ponovil in napravil neizmerno škodo okolo mesta. Mestu samemu se je približal le na kacih 500 korakov. * (Z a ž en s t v o.) C. kr. oskrbništvo centralnega telegrafnega urada na Dunaji je razpisalo več služeb za samice (dekline ali vdove brez otrok). Prosilke morajo biti 18 let stare, popolnem zdrave, morajo imeti dober sluh in vid, dobro nravno spričevalo ter napraviti izpit o hitro-, lepo- in pravopisji ter znati rabo Morse-jevega stroja in uradna opravila. Opravilo traja vsak dan k večemu 8 ur in sicer med 8. uro zjutraj in 9. uro zvečer. Plača na mesec iznaša 20 gold. in primemo tantijemo. * (V Ameriki) v deželi Michigan jc 300 gospodičin vpisanih na vseučilišči in bodo prihodnje leto nadaljevale svoje studije. Izmed tridesetih, ki so bile preteklo leto vpisane, ni niti ena naredila slabega izpita. Dunajska borsa 15. avgusta. Srebro.........121) » 40 , C. k. cekin.......C> n 80 w Napol..........9 „ 67 , Listnica opravništva. Neki gosp. naročnik nam jc po poštni nakaznici poslal 4 gold., njegovo ime je pa tako hitro pisano, da ga ni moč brati. Ker tudi pošte ni napisal, ga prosimo, da, ako bere te vrstice, nam svoj naslov natančneje naznani. — G. Ant. F.....r v. na Srp. Je bila pomota. Prosimo zaostajo vsakega lista vselej nemudoma reklamirati. Klemenz lller-jevi slavnoznani novi Hvalni stroji za družine po Singer-jev sistemi (5) kakor' tudi Wheeler *. Wilson, Howe, Grover L Baker-jevi ročni šivalni stroji, stroji za pletenje .štrikanje), igle, ši-vahke, svila In niti se dobivajo po najniži ceni na drobno in na debelo. — Glavna kupčija šivalnih in pletibnib strojev Rudolf-ii Scherz-a £1 Op e ru rin g £1 na Dunaji. StD t ni *>.>isr.unaji9 Leopoldstadt, Praterstrasse 32, Kari Porges, direktor. I -! I ioo onavMo efriB obod . • Izšolani učenci uživajo to dobro, da zamorejo kot enoletni prostovoljci vstopiti v c. k. armado, brez da bi morali delati izpit za prostovoljce. Zavod je razdeljen na dvoje: a' Šolo, b) Specijalon tečaj. Šola obsega tri tečaje: I. Pripravno leto; II. Šolski poduk; III. ^Praktično delovanje. — Specijalni tefiaji: i. Poseben oddelek; 11. Železniški oddelek; III. Zavarovalni oddelek; IV. Ponavljajoči oddelek za izšolano učence (enoletno prostovoljce); V. Večerni poduk. v Šolski poduk prične začetkom oktobra. V posebnem oddelku tepa zavoda, v Podučnem 'komptoir-n za trgovinske znanosti se vedno prejemajo taki, ki zbog starosti, stanu ln 'poslov ne morejo v šolo. ' '-• Dne S. oktobra hc prične vrlem te«*Hj na tri mesece o navadnem in dvojnem knjigovodstvu, o trgovinskem računanji, dopisavanji in o menjicaUj dir. Porges. Dalje' so pričn6 pripravni tečaji za trgovinsko, opravnliko in poslovanje pri telegrafu za vso tiste, ki pri železnicah. . Učitelji so izbrani izmed skušenih uradnikov c. k. priv. severne železnice. 1 '"• Daljoso odpro specijalen tečaj o zavarovanji vse prek. Zavod jo visoko ministerstvo naukov in prosvete Btavilo v ono vrsto z akademijami obstoječimi .v Avstriji, ktero odlikovanje je le nasledek izvrstno uprave zavoda In zadobljenih vspehov pri poduku. Pridobljenimi vspehi pri. poduku in nb v trudij ivo skrbnostjo ravnateljstva, je ta zavod stvaril. tako konkurenco, da že drugo u-čilnice posnemajo izgledno organizacijo tega zavoda. Vpisovanje se začne od 26* septembra naprej. \ Programi se dobe v zavodu in vseučiliščini bukvarnici Bcck--ovi, na Dnnaji, Rothenthurmstrasso, Nr. lf>, zastonj. železniško- žele služeb Izdatelj in odgovorni urednik Martin JelovŠek. Tiskar: F. 8kaza in drugi.