Leto VI., štev. 55 Lfubljana, četrtek, 5. marca 1925 Poštnina pavSaiirana Cena 2 Din Izhal« ob 4 t|ntra|. Stane mesečno 25-— Din n inozemstvo 40*— , neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo* Miklošičeva cesta 4L 16/L Telefon it. 7X Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Lfabljana, Prešernova nLit.4 in 54. Telef.it.30. Podružnici i Maribor. Barvarska uL L Celje. Aleksandrova c. Račue pri poitn. čekoT. ta vodu itev. 11.842, Ljubljana, 4. marca. V današnjem listu priobčujemo vele-zai.imiv dokument klerikalnih akademikov v Beogradu, ki razkriva predvsem dalekosežno rovarsko organizacijo klerikalcev, katere cilj je, zanesti klerikalno politiko tudi v južne kraje naše države. SLS si je zadnja leta mnogo prizadevala, da bi svojo organizacijo raz-girila na Hrvatsko, v Bosno, Dalmacijo, med Bunjevce in je tudi svojemu parlamentarnemu klubu nadela ime »jugoslovanski*, da bi zbrala v njem Kombinacija o širši rekonstrukciji PAŠlC ABSOLUTEN GOSPODAR POLOŽAJA. — REKONSTRUIRANI KABINET BO SLIKA POPOLNE POLITIČNE IN TAKTIČNE •SOLIDARNOSTI VLADE NARODNEGA BLOKA. Beograd, 4. marca. p. Današnja seja radikalskega kluba, ki je prirejal Pašiču burne ovacije ter navdušeno aklamiral zlasti vsak njegov stavek o odločnosti in solidarnosti Narodnega bloka, je vsej politični javnosti pokazala, da je Pašič s svojim političnim in taktičnim programom absoluten gospodar položaja. Oprt zunanje stvari pa da prevzame Ljuba Jovanovič. Oba gospoda to vest deman-tirata. Resignacija Ljube Jovanoviča na pred-sedništvo Narodne skupščine se danes službeno potrjuje. Ali bo g. Jovanovič vstopil v vlado aH ne, je še povsem ne- zadnjih volitvah je ljudstvo v ostalih i ci!e ^ablnela Personalne spremembe v gotovo. Opozicijonalno časopisje skuša to pokrajinah obračunalo s klerikalizmom 1 *avestl. da bod° kluba s°S|asn° od°- na ,vsak na*:n P«prrf.ti s tem da slika * ______... hrnnn rt Ini/onnifioi nienrofni Vo Uo_ jačje zastopstvo' kot so samoslovenski "a brezpogojno zaupanj svoje stranke klerikalci. Uspeh je bil ničev in pri,bo P,aš'č ,zvedel Povodom rekonstruk- _ . . • ... l oiia 1/nrMnoli norontiolnA cnramomna ar ster pošt Velja Vukičevič. Nocojšne »Novosti* vedo povedati, da odide g. Ninčič za poslanika v London, ministrstvo za seja HRSS, katere se je udeležilo le 36 Nov saltomortale HRSS KER JE BITKA ZA SEPARATISTE, REPUBLIKANCE, DEFETISTE IN BOLJ-SEVIŠKE EKSPONENTE IZGUBLJENA. SO TUDI RADlCEVCI POSTALI »ANGLEŠKI MONARHISTI* IN UNITARISTI! — NESRAMNE KLEVETE PROTI NA RODNEMU BLOKU IN OTROČJE GROŽNJE. Beograd, 4. marca. n. Danes je bila brene. Kakor izgleda bevdo te Izpremembe znatnejše, nego se je dosedaj mislilo. Nekateri radikalski ministri so namreč izrazili željo, da se posvetijo predvsem politično-parlamentarnemu delu. V prvi i vrsti sta to ministra dr Srskič (izenače- tako temeljito, da so ostali v Narodni Bkupščini samo še slovenski klerikalci. Sedaj vidimo, da si je izbral avtonomij dr. Korošec za novi cilj svoje politike ekspanzijo — v Južni Srbiji. Koliko so klerikalci med slovenskim ljudstvom vzbudili sovraštva in znni-1 . . , . ,, . , ,. nad Makedonijo! Volitve zakonov) .n Krsta M,let,i (poljopn- vreda), ki sta poklicana, da zavzameta kot posebna Pašičeva zaupnika važna Sevanja nad Makedonijo! 1. 1923. so vodili v glavnem z geslom, da naši fantje ne smejo v Makedonijo, češ, da je okužena in divjaška. Makedonijo so označevali slovenskemu uradništvu kot prokleto zemljo, ki je določena samo za prognanstvo, kakor je bila včasih v Rusiji Sibirija. Sedaj pa pišejo klerikalni akademiki slovenskim klerikalnim kapitalistom, v katerih jim zaupajo, da vse to, kar so klerikalci govorili in pisali slovenskemu kmetu, ni tako, marveč da je baš Makedonija »obljubljena dežela* tudi za slovensko klerikalno inteligenco, kjer je treba že sedaj s sistematično klerikalno organizacijo pripraviti kruh za Koroščeve ljudi, ki ga v Sloveniji več ne bodo mogli najti . . . Klerikalna propaganda v Južni Srbiji se je že začela. Davidovičeva vlada je spravila tja klerikalnega misijonarja Gnidovca za škofa, klerikalni akademiki pa povedo, da obstojajo v Južni Srbiji na srednjih šolah že organizacije »katoliških dijakov* (Marijine kongregacije?) ter da so tjakaj poslani klerikalni emisarji tudi iz Slovenije. Da se more klerikalna organizacija »čim bolj premišljeno in previdno izvršiti*, ustanovili so klerikalci v Beogradu »Katolički djački savez* in »Katoliško akademsko društvo sv. Cirila in Metoda*, katera društva so v najbolj prijateljskih odnošajih s kleri kalnimi organizacijami v Zagrebu fo v Ljubljani. Klerikalni akademiki, ki Imajo v Beogradu menda svoj generalni štab v Dijaškem domu. ki ga je na svoje stroške sezidal rimski papež, brez nadnlinega priznavajo, da je tre-ba *a njihovo klerikalno propagando v Makedoni;i »zainteresirati* tudi mednarodni klerikalni kapital! Kakor se vrši v Sloveniji klprikalna politika s pomočjo zlornbp cerkve in vere, tako se tudi klprikalna propaganda v Srbiji skuša skriti za papeža in za »versko zedinjenje pravoslavnih s katoliško cerkvijo*. Da od ljudi, ki v Sloveniji kot kateheti poučujejo učence. da so pravoslavni brezverci in kot kandidati SLS dopovedujejo ljudstvu, da hočejo Srbi odvzeti katolikom vse cerkve ter iih izpremeniti v pravoslavne, ni pričakovati dela za versko zedi-nienje. je več kot ?otovo. Dejansko dr. Koraščpvim ljudem ni za verski mir, marveč za klerikalno politiko, k? naj se v Makedoniji zaradi na temelju verskih bojev. Ore torej za brezorimer-no cinično zlorabo verskih interesov v politične svrhe. Klerikalni študenti naivno iskreno pripovedujejo, kako se raj pod krinko verskee to di=i klerikalnim mnmonHom. Južna Srbija oa daie Narodni sknnščini tudi g. Jovanoviča zopet kot nasprotnika Pa šičeve politike, pri čemer špekulira na dejstvo, da se s Pašičeve strani polaga največja važnost na popolno homogenost in solidarnost vseh članov vlade. S strani samostojnih demokratov ne bo v vladi nobenih osebnih sprememb. Pač pa se govori, da bi event. minister agrarne reforme dr. Krizman zopet prevzel nvnistrstvo trgovine in industrije. Končno je povdariti, da so vesti o osebnih spremembah v vladi več ali manj ne-osnovane kombinacije. Le toliko je gotovo. da bo rekonstruirani kabinet že po Narodnega bloka v politiki in taktiki. mesta v vodstvu radikalske stranke. Minister Marko Trilkovič želi bajč oditi na daljši dopust v neko inozemsko kopališče. Njegov izstop iz vlade bi nesporno pomenil za kabinet veliko izgubo. Pripoveduje se tudi, da pri rekonstrukciji izpadeta minister ver g. Tritunovič in mini- Fašicev ekspoze v radskalskem klubu OB BURNEM PRITRJEVANJU JE PROGLASIL PAŠIČ: «POLITIKA NARODNEGA BLOKA SE BREZ PRISTANKA NARODA NE MORE SPREMENITI.» Beograd. 4. marca. p. Danes so se vr-I predsednika je bil izvoljen Pribiče-šile z velikim zanimanjem pričakovane ! v i 6, za podpredsednika dr. Grisogo-seje obeh vladinih klubov. Ob 10. dopol- j n o, za ta-nika dr. Pivko, za blagaj-dne se je sestal radikalski klub. Navzoči! n ka pa D i m i t r i j e v i 6. Verjetno je, so bili skoraj vsi poslanci, ki so Pašiču da bo klub samostojnih demokratom do-prirejali velike ovacije. Njegov govor o i-bil v Narodni skupščini enega podpredsednika in enega tajnika. Vendar pa se o tem še ni razpravljalo. Samostojni demokrati dobijo v verifikacfiskem odboru 2 člana, najbrže Demetroviča in dr. Rudi-savljeviča. Prihodnja seja kluba bo jutri zvečer v ministrstvu prosvete. VELIKI ŽUPAN BV.TIČ V ' AVrilJENd. Beograd, 4. marca. p. Nocoj je bil sprejet v avdiienci pri kralju veliki župan ljubljanske oblasti dr. Baltič. Z:i njim je bil sprejet na dvoru pomočnik ministra za zunanje stvari Jovan Mar-kovič. PROJEKT STANOVANJSKEGA ZAKONA. Beograd, 4. marca. p. Z ozirom na mnoge ugovore proti načrtu stanovanjskega zakona, je minister za socialno politiko Marko tturičič danes izjavil, da je ta načrt de% komisije, in ne predstavlja še definitivnega projekta. Minister bo načrt še revidiral predno ga predloži ministrskemu svetu. radičevskih poslancev. Prisotne je po« zdravil podpredsednik Karlo Kovaecvič, nakar se je konstituiral parlamentarni klub z imenom «Hrvatski seljački klub* ter izvolil začasno predsedništvo; in si« cer je bil za predsednika izvoljen Pav« le Radič, za podpredsednika dr. Lorko« vič, za tajnika pa dr. Bazala in Nikola Preka. Kot glavni govorniki so nastopali Pavle Radič, dr. Trumbič in dr. Polič. Najmerodajnejša so bila izvajanja Pavla Radiča. V njegovem govoru, ki je bil sestavljen nedvomno po instrukcijah Stjepana Radiča, se je pokazal zopet nov saltomortale Radičeve stranke. Pavle Ra dič je govoril, da je HRSS bila od leta 1004. neprestano za bratski sporazum s Srbi; da radičevci nikoli niso bili sepa« ratisii, nego vedno za edinstvo s Srbi in Slovenci; da je Radičeva stranka več« krat izjavila, da je za monarhijo angle« škega tipa, ker se v taki monarhiji lah« ko izvede program HRSS; da so radičev« svojih članih slika popolne solidarnosti ci vedno za obrambo domovine in politični situaciji je ponovno izzval burno odobravanje. G. Pašič e uvodoma pozdravil vse poslance in jih opozarja! na njihovo veliko odgovornost. Povdaril je, da je Narodni blok pri volitvah dobil za-upanie naroda in da zatorej Narodni blok mora držati oblmbo. ki jo je dal narod'1, ker narod to zahteva. Dokler narod ne izpremeni svojega mišljenja, ne more biti govora o reviziji ustave, o federaciji aii o kukih avt-momijah. ker narodom j beseda je suverena. Za tem je Pašič obrazložil delovni program vladi in povdaril, da so naloge Narodnega r-loka vrlo težke a koristne za državo. Narodni blok bo z vztrajnim delom vse premutul. Pašič je pozval poslance, naj st zavedajo svoje dolžnosti, da opravičilo zaupanjt, ki so ga dobili od naroda. Vladi Narodnega bloka bo dosledno in do kraja oživotvori-la Vidovdansko ustivo. «]. Pašič je nato podrobno naštel vse naloge, ki čakajo vlado in poslance Na-ojnega bloka. Ako bodo poslanci složni »i odločni, bo Narodni blok triumliral v končnih uspehih. Nato se je vršila kratka debata Vsi govorniki so odobravali Pašičevo izjavo ter so opozarjali na razna pereča vprašanja, ki jih treba re'>'t;. Klub .ie končno izvolil širši izvrševaln! odbor, v katerega je bil delegiran po en poslanec vsakega volilnega okrožja, torej 50. Iz tega širšega odbora se izvoli jutri še ožji odbor, broječ 10 oseb. Začasno funkcijo klubskega predsednika vrši minister Marko Gjuričič, tajniško pa Stevo Kobasica. Po končani seji se je Nikola Pašič podal na dvor, kjer je kralju poročal o razpoloženju v radikalskem poslanskem klubu. KONSTITUIRANJE KLUBA- SDS. Beograd, 4. marca. p. Popoldne ob 4. je imel prvo sejo poslaniški klub samo-stojnh demokratov. Pribičevič je imel kratek ekspoze, v katerem je povdarjal stabilnost položaja ter pozival poslance na čim intenzivnejše in inicijativnejše pozitivno delo v parlamentu. N;ego»a izvajanja so bila sprejeta z velikim odobravanjem. Nato se je konstituiral klub samostojne demokratske stranke. Za da so pripravljeni iti v borbo za domo« vino; da radičevski pacifizem ni defeti« zem; nadalje, da Radičeva stranka pri zadnjih volitvah ni postavila svojih kan« didatov v Srbiji iz ozirov do opozicij« skega bloka, kar je dobro ukrenila, ker bi sicer ob nasilju sedanjega režima sa« mo trpela v Srbiji, dočim bi srbskemu narodu nič ne pomagala. Edini izhod iz sedanje nezakonitosti je ta, da opozici« ja ustanovi parlamentarno zajednico in en klub z eno in isto politiko in taktiko in z enim predsedstvom. Koncem svo« jega govora je Pavle Radič predlagal, da zbor sprejme načrt skupnega delov« nega programa z vsemi bistvenimi toč« kami, ki obeležujejo deklaracijo, da je HRSS za parlamentarno monarhijo an« gleškega sistema in za seljačko demo* kracijo. Nadalje je Pavle Radič zahte« val, da zbor pristane na to, da se ta na« črt -skupnega^programa sme v Beogradu po vodstvu bloka izpopolniti in dokon« čati. Nato se je razvila debata, katere se je ude'ežilo približno 10 govornikov. Končno pa so bili sprejeti nastopui sklepi: 1.) Hrvatsko narodno zastopstvo odo« brava vstop HRSS v Blok narodnega sporazuma in seljaške demokracije ter v parlamentarno zajednico tega bloka ter sprejme predloženi načrt delovnega programa s pooblastitvijo, da predsed« ništv0 bloka sme ta delovni program na istem temelju narodne suverenosti in v istem duhu seljaškega bloka izpopolniti in dokončati. 2.) Hrvatsko narodno zastopstvo naj« odločneje poudarja svoj pacifizem, s po« nosom in srečo, da je hrvatski narod vztrajal pri svoji politični zrelosti in neustrašenosti. 3.) Hrvatsko narodno zastopstvo izra* ža svoje neomajno prepričanje, da je najuspešnejši način borbe proti divjaš« kemu in despotskemu režimu skrajna sistematična parlamentarna borba in po potrebi popolna parlamentarna abstinen« ca. posebno v primeru, ako bi aretirani zastopniki HRSS tudi dalje ostali zaprti in ako bi radikalna stranka overila tudi one mandate, za katere je nepobitno dokazano, da so bili pridobljeni samo s tatvino kroglic in s potvarjanjem volil« nih zapisnikov. 4.) Z zahvalo daje Hrvatsko narodno zastopstvo čast vsem žrtvam strahovi«« de radikalsko » batinaškega bloka ter protestira v imenu hrvatskega naroda, da vlada zameta vsako sled parlamen« tarizma, ker drži v zaporu sedem narod« nih zastopnikov HRSS z desetimi man« dati, samo da bi si v njihovi odsotnosti zasigurala parlamentarni režim. Po sprejetju teh sklepov je bilo zbo« rovanie zaključeno. Zvečer je 30 poslan* cev HRSS odpotovalo v Beograd. Dr. Trumbič je bil popoldne pri Radiču in ga informiral o poteku in rezultatu seje. ZASLIŠEVANJE PRIC V POSTOPKU PROTI RADICU. Zagreb, 4. marca. r. V preiskovalnem postopku proti Radiču je preiskovalni sodnik dr. Korbler danes začel zasliševati priče in sicer v prvi vrsti posamezne se-l;ake iz zagrebške okolice zastran političnih zločinov, ki jih je Radič zagrešil v letih 1021. do 1023. Te dni bodo zaslišani tudi nekateri novinarji, tedi preiskovalni sodnik ne izda njihovih imen niti ne mara navesti, katerim redakcijam pripadajo. Vseruska sovjetska konferenca VAŽNO ZBOROVANJE V TIFUSU. — POLITIČNI GOVORI VODILNIH SOVJETSKIH POLITIKOV. 43 poslancev. K^ril-n^zem je = svoiim ofenzivami na Hrvatskem, v Dalmaciji. Bosni. Voivodini popolnoma skra hiral ter je danes popolnoma izmltrnn v SloveniM. v tem položaju ip obsojen v j največjo pažnjo. Akcija klerik i!"iL Trodnevna borzna stavka v Italiji Trst, 4. marca. a. Borzna stavka, t. j. stavka borznih agentov in senzalov, ki je pred tremi dnevi izbruhnila na vseh italijanskih borzah radi najnovejše na« redbe finančnega ministra De Štefanija, Moskva, 4. marca. e. Danes se je v Tifllsu pričelo tretje zasedan-je centralnega eksekutivnega odhora Sovjetske unije. Otvoritveni govor je imel predsednik Kalenin, ki je razpravljal o močnejši udeležbi kmetskega elementa v sov:etski upravi ter napovedal zakonski predbg za 25 odstotno znižan« zemljiških davkov. Nato je govoril Rykov o zunanjepolitičnem položaju. Pričetkom govora ie omenil številna priznanja sovjetske Rusije, nato pa govoril o povečanem vplivu sovjetske Rusre na daljnem in bližnjem Vzhodu ter menil, da to dejstvo posebno vznem'rja vlade v Evropi in Ameriki, vendar pa je ustanovitev trdnega protisovjetskega bloka vsled vedno s katero je hotel omejiti borzne špeku« lacije in dvigniti kurz lire, se bliža svo« večjih mednarodnih nasprotij izključena, jemu koncu. Naredba je povzročila pra« vo revolucijo na vseh borzah, kjer so kotirali državni vrednostni papirji in devize, oziroma valute. Za jutri priča« kujejo že popolnega borznega obrata. Berlin, 4. marca. v. Ob ogTomni ude-Državna zveza bo-znih agentov, je po j^bj občinstva se je vršil dane« v Ber- Po pregledu na gospodarski procvit in konsolidacijo finančnega gospodarstva brez inozemske pomoči je naglašal Rvkov pomen pogodbe z Japonsko, ki je označil kot zadnji člen verige, ki naj izolira Ameriko. Glede razmerja do Francije je menil, da je sporazum mogoč in skoraj neobhodno potreben. Če bi sovjeti pri tem tudi formalno priznali caristične dolgove, j« vendar stvarna porodbn lahko dosegljiva. Končno 6e je dotaknil Rykov še odnošajev do Anelije ter izjaril, da se ni*x) spremenili, pri čemer je zagotovil, da Sovjetska unija ne bo nikdar prevzela neizvedljivih obveznosti. Končal je z zs-gotovilom, da je ruska zunanja politika slejkoprej miroljubna. Ebertov pogreb tridnevni stavki izjavila, da sprejema novo naredbo, vendar pa želi primernih sprememb. V Trstu je borza popolnoma počivala. Službeni borzni buletin je no« linu pogreb prvega predsednika nem ške republike. Eberta. Udeležili so se ?a poleg celokupne državne in pruske vlade, parlamenta Ln diplomatskega tiral samo državne papirje, danes pa tu« ! zb(>ra zastopniki vseh deželnih zbo di že devize in valute. Pos'edica stavke r0v ^ deželnih vlad, vojska in m-orna- je ta, da so šle devize navzgor, to je ravno nasprotno od onega, kar je hotela naredba doseči. državi na nem-oč. Zato poskuša vse. da bi si pridobil novih p^.icii in primitivna Makedonija se mu zdi ugoden teren. Morda so c i! H 5P dalekosežnciši Makedonija je danes versko enotna pravoslavna pokra lina in je vsaj v tem oziru čvrsto združena z ostalimi srbskimi krnii. Zanesti v nio verske prepire m boje. se rwnvi rahljati nj»-ne mlade zveze z Jugoslavijo' Klerikalci so bmrarofili in srbofobi. S spretnim podži?aninm verskih in sena-Tatteričnih strn.-ti je morda tudi v Ma-kedoniii nnjusrodnejši teren za avto-jtomisflfna gesla, kt bi bila sposobna tamkajšnje. politiCno še nezavedno }ind«tvo č'm bolj odtegniti unitari-sti*"i mi«1i! Zato je potrebno, posvetiti načrtu klerikalne ekspediciie. ki ie tako vidno ▼ zvezi s zunanjimi faktoriL kar akademikov je Ie skromen dt-1 velikega projekta. V Sloveniji. zla.sU v Ljub-Ijani, je pripravljen cel regiment jezuitov, menihov in misijonarjev, ki jih nameravajo vreči klerikalci za propagando v Makedonijo. Tudi se tu peča že cela vrsta duhovnikov mesto s cerkvenim opravilom, s trgovino, z bor zijanstvom, bankarstvom in z drugimi gospodarskimi Sf>e.knlaciiami, kar bo vse avantgarda za klerikalno »kolonizacijo* Južne Srbije. »Z ekonomskimi, prosvetnimi tor orlovskimi organizacijami prepresti vsaj Južno Srbijo*, to je zaenkrat skromni cilj klerikalnega imperijnli^tiSnega podviga. Kot unitaristi ne moremo biti proti temu, ako se skuša kaka stranka iz ene pokrajine razširiti tudi v drugih pokrajinah. Tudi dr. Koroščevi stranki te pravice ne bi odrekali ako U se v dosego riea. socijalfctične orsranizacije in de settisoči drugega občinstva. Navzoče so bile tudi številne socijalistične de-\ putncije iz inozemstva. I Pogrebne svečanosti so se pričele takih namenov posluževala poštenih sred-; ^ 15 v predsedniški palači, kjer je v stev, ne pa očitne zlorabe vere, kar je v i imer„ v1ade povori] državni kancler ostalem glavna farsa klerikalizma, četu-, dr L„,hei% fej je pro,dariaj velike di se snovanje klerikalne stranke v Ma- Ebertove zasluge za državo in narod, kedoniji čudno vjema s klerikalnim av- Mp(i gIiatirji večtisočilave množice tonomističnim programom v Sloveniji., prepel;aii krst0 na kolodvor, kjer so Ce bi akcija klerikalcev v Južni Srbiji: jo poklžili v „oseben vlak, ki je ob G. bila res posvečena verskemu zedinjenju proti Heidelbergu. med pravoslavnimi In katoliki, bi to pri zadevanje pozdravljali in zaklicali pravoslavni duhovščini naj z isto vnemo pospešuje ln goji Izenačenje verstva v Sloveniji. Toda vera je le p etveza. Gre le namreč za klerikalni atentat proti verskemu miru v naši državi, za izzivanje cerkvenih bojev, ki naj nadomestijo plemenske v katerih je separatizem že bitko izgubil. Gre za peklenski načrt, da se z novimi sredstvi še nadalje zadržuje konsolidacija naše domovine, katero . klerikalizem tako globoko sovraži. VELIKA EKSPLOZIJA V NEMČIJI. Berlin, 4. marca. s. Danes ob 9.40 do-[Kildne je prišlo v reimsdorfskih dinamit-skih tovarnah pri Blsteritzu (okrožje Wit-tenherg) do eksplozije dinamita, ki je zahtevala tudi človeške žrtve. Bilo je pet mrtvih, dva težko in 81 lahko ranjemih. Stvarna škoda je ogromna. O vzrokih ne-yeče se še ne vč pozitivnega. Detonacija fe bila tako močna, da je po vaseh v okolici napravila mnogo škode na razbitih šipah. 4. marca: CURIH. Beograd 8.35, Ncwyork 520, London 24.78, Pariz 26.42, Milan 20.S0, Praga 15.445, Budimpešta 0.0072, Buka« rešta 2-575, Sofija 3.S0, Dunaj 73.35. TRST. Beograd 39.85 — 40.10, Dunaj 0.0350 — 0.0355, Praga 73.65 — 74.30. London 118.75 — 118.80, Newyork 24.85 do 24.95. Curih 477 — 489: dinarji 39.75 do 40, 20 zlatih frankov 95 — 96. DUNAJ. Devize: Beograd 11.40 do OBOROŽEVANJE RUSIJE. Moskva, 4. marca. v. Frunze, novi vr« hovni poveljnik rdeče armade, objavlja ___ v sovjetskih časopisih programatične I Berlin 168..0 - 169.30 Budmpc« članke o bodoči ruski oborožitveni in« 97.80 - 98.20, Bukarešta 3 47-3.49, dustriji. ki sedaj ne odgovarja duhu &>.! London 33.81 - 33.91, Milan 28.32 do aa. Frunze naglaša predvsem neodvi,, 28.44. Newyork 709.35 - 711 85 Panr nost od inozemstva glede vseh potreb« i 35-96 - 36.12, Praga 21.08- 21-16, V«r» ščin za vojno s strupenimi plini in v ^v« 136.25 - 136.75, Sofija 5.16 - 5.20. zraku. Tanke, avtomobile in motorje za . Curih 136.45 - 136.95. Valute: dnu-armado je treba izdelovati doma, potem 3* H-35 — 11.41. j šele je ruska armada zavarovana za vse | Berlinska borza je bila zaprta zaradi I slučaje. I pogreba predsednika Eberta. V znamenja vere pripravliafo klerikalci verske boje in klerikalno ofenzivo proti Srbom PO BLEBET AV0ST1 KLERIKALNE OMLADINE SE RAZKRIVAJO BREZVESTNI KLERIKALNI NAČRTI. ORGANIZACIJA KLERIKALNE STRANKE MED PRAVOSLAVNIM ELEMENTOM S POMOČJO INOZEMSKEGA KAPITALA. DOKUMENT O ZLORABI VERE V POLITIČNE SVRHE. LJubljana, 4. marca. Te dni so razposlali slovenski klerikalni dijaki, ki so poslani v Beograd kot eksponenti katoliške in klerikalne propagande, na posamezne klerikalne veljake pisma, s katerimi zbirajo fond sa, organizacijo klerikalne ofenzive zlasti v Južni Srbiji. Mladi ljudje ne znajo bitj dovolj diskretni in tako so ▼ svojem pismu izblebetali stvari, ki jasno odkrivajo imperialistične načrte mednarodnega in protinarodnega klerikalizma v naši državi. Poleg tega vsebuje njihovo pismo dragocena priznanja, v katerih luči spoznavamo vso lažnivost klerikalne agitacije zlasti med akademsko omladiito v Ljubljani. O pismu beograjskih klerikalnih dijakov govorimo na drugem mestu. Poudarjamo le, da je to pismo naravnost historičen (Jokument. ki bo gotovo vzbudil v vsej jugoelovenski javnosti mnogo pažnje. Pismo se glasi: Spoštovani gospodi Katoliško visokošolsko dijaštvo v Beo» gradu smatra za svojo najvažnejšo nalo. go versko zedinjenjc pravoslavnih s ka« toliško Cerkvijo. V ta namen pa nam treba zlasti mnogo izobražencev, ki po« znajo srbsko dušo. Zato je nujna potreba, da zberemo po srednjih Soleh v Srbiji raztreseno katoliško dijaštvo in ga orga. niziramo. Da se more to čimbolj premiš« Ijeno in previdno izvršiti, se je osnoval Katolički dački savez (Katoliška dijaška zveza) v Beogradu. On ima nalogo, da veže vsa že obstoječa srednješolska ka« toliška društva v Srbiji s katoliškim aka« demskim društvom Sv. Cirila in Metoda v organsko celoto, in da stoji v čimbolj prijateljskih stikih z dijaško zvezo v Ljubljani in Zagrebu. Razen tega je tre« ba zainteresirati katoliško dijaštvo v naši državi in v inozemstvu za potrebo dela, za versko zedinjenje. Tli so za versko zedinjenje najbolj pripravna v Južni Srbiji. Vsled tega hoče Katoliški dijaški savez osnovati tekom letošnjega šolskega leta katoliške dijaške organizacije v Nišu in Skoplju. Meseca januarja je poslal v to svrho študirati v Skoplje dva osmošolca Slovenca. Če hočemo doseči uspehe, moramo ra« čunsti z dejstvom, da katoliški otroci, in v obče mlajši katoliški naraščaj v Srbiji bolje obvlada cirilico kot pa latinico. Če hočemo uspešno širiti svoje ideje med pravoslavnimi in katoličani, potrebujemo tisk v cirilici. Lep primer nam je dal v 8lavni detektiv STUART WEBBS pride v filmu „Capo oiml roR« dne 6. marca v Beograda, kjer ae bo lahko s celim blokom dosegel soglasen sklep.i, — Novoizvoljeni klerikalni poslanci so torej od strani gospoda Šefa ofici elno informirani o »nasiljih In nezakonitostih« in pojdejo v Beograd sklepat, ali naj se zopet vrnejo domov, v absti-nenčne zapečke. Oče KoroSec je pred svojimi tigri očividno bil v precejšnji zadregi. -f Kdo je kriv svetovne vojne? Včerajšnji »Slovenec* poroča s posebno na- ___ slado, da jc bivši angleški državni pod-1 z„jožiI,: vie ,j!e M prtv|lno In tajnik Gonsouby objavil v »Reynald News 7<3ravo ureditev države, v kateri bodo Peri s Samobelin-avtomatom! Papers. članek, v katerem opozarja na okolnost, da so ruski in francoski državniki že zdavnaj pred 1. 1914 pripravljali tem oziru Sv. Oče, na čigar željo se pri. vojno, glavni krivec pa da je Srbija. Srb- pravljata katekizem in molitvenik v ciri« lici. Katoliški dijaški savez pa namerava izdati dr. Ušeničnikovo knjigo »O življe« nju» in najprimernejše govore dr. Opeke. Naše dck> bo pa le tedaj obrodilo sadove, če bomo začeli organizirati tudi srbsko kmetsko ljudstvo, ki je v jedru dobro. Z ekonomskimi .prosvetnimi ter orlovskimi organizacijami moramo pre. presti vsaj Južno Srbijo, preden se pojavi srbska krščanska ljudska stranka. Vse to pa je le mogoče, sko bomo raz« polagali z dovoljnim številom požrtvo« valnih delavcev in nam ne bo manjkalo gmotnih sredstev. Letos se nam je posre« čilo privabiti v Beograd večje število po« žrtvovalnih akademikov, a so nas radi ogrgmne draginje morali že štirje zapu« stiti. Eksistenčni minimum znaša v Beo. gradu vsaj dvakrat toliko kot v Ljublja. ni, a državna štipendija je isto tolika in jo je mnogo težje dobiti kot v Ljubljani ali Zagrebu, juristi je pa v Beogradu sploh ne dobe. Čeravno žrtvujejo starejši akademiki od svojih inštrukcij mesečnih 50 do 100 Din za svoje tn'ajše tovariše, vendar nas bo moralo v kratkem zapu« stiti še več visokošolccv, če ne bo po« moči iz domovine. Četudi morda težko žrtvujete, vendar ne zamerite Dačkom savezu, če se obrača na Vas s prošnjo za pomoč. Z vsakim najmanjšim darom boste mnogo pripo« mogli, ne samo k verskemu zedinjenju, temveč pripravljate kruh tudi tistim slo« venskim katoliškim inteligenčnim genera. ciiam. ki ga v Sloveniji več ne bodo mo> ska vlada je vedela že zdavnaj, da pripravlja srbski generalni štab umor Franca Ferdinanda. Nemčila pa je s svoje strani vse storila, da bi oblažiia avstrijsko noto Srbiji. To servlra »Slovenec, svojim bralcem brcx pripombe, dasl je z zgodovinskimi dejstvi že davno dokaza-no nasprotno. Nedavno pa ]e publicist Herman VVendel na katerega se »Slovenec« zelo rad sklicuje, objavil v »Prager Presse« članek o knjigi generala 2ivka Pavloviča pod naslovom: »Vojna priprav ljenost Srhiie 1. 1914.». Herman VVendel zaključuje svoj članek z nastopnimi besedami: »General Pavlovič trdi s polno pravico, da e napoved vojne 1. 1914. zatekla Srbe fizično utrujene in oslabljene, nespočite od obeh balkanskih vojn, mate-rijalno Izčrpane in v vsakem pogledu v pomanjkanju. Ce tudi sta to v mnogem nadomestila homogenost in demokratski ustroj vojske, vendar se je dejstvo teh nedostatkov pokazalo že v oktobru leta 1914^ ko se je pričelo hladno in močno deževje in ko se jt srbski vojak moral »gol in bos«, slabo oblečen, brez obive in šotorov in brez moralne podpore močnega topništva, dobro oskrbljenega z mu-nicijo, umakniti do Kolubare. In ravno vsled tega, ker L 1914. niti ena država v Evropi ni bila slabše opremljena In manj pripravljena za vojno kakor Srbija, ni mogel nihče imeti manj interesa za vojno. Vendar Da tudi po teh ugotovljenih dejstvih trobijo v zli nameri nespa-metnikl, da je službena Srbija, podpirana od Rusije, pripravljala umor presto- gle najtL j lonaslednika Franca Ferdinanda, da bi Beograd, 26. februarja 1925. ; izzvala svetovno vojno.« Tako govori Za odbor: i Nemec, publicist Herman VVendel. Ce prl- Kat. dački savez u Beogradu. 1 mer jamo »Slovenčev« brez komentarja državlisni vseh plemen in veroizpovedi uživali polno svobodo za delo in razvoj a da bo tudi država dosledno mogla vsefn „,j M pravieno jzenačjjo davki ščititi vse svoje državljane pred slcher* ! n„ Hr4llvJ_ na hira „„, u sko zakonodajo bi se pa nihče ne bi! ob tem prepiru mogel brigati in tako bi šli gospodarsko zopet navzdol, državne kase bi se bile izpraznile in treba bi bi« lo priviti zopet davke za kakih 100 od« stotkov. Tudi avtonomija, kot jo hočejo klerikalci, bi nam visoko povišala dav. ke, ker tigrovski ministri v Ljubljani bi imeli vsak svoje uredništvo, vsak svoj avtomobil in tudi po deželi bi bilo po« leg državnega še avtonomno uradništvo. 2e sedaj tarnamo čez davke, kaj bi bilo šele potem! Zato se vsak pameten go« spodar \cseli zmage Nacionalnega blo« ka, ki ima ob'iko države že določeno v ustavi ter bo šel lahko takoj ns pod rob« no gospodarsko zakonodajno delo. Pred nim nasiljem in pred sleherno atako, da odpre široka področja delovaniu zs bla« gor naroda in njegovo srečo«. To je po« vedano mirno in veljavno. A »Slovenec« naj Izvoli pisati in citirati dalje. Po svetu — Proslave 75 letnice preži Jenta Ma- =aryka so v nedelo prijele na cclem Češkoslovaškem ter se bodo zaključile t soboto I. marca z velikimi narodnimi slavnostni!. V r.^eljo je sprejel prezident na Hradčinu 1000 člansko deputaci:o de-ce iz h krajev di*ave, na katero je imel kra-jn naero-ror. K- sebno originalno proslavo je m. dr. arnn/.iaia čsl. srmada. Csl. vojak: prinesejo i. marca prezidentu s posebn:mi štafetami pozdrave z najskrajnejših točk arž.ave — z Jas i na na vzhodu, Rnmbu-ka na severu, ASa na zapadu in Velenic ha jugu republike. Razdalja Jasin—Pratra je 1138 km. Na tei pro«ri. ki ima hiti sbsolvirana » 65. tir«h 5 minutah bo pri štafeti sodelovalo 1000 pešcev, 85 konjenikov, 18 kolesarjev. 2 motoeiklista, 8 avtomobili in 1 ponton. Za pešce .ie predpisana pot 200 m. za kon:enike 5 km. Štafete iz vseh delov drf.ave prispejo v eni in isti minuti na Hradfin ter se javiio prezidentu. V soboto priredi praško delavstvo octnm no manifestncijsko povorko. katere se bo udeležilo okrog lftO.OOt) ljudi. Posebna shvlr. se bodo *r*ila v kulturnih drnH-vih. »rospodarskih in sooijalnih orc.iniza- . . cifah in s strani Sokolstva, šol in drŽav- skc ^at,ce za Podnart in okolico ima ' . 7_i : — __c _____in ..__ „_ . 1 po državi, potem pa bira naj se odpra. vi, ki zlasti nas Stružane težko tlači. Duhovnik naj bo dostojno plačan iz dr» žavne blagajne kot vsak drug javen uradnik in naj ne pada v breme ubogim kajžarjem. ki sami nimajo kaj jesti, pa morajo pri nas vsled starih bremen od« rajtovati biro kot veliki gruntarji, dasi se je zemlja že davno odprodala. V osta lem smo pa zelo radovedni na nadaljni razvoj političnih dogodkov. Vsi vidimo, da sta »Slovenec« in »Novi Domoljub« strašno giftna in da lažeta, toda žalibog imamo v naši občini še premalo pošte« nega časopisja, ki bi nas pravilno pod« učilo. — Bivši klerikalni, sedaj in za vedno Nacionalnega bloka volilec Stru« žan. TRZIN. Novo ustanovljeno Nepoli« tično izobraževalno društvo je ponovi« lo v nedeljo burko *tojn;!-. J«.^ Janez Brodar, za tajni! pa Skliili in dr in doc-.-U j«sra. Hodiar. Nato Je dr. Korošec, kakor pra-, vacin trudom bo vi komunikč, poročal o politični situaciji, | ustave, za ohranitev drževnegs edinstva ki Je nastala »vsled nasilja in nezakoni- Borili se bosta nepomirljlvo proti pol!« nndjrjev niti zavra« citat iz glavnega ra« r ^Samouprave«, ki pra stranko in stranko sa« tov je pot določena stankl se bosta z ta O čuvanje državne tosti, ln o načitih parlamentarnih strank za bodočo politično akcijo. Jugoslovanski klub Je sklenil, da vstopi v Blok narodnega sporazuma in ljudske demokracije in odobril njegov dalekosežnl program. Toda sklepanje o sodelovanju v parlamentu se je odložilo na prihodnjo sejo tičnim avtonotsijam. ki v stvsri pome« nijo razkosavar je države In rszedlnjcva. nje naroda. Bo/di se 'x>sta proti vsem turbulentnim poskusom, katerih logična pos'edica bi morala biti permanentna kriza v notranjem življenju drž; ve In obsodba države oa bedno vegetiranje. Sanje, kakor pravi, se je šel res infor« mirat k babici, da je izvedel, kaj je štorklja. V občinsko pisarno sc pa menda ne upa, ker najbrže ne pozna številk. Splošna situacija se je v Šiški toliko iz« premenila, da so tudi pristaši ssmostoj« nih in socialistov uvideli, kam pel.ie tak« t'ka njihovih voditeljev, ki so se predali klerikalcem. Prvi efekt so doživeli pri skupščinskih volitvah, pri katerih so do« bili klerikalci 150 njihovih glase»v. Ce bodo pa samostojni in socislisti še do'go vodili svoje volilce v cerkveno dvorano, naj se potem ne čudijo, ako pri volitvah sploh ne bodo imeli več pristašev. Od samostojnežev je interesantno. da nočejo svoiim pristašem povedati, kako so raz. delili podporo v znesku več sto tisoč in kateri kmetje so bili iste deležni. Do« bro bi bilo, da pojasnijo to v »Kmetij, skem listu«, da ne bodo njihovi pristaši iskali v tem oziru informacij pri napred« njakih. STRUGE PRI DOBREPOUAH. Naš župnik Orehek kar besni od jeze, ker je Nacionalni blok dobil dne 8. febru« arje pri nas 13 glasov. Garantirsmo mu ds jih bo prihodnjič 50, pa čeprav poj« de zopet na pošto intervenirat g'ede do« stavljenja gotovih pisem, kar se bo še honoriralo. Iz jeze nad temi 13 krogli« cami je »sumljivim« nacionalnim volil« cem odpovedal ccrkveno petje, s čimur pa ni drugega dosegel, kot ds Je razbil dosedaj lepo cerkveno petje. In taki možje, kl so sami največji teroristi, kri« če potc-.i o strahovladi drugih. Naš z enim ce'im g'*som večine izvoljeni kle« rikalni župan Pogorele se to pot ni pre« več vtikal v volitve. Razlog je znan: sam je hotel kandidirati! Siromak bi že lahko vedel, da gospodje najprej za se« be skrbe, Isjik jim pa služi v svoji ne« umnosti le za sredstvo v dosego duhov« nlških namenov. Pa da bi Slculj komu pustil mastno korito narodnega poslan« LAŠKO. Kopališka uprava grozi 9 tožbo vsem najemnikom stanovanj, ako s 1. aprilom ne izpraznijo stanovanj v vilah Stein in Mdhlhof. V kolikor je to postopanje upravičeno, ne bomo preiskovali, ker i mirno tu stanovanjsko oblast prve stopnje, ki naj se zanima za to stvar. In to tem bolj. ker menda nikjer ni tako hode stanovanjske krize, kakor ravno v Laškem. Krita b; se gotovo nekoliko omilila, ako bi se energično postopalo pri oddajanju in odvzemanju stanovanj. Tudi Trboveljska premoffokopna družha hi lahko zcradila xa svoje na me-čenče potrebno poslopje. P preganjanjem iz. ene in ljudje Soglasna nezaupnica Gremija trgovcev v Kranju gosp. Jelačinu mL Kranj, 4. marca. Grem i j trgovcev za politični okraj Kranj, ki Šteje 961 Članov, je imel danes popoldne sejo načelstva, na kateri je bila predsedniku Zveze trgovskih gremijev in zadrug gosp. Ivanu Jelačinu ml. v Ljubljani soglasno izrečena nezaupnica. Gosp. Jelačinu je bil odposlan nastopni dopis: •Vljudno Vas obveščamo, da smo z ozirom na Vaš dopis od 26. januarja sklicali sejo načelstva našega gremija. ki Vam je dane« 4. marca soglasno izrekla nezaupnico kot predsedniku Zveze trgovskih gremijev in zadrug 5 pozivom, da takoj odložite vsa od trgovskih organizacij poverjena Vam mesta. Ta sklep je bil utemeljen od članov načelstva gremija z naslednjimi razlogi: 1.) Nedvomna potreba za. interese trgovstva v Sloveniji je, da je trgov-«tvo zastopano v Narodni skupščini po »trokovnjakih. 2.) Z ozirom na politične prilike v ljubljanski in mariborski oblasti je bila podana edina možnost, da pride v Narodrvo skupščino kot narodni poslanec in obenem zastopnik naših interp sov kandidat Narodnega bloka v Ljubljani. tajnik Trgovske in obrtniške l zbornice, gosp. Ivan Moborič. 3.) Vaša dolžnost kot predsednik Zveze trgovskih gremijev in zadrug je bila, da to kandidaturo podprete, ker je moral vsak politični lajik vedeti, da se bo glavni volilni boj vršil le med Narodnim blokom in SLS. V kakšni meri je ravno SLS škodovala trgovskemu stanu. Vam menda ne bo treba še posebej pojasnjevati (konzumi). 4.) S tem, da ste pomagali postaviti v Ljubljani še posebno kandidaturo, ste omogočili izvolitev trgovskemu stanu nesimpatičnega kandidata, upro-pastili pa kandidata naših interesov in naravna posledica tega posebno np-opravičljivera koraka bi morala biti takojšnja odločitev vseh od trgovstva poverjenih Vam mandatov. 5.) Za poslušanje Vaših izjav ni časa, ker je čas denar. Gori navedena dejstva govore, kaj bi morali že davno storiti. 6.) Pripominjamo le še. da se je naš gremij osnoval iz lastne inicijntive naših članov in ima zato tudi pravico, da nadzira korake svojega, od naših članov izvoljenega zveznega načelnika. Prosimo Vas. da v interesu trgovstva izvajate konsekvence in nam prihranite razpravljanje o tej mučni zadevi še na občnem zboru.» Stoletnica rojstva Ivana Navratila Vsak narod se ponaša s svojimi slavnimi možmi ,to je z možmi, ki so kaj posebno imenitnega zrno« drovali ter šteje njihovo imenit« nost — njihovo slavo tudi sebi v čast. (J. Navratil: «Življenje -! v nih Slovanov« — "Novice® 1852.) Tak mož, ki je začel delovati za slo« vensko narodnost že pred 82 leti, je bil dne 5. marca 1825. leta v Metliki rojeni Ivan Navratil. Odlični pisatelj, jez^ko« sloveč in vzgojitelj narodnega pokrcta *e bil češkega poko'enja. Po končani dvorazredni ljudski šoli V Metliki je študiral gimnazijo v No* vem mestu. Nekaj časa je bil v ljub« ljanskem bogoslovju, nato pa dovršil modros'ovne študije. Leta 1847. je sto* pil v službo pri deželnem sodišču v Lju« bljani, leta 1851. pa je postal oficijal pri najvišjem sodišču na Dunaju, kjer je ostal do smrti ter napredoval do ravna« telja. Obenem je bil tolmač za sloven« ski in srbohrvatski jezik. Za slovenščino so Navratila navduši« le Bleiweisove »Novice«, v katerih se je oglasil že leta 1843. ter jim ostal zvest sotrudnik do Bleivveisove smrti. Leta 1848. je posegel tudi v politično gi« banje in je bil izvoljen za tajnika »Slo« venskega društva« v Ljubljani. Obenem je poslušal leta 1849. v liceju predava« nje profesorja Fr. Metelka o staroslo« venščini ter se je na podlagi staroslo« venščine naučil vseh slovanskih jezikov. Največ zaslug za probujo narodne zavesti in za slovenski jezik sploh si je pridobil Navratil s svoiim »Vedežem«, ki je sploh prvi leposlovni slovenski list: izhajal ie pod težavnimi razmera« mi 3 leta (1848,—1850.). Vsi trije letni« ki so vsebovali največ Navratilovih spi« sov. Istočasno je za'agal s svojimi spisi različne vsebine tudi Cigaletovo »Slo« HINKO NUČIČ, režiser Narodnega gledališča v Zagrebu, gostuje danes povodom proslave 251et-nice svojega umetniškega delovanja kot Otelo v ljubljanski drami. venijo«. Leta 18.^0. je izdal Navratil slo« vensko slovnico v nemškem jeziku («Kur« ze Sprachlehre der slovenischen Spra« che«), Istega leta najdemo več Navra« | tilovih spisov v spolu. Znano Je, da živi v naši državi dober četrt milijona žensk več kakor moških. A Beograd ne spada med tiste kraje, kjer prekaša število ženskih oseb število moških. Presto-lica ima glasom zadnje uradne statistike 61.393 moških in 50.347 ženskih prebivalcev. Vsak šesti Beograjčan bi torej ostal samec, če bi se moškj ženili po vrsti. V nasprotju s tem pa stoii število sklepanja zakonov. Število ženitev se v naši prestolici dosledno krči in pada od leta do leta. Ce po de tako naprej, ne bo leta 1933. v Beogradu neb"**? poroke več. Bračna statistika namrrč kaže, da dobi moža komaj vsaka petindvajseta Beograjčanka. Vse druge ostanejo stare tetke. Končno še ena zanimivost: razmerje prebivalstva v prestolici po stanovih in poklicih. Beograjsko prebivalstvo se re-krutira večinoma iz dijakov, ročnih delavcev, državnih uradnikov, častnikov In vojakov. Vsi ti se Iz gospodarskih vzrokov in Iz razlogov nestalnostl bivališča običajno ne ženilo In množe samo prebitek moškega prebivalstva. ELITNI KINO MATICA Program 5., 6., 7. marca 1925. Splošne priljubljena fi mska zvezda H2NNY PORTEN Igra svojo najboljšo dosedaj Izdelano vlogo v razkošno elegantni družabni Igri CHOFiCA F0NELLI Predstave ob '/, 4, 5, 7. in ',9 uri, 71 a Na?a prestolica Beograd Ce primerjamo našo prestolico z Beogradom pred petnajstimi leti, nam postane na prvi mah jasno, da je predvsem poskočilo število njegovega prebivalstva. Pri ljudskem štitju leta 1910. so našteli v Beogradu 89.876 duš. Enajst let pozneje, leta 1921. je imel Beograd, tedaj že prestolica petkrat povečane in skupne države Srbov, Hrvatov in Slovenccv, 111.740 prebivalcev. V zadnjih letih pa je število Beograjčanov še bolj naraslo. Danes računa o, da živi v prcstolici okoli 150.000 ljudi. V Beogradu stoji 7465 hiš. torej več zgradb kakor v kateremkoli mestu naše Podrobnosti o strašnem zločinu pri Dobovi Aretirani posestnik in vaški trgovec i v Mariji Gorici pri Dobovi, Josip Hot-i ko. je strašni umor trgovca in mesarja Josipa Kraljiča dne 27. februarja v Dobovi, kakor smo že poročali, že priznal. O vzrokih umora nam poročajo še sledeče podrobnosti: Josip Rr»tko se je v zadnjem ča«u jako zadolžil, ker so šli njegovi trgovski posli zelo slabo. Zato je neprestano razmišljal, kako bi prišel do denarja. da si izboljša svoj težavni položaj. Končno se je odločil, da oropa Kraljiča. pri katerem je videl večkrat velike vsote denarja. Cela dva meseca se je intenzivno bavil s to mislijo In opazoval Kralji te vo poslovanje, kretanje in navade. Ponovno mu je sledil v Zagreb. da vidi. kake posle vrši Kraljič tamkaj, in razmišljal, kje bi najlažje izvršil svoj namen. Končno je izbral 127. februar. Ob 8. zjutraj je zložil svojo dvtvevko v dva dela. jo zavil v Himen papir in krenil potem v Savski Marof na vlak. s katerim se je odpe-! »nI v Zaarreb. Bil je prepričan, da najde tamkai Kralnča, ki je prihaial vsak netek v Zagreb, da prrvla svoja teleta in pobere tudi denar. Čakal je na Kn-liiča do 4. popoldne na južnem kolo-j dvoru. Ker pa tega ta dan ni bilo v Zagreb, se je ob f»o| 5. Hcitko vrnil v ; Dobovo in šel v Megovčevo gostilno. k:er je na*cl Kraljiča v družbi več pri-1 jatoljev. Vsedel se ie k sosednji mizi. ! neložil zavito pu.ško poleg sebe, in tako čakal, da se Kraliič odstrani. Ko je čez nekaj časa Kraljič potegnil iz svojega žona denarnico, je Hotko opazil. da ima nri sebi večjo vsoto denarja in se takoj odločil, da ga oropa. Ker ie vedel, da l>o Kraliič kmalu kre nil iz gostije, je odšel Flotko na.pref in sp vlegel za železniški nasip, nad katerim se nahaja cesta. ki vodi iz Dobove proti Brežicam. Tam je «opet sestavil svojo puško ter nabasal desno cevko z na'močnejšim nabojem, s katerim se strel ia na volkove. Približno čez 15 minut se je Kraliič v resnici pripeljal mimo s kolesom. Ko se mu je približal na 2-1 korakov, je Hotko oddal prvi strel. Kraljič je skočil s kolesa in hotel bežati, obenem pa je zakričal: »Joj, joj!» V tem trenotk-i LUCT DORAINE katera Vai fascinira in očara nastopa do sobote 7, tn. v krasni drami is Severnega morja II Zatočišče ljnbavi" Predstave ob 4., '/,6., in 9. nri Mladini neprimerno! KINO .LJUBLJANSKI DVOR' — Telefon 730. — je Hotko skočil iz zasede, stekel za Kraljičem in izpalil iz daljave 30 korakov še drugi strel. Kraljič se je zgrudil na tla. Hotko je skočil takoj k njemu in mu s tako silo odprl suknjič. da je odletelo vseh šest gumbov. Nato je potegnil iz žepa denarnico, v kateri je našel, kakor pravi sam, 11.130 Din in uro. Ko je svojo žrtev izropal, je vlekel umorjenčevo truplo na železniško progo in položil desno roko, desno nogo in glavo na tračnico. Istočasno je [>oložil poleg trupla tuili prazno denarnico, vzel kolo in se odpeljal z njim približno 700 korakov daleč do nekega potoka, kjer je vTgol kolo v vodo. Medtem je privozil vlak, ki je Kraljiču odrezal roko, nogo in glavo. Glavo so našli nedaleč od trupla med tračnicami. Po strahovitem zločinu se je Hotko vrnil na svoj dom v Marijo Gorico, kjer je hladnokrvno pozdravil ženo a besedami: »Pripravi večerjo!« Žena mn je položila na mizo skledo fižola, ki ga je mirno zaužil. Nato je rekel ženi: »Evo tj denarja, ubil sem Kraljiča in ga od vedel na progo, da ga povozi vlak.« Potem je mimo legel z ženo v postelj, kjer sta štela denar. Naslednjega dne, ob 8. zjutraj se je odpeljal v Brežice, kjer je izplačal trgovcu Matheisu svoj dolg v znesku 5707 Din, potem pa se odpeljal z brzovlakom v Zagreb, kjer je istotako pri dveh trgovcih poplačal svoj dolg. Ob 8. zve« čer se je vrnil iz Zagreba na svoj dom. Žena Ana mu je takoj povedala, da so ga Iskali orožniki in da ne bo nič dobrega. Hotko .je slutil, da so mu ua sledu in je zato skril svojo puško, ki je bila do takrat za omaro, v seno, Kraljičevo uro pa v svinjak, dočim je 15 ostrih puškinih nabojev, brovning in 10 nabojev zakopal na dvorišču poleg oreha 1000 Din je žena skrila v stranišču. Dne 1. marca je odšel Hotko osebna na orožniško postajo v Dobovo, da vpraša, kaj hočejo od njega. Tam pa so ga takoj aretirali in peljali na kraj zločina, kjer ga je sprejelo okoli 2000 ljtiili s strahovitim ogorčenjem. Ljudstvo ga je hotelo na mestu linčati in so imeli orožniki polne roke pada, da so ga rešili. Hotko je potem podrobno ix)veda!, kako je izvršil svoj zločin. Med drugim je tudi rekel, da je šel dan no umoru, ko se je peljal v Brežice. tudi mimo trupla svoje žrtve, kjer je bila zhrana že velika množica jjudi. Glasno je zaplakal, ko se je spSmnil, da je umoril Kraljiča radi tako majhne vsote. Ce bi vedel, da bo našel pri njem tako malo denarja, gotovo ne bi izvršil strašnega zločina. Upal je, da dobi pri Kraljiču najmanj pol milijona kron, s katerimi bi potem z lahkoto plačal svoje dolgove in s« sploh re-stavriral. V svojem načrtu pa se je kruto prevaral. Mariborska policija je dobila včeraj brzojavko, s katero se obvešča, da se je Ana Hotko, ki je sokriva udeležbe roparskeea umora v Brežicah, podala v Mariltor. Policija je dognala, da je prišla Hotko v Maribor v pondeljek zvečer s petletnim otrokom ter s&^-tro morilca Jožefa notka. Vsi trije so bili od jx>ndeljka do danes pri sorodnikih v Mariboru. Preden pa jo je mogla policija aretirati, se je že odpeljala proti jugu. Policija je odvestila med drugim tudi orožništvo v Zidanem mostu, ki je aretiralo zasledovanki na peronu v Zidanem mostu, ko sta ravno čakali vlaka za Zagreb. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Četrtek, 5.: »Othello«. Gostovanje Hin- ka Nučiča iz Zagreba. Izv. Petek, 6.: »Vdova Rošlinka«. F. Sobota, 7.: »Izgubljene duše«. Oostova- nje ge. Podgorske iz Zngreba. Izv. Nedelja, 8. ob 15.: »Stričkove sanje«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.: »Vdova Rošlinka«. Izv. Ljubljanska opera. Četrtek, 5.: Zaprto. Petek, 6.: »Bohcme«. Izv. (Na novo na- študirano.) Sobota, 7.: »Trubadur«. B. Mariborsko gledališče-Četrtek, 5.: »Moloh«. D. (Kuponi.) Iz ljubljanske gledališke pisarne. Gledališko publiko opozarjamo pred« vsem na današnjo proslavo 25«letnice umetniškega delovanja našega rojaka re« žiserja g. Hinka Nučiča. O njegovem pomenu za slovensko in sploh jugoslo« vensko dramsko umetnost, so tudi naši listi že obširneje pisali povodom pro« slave v Zagrebu. Kot jubi'ejno preista« vo v Ljubljani si je g. Nučič sam izbral znamenito Shakespcarjevo tragedijo «Othc!lo», katere naslovno vlogo prište« va k svojim najboljšim kreacijam. Uver jeni smo, da bo ljubljansko občinstvo s po'nim številom pokazalo, da zna ccniti umetniške in narodne zas'uge g. Nuči« ča. — V petek bo v operi premijera na novo naštudiranc Puccinijeve opere »Bo hetne« pod taktirko g. Štritofa, v nede« Ijo popoldne pa sc bo pri znižanih ce« nah zadnjič v sezoni pela Straussova opereta »Netopir«. Med revijami Druga, tretja in četrta številka letošnje »JUGOSLAVENSKE NJIVE* prinaša sledeče sestavke: Politika o populaciji. Važnost razdelitve morja, Kriza fašizma — kriza Italije, Kilozofija čistega razuma, Peter Veliki, Socijalna zakonodaja v naši državi, Ravnotežje francoskega plemena. Te članke so napisali dr. Štam-par, dr. Cvjetkovič, Res, dr. Vlad. Dvor- nikovif, Milnn Prelog, dr Adiija In Anton Bonilačič. Poleg publiristifnega gladiva prinaša cJUGOSLA VENSKA NJIVA* tudi literarni malerijal. Prozo objavljajo Josip Škavič ml., Stanko Tontašič, Dinko I Simunovič in drugi. Pesmi so prispevali običajni sol rudniki: Tomašič, Gjukič, Al-firevič, šimič, Mnmuzič, Gerbič in Hub-mayer. Poleg tega prinaša revija vedno i bogat in zanimiv leljton. A. Haller piše o ! problemih kritike in literarne zgodovine; j Božo Lov^ič poroča o tragediji in religiji; | V. Dvornikovič referira o filozofiji v so-j dobni Češkoslovaški. Dr. Fran Ilešič ocenjuje izdajo Gregorčičevih pesmi v kolekciji zagrrebške Narodne knjižnice. Poleg omenjenih sestavkov nahajamo v »JUGOSLAVENSKI NJIVI* še celo vrsto drugih zanimivih spisov, katere si mora pač vsak ljubitelj naše publicistike sam natančneje ogledati. Januarska številka »LETOPISA MATICE SRPSKE* v Novem Sadu obsega: Vrhovčev sestavek o Svetozaru Miletiču in članek drja Markona Lovaeija o evropski krizi; dr. Paja Radosavljevič razpravlja o Indiji, indizmu ter Gandhiju; Milutin Jakšič obravnava vprašanje agrarne reforme, dr. Milan Petrovič govori o šolah v Vojvodini. M. Kašanin obravnava vojvodinske pisatelje. Todor Manojlo-vič, Žarko Vasiljevič, Branislav Kirjako- vid, Svetislav Marič in Anica Gjukičeva pa priobčujejo svoje literarne prispevke. »LETOPISOV* pregled govori o važnih sodobnih problemih: o angleškem selu, o naši filozofiji, o našem rečnem bro-darstvu ter o Nemcih v Sloveniji. Zadnji sestavek izvira iz peresa našega prof. Antona Melika. Zagrebška »NOVA EVROPA* obravnava v štev. 2., 3., 4., 5. in 6. sledeča vprašanja: Potreba velike ideje, Invalidsko vprašanje. Naloge britanske vlade. Pregled našega gospodarstva v letu 1924, Naše Primorje. Politika in umetnost, Na- J loge naše držive. Kulturna in prosvetna : politika v sovjetski Rusiji. Posebno zani- j miva je zadnja številka, ki priobčuje na , uvodnem mestu Lunačarskega članek cSo-1 vjetska kultura v dobi zadnjih sedmih let*, ter članke o ljudski prosveti v Rusiji, o ruekih književnosti za revolucije ter o novem ruskem gledališču. Vrlo zanimiva pa je itev. 4., ki obravnava vprašanja našega Primorja. Izredno zanimivi klavirski koncert v Ljubljani. V pondeljek dne 9. t. m. kon« certira v Filharmonični dvorani slavni češki pianist Josip Jiranek, ki izvaja na svojem koncertu izključno le skladbe Bedriha Smetane. Jiranek je najodlič« nejši interpret Smetane ter je igral lan< sko leto n» Češkem preko 40 koncertov z istim programom in z največjim uspe« hom, zato je prejel tudi državno umet« niško nagrado. Celokupna češka kritika slavi prof. Jirancka kot nedosežnega iz« vajalc« karakterističnih in veseiih Sme« tanovih sklad. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Na IV. mladinskem predavanja ▼ Ljubljani, ki se vrši v nedeljo dne 8. t m. nastopi poleg opernega pevca Niko* le Cvejiča tudi pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske, ki zapoje naši šolo« obvezni mladini dva lepa Mokranjčeva rukoveta, to je zbirki najlepših srbskih narodnih pesmi, ki so povite v šopek v nedosežno lepi obliki. Prepričani smo, da bo naši mladini to muzikalno preda« vanje, na katerem se seznani s srbsko narodno in umetno pesmijo in o kateri govori v uvodu g. Srečko Kumar, izreds no ugajalo in imelo tudi izredno privlač« no silo, tako da bo dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Dr. Čerinov simfonični koncert. Po* leg Brucknerjeve 7. simfonije nam poda dr. Čcrin na svojem koncertu »Jugoslo« venski Capriccio« Fr. Lhotke, rektorja kr. rauzičke akademije v Zagrebu. Da se bo simfonija bolje razumela, nt met rava prirediti dr. Cerin o nj« javno pre« davanje z analizo glavnih motivov in 91» v zavojčkih so najboljše. Domače vesti SmJMJEttS! * Krili » Kakor poročajo iz In05t poštnih znamk in vrednotnlc v Beograda bo Nj. VeL kralj Aleksander j osmih direkcijskih založiščih naSe drža« w ' vc pa je znašala 47,950.000 Din. Mesci* uo &e porabi približno za 25,000.000 Din odpotoval tekom tedaa »a Jo v v Beije, * Proslave 75Jetnice prezidenta Masa« »yka »o bodo vršile v soboto tudi po vsej Jugoliviji. Posebno slovesne prirc ditve bodo v Beogradu, kjer se udeleži kralj, v Zagrebu in v Ljubljani. «Jutro» si je povodom jubileja prezidenta brate ske države in velikega prijatelja našega naroda priskrbelo za Slovenijo izključ« no pravjco a objavljanje nekaterih ve« lezanimivih poglavij iz šc neobjavljenih spominov prezidenta M«saryka, ki bodo kot eden najdragocenejših dokumentov velikega boja za osvobojenje narodov izšli v češčini v maju meseeti v Pragi ter bodo istočasno prevedeni v glavne svetovne jezike. Z objavljanjem teh za« nirnrvih odlomkov iz Masarykovih spo= mlnov bo oJutro* gotovo ustreglo naj= 3iriira krogom slovenskega narodnega občinstva. * Posctnikom Triglavanske proslave! Poectniki Triglavanske proslave 50*!etni« ce v Mariboru dne 7. t. m. naj po mož« znamk in postnih vrednotnic. • Ia dr. Pivkovc knjige »Carzanska noč» je prinesla nedeljska graška »Tagcs« post* izvleček, kakor že tudi lani enkrat Sploh se baje Avstrijci jako živahno za« nimajo za dr. Pivkova dela «Protl Av« striji in jih imajo običajno žc drugi dan, ko izidejo v Mariboru, tudi v Gradcu, na Dunaju, kjer jih prav pridno čitajo bivši avstrijski oficirji, generali in drugi visoki dostojanstveniki, zlasti pa priza* deti. * Reminiscenca na pokojnega prof. Medveda. Iz Maribora nam pišejo. Ne« dcijski »Slovcnec* pravilno poudarja da sc je veličastnega pogreba pokojnega prof. Medveda udeležilo tudi vse, kar v Mariboru narodno čuti. Zastopniki vseh naprednih korporacij so sledili rakvi vzornega moža. List ljubljanskega škofa pravi, da je »pred mrtvim dr. M -dve« dom, izrazitim zastopnikom katoliške js, da so prepričate, da 1 par nogavic t žigom iu znanko (rdečo, no ro ali sla to) 931 7 »ključ trsta kakor 4 pari dmcih Dobivajo ie v prodajalnah nosti uporabijo sledeča vlaka: Odhod iz misli med Slovenci, klonilo vse». Časti« Zagreb« 5.05 zjutraj, iz Ljubljane 7.55 vredni »Slovenec* se menda niti nc za« sejutraj, od Zidanega mosta naprej skup na vožnja. V Maribora na glavnem ko« lodvoru slavnostni sprejem. V Zagre* bu se izdajajo legitimacije za četrtinsko vožnjo v lokalih Jug. akad. društvs «Tri« glav«, Radničkj dol 38. * Imenovanje v sodni službi. Kontrak« tualni pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani, Aleksander Višnjev ski je imenovan za sodnika pri okrož* nem sodišču v Veliki Kikindi. * Uspehi DI. (državoslovnih) izpitov na juridični fakulteti ljubljanske univer« ze. Preteklo leto je, kakor pos .(.mamo iz poročila IzpraJcvalne komisije za dr« žavnoslovni državn: izpit, naprtm prejš« njim letom zaznamovali ugod:-i nupre* dek v uspehih položenih izpito?. Javilo se jc k skušnjam siccr manj kandidatov kot leta 1923. — 24 napram 34 v I. 1°2A — vendar je klasifikacija mnogo ugod« nejSa. Izmed izprašanih 24 kandidatov je napravilo izpit: 7 z >u!iko, 8 z dobrim ic 9 z zadostnim uspehom. Razveseljivo je dejstvo, ds ni bii noben kandidat re« probiran. Leta 1923. Se pet. Vse kaže. da sc je naša vseučiliška mladina za .rta res« nejše zanimati za št 'tiij. To potrjuiejo tudi izpiti v zimskem poiletju 1925., katc rim se jc podvrglo 12 kandidatov. Od teh je napravilo izpit S z odliko, 1 z do« brim in 3 z zadostnim uspehom. Uspehi tega polletja so izvrstni 'r. releti je Ic. da bi se tendenc* do resrega znanstvenega učenja, ki se opaža pri naših mladih ju« ristih v zadnjem času, vzdržala in učvr« stO*. * Smrtna kosa. V Celju je umrla včeraj gospa A. Ribteršič, soproga okrajnega gozdarja v pok. g. Alojzija RihteiSča. — V Mariboru je preminula včeraj gospa, Antonija Javoršek, skrbna mati in blaga žena. Pogreb bo v petek, cb lfi. uri iz mrtvaške veže na mestno pokopališče v Pobrežju. Blag iima spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje! * Zavod za tropične bolezni v Skoplju Dne 1. aprila sc otvori v Skoplju zavod za tropične bolezni. Organizacija pošlo« vanj« zavoda je poverjena ravnatelju zavoda za tropične bolezni v Hambur« gu, profesorju dr. Nochtu. Stalna bak« teriološka stanica v Skoplju se z vsem inventarjem in osobjem preloži v Z*» greb. * Palača zagrebške mestne hranilnice. Mestna hranilnica v Zagrebu si je ns Jelačičevem trgu zgradila krasno moder no palačo, ki jc bila predvčerajšnjem svečano otvorjena in izročena svojemu namenu. Stroški za novo gradnjo zna« 3ajo 12,500.000 Din. Z gradnjo se je pri« čelo meseca avgusta 1923. * Poraba poštnih znamk v Jugoslaviji V glavnem založišču poštnih znamk je bilo početkom letošnjega leta znamk v skupni vrednosti 600,000.000 Din. Vred« tem. Dobro je tudi nabaviti si naučno partituro tc sloveče simfonije, ki se do« bi v KIeinmaycr « Bambergovi knjigar« ni. Orkester bo znatno pomnožen s čl*» ni odlične Mariborske vojne muzike. •.'Pevec*. Izili sta 1. in Z številka «Pevca» za L 1925. z naslednjo vse hi» no: Premrl. Dr. Josip Čerin. — Prijate« Ijem slovenske pesmi! — Aljaž: Pevski spomini. Naii zbori. Vestnik P. Z. Iz giasbenih listov. Dom« in drugod. Spo« ročilo uprave. (Glasbena priloga: 1. Schwub: Zvonovi; Schwab: Kukovca; Premrl: Moj blagoslov). aPevecs si je pridobil v teku svojega štiriletnega ob« stoja odličnih zaslug zs popularizacijo b!ov. pesmi in ga priporočamo vsem pri« jatcljem lepega petja, prinaša stalno glas fceno prilogo. Izhsja vsaki drugi mesec in se oaroča pri upravi v Ljubljani, Mi« klošičeva cesta 7. Stane z glasbeno pri« logo vred za Jugoslavijo 30 Din, za ita« liio 15 lir, za Avstrijo 4 šilinge, za Ame> riko 1 dolar. Ibsenova »Heda Gablem v Osijeku. Osiješko gledališče je imelo te dni pre« mijero Ibsenove drame «Heda Gabler*. v kateri je igrala naslovno vlogo goepa Zora Vuksan«Bar!ovič. J o Ml«} sarajevske knjižnice. Letos mineva petindvajset let, odkar je bila v Sarajevu ustanovljena »Mala biblioteka*, ki je v fetrtstoletjn svojega obstoja izdala celo vrsto de! v srbskem prevodu. Med drugimi pisatelji so izšli v «MaK biblioteki* Shakespeara im GooUm. veda kako hud očitek je ta njegova kon« statacija za njegovega gospodarja in za vso našo v politični strasti izgubljeno duhovščino! Da dr. Medved je bil izrazit predstavnik onih redkih katoliških du« hovnikov med Slovenci ki vidijo svoj vzor v izpolnjevanju svojega vzvišenega poklica ter v ostalem nikdar ne pozab« IjaJo svojih dolžnosti do naroda in drža« ve. Dr. Medved je bil duhovni* ki ga politična strast ni nikdar zapeljala na pota, po katerih hodijo naši klerikalni škofje, župniki in kaplani! Kaiakteristič« no zanj je, da je tik pred svojo sir.rtno boleznijo z veseljem izrekel svojo pri« pravljenost, da blagoslovi zastavo mari« borske «Orjune* ter je obl dane. • Smrt vsled zastrupljenja krvi. V oko!ici Mostarj« v Hercegovini je ne« davno mUdcntča Milana Gjeriča pičil na paši škorpijon. Prišel je domov z oteklo roko. Zdravili so ga z domačimi zdravili. Čez par dni je mladenič v groz« nih mukah umrl vsled zastrupljenja krvi. • Nadaljnje aretacHe komunistov. Ber>-grajUko sodiUče je odobrilo zapor profesorice Desanke Cvetkovičeve. Policija je r.adnPe aretirala Vladimira Miriča. biv-šegra komunist čnepa narodnepa poslanca Iz Znzreba je bi! pripeljan v Beograd ter izročen upravi grada Kamilo ITorratin, ki je bil aretiran povodom odkritja tajne komunistične tiskarne. Mnosri komunistični prvaki so izginili iz Beograda neznano kam. • Morilec Zlahtlč v bolnld. Včerajšna »Straža*, ki prinaša stalno zelo podrobna poročila o gibanju v mariborski jet-nišmici, poroča, da je g!»vni osumljenec umora Miklove rodbine v Stndencih pri Mariboru, mizar Zlahtlč, zbolel na jetlki in so ga oddali v jetnišnično bolnico. Sokrivca Čiča pa še ni v Mariboru, ker še vedno traja izročitveno postopanje. • Vlom v Dolu. Vlomilci so pred nc« kaj dnevi posetili graščino v Dolu in vdrii skozi okno v notranjost poslopja. Iz orožarne so odnesli majorju Globoč« niku, ki stanuje v Ljubljani, lovsko dvo« cevko, daljnogled, dva svedra in oblič v skupni vrednosti 2200 Din. • Tatvina konj. V Trebnjem na Do« Icajskem st« bil« dne 3. t, ni. ukradena nekemu tamošnjtmu posestniku dva ko« Iz Ljubljane a— Nadomestna volitev prlsednlkov in namestnikov obrtnega sodišča v Ljubljani se bo vršila za volilno okrožje Ljubljana dne 8. in IC. marca vsakokrat od 8. do 1. ure in sicer volijo: 1.) dela.-ci oziroma delojemalci due 8. marca od S. do 1. tire v Mestnem domu (velika dvorana), Krekov trg. i.) podjetniki oziroma delodajalci dne 10. marca 1025. od 8. do 1. ure v mestni posvetovalnici na magistratu, Mestni trg, kakor Je to označeno na glasovnicah, katere bodo prejeli vsi vpisani vol lei, dostavljene v svoje obra-e. Voliti se smejo samo osebe, ki 60 vpisane v volilnem imeniku. u— Prihodnji mesečni sestanek ljubljanske sekcije Jugoslovensl.ega veterinarskega udruženja 6e vrfc v soboto 7. t. m. ob 7. zvečer v hotelu Štrukelj. u— Slovensko zdravniško društvo priredi v petek fi. t. m. svoj redni seminar v rentgenološkeni institutu splošne bolnice od 6.—7. zvečer. Predavanje: R?nt-genojo$ka demonstracija, predava g. pri-marij dr. Alojz Kunst. Medlcinci tokrat radi poman:kanja prosto:* ne morejo biti vabljeni. Odhor. u— československa Obec v Ljubljani. Osma Hdna valna hromada konš se v sobotu dne 14. bfezna t. r. o pul osme hodlne večerni v restauracl {Zvezda*, členovč dostavte se všichni určite. Pfi« znivci vitani. u Gremil trgovcev v Ljubljani skli« cuje za petek dne 6. t m. ob pol 8. uri zvečer v gremii«'nl zborovalnicl. palača Ljubljanske kreditne banke. Aleksandro« v« cesta 2. I. nsdstr.. sestanek glede ure« ditve vprašanj« najemnine na pos'ovne lokale. Vahiio se vsi Interesenti, da sc sestanka zanesljivo udeleže. u Šentjakobska knilžnica v Ljubljani. Stari trg II, je izposodila februarja t. I. 3465 strankam 14.315 knjig. KniiJnica po« slu le vsak delavnik od 4. do po! 8. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa samo še ta mesec od 9. do 12. ure dopoldne. Kntige v desetih jezikih se izposofajo vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Ns razpolago popolni tiskani imeniki knjig. u V društva «Soča» predava v soboto dne 7. t. m. »pri Levu* g. dr. Matiia Am« brožtč, šef zavoda za socialno-higijensko zaščito dece v Ljubljani, in sicer o temi: »Zdravniški stan In naciionalizem*. Z«» četek ob pol 21. uri. Vstop prost. n— Začetnlškl tečaj! esperantskega Jezika se oteorijo v petek, dne B. marca ob pol 20. uri v šentiakobski šoli. Prijave sprejema Esperantski klub. Kolodvorska ulica 3-1 vsak dan od 17.—19. ure. u— Pevski zbor Glasbene Matice. V četrtek 5. in soboto 7. ob 18.15 vaja za meSani zbor. V nedeljo nastop, zato točna udeležba nujna. Detajlnih vaj v tem tednu nI. Odbor. u— Veseljaška noč. V noS na sredo so Imeli red ari polno posla e ponosnimi razsrrajači. ki so podrli nekai ocrsj. pobili nekaj Hip. nadletrovali mitre pasante itd. Več naMlref.ev jc bi'o aretiranih. Za nekatere ho maček bržko„<- posebno bud, ker pa bodo čutil v obiiki večjih ali mani4ih polirijskih fflob. S. K. Slovan. Glavni sestanek vseh članov v soboto dne 7. t. m. ob 20. uri Pristni pariiki parfum. Pravi fcoptk naravnih cvetk ie stekle-mčiea Jii (Cremi Simon). LegcatUm« creiott t« iibome toilelne krem;, ki j« delikatno p»rfumirati« s iis im rožnatimi esencami, ogaj« ieotki, ki upati tedi, da postaj* njeaa polt pri ttdni uporabi te kreme vedr« in 4i«U ter njena kola mil« in nežna. AM j« treba le več, mil««tiva, d« (i pridobimo vaie prijatelj«t»o> 12 Krema, ouder in m lo Simon PsrfsnsrlsSiiaon. 59. Fg.St.V-artln. Parts Z „Neo«»n"*krtino dosežeta traje« blesk obutve, ki se tudi v mokroti n« •premeni. 89 a seben nov odsek z zastopniki vseh strank, ki ima pod vodstvom občinskih svetnikov g. dr. Kukovca predložiti konfai predlog občinskemu svetu. V jedru bo pragmatika analogna državni pragmatiki z malim priboljSkom na plači. a— S policije. Na policijskem komlsa-rjatu opažajo zadnji čas izredno Živahen promet izmenjavanja bre/pose>nih Avstrijcev In .Tugoslovenov. ki iih na.Se oblasti izganajo oziroma počiljajo ns lastno proSnjo čez mejo ter nasprotno sprejemajo enake reveže od avstrijske policije. — Aretirali so nekega Maksa Korena prt katerem so naMi dre zlati ukradeni uri. a— češka tvrdka Bata v nemških rokah. Kot se nam poroča jp bila naša kritika izročitve podružnice čeSke tvrdke Bata mariborskemu Nemcc Turadn popolnoma upravičena Tvrdka bi prav lahko izročila dober zasidžek zavednemu Slovanu v Mariboru, pa je radi udobnejšega lokala raje podprla in utrdila nern-Sko firmo in e tem nemško gospodarsko moč v Mariboru, kar je čisto nepotrebno pri nienem ogromnem obratu. Priooročar mo, da se za zadevo zanima tudi .Tugosl.-čsl. l:pa. ki je dolžna tudi v tem ozirn čuvati dobre odno&aie med nami in Če-hoslivakl. To je sploh prvi slučaj, da stopi čeMca firm.i v Mariboru na stran Nemca proti nam. Za nas Siovenre je merodaino načelno stališče, da ne moremo dopuščati, da bi Se sedaj v Jugoslaviji prihajala slovansk.% tvrdka k nara skozi roke nemških Mariborčan >v. iz Celfa e— Ljudsko vseučilišče priredi v p°a-deijek. 9. t. m. ob 20. v reainici rneJfian-ske šo!e predavanje. Predaval bo g. Eda-ard Šimnic »O narodnem gospodarstvu pri starih Egipčanih*. Pričakuje ee obilna udeležba. 3— Pobiranje občinskih davščin v Celju. Mestni magistrat celiski razglaftt: Veliki župan mariborske oblasti je z brzojavnim odlokom dovolil S. t. m. mestn! občini celjski do defimtivne odobritve proračuna, najdalje pa do 31. marca t. 1-pobiranje občinskih davščin razen doklaa r.a direktne davke v do?edsnji izmeri , i e— Redni občni zbor krajevne orcarrf- V restavraciji »Llovd*. Udeležiti se ; zacije JDS za mesto se vrši v sredo, 1L jo sestank« osobito vsi redni člani obeh sekcij brezpogojno. — Tajnik. 460 o— Umri! v L'nMJanl. Prijavljen! so biti sledeči smrtni slufcji: Jera BorSt-nik, posestnica. Ki let. — Ivana Vodnik, I>oeestnica, 75 let. — Fran Čik, železn. pripravnik, 2? let. — Angela Stelman. preSlvalka, 55 let. — Viktor Gillich, tr-srovski potnik, 41 let. — Josipi na Rogelj, kovačeva hči. 1 mesec, u— Policijske prl'ave. Od torka na sre- t. m. ob 20. uri v mali dvorani Cel skega doma z v členu 28. strankinih Statutov predvidenim dnevn'm rcdun. Se ne organizirani somišljeniki lahko prijavijo svoj pristop stranki vsak dan, razen nedelje v uredništvu Nove dobe med poslovnimi urami, kjer dobe tudi vabili za obča* zbor. Iz Trbovelj t— Tiskovna navaka. Vlomljeno Je b!- do so bili pri !a vi Jeni policiji sledeči slu- j !o v delikatesno trgovino pri Dergerju. čaji: 8 prestopkov kaljenja nočnega miru. 1 posest bla«ra sumljivega izvora, 1 nezgoda, 1 napad psa, 1 nerazsvetljena ulica. 2 prestopka hoje po železniškem tiru in 6 prestopkov cestneara polici ;sko-tra reda. Aretacij se je izvršilo 5 In sicer: 3 redi prestopka postopanja in vlačncra-r»ja. 1 radi pjanost! in 1 radi beračenja. u— Nezgoda pri delu. Delavec Alojz T.arnik. Ftanujoč na Kavškovi cesti štev. 224 v Šiški, je imel v torek dopoldne opravka r. obsekoranjem dreves pod Ce-kinovim gradom. Ko * od^ekaval na neki lipi v vlSini 12 metrov veliko vejo, se ie ista odlomila in I.a^nlk ie pade! na tla. Pri padcu se je tako močno poškodoval, da so sra morali prepeljati z rešilnim vozom v bolnico. Iz Maribora a— Talna seja občinskega sveta je hne'« na dnevnem redu obširna razprac-Pania o covih pogajanvh mestne občino s Falsko elektrarno glede dobave cenej-Sejra nočne?a toka. NadaPe so občinski svetniki podrobno -azpravljali o najetju inozemskega investicijskega posojil, ki b! se uporabilo zlasti za gradnje. Sledile so personalne zadeve. a— Demokratski sestanek zaupnikov v Stndenc.ih pri Mariboru se bo vršil v soboto ob 20. pri Drofenlku. a— Preselitev stanovarfske«* urada. Te dn> se ;e preselil mariborski stanovanjski urad z filavnesra trpa na Slomškov trs: 5-T. kjer se spre:emafo stranke seda i vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne. a— Prapmaltka ra mestno nstužben-stvo. Mariborski občinski svet se že dol-iro peča z uvedbo nove prasrmatike za mestno nslužben»t*-o. 2e pod županom Orčarjem je obA'psfcj *vet sklenil, da bo uvedel pragmatiko z« svoje nastavljene« ni« z vprego vred. Prvi je bil bele barve ,po sprrjetaija. ki jc vladal kot krivoverec, dasi je umrl v star' veri. Kraljica je skušala stopiti kot vdova v zvezo s tujim knezom in ga vzeti ta moža io novega vladarja. Medlem pa so jo odstavili, in nori kralj je poslal Ali, znan svečenik one*;a časa Se bolj važna k"t zakladi bi bila najdba zavitkov rcijimisa v giobnici kraljice, ki bi nam mogli pr.^H.ati kaj več o tako malo znani zg~dj\iri m kulturi one zanimive dobe starega Egipta. kruno hlajo, zainjr novosti, pristno sn gleškega izvora i« po i čredno znižauih cenah dohiti pri tvriiki Drago Schwab, Ljubljana. zemlji, se najbrže nič ne motimo. Ozračje na Marsu je gostejše kakor na jdruge~Vebe. ki so "morale pomagati našem planetu. Toplokrvna bitja lahko 10(]vedbi ministrove hčerke, v njem komodno Izhajajo in to nam daje upanje, da živijo na njem tudi ljudje. Milijonarka brez glasu Na Dunaju imajo zadnje dni oprav-Ijivci mnogo dela. Dolarska milijonarka Ganna VValska, rodom Poljakinja, je gostovala v Volksojieri. Pela je, kakor smo že pred dnevi pisali, v Puc-cinijevi «Jladame Buiterfly> naslovno ulogo. Ganna Walska je imovita dama in zelo ljubi gledališče, ima pa #molo, da ni baš prvovrstna pevka. Pred časom se je naselila v Parizu, kjer je postala lastnica gledališča »Champe Elysčes». Na vrat se ji je obesilo vse polno takih ljudi, ki ljubijo gledališče, a niso sposobni za oder. Nič zato. Ganna VValska jih je kljub temu podpirala in spravila v javnost. Saj ji je bilo v prvi vrsti do tega, da je sama bbwtela kot zvezda med svojimi izvoljenci. Pariža-ni so jo obzirno priznali — radi njenega velikega imetja. Ganna VValska dobro vč, da je dunajska opera znana Sirom sveta in «1 je svesta, da je dunajsko merilo za pevce obenem svetovno merilo. Zakaj Dunaj i t svoje tradicije, kar se tiče. glasbe. Gospa VValska se je |>eljala na Dunaj, sporazumela se je glede svojo-ga gostova.nja s Volksopero in je namignila. da je pod gotovimi pogoji pripravljena udeležiti se sanacije dunajskega gledališča, ki se nahaja v precej težki krizi. Dunajčani so na to ponnd-j bo diskretno molčali. Pisali so dolar-, ski bogatašinji, da lahko nastopi enkrat, glede nadaljnih rednih gostovanj pa so dejali, da se bodo ž njo dogovar-. jali pozneje. Dama se je pripeljala iz Pariza. Dala je razglasiti po dunajskih listih, da ima na razpolago sijajne toalete in težke milijone in da je pripravljena žrtvovati dve milijardi in pol avstrijskih kron za podporo gledališkim zavodom na Dunaju, če jo publika primemo sprejme. Vodstvo Volksonere je priporočalo Ganno VValsko kolikor se je pač dalo. In res, reklama je imela svoj uspeh. Ko je gostovala VValska kot Butterfly. je bilo srlpdališče nabito. Ljudi je bilo več nego pri Sleznkovih predstavah, ki1 je poleg Piccaverja najpopularnejši j dunajski pevec. Vsak je hotel videti j dolarsko bogatašinjo, dobrotnico gle-| dališke umetnosti in pevsko umetnico z bogatimi toaletami, katere so sežili prvi pariški modni krojači. Za-tor se je dvignil, madame Bvtter-fly je nastopila. Bila je res krasno napravljena, njena zunanjost je pickaSa- Grob gospe Tuten-kamenove Tlovvard Carter, ki je odkril grob prastarega faraona Tutnnkamena in namerava sedaj zbuditi tudi njegovo mumijo iz tisočletnega spanja, se hoče poteim po. svetiti iskan:u groba Tntankamenove žene. Upa. da ho nn^el tudi v njeni grob niči dragocene zaklade, kakor v ondeljek se je zo|iet pripetil tak žalostni slučaj 121etni Edvard Rpzdenka. ki ne vi za svoje stariše in obiskuje meščansko šolo. je imel napraviti kazensko nalo-iro. ki mu jo je dal učitelj, ker se ie v šoli nekaj pregrešil. Deček se je strašno bal povedati o tej zadevi svoji varovateljic}, pri kateri je stanova' ker je ni hotel žaliti. Zato se je vrg.-I v pnndeliek iz. tretiotra n:>noo Din denarja in raz- Maribor 4. marca, nih vrednosti. Mesec dni kasneje je vli>- unoiriri cvoifta un»j mil v hišo Marka Predovlča na llrastju MORILKA SVOJtUA MU£A. ter mu odnesel za 17.400 Din denarja in Smrtna obsodba raziiih dragocenost). Po izvršeni tatvini Danes se je zagovarjala pred marlbor« je pobegnil proti Ljubljani in potem na- sko poroto posestnikova žena Katarina prej na Štajersko, dokler ga niso areti- Dajčaijeva iz Vidanovcev, ki je v noči rali orožniki, ki so našli pri njem še okoli od 5. na 6. decembra trikrat udarila s 80(10 Din denarja. j sekiro svojega moža Ludvika, kl je tri Predovič je bil obsojen na 8 mesecev dni kasneje za poškodbami umrl. Ludvik in Katarina Dajčar sta bila že 18 let poročena, vendar pa zakon ni bil srečen. Mož ie bil udan pijači, žena pa je Imela češ da ga je Jerič napadel in udaril z nožem v roki po ustih, kar ga |e tako zjezilo, da Je sam zamahnil z nožem proti Jeriču, ne da bi mu hotel kaj žalega. Priče pa so vse nedvoumno Izjavile, da Je bil Bevc edini napadalec. Porotniki so potrdili vprašanje glede krivde uboja, nakar je bil Bevc obsojen na dve leti težke leče. Druga razprava se je pečala s slučajem slepar! e. Obtožen Je bil 201etnl Vinko Ravnihar iz Oberhausena (Nemčija), voznik v Skofji Loki. da je lani v času od februarja pa do avgusta osleparil akcijsko družbo za kemično Industrijo v Ljubljani (lastnico tovarne za klej) za 18.000 Din. Akcijsko družbo sta zalagala s za lahrikacijo kleja potrebnimi kostmi tvrdki Panholzer ln V. Rohrman. In sicer sta pošiljali stranke, ki so jima ponudile kosti v nakup, kar v tovarno, kjer so potem stehtali težo in donašalcem izstavili potrdila o teži. Obtožcncc ie tudi dovažal kosti in je na potrdilih pripisal kakšno številko in tp.ko poljubno spremenil stotakc v tisočake. S tem potrdilom je potem seveda preje! pri omenjenih tvrdkah višjo kupnino. To se mu je dvakrat posrečilo. Tretjič pa so prišli slepariji na sled in ga oddali sodišču. Porotniki so vpiašanje krivde potrdili in Ravnihar je bil obsojen na eno leto in pol težke ječe. Novomeška porota Novo mesto, 4. marca. NA SLABI POTI. težke ječe. ROPARSKI NAPAD V ČRNOMLJU, V noči od 12. na 13. oktobra 1923. se predolg jezik, ludi dejstvo, da je imela je vračal posestnik Matija Tkalčič iz Za- Katarina pri sebi svojo nezakonsko hčer- greba domov v Bclčvrh Izstopil Je na ko Kristino, ki je prav pogosto menjila črnomaljski postaji in se napotil ob pol svoje 1 ubčke, je vplivalo na razdvojeno 3. z.utraj v mesto. Blizu VVeisove gostil- zakonsko življenje. Dajčar je bil sam ne g k je došel neznan moški, s katerim lastnik posestva, katero je njegova žena sta izpregovorila nekaj besed. Naenkrat hotela pridobiti za svojo nezakonsko pa je dobil od zadaj močan udarec po hčerko. Mož pa je bi! odločno proti te> glavi, tako da ie padel na tla in se one- mu in je prišlo zato med obema ponovno svestil. Ko je prišel zopet k zavesti, ni do hudih prepirov In tudi do pretepov, bilo nikogar več v bližini. Imel je zlom- ( Katarina je vedno bolj sovražila svojega Ijeno nosno kost in pričel klicati na po- ' moža. Dne 5. decembra je bil pri Daj« moč. Napadalec mu je ukradel uro z Carjevih tudi Alojzij 2inko, Ijubček Kri« verižico, denamico s 300 Din, potni list stine, nezakonske hčerke Dajčarjeve že> za Ameriko ln nekaj drugih listin. Ze čez dve uri so orožniki aretirali na črnomaljski železniški postaji 32letnega delavca Mihajla Peleša Iz Virginmosta, kl ne. Razgovor je nanesel zopet na predajo posestva, nakar se je med njimi razvil hud prepir, tekom katerega ie vzel Dajčar v jezi nož m hotel s njim se Je hotel odpeljati proti Hivatskl. Pri napasti 2inkota. Ta pa se je takoj spri« nJem so našli Tkalčlčevo denarnico, na-' jel z napadalcem, nakar sta med ritva« kar je takoj priznal roparski napad. Se njem padla oba na tla. V tem trenotku istega dne so orožniki izsledili tudi so- i Je Da čarjeva žena zgrabila za «floser« krivca Jakoba Bernasa, pri katerem so ko» in z njo udarila svojega moža. Nato našli Tkalčičevo uro. | je zgrabila i*, za sekiro in udarila moža Peleš je bil obsojen na 3 leta, Jakob dvakrat po glavi, da Je obležal nezave-Bernas pa na 3 ln pol leta težke ječe.' sten na tleh. Krvavi dogodek se je zgodil Senat je bil sestavljen sledeče: predsed-1 okrog 3. ponoči. nik sodnik svetnik dr. Dolenc, votanla vi-1 Katarina Dajčarjeva priznava svoja šji sodni svetnik dr. Hrašovec In okrajni' dejanje zagovarjala pa se Je, da nikakor sodnik Romih. Zagovarjala sta: Peleša al mislila umoriti svojega moža. ampak dv. svet Oarzarolli, Bernasa pa dr. Iva- ga je hotela le omamiti, da ne bi bil spo- netič. S tem slučajem Je biio pomladansko porotno zasedanje v Novem mestu zaključena. soben za nadaljne napade. Porotniki so spoznali Dajčarjevo ta krivo z 9 proti 3 glasovom in Je bila ebiojcnka obsojena oa Utft M vefauik. tvo Kmetovalcem v planinskih krajih mariborske oblasti n. Nekam čudno zveni za priprostega kmeta, ako naglašam, kakor bi po naši volji lahko vzrejali in ustvarjali našo živino. — Pa je vendar le res, dasi je človeški duh in razum v novejši dobi uklonil in podredil svoji volji ne samo mrtve sile v naravi, ampak deloma tudi že sile v življenju. Novejša znanost nas ni učila uporabljati samo paro in elektriko, prišla je že deloma na sled zakonom, po katerih se vrši, ustvarja in spreminja življenje. Vsak praktični kmetovalec vč, kako različne so živali, kaka različen je zarod kake obi'elji. Obstoja naravni zakon, da se v živVenju uveljavi navadno to. kar je boljšega, primernejšejra, To je zakon naravne izbire ali se!ekci:e. Predniki naše živine so b'li neprimerno slabši in zaostalejši, posebno jrlede na mlečnost. Narava sili vsepovsod k izpopolnitvi. Naša naloe banki lm«ta J' Celiski trg (1. marca). Govedina: v mesnicah 22 —'20. na trgu 22 — 15. Te« letina: I. 25. II. 20. Svinjina: p-ašičie meso I. 30. II. 25. s'an?na 30 — 35. mast 36. šunka 32 — 37. Meko 3.50 - 4. «1. rovo mas'o 50. čaino 88, iaice 1 — 1.25. Piiače: v:no stam 15 — 20, novo 12 do ; predlnž li finančnemi: komitent Zveze na-14, pivo 9. žganje 28 — 30. Kmh: be'a j "*Iov enotne načrte in oba zavoda jam-! štntca 31 — 33 dk* 2 s0, č™ — 40 " " I dkg 2J>0. Speceri;sko b'ago: Icav« Porto j rifo 76. Santos 60. Rio 48 — 5\ Sladkor j kri.tsl 15. v kockah 17 riž l. '2 — 15. II. 7 — 10. testenine 12 — 13. mi'o 17 do 19. M»ka «00. In «0* 7.50, «2* 7.10 in «4» 6 70. Koniznd moka 6 "0. Žito: pšenica 4"0, rž 440. oves 360. koruza 270 — 2R0. K-"ia: seno 50 — 70, SO. Krompir 1.70 — 1.75. Duna is VI svinjski se!em čita dru? drifemn vzaVmno interesno zaščito v finančnih vprašarj'h. — Inozemsko zan'tmrie ra ma-ž 240 Ožje m no 2.4S\ *redn;etežke 2.?0 zam šljcni, vendar le predpisi in nikak <,n 3-'>n- kmetske 2.15 — 2.30. st*-e 2.10 zakon v smislu gori omen.icnii zakonov.,1,0 2 2n- svinje I 80 — 2.25 ši'in«a. Zato se moramo čuditi, da se hoče knr' Dunaiskn borza za kmetiiske produkte 1 jnoj ).{ i,ta7„;p 217 milijonov naenkrat mesto pravega zakona o živilih (3. t. m) NeIl M-orUJan], Bejja v državni zakon za zatiranje nezdrave konkuren-1 reiri K7lt.or ^ 7nnn0( Pe je proVo ,p,0 poln uspeh. Plemensko živino vseh na-i ce; to. 'e vsekako lep pojav na našem (n,ameraValo dnti državno posestvo Itel e prednejših živinore-oev ie imeti v evlden- I gospodarskem polju. ! v z.okun. Ker ni bilo takšnih pontidn kov, I (210), ............... ................ ci ter je redno ugotavljati in preTzkušati i. ,mel scm Pnli,<0- da sem dobil pred ki i7pi jn;ii vse poboje, je posestvo j Merknntilna 105 — 0, K-cditni za trgo« Nekatere občine v planinskem deli, ma- ! volji1, ke[ bi Pom' nil tak zakon pogin ,no;ja pe|-a v d-žovni režiji j'ko obne | sla. Doči-n se bili dohodki prej mirimal-i ni. so se povzpeli tn leto na r0 miVjonov riborske oblasti, kjer je le malo posebn h j g ospodarskih organizacij, ima Vi že svo e kmetijske, oziroma živinorejske odseke. Ti so poklicani, da za zdaj enkrat vzamejo v roke vse delo trlede izbire in pravilne reje, in sicer dotlei. dokler se ne izverle enotna organizacija za povzd:cro živinoreje v vseh okra'ih. Okraini ekonomi jim bodo pomagali z nasvetom in dpfanjem. Razen izbire je z.o zboljšanje mlečnosti' pravilna in čista molža s temeljit:m obdelovanjem vimena ter pravilno oskrbovani in krmlenje kra-6 velike važnosti. Vendir je za zvišanje miefnosti v splošnem krmi jen ie znatno manjšer-a pomena kakor dosledno izbira, čista tnol/ia in pravilno naravi živMi prmemo oskrbovanje vkljub tfmu pregovoru, da krava molze pri ;j. ki iib je dalo te dni finančno mi- 1 Ije 0 — 435, Vevče 100 — 114, Stavbna na podlaoi teh ie predvsem vršiti izbiro, j Za,Kr,eb^ rT1^ram|- m® inistrstvo. je razvidno, da se eksploa-j 275 — 285. — Blago: zaključka: hra« stovi frizi, od 4 — 8, od 25 — 60, I. in II. fco Postojna. 1 vagon (14001; hra« stovi o('padki, ohroh'jcnc;, fco Liublja« na. 4 vagoni (17). Povpraševanja in po« nudbe v glavnem enake včerajšnjim. ZAGREB. V efektih tendenca nespre« men jena. — V devizah je bila spočetka zaradi večjega povpraševanja tendenca nekoliko čvrstejša. vendar je tekom se« Stanka os!abe'a. Blaga je bilo na tržišču dovolj; tudi Narodna banka je dajala blago v posameznih čekih. Večji ie bil promet v devizah na Italijo in New« vork. Povišani začetni zaključki so v vseh devizah tekom borze popustili. No« tira'e so devize: Dunaj 868 — 888, Rerlin 1475.5 — 1490.5. Italija izplačilo 248.25 — 251.25, ček 247.7 — 250.7, Lon« don izp'ačilo 295 — 2<:8. ček 295 — 298, Newyork ček 61.65 — 62.65. Pariz 313.5 do 318.5, Praga 183.8 — 186.8, Švica 1193 75 — 1203.75, ček 1193 — 1203: valute: be g. fr. 303.5 — 308.5: e f e k. ti: bančni: Litora'e 71 — 72, Trgo 20 do 22, Eskomptna 118 — 119, Kreditna Zagreb 105 — 107, H'po 65 — 66. Jugo 107 — 108, LjuVjnnska kreditna 240 do Da je temu res tako, nai se navedejo Oin. Največji dohodek na Belju pokazu le naslednja dejstva: Načrt predvideva ^ tvo-nica sladkorja, svobodno sladkanje, svobodno alkoholi- j — Oreirll trtrovcev v Ljuhlinni ima fi. ziranje, svobodno barvanje s saflorom t. m. oh pol 20. v čaii: da je v zadnjem času razloga odkloniti. j v tamoš-T-m «."ttan'ščn jako živahen Kaj naj pa porečem še k oni odvisni,: parobroda-ski promet. Med drugimi se je imenovani komisiji, ki jo predvideva za- 1 opazilo v«»f r.i.£i?5kih in nemških velikih konski načrt, ki sklepa v vinskih zads-' pirnikov. vah in predloži svoj sklep policijski obla- j = Sušaška Inka. Delo okrog pipravi-sti v svrho kaznovanja, odnosno opro- la velikih električnih dvi3 kme-tiistvo in vod.- ie sklenil na pO'1'a^i več spomenic t»go-sk;h organizac j, da se v b"doče na ohim-inih postajah ne bo vr šil pregled mesnega blaga, ki se izvozi iz naše države, temveč da se ^ vršil samo pregled prt v ilnosti zadevnih d iku-mentov. = Tvomica olja v Beč' ereke, ki je med največjimi v državi, je te dni objavila izjavo, da bo v jeseni zopet, začela obratovati. Doslej je namreč že več let počivala. _____________ ,............. ^ .. _ ........... ...... ( =r Dobave. Vršile se bodo naslednje ti'st va. Od očil se je na pr. za "nabavo ' Živinski sejem v Ljubljani (3. t. m.) ofertalne licitacije: 30. t. m. pri upravi boljših plemenjakov. za obsežne poizku- D°g°n 449 konl- 70 v°,ov- 55 krav. 11 ! državnih monopolov v Beogradu frlede so z t meinimi ffnoiili. za nabavo travni- tc!et ,n ,6S P^cev. Cene za kg žive |čh»have cigaretnega P-pirja: pri direkciji ške brane, razpisal ie nasrrado za najbolj. teže s0 blIe: voh L 11-25, '"t5- Idriavrih želer.nic v Zagrebu ?U-de doba-šo živino in za najboljša gnoj šča ter 9.25, krave za klobase 5 — 6. te.eta 13 j ve 3000 100 anclešketra premoga: pri di-gr<>*ničite jame itd. Nai7j»nimiveiše in naibolj značilno na Šport SLU2BENE OBJAVE JZSS. (Iz seje upr. odbora 2. marca 1925.) Predsednik Saveza poroča o končanem vojaškem smuškem tečaju ter se zahvali vsem nastavnikom za njih požrtvovalno delo. Sklene se, da se ,im priredi pozdravni večer na družabnem sestanku zimskih sportn kov v petek, b. L m. v kavarni Emoni. Dr. 2ižek poda izčrpno poročilo o opazovanjih v tečaju; na podlagi tega poročila se napravi na vojno ministrstvo dopis, v katerem se opozori na potrebne izpremembe za drugi tečaj. Enako se stavi več novih predlogov, osobito za uvedbo nadaljnih smu-ških tečajev, za alpinski tečaj in drugo. Zbor nastavnikov ostane vsled tega začasno še v svoii sestavi. Upravni odbor statistiko po'tske znnanie trgovine v L j skl«>e dovoliti nastavnikom v priznanje Intov j njih dela pravo trajnega nošenja savez-nih znakov. Za glavno skupščino se pripravi iz-prememba pravil v toliko, da se osnuje v upravnem odboru mesto za stalna delegata vojne uprave in ministrstva trgovine in industrije, odseka za turizem. I31e ska občina je osvojila savezni pred log za zgradbo zimskega letovišča na: Bledu ter je votirala v ta namen prvE obrok 100.000 Din. Savez bo sklical sestanek interesentov na Bledu takoj_ po povratku saveznih funkcijonaijev iz Švice. — Poročilo saveznega delegata o smu-ških tekmah se vzame na znanje. O. Dolencu se izreče za njegovo izčrpno poročilo zahvala, enako se pošlje zahvala češkemu Svazu lyž.aru za izredno gostoljubnost in naklonjenost našim tekmovalcem. — V bodoče se prirede za vse mednarodne tekme izbirna tekmovanja ter bi-do pripuščeni na zunanje tekme le oni, ki se bodo pri teh izbirnih tekmah placirali na prva mesta. Tajništvo. 4. marca: LJUBLJANA. (Prve številke ponud« bc. druge povpraševanja in v oklepajih e: 7« kranj. sko dež. posojilo iz I. 1888. 0 — 22. 4.5« odst. kranjsko dež. melioracijsko poso« jilo iz I. 1911. 0 - 22.5, 4.S=odst. kranj. dež. posojilo iz 1. 1917. 0 — 22, vojna škoda 0 — 157, Celjska posojilnica Liubl anska kreditna 235 — 0, S K. Jadran : S. K. Hermes. Prvenstvena tekma obeh prvorazrednih klubov se vrši v r.cdel o, dne 8 marca, ob 3. popoldne, na igrišču S. K. Ilirije. Ob pol 2. predtekma rezervnih moštev. S. K. Celje : I S. S. K. Maribor. Prva nogometna tekma v pomladanski sezoni v Celju se vrši dne 8. marca ob 15. uri na Glaziji. Radi dobrega moštva I. S. S K. Maribor, obeta biti ta tekma zelo zan:miva. S. K. Primorje naznanja, da se sprejemajo novi člani za lahkoatletiko. Prijave naj sc pošiljajo na naslov: Ciril Vidic. Ljubljana, Dunajska ccsta št. 61. Gradjanski v Ljubljani. V nedel o gostuje v Ljubljani zagrebški Gradjanski s kompletnim prvim m.jštvom in sicer igra proti Primorju. Podrobneiše o tej tekmi priobčimo v prihodnjih številkah. Predprodaja vstopnic se vrši že od danes naprej v trafiki Sever, Selenburgova uli-0, Praštediona 945 — 950, Sa venska 70 ca, in sicer z 10 odst. popustom. do 71, Srpska 138 — 139; industrijski: Prepoved starta za Houbcna Zapad- Seferana 715 — 720, Slavonija 57 — 58, no-nemški lahkoatietski savez ni dovolil knse z umetnimi gnorli znesek 10.000 Su5ak- 75 vaS°na sremska april . Din Tudi občinski odbor v Črni ie na i ma'> 2 vagona 220. Moka: baza «0*, ininVttivo svojega kmetijskega odseka določil večjo svoto v svrno zvišanja kombinirana, 1 vagon 660; «0ss», 1 va« gon 657.5; «2», 2 vagona 465 — 470. kmetijske prodnkci'« m zboliSnnja kme- j Tendenca nestanovitna. Ido 175 15.50. Prasci od 6 — 8 tednov stari j rPkciji državnih železnic v Sarn^vu ple- ............. — 250 Din. Kupčija je bila srednje ^e dobave stenja- kudelje in bakelj. gle- stvari' pti je. da"stoji na Čelu kmetijske" ; živahna. Nekaj se jc tudi prodalo za dohave parketov, deščic itd., glede ga odseka v Črni župan, preprost tovar- j izvoz v Ita'ijo. i dobave pioščnotera železa ter glede do- mski delavec. Knlko •> bilo mn:e pre-I Zagrebški tedenski sejem (4. t m-) . Ko ve smiika. ?mirkor*?a platna in ste-aenečenje. ko je ob priliki zadnjega kme- Radi slabega vremena srednji dogon. Lc k lene-a papirja. — Predmetni oglasi so ti pke«* gospodarskega zborovanja na- telet je bilo več; po njih so razen do« j v Trgovski in obrtniški ibomici v Ljub-stopU U razumevajoči mož v priprostl Imačih povpraševali tudi italijanski kup»lljani na voocled. Trbovlje 435 — 440. Union 470 — 490, Vagon Osiiek 90 — 92.5, Vevče 100 do 120: državni: 7-odst. posoji'o 67 — 69, 4-odst. agrarne 27 — 27.75, vojna škoda per kasa 159 — 160, obračun 157 — 162. BFOGRAD. Kljub porastu dinarja v Curihu be'ežiio devize neznaten skok in se je čvr*tejša tendenca obdržala tudi po borzi. Notira'c so devize: Amster« dam 2400 — 2495, Dunaj 877 — 878. Bcr lin 1480 — 1488, Budimpešta 0.0862 do 0.08625, Bukarešta 30.5 — 31, Italija 250 do 250.25. London 295.5 — 296.5. Ncw. vork 62.05 — 62.15, Pariz 318 — 320, Praga 185 — 185.2, Švica 1195.5—11963. nemškemu prvaku Houbenu startati na mitingu 23. in 24. junija v Pragi ter utemeljil ta sklep s tem, da se ob istem času vršijo v Nemčiji važne lahkoatletske prireditve, ki ne dopuščajo, da bi najboljši nemški sprinter startal v inozemstvu. Novi plavalni rekord!. V Floridi so bili nedavno postavljeni sledeči novi svetovni rekordi v plavanju: 100 m F.thel Lackic 1:10: 220 jardov miss Ederle 2:46.1; 880 jardov m:ss Norelius 12:31.1. V Minneapolisu je Amcrikancc Skclton izboljšal svoj rekord v prsnem plavanju na 200 jardov za 2.8 sek., t. j. na 2:32. t.inhli^ns. 4. n>ore» 19/.S I inhlian* mor.em hrai 1 nnnr.oTania ob Zračni tlak /rac na tem rtu tu r» Veter ublaruo n— h> I'ail»ftnr mm Linhliana . 7. ;58'8 -f-6-S juro vzhud oblacoo 66 I.inhliana . 14. 7590 +11 0 im — 1 jobltaoa . 21. "60 1 +83 tev. v/h. reč ohlač. — Zagreti . , 7. 758 3 + 10-0 brei vetra oblačno 7-0 i l!ro«rad . 7. 757 9 +130 JOg pol oiilač. 41) Uuusj . . 7. +10 ;-'ra»a . . 7. i 64-7 vzb od del. oblač. 1-0 1 inomost . 7. j V Ljnbl sni biroirctcr ncstaeovit. temr»er visoka Solnce rtha a oh 6 32 «aha:a ob 1762 Vremenska napoved n četrtek: Spremenljivo, mestoma padavine. Mrzli se* temi vetrovi. 400 letnica pesnika Camoensa letos je štiristo let, odkar se je rodil največji portugalski pesnik vseh časov, Luiz de Camoens. Portugalska se pri> pravlja, da na čim slovesnejši način pro< slavi moža, ki je portugalsko ime pro« •lavil po širnem svetu. Pred kratkim se je našla listina, iz katere je z gotovostjo razvidno, da se je Camoens rodil 1. 1525., in sicer menda v Lizboni, glavnem mestu dežele. Življenje tega velikega moža je bilo prepreženo z nesrečami in bedo. Zelo mladega so poslali na univerzo v Coim« bro, ki je tedaj slovela. Tam se je po« svetil filozofiji in starim jezikom. Razen tega je pa tudi obiskoval kurze modemih jezikov, francoščine, italijanščine, span« ičine in baje celo provansaiščine. Leta 1542. se je vrnil v Lizbono in se vrgel v veselo življenje tamošnje mladine. Portugalske dame so bile že v tem času znane vsled svoje lepote in opevali so jih v lepih sonetih luzitanski pesniki. Ca« znoens je letal visoko v svojih ljubezen« skih idealih, oboževal je Dono Katerino de Ataide iz stare plemiške rodbine. Kot se poroča, je ona vračala ljubezen mla« čemu in zapeljivemu ljubimcu. Njuna sreča pa ni trajala dolgo, kajti v takratni Portugalski so vladale zelo stroge šege. Kogar so ponoči zasačili v tuji hiši, je bil ob glavo. Ker pa ljubezen navadno ni zvezana z diskretnostjo, posebno ne pri mladini, je kmalu vsa Lizbona zvedela za odnošaje Camoensa do lepe Done Ka» terine. Ker je bila njena rodbina iz naj« boljših krogov, so ubogega Camoensa iz« gnali iz mesta. Pozneje se je zopet vrnil, toda ker je nadaljeval svoje ljubezensko razmerje, so ga pregnali v Cento na atriško obrežje. Tu se je borii zoper Mavre in v boju izgubil desno oko. Po tej nesreči je začel pisati svojo Velikansko epojejo «Lusiade», narodno pesem portugalskega naroda, v kateri v vzvišenih besedah poveličuje njegove po« hode po daljnjih oceanih. Ko se je vrnil iz Afrike v Lizbono, je po nesreči neki dan videl na ulici. kako je neki kraljevski častnik napadel enega njegovih prijateljev. Prihitel je temu na pomoč in ranil častnika. Zato ga je kralj za nekaj časa vrgel v ječo. Ker je Camoensa povsod v domovini zasledovala nesreča, se je 24. marca leta 1553. vkrcal na ladji Sao Bento in od« potoval v Indijo, deželo svojih ssnj. Potovanje je trajalo šest mesecev. Pri rtiču Dobre nade je brodovje štirih Ia* dij, ki so jadrale skupno pod povelj« stvom admirala Cabrala, zajela silna nevihta in ladje razdružila. Sele začet« kom septembra je Sao Bento prišel v Goo. Tu se je Camoens udeležil raznih vojaških ekspedicij. Bil je pa tako ne« previden, da je napisal satiro zoper indijskega guvernerja oDisparates na Indias (Indijske neumnosti). Znova je moral v pregnanstvo, baje je preživel več let na Timorskem otočju. Potem so ga poslali na Kitajsko in v Macao, kjer so imeli Portugalci naselbino. Stara tra« dicija pravi, da je tu, v znameniti pod« zemski jami v Patančju sestavil večino svoie pesnitve. Dve leti pozneje so mu zopet odvzeli službo, ki jo je vršil, in odpotoval je v Goo nazaj. Toda ladja se je v viharju potopila in Camoens si je rešil samo življenje in svoj rokopis, ki slavi dalj« na morja in je bil tako krščen v morski vodi. V Goi so ga znova vrgli v ječo. Tu je tudi zvedel za smrt one. radi k»« tere je moral toliko trpeti. Done Kate« rine de Ataide. »Izgubil sem nežno ovči« co, ki sem jo ljubil,» pravi v enem svo« jih sonetov, «moja duša jo bo večno obžalovala.* Leta 1567. je odpotoval ▼ portugalsko kolonijo Mozambique, kajti v Indiji ga ni več strpelo. Njegova srčna žeiia je bila, vrniti se v domovino, toda ker ni imel denarja, je moral čakati do aprila 1570., da vidi zopet Lizbono, kjer ga je pa vnovič zasledovala sama nesreča. Edino njegovo veselje ie bil tisk in izdaja niegove velike pesnitve «Lusiad» (leta 1572.). To pesem, ki je slavila por« tugalski narod, je ohčinstvo takoj v za« četku z navdušenjem sprejelo. Ze na« slednje leto je izšla nova izdaja in pesniku je bila od kralja nakazana pen« zija, ki je pa na žalost bila zelo majhna. Zadnja leta pesnika, ki so bila nesreč« na za njegov narod, so bila silno mučna. Njegov zvesti javanski sluga Antonio je beračil po cestah in tako se je moral preživljati mož, ki je na veke proslavil svojo domovino. Tudi neka uboga mu« latinja, imenovana Barbara, je nosila živež in denar v revno kočo, v kateri je prebival pesnik v bližini samostana oo. frančiškanov pri sv. Ani. Ko je v avoji strašni revščini umrl 1. 1579. v starosti 55 1., so ga revno pokopali v tej cerkvi. šele šestnajst let pozneje so mu dali dostojen grob z napisom: «Tu počiva Luiz de Camoens, princ pesnikov svojega časa.* V 19. stoletju so ostanke velikega | pesnika prenesli v cerkev hijeronimitov v Belem. Priče iz djetinjstva N»7or Vladimir: Priče iz djetinjstva. Zagreb, Hrvatski Mamparaki zavod, 1924. Str. 24%. Detetu je bilo ime Vladimir; ilvelo je kakih 40 let pred začetkom vojne (1. I87H), takrat po priliki, ko je Cankar na Vrhniki hodil t enajsto šolo, samo da je Vladimira u&lo skalovje dalmatinskega otoka Brača. pa morje jadransko io jndr-nit«, ki so se stavile ob bregu Velega sela. Cankar in Vladimir Naror — znk.ij za tega hrvatskega pesnika in pisatelja nam gre — sta ol»a po opravljenem bogatem literarnem delu končno podala priče iz svojega delinstva. Cankar je Čutil, da mit je bilo to odveč, tnkaj njegovo življenje Je podnla te njegova liri-1x8. Na7or je mnogo bnlj epski, talo najglobljih koreninic njegovega iivijwij» t njejrovih dplih ne opnžamo in jemljemo njegove priče detinstva v roke kot nekaj novega. «V začetku je bila kača*, nam pravi Jfazor: pr»i upnuvn nv>?ov je kač*, kl jo je videl na zidn sosedovega vrta: ustrašil se jo je. a mu ni nič storila in vzljubil io je. kn£o. svojo srečn. »Nazadnje pa so bile številke.* »travi pisatelj na koncu knjige. Strvilke in matemat:ka. ki mu !ih je namesto fantastike in sanjar- stva priporočal modri stric, ko je dečko odhajal s doma na študije v gimnazijo — zato da bi mogel, ko dorasle, popraviti rušečo se očetovo hišo. Med kačo z ene stnuH in matematiko z druge pa se nam pojavlja maček Paša, ki je iz do-motožja in osa meloni postal tat, ker so mu vzeli dom, ki je v njem varastel, in Sjnra Nikoleta, ki je zblaznela, ko so ji vzeli hišo, pa dečki, ki so se šli Gol;ata in Dav.da, in lepa žena, ki je — kakor boginja — Vladimira pol'ubila, in človek, ki je giedal v nebo. dokler ni Irjrubil sivega gumba ter ga začel iskali povsod po zemlji in grmovju in v prepadih, in pevec, ki je pel, knkor da bi iz njega pela bol cele vasi, in končno modri stric, ki je hotel Vladimira izpreobrniti, da bi ne bil sanjar, kakor njegov oče, ki so mu bili Homer, Vergil in Horacij v italijanskih prevodih vse, vrh tega pa.še Tasso. Cankar mi je hodil po mislih, ko sem začel Citati Nazora, a brž sem spirnal, da ne čitam Cankarja. Ni lirike, ni simbolike, in tiste preproste enostavnosti, ki prime za sroe. Nazor epski pripoveduje. a dobro pripoveduje: na konen pa tudi njega premaga lirika srca in se mu izliie ▼ četver> pesmi, ki zakljufu ejo knj:m svoje duše rjivomlil prosti naturalizem. In pa človek, ki je izgubil in iskal gumb? Vladimir Nazor »e je rarvil r poltali-jančenem milveju svojpza ro!stneg» kraja. Itnliia-nski klo«ar mn ie klesal ga Garibaldija, simbol italijanske ujedi-njene domovine, in Nazor je stal pred vpratanieni: «Kje ie na* OariVild'?« O kraljeviču Marku mu je pel neki »Vlaha, prišel enik po vsej priliki, s kopnejra. Vsekakor je ohel«*je. katerega vzra-«tel Nazor, povsem drusraAno nego ono, M je oMajaln mladpga človeka v Ljub- ljani aH Zagrebu, in se je uprav čuditi, da se je sin takega dalmatinskega otoka mogel zrujti v bivši nemški Avstriji. Prvo Nazorovo čtivo jc bila stara klasična literatura v italijanskih prevodih, predvsem Ilijada. Občeval je takrat bodoči pesnik z junaki in bogovi ter ai od-iczal palico, da bi se aa Volčji ravnini tudi on junaško borii. a na žalost, tam ni našel primernih junakov. Najbolj j« vzljub.l boginjo Palado Ateno, ki pred-stavlja kultivirano hrabrost in umetnost. In ta boginja je dečka res poljubila is mu dala zdravo moč umetniškega ustvarjanja v čisti klasični obliki. Zakaj liv-ljenska moč in formalna obKkovnoat, to sta znaka tega našega pisatelja in pesnika. ki spada med na^e največje in na> plodovitejše avtorje. V. r. „Jutrov" roman LUCIFER katerega skozinskoz napeta vsebina, prepU- troa i fantastičn im isptliaji od tatetka do konca, ki prinašajo navdušenemu čitatelja a iateresantnim ratmotavaojem vsak hip preseurčeo a, ki ma ie sledi moi. noj« ia koa*'ernieiia ia zopet presenečenje tak«, da so eitatelji nestrpno pričakovali vsako nadaljevan j« romana, je nM ia se dobiva pri upravi „Jutr»' v L abljami. ki ao ga čjtali in "B\ ki aha igel! H prilike nuj si ca takoj naroč- aa arnje dj mače knjižnic*. Bolj zabavati Vas ae moro nobena knjiga 1 Vezana itaa* Din U. Sroiinaa pa Din . 4829 Zmožen računstva in pisarniikih del, iiCem siuibo najraje na delell kot paznik, skladiščnik ali vratar pri kakem podjetju. Nastop takoj ali poinc-je. Naslov pove upr. Iščem mesta ' kuharice pri mali droSInl. — Opravljala bom tudi druga dela Na,lov je pustiti v upravi .Jutra, pod <11. 0.» S104 Mlad elektromonter leti premenltl aluibo. Najraje gre na dfielo, — Naslov pove ■prav« «. 6UV1 Mesta sluge ali kaj »ličnep-a »če 14 let star, marljiv In pošten mladenič. — Cenjene ponudbe je poslali na upravo ..infra, pod šifro .Marljiv mladenič«. 6030 Naprodaj 1 vet aa peresih. 1 rl», 1 H-iek In I latjl voz. f komata, dubro ohranjena pisalna miza ter I moško kolo. Cena po do. gotoru. Ogleda se pri Fr. P»-terlinu, Skocjaa, pošla Turjak. 607» Sincer šlvnlnl stroj mo>kl. te za SOOO Din takoj proda. Naaluv v upravi Juira. 4085 Boljše dekle S de*ele, vneb hlSnlh opravil, želi vstopiti v nlužbo pri po&toni družini, kjer bi dobila prakso v boljli kuhi. — Naslov pove uprava «Jutra». *>W < Jutra*. Kuharica pridna, pnltpna. ž*»li — Ponmdbe na upravo ..Jutra" pod «bamostojna/^S04». GU05 ViHHUun* Otroški voziček (dunajski sistem), dobro ohranjen, pripraven za leSaU in sedeti, po ugodni ceni naprodaj. Naalov pove uprava Soliden tehnik iSče sobo z električno razsvetljavo. Ponudbe pod .Nujno 2421» aa Uprato lista. fiOUS 2 kompletni posielfl se po nizki ceni prodasta. — Naslov v upravi .Jutra*. 00(18 4804 .Jutra,. 250 Din dam onemu, ki mi preskrbi eluibo 4879-a. Avto anamke .Bnnz. 16 20 HI*, s skladiščnika ali boljšega sluge. | štirimi sedeti, lep, v dohrem Ponudbe prosim pod .Dobra j stanju, se poceni proda. Na-pi3ava/2283». 4762 slov v upravi .Jutra.. 48o0 Proda se razno: moške čevlje, klobuke, obleke. Naelov pove uprava .Jutra*. SOK Po ugodni ceni (Kflbteil, kompletno prav dobro ohranjeno salonsko obt'ko in enak tekel t vesijo, otročja pleteno posteljico t limni.-o piodam. Naalov pri upravi ..Ik-tra.. 6014 Najboljša kolesa sedanjosti so «Rska» ter šival-ai stroji .Eaeella«. Dobite jih po najnižji - n, pri M rt. Plevel v Preski pri Hadv.ul .h. 6024 Apneniški mojster Vrtnice a primemo šolsko izobrazbo j sprejme konfekrijska trgoviDa v Ljubljani. Ponudbe ca poštni predal it. M. 4883 Strojnik zanesljiv oJenjou, 30 — 45 let star. izprašan kurjač, ki zna dobro strojno - ključavničarska dela, ter je imoien montaie in popravil strojev, elektriki in -v-tomobilov. se sprejme za !.rib-ijano. Tedenska plača od MO do C00 Pio, naturalno stanovanje 1» kurjava. Reflektira se same na spretne in rridi-e moči. Natančne nonudbe tndi s navedbo dosedanje zaposlitve aa naslov tPoilni prtdai !I3>, v Ljubljani. 6093 Čevljarskega vajenca pridnega is poštenega, iščem. Kukman, Ljubljana, Gajeva ulica S. 505S Hotelsko sobarico dedno, % tprifevall, 185« posredovalnica Sager, Celje, Aleksandrova 5006 Vzgojiteljica ,starejša moč) slovenskega ln nemškega jezika tmoina, te išče k 2 dečkom v starosti S ia 7 In pol let. Vstop lakoj. Po-aodbe pod «89» aa apravo .Jetra*. »0» pošten iu spreten. Išče službo : ravnokar došle, li svetovr.o-pri kakem gospodarju, ki Ima 1 znane drevesnice .Tecbendorff* gozdove za gorivo. Želim me- i ee dobe vsaki dan po najniljlb sta v bliiinl železnice. Ponud- cenah pri Ivanu Breeelniku v be pod aApuesicaa oa unravo Ljubljani, Velika čolnarska nI. cJutra*. 4977 it. 21. 4492 Znamke se ceno prodajo. Kealjeva cesta it. lSfl, desno. 602» Miti izbera svile za plesno sezi.o! Prodaja do konea meseca po Cre; de cbiot pri) is 79 Oio sedaj in 6B Din 110 . . . 85 a a o* a N Vedno novosti I a v» . 77 a 11 A* Šinkovec nasl. K. Soss Llubljana, Mastni trg 19. Stare steklenice od piva rabljen«, bret znamke, kupita. — Ponudbe na uprava -•»■» O utra.. M1S Absolventinja trff. tečaja iič« mesta v pisarni kot začetnica. Gre tudi brezplačno. — Naslov pove uprava .Jutra*. 6088 Mlada gospodična inteligentna. Seli mesta pri kaki boljši družini k otrokom ali v pomoč gospodinji. Ponudbe pod šifro .Poštena/2433» na upravo .Jutra*. 6094 Uradnik stare j ia moč s vsestransko prakso, zmoten več jezikov, ieli sluibe v kaki pisarni kot skladiščnik ali kaj sličnega. Ponudbe pod «Reeea/2409» na upravo .Jutra*. 6057 Natakar mlnjša moč. išče mesta. Naslov pove uprava .Jutra*. 5009 Zavarovalnice Iščem slnibe pri kaki zavarovalnici. DcvTŠil sem Sest razredov gimnazije. Vojaščino odslužil. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod «PrakUk»nt/2-11S*. «081 Pletilni stroj It. 8, tkoro nov, telo ugodno naprodaj. — Naslov v upravi •Jutra*. 4360 Wanderer-avto trisedežnl, t električno razsvetljavo in aamcnagonnm, v garantirano prvovrstnem stanju, se po telo ugodni ceni proda. Ogleda se lahko pri avtozavoda Bukova drva 8 vagone, poletne sečnje leta 1924., se prodajo. Cena 25 Din ta 100 kg Iranko vagon. — Naalov t upravi »Jutra*. W40 E." lioaa, poljanska ceata 09. 4330 Samovar pra^l ruski, poceni na prodaj. Naslov v upravi cJutra*. 4722 Pozor, gospodinje! Najboljši trboveljski premog in lepa drva nudi najceneje firma P. Pavai, Spodnja Šiška, Kolodvorska ulica 150. — Naročila sprejema R. Velepič, Ljubljana. Selecburgova ulica 7/1, po hodniku. 107 Angleški slovar •Jluret-Sančer* (oba dela) te slovnice, ugodno naprodaj. — Naslov por« uprava .. «087 Posestvo 15 ovalov povriin«, leteč« * (jfcherniku, 20 minut od kolodvora Kostrivniea Podplat, obstoječ« iz vinograda, aailiiuo« aika, travnika, njive In gntda. proda skupaj ali pa ratkosano po jako nizki ceni Franc Ger-ielj, posestnik in trgovec aa Pragertkem. Stanovanska ln gospodarska poslopja to tšdana lo « dobrem stanju. 4642 Meblovano sobo iiča soliden fuepod v Sredini mesca, najraje blizu glavne pošte, za takoj ali pa s 15. marcem. — Naalov peve oprava OaUa*. 4947 skoro nova te proda. Naslov v upravi cJutra*. 6073 LL*' Izvrsten planino M proda. Naalov v upranišcni Č0U Koncertne gosli so na prodaj za ££00 Din. Naslov pove uprava .Jutra«. 60M Zlata zapestna ura se je izgubila od Fitpvca d« nunske cerkve. Najditelj naj jo odda v upravi .Jatra* preti-najradL SM Krojač enbiro v l.juMjanl (centrom), evotualno v Ulilini mesta, po • braao. 1'onudh« i zahtevami je poslati na naalov, kateri je v upravi pod ftifro »Soliden samec*. 4946 Sobo opremljeno, snatno, metzanin ali prvo nadstrof.je. . pni...'-" m* .enariranitn vbodom, elektr. razsvetljavo v sredini mesta, ifteen* s 1. aprilom, o.talo po dogovoru. — Ponudil« • April/J422* oa upravo lista. 6083 Iščem sobo s 1.1. marcem, a posebnim vbodom, v sredini metla. Ponudbe na apravo .Jutra* pod anačko .Stalno/2413*. 0u70 Trgovska hiša boljia. a dobro vpeljano t»g»-vino anianega blaga, v večjem kraju Slovenije, se vtame v naje« aH se kupi. Pogojno je, nad 2,000.000 Din letnega prometa. Cenj. ponudbe na upravo .Jutra* pod >J. T. 1926*. 4624 Srebrne krone •e kupijo. Ponudb« aa »pravo •Juira* ped .Krosa*. 4T77 Blagajna VTcrthoim, dobro ohranjena, t« kepi. Pismen« ponudbe t označbo velikosti in cene naj se po-iljejo Kmetijski nabavni ia prodajni ufcagi Medija-lijake. Posestvo t vtem gospodarskim poslopjem, č*trt ur* «d UtJj«, u 10 glav »Ivine, s« proda. Več pora Bofon, fotograf, Litiju 6027 Gostilniško posestvo kupim * Ljubljani ali okolici. Ponudb« p.Mi .f o.le laja rena* aa ejatre*. 50B5 V Maribora v sredini mesta, blizu kolodvora te odJasta I lepi, val^i toW ta pisarno. Ponudb« pod • Prlloinott* na apravo *Jutra>, Maribor. 414« Skladišče event. a pisarao, se odda » najem blUu (lavnega kolodvora — ponudb« aa -Agrarni biro*, fekabugev* alica J. BOM Soba a posebnim vhodom te odda lakoj aolidnemu gospodu. Po-izve *s v upravi O utra*. 6059 Oddam stanovanje v novi enodružinski hiil v Sto-iicl. ob.ti.ječe it treh sob, kuhinje in pritiklln, dotiSn-mn, ki plača najemnino ta let« diri naprej. Vselitev IS. aprila. — Ponudbe pod .l^po stanovanj* 1417* aa apravo sjatraa. 6079 Gospod se sprejme kot sostanoralec v Spodnji Sliki. Naslov v upravi .Jutra*. £047 Stanovanje s hrano v sredini mesta lič« gospodična. — Ponudbe ua upravo liata pod si. april*. 5034 Sobo Išče miren, ve« dan odsoten gospod. Ponudbe pod .Odaoten* na upravo .Jutra*. 6003 Zdravnik išče posojilo od 4—600.000 Din aa t mera« obresti ia proti Inta-bulariji na reslije, ki dajejo popolno varnost. 1'onudbe pod •Zdravnik* opravi tega lista. 4828 Na stanovanje t« aprejme gospod s l.V marcem. — Naalov pove uprava «JaUo». 1100 Fotograf tamostolen, teli tnanja a go- epodičuo ali vdnro, staro od 2U do 2U let, ki bi bila obrtno naobratena, tudi šivilja ali no-distinja. Ponudbe na upravo 1 hI ulra« pod .Olimpia*. 4000 Prazno sobo v t. nadstropju, bret poseV nega vhoda, .veti«, električna razsvetljava, se takoj oddx — Naslov pri upravi .Jutra*. 6066 Ažurira v vteh barvan in plisira. Kealjeva cesta 12/1, desno. 47t0 Vse kar rabite ta Val vrt. viuogrkd, sadovnjak Itd., bite pri «VRr» dru2ba a o. z. v Maribora. b2AilO.\lJA IN DKUGOVI, 3906 Cenitve Indnatrljtklb. obrtnih Indn. gib podjetij, prevzame po lastnih strokovnjakih ter oddaja mnenja (ektpoiaje) Gospodarska pisarna druiba a o. a. v LJubljani. VVollova ulica 1, II. nadatr. M Belo vezenje tprejmem v delo. — Naslov • upravi .Jutra*. 6038 Katera stranka bolji« fbrst ctrok. n« «ndntk\ zamenja stanovanje s krasnim stanovanjem 8 tob aa najiap šem kraju Ljubljane v prvem ■aiistropjn. Ponudbe pod .Kat-gled* na apravo Usta*. 6081 Meblovano sobo i električno raztvcUjavo te lakoj odda solidnemu gospodu. Na*l«v pov« oprava ajutrt*. 5065 Snažno sobo l vso oskrbo eveutueino • brano, * tredinl m«sta. itč. gospod f 16. aiarcem. Poučeval bi lahko gosli ia klavir. Cenjene ponudbe pod .Učitelj glasb«* ca upravo liaU. 60uC Kot sostanovalec ro sprejme boljii gospod v lepo sobo t potebnim vbodom blizu gt>r«ajsk*ga kolodvora. Naalov Dama M. katere v torek ob trlčetrt tu 9 pred Lj. dvorom ai bilo, ae prosi, da pride v četrtek ali p« tek na lato a*ato ia ob istem času. 50Gi Sokolska maškerada Bled. Maribor. Violetna Pierotka, r«anično zbelala? Prosim ta naslov, ribica mala. Pod * «i'eklu* na upravo ^Jutra*. 1004 Šivali Mlad doberman M proda. Po iz v* •Jutra*. apr»vi 4786 Prodata zelo lepo, 15 mesecev atara, čistokrvno psico volčj* pas m«. Cena 1000 Din. Natančna pojasnila te dob« pri Jo«. Kro-ielj, Namrielj, po4u SMd«M«-lf pri LMUUaL, M Kateri dobri člorek bi pomagal vdovi g 3 otroki te alaro mamo (80 let), ki i« brte vsake podpore? Poaudbe ha upr. .Jutra* pod iilro »Omital pololaj*. tff) flfZaie trMe Za priročno uporabe priredil M. Kostanjevec Cena 10 Din s poštnino 11 Din. Knjiga w naroča pri Tiskovni salrufft Ljubljana Pripor o6amo novo izdajo romanov: Cyclamen Broi 22 Din, vet 27 Din. pote 1*25 Dia Agitator Brat. 18 Din, vet. 23 Din, poit. 1 '25 Dfci lidala |n i« Tiskoru zadrnp t Ljubljani J. Suchy: O rablju, fustifikaciji in sličnem Pod utisom usmrtitve Čarnge in Pr-piča' sem se poglobil v .starodavne spise, nanašajoče se na rabeljsko obrt v preteklih stoJetjih. Morda bodo čitatelje zanimali nastopni tozadevni podatki. Rabljeva obrt je imela v teku nasprotujočih si dob svoj višek in svoj padec. Nekoč je cvetela rabljeva obrt, čeprav so jo smatrali kot sramotno in to se strašnega moža v škrlatasto-rdcčem plašču ogibali vsi kakor kuge. In vendar je ta mož igral nenavadno važno vlogo v državi ter bil opora sistema. V tej lastnosti je «ožigosaval» krivoverce in vražariee, jih mučil, razpenjal trupla nad kolesi, jih o-bglavljil in jih sežigal. Takšen praznik je bil za vse »dobre kristjane« dne 12. marca leta 1421.. ko je strašni izvršitelj nezmotljivih sodb in višje državljanske modrosti v Erdbergu pri Dunaju .javno sežgal 110 Židov. Čeprav so mu zabra-njevali prejem sv. zakramentov — v tisti najbolj katoliški ei>ohi — so ga za njegov «vrli» čin seveda imenitno na gradili. Take cerkvene sitmirije se včasih morale zamrziti še tako patenti ranim ljudem rahel.iskega športa. Čitam namreč, da je bil Dunaj ponovno brez rabljev. Tako se je n. pr. pripetilo. In se je dne 14. marca 1485., ko bi morali zopet pet zločincev ekspedirati v večnost, pojavil nedostatek: ni bilo nam- reč strokovnega umetnika v to svrho. V zadregi so prišli na idejo, da naj smrtni kandidati kockajo, in oni, ki je dobil, je moral svoje sodruge skrajšali za glavo. V zaslugo so mu podarili življenje in prost okovov in kazni se je napotil domov. Čitam pa tudi o časih, ko je bil pravcati naval rabeljskih aspirantov. Nekoč so se na Dunaju potegovali za rabljevi) »čast* kar trije kandidati, ki so se vsi bahali s svojo spretnostjo, dokler se r.i edon ponudil, da preseka črto. ki jo na vratu delinkventa zaznamuje s kredo, v enem zamahu. Priložnost je prišla kmalu. Hudodelec je moral poklekniti, renomist je vzdignil meč, m.Ačan udarec in glava je ležala pred njegovimi nogami. Toda v istem hipu se je okreuil in z drugim zamahom meča odsekal glavi svojih dveh konkurentov. Dobil je zaželjeno službo. Ta sicer zelo ko-modni način, znebiti se konkurentov, seveda danes ni več v modi. Služba rabljeva je bila pri vsem tem več ali manj prekarna, dokler Marija Terezija ni določila dohodkov tuli tem funkcionarjem. Precej obširni taksativni red. ki vsebuje petindevetdeset vrst. določa ra.hlieve prejemke pri izvrševanju »nasilnih vprašanj«, pri ožigosa vanju črk, pri usmrtitvah z mečem, na vislicah, na kolesu ter potom živoga ognja. S temi i»oMi so bili v zvezi tud! različni »športelni«, ki jih je smel r»-beli zaračunati. Nekaj primerov: za petna>t minut trajajoče nasilno vprašanje 15 kr.; za isto, trajajoče GO minut 1 fl.; za 30 udarcev s palico 30 kr.; za vžigosanje religacijskih črt in za mazanje s smodnikom 45 kr.; za ostriženje las pred obglavlje-njetn 1 fl.; za pokop trupla 1 fl.; če se je oseba pred obglavljen jem Si pala z žarečimi kleščami, za vsako razbeljen je klešč 15 kr.; za odsekanje roke 30 kr.; za navijanje tela^a na kolo 45 kr.; za spenjanje trupla na kolo 1 fl.; za raztelešen ie obglavljenega trupla na štiri kose 1 f!.; za sežiganje žive osebe 5 fl.; za iztrganje jezika 1 fl.: za odre/a nje istega 15 kr.; za razsekanje na štiri dele pri živem telesu 5 fl.; za vsaditev kola v srce detom< rilke 1 fl. itd. Marija Terezija je v posebnem taj nem dodatku b kriminalnemu kodeksu dovolila, da s« omilijo kazni, če hi se radi njih na škodo večnopa duSnega hlagra t vi delink ventil [»o javil obup. — Leta 1747. je ukazala, da se morajo vislice iz NVienerberjra prenesti na stari Rabenstein v Rosavi pri Dunaju, to pa rndt tega, da ji na njenih vožnjah iz »Favorite« v »Schfiubrunn« ni bilo treba gledati odurnih visečih trujnjl n.i vislicah. Na Rabenstelni so se odsibdob vršile sp'oh vse justif kacije. Jožef II. je sicer odpravil smrtno kazen, komaj pa j? umrl, so jo zopet vzpostavili. In tako' je prišel vsakemu Dunajčanu znani kraj »Spinnerin am Kreuze« do žalostne veljave. Prvi, ki je bil tu (16. maja 1805) obešen, se je imenoval Tone Luger. Bil je delomržen postopač. Ko je nekaj tednov preje zagledal na ulici nov rabljev voz, se je v svoji objestnosti spel na voz ter zaklical ljudem, ki so ga obkrožali: »No, saj se tu čisto udobno sodi. Koliko pa stane taka vožnja vun na Spinarco?« Kmalu nato je radi roparskega umora moral ex officio vstopiti na isti voz. — 16. marca 180'J. je na »sakramenske loitre«. kakor so na-zivali Dunajčani vislice, sto- ' > . njevka Terezija Kattdl ter hreščala raz »lojtre«: ».ležeš, mo;.i kapica! Moj<-' čevlie izgubim! Ali slišite?« Med modernimi rablji v bivši Avstriji se je posebno odlikovala družina Hoff mannovih. To smrti zadnjega Hoffman-na je začasno »rabljeval« prvi lluff-manuov hlapec Simon Abe'. P.i' V» •»•■'-markantna oseba. Dnevno je jahal na belcu v svitlozelenem fraku v prater. Za poznejše rablje so zahtevale oblasti, naj dunajska medicinska fakulteta potrdi nie-rovo s;insnf)n.rst. Pnzncj.:i rab!ri so prišli skoraj vsi v konkurz. Obrt id bila več plo-'onosna. — Ta časa Franca Jožefa so bili rablji državni uradniki. Morili so v f ni k u in bHih rokavicah. Zadnji avstrijski rnbelj Laug je te dni umrl. Umestno hi bilo, da bi se od na šega krvnika M a u sera. ki je tako nerodno izvršil justifikaciji. tudi prej zahteval iV kaz sposobnosti za to obrt. Roda Roda: Opravljivcc V Arabiji — pripovedujejo modre, knjige — so nameravali obesiti nekega človoka. Zbralo se je mnogo ljudstva da bi gledalo, vladar pa je stal ob oknu svoje [talače ter opazoval prizor oddaleč. Bedni grešnik je jokal, vpil in prosil. naj mu puste še dalje živeti. Vla-sojonec me ni razžalil, saj ga nisem slišal: pač pa si me ti '.juto zadel s psovkami, ki si jih izgovoril. Zato je pravično, da se oni nesrečnik osvobodi, a tebe obesi v zank) ki je bila njemu namenjena.* In tako se je zgodilo . . . Odtlej imajo Arabci pregovor: »rso-valeč je donašalec klevet.« I.MStmU iu ltla|a'Hj Knnzrr-ij c4utr»». Olgotorui ure Inik Fr. Brtinti^ li*k Delniške tt«kitrtie. i. d. » Liubl' d. Tifiiumiin Zahvala. Za mnogobrojne dokaze prisrčnega sočutja ob prebridki izgubi naše nepo« zabne hčerke, sestre, tetke, gospodične Siavice Batič izrekamo tem potom- vsem našo naj« prisrčnejšo zahvalo, osobito uradništvu velikega županstva, gg. pcvccm Glasbe« ne Matice, sosedom in znanccm za obilno spremstvo na njeni zadnji poti. Maribor, 5. marca 1925. ŽALUJOČI OSTALI iliiinniii liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiili riiiitniill Potrti ne zmerne žalosti »poročamo mm sorodnikom, prijaM cm in trmcem prt-tužuo vest, da je niša ijuliljeua mati, taira m siara mati, gospa Antonija Javoršek danes, dne i marca I9.'ft po hrntlti in mnkepolni bolezni, previden« r t > ;iž I' »vete vere hoenv.l mo ga.piila Pcifftfb iiepiiz* ne pokoiniee »f l>o »rSil v petek, dne R marra 1925 ob !(i. tiri iz mrtv»Sk* »eie na mestnem p!>kop»liVn v Polireim. Sv. m»«i uiliiftiiicM l>o darovana m« 7. marca 1926 ob pol 9. uri zjutraj v frančiškanski tupni cerkvi. M A RIB >R, doe 4. marca 1U85. Dora Golabovlč, hčerka, Viekoilav Golubovič, zet, Saša, nečak in ostali sorodniki. Kdor oglašuje, ta napreduje! ifiisssig Objava. Prodaja gvozdene rude iz državnog rudnika a Ljubiji Na osnovu članova 86. do 98. Zakona o DrZavnom Računovodstvu, a prema re.šenju Gospodina Ministra Šuma i Rudnika od 21. februarja 1925. god. RBr. 1435. održače se na dan 16. marta tek. god. u 11 časova pre podiie u zgradi Generalne Rudarske Direkcije u Beogradu ofertalna licitacija za prodaju celokupne proizvodnje gvozdene rude u državnom rudniku u Ljubiji. Predmet nadmetanja je otkupna cena po toni gvozdene rude. Načrt ugovora, koji če se sklopiti sa najpovoljnitn po-nudjačem služi na mesto detaljnih uslova za nadmetanje. Isti se može videti, orlnosno dobiti: kod Generalne Rudarske Direkcije u Beogradu, kod Direkcije Državnih Rudarskih Preduzeča u Sarajevu, kod Rudarskih Satništva u Zagrebu i Ljubljani, kod Oblasne Rudarske Uprave u Skoplju. Kauciju polažu domači nadmetači u iznosu od 1,000.000 Din, a strani državljani u iznosu od 2,000.000 Din prema odredbama člana 88. Zakona o Državnom Računovodstvu. Kaucija se polaže najdalje do 10 časova na dan nadmetanja kod Računovodstva Ministarstva Suma i Rudnika. Svaki nadmetač ima da podnese i svedočanstvo o nje-govoj sposobnosti za nadmetanje, a naši državljani su dužni podneti i uverenje o tome, da su svoju radnju prijavili po-reskim vlastima i platili porez za poslednje tromesečje — sve po odredbama člana 13, tačke 66. Pravilnika za izvršen je odredaba iz Odeljka „B" Ugovori i nabavke Zakona o Državnom Računovodstvu. Ponude treba snabdevati sa taksenom markom od 100 Din i podneti ih u odredjenom času u zapečačenom zavoju, na kome mora biti napisano: „Ponuda za kupovinu gvozdene rude iz državnog rudnika u Ljubiji od ponudjača N. N." RBr. 1752. Iz Kancelarije Generalne Rudarske Direkcije Ministarstva Suma i Rudnika u Beogradu 24. februarja 1925. 1172/a Vsak dan svoie namočena »«• polenovka Anten 1/er'jif, L;ubl:ao Polenovka namočena Ažufira in entla 10:00 v vse!i tali Ioni Janr-ier« IJibl.aoa. Djoril tri 1 82.'a Likvidalorji Tovarne volnenih izdelkov, d.d. v Ilokn (Srem), naznanjajo, da se bo vršila dne 20. marca 11)25. ob 10. nri dopoldne v Ilokn, v tovarniških prostorih, a po zaključku izrednega občnega zbora delničarjev od dne 12. oktobra 1924. javua prostovoljna dražba sledečih predmetov: 1) Zgradba iz trdega materijaln, zgrajena na zemljišča v obsegu I jutro 17 kv. h v., v kateri se nahaja velika delavnica (mašinerija) za ves obrat tovarne; nadalje dve sobi za izdelke iu velika klet. 2 ) Zgradba za barvanje izdelkov, zgrajena istotako iz trdega materijaln. 3) V bližini zgradbe se nahaja v zemljo zgrajen prostor za shranjevanje različnih predmetov, n. pr. vina itd. 4.) Tovarniški stroji s sest klopmi za tkauje in dragimi temn pripadajočimi predmeti. 5.) Različni sirovi niiiterijnl in kemikalije. Ti predmeti se hodo prodajali na sledeči način: a) vsi ▼ točki 1. do 5. označeni skupaj; b) po nimirovi ulici 101, I. kat; pri zastopništvih: ▼ Zagreba: Središnji Savez Hrvatskih Seljačkib Zadruga, putnički odjel, Mi-hanovičeva ulica 2; T Ltnbllani Zadružna zveia, Dunajska cesta 28; ▼ Sarajeva Središnji S ver Hrv. Selj Zadruga n Hosnu i Hercegovina, Aleksandrova ulica ; v Beograda Damjan Pran^ovič, Palata Beograd- Zadruge; v Paa6e»u A B<>-Skovič i Sin, Jabuc.i put 10; ▼ Vel. Bebkereka Brajknvič i Tatarin. Geteova 24; T Bito1 Ju Nikola Piturik ; v Slbealka P. Kovačev; w Splita Krača Matkovič, ZadarsKa 10 ; v s atkov.da Ivo Veraja; t Dubrovnika Dubrovačita Trg. Banka. f I f f J! I t J f ■ ■ ■■ ■■ » * » a od jedilnega in mineralnega olja kupuje po ca i višji dnevni ceni t I0.' a Tovarna kranjskega lanenega o'ja in firneža HROVAT & KOMP., LJUBLJANA i< tekstilne stroke, ki I. bko takoj naetopi, iš e Mars. d. d. sa 'zdelovan e in prod\|o roboev v Z-grebn Sajmlšte 56. Kt-ti k-taoti nai 1'isuieiii pouiollu pruoZe fotogralijo. Pogoj je, (la se ukatei ■ z daljne prakso in da so v ŠLiveuiji, v Gors-etn kot.ru io v I.itti vpeljani. 11H4/S Kdo je praktičen? Kdor kapi pri meni vse vrste manufukturno blago, fine kamgaroe, snkr.o od najboljše do najcenejše (I)in 44) kvalitet«, razne cef rje in oksforde, priznano najboljše šifone in kotenino ter vse krojaške potrebščine. 11M a Po ie znižanih cenah pri odjemu čez 500 Din 5% popusta! Km a*i popust pri vsaki svuti! 0>iauLi po lastni ceni! IVAN KOS Šiška, Celovška cesta št 63. Podražmce : LJUBI. J A ? A. Sv Petra eesta 23. Sr. dnja vas št. a (Ojreajako).