tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 4.NOVEMBER 2010 / ŠTEVILKA 883, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 883 7X961 2''4406 7 111 PRODAJA. MONTAŽA TOSHIBA Panasonic DAIKIN ^GSAA: 041/ 650 671 www.viking-klima-sp.sij Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 (3 s'mobil Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC SH&Tò KLU& http://shotoklub.doesntexist.org Shoto Klub “Izola” je na Facebooku Kdo se boji izolskih Albancev ? V dneh pred letošnjimi volitvami so bili predmet pogovorov, politikantskih špekulacij in celo šovinističnih misli. Tudi od tistih, ki so na podoben način prišli pred tremi desetletji. Le da so bili takrat vsi Bosanci. Zvezda Jaz sem zvezda rdečekraka, ki sije v srcu vsakega junaka | nekakšne revolucije, ^ proletarske evolucije, 1 boja za delavske pravice, ^ kot svetinja resnice, |f kot simbol nekdaj e oblasti | kot spomin na tiste, ki jih ni, = nekdanje internacionale, oznaka za vse ideale, spomin na bivšo državo, na grb in na zastavo, in kot veleva bonton, odhajajočim zadnji poklon, v spomin na stare čase, prej ko jih mah prerase. Jaz sem zvezda rdečekraka, ki več ne najde pravega junaka. (Mef) Skoraj nisem mogel verjeti tistemu, kar sem poslušal na poročilih lokalne radijske postaje. “Lastniki večjih nasadov oljk si pomagajo z obiralci iz drugih držav, saj domačih delavcev ne najdejo” je ugotavljala novinarka in nam predstavila posrednika delavcev iz Slovaške in Romunije, ki so pripravljeni opravljati tudi to težko in slabo plačano delo. “Ti delavci so prišli sem pomagati pri trgatvi in so vprašali, če se najde še kakšno delo, tako, da bodo zdaj pomagali še pri obiranju oljk” je povedal organizator “poceni delovne sile” in dodal: “Plačani so glede na težavnost obiranja, v povprečju 70 centov za kilogram oljk. Njim pripade polovica, za drugo polovico plačila jim uredimo prenočišče v bungalovih, obleko in hrano.” Skoraj nisem mogel verjeti, da smo tako mirno sprejeli prodajanje poceni delovne sile, kajti to ni nič drugega kot izkoriščanje tistih, ki skušajo zbežati iz popolne revščine. Verjetno je celo v skladu z zakoni, vprašanje pa je, ali je v skladu s človeško moralo. Toda, kaj je alternativa? Ozrl sem se naokrog po Izoli po tistih desetih odstotkih sokraja- nov, ki so brez dela m se vprašal, kdo med njimi bi bil pripravljen delati za 35 centov na kilogram obranih oljk. In sem pomislil, koliko eurov na uro dobi mlad fant s smetarskim vozičkom in metlo, ki čisti moje mesto na praznični dan, medtem ko mi s kozarcem v roki filozofiramo o krizi v državi. Poznava se in rečeva kakšno, ko pa je šel zadnjič mimo s prijateljem nisem razumel niti besede njunega pogovora. In takrat me je bilo sram, če sem kdaj imel slabo misel na njihov račun. te|. os/ 6404253 vembrafsg.feo na KonstihìuW seji sestal fe^lpBfeaskf svŽfe- 1 nianttajh cla- irejeli Na sej| nom ugotovf bud< ha Ob- Jùzvolitvi 2 čine Izol^^O^ Na seji bodomrHSfraTi tudi Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. i\/i oto rv/iAxix Industrijska 11 • Izola @ BANKA KOPER komunala izo/a -šola P0NEDEUEK-PETEK: 8.00-19.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - tel: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 Pogrebna služba (24 ur) tel: 041/ 650 375 Dogajalnik Povolilne komemoracije Komemorativne slovesnosti ob treh izolskih spomenikih padlim v obeh svetovnih vojnah so tradicionalne in tradicionalna je tudi udeležba na teh slovesnostih. Še vedno so v prvih vrstah nekdanje borke in borci, ki jih je iz leta v leto manj, ob njih so predvsem starejši politični kadri, potem pa še nekateri mimoidoči in udeleženci kulturnega programa. Mladih je žal malo, saj se v takšni družbi in ob takšnem programu pač ne najdejo. Škoda, saj ne gre le za neko formalnost, ki sodi v ta čas. Tudi letos je občinska organizacija Zveze združenj borcev NOB organizirala komemoracije ob spomenikih v Kortah, v Dobravi in na Trgu padlih. Na prvih dveh so sodelovali tudi predstavniki “podeželskih” krajevnih skupnosti, na tisti v starem mestu pa krajevna skupnost tako ali tako že štiri leta praktično ne obstaja. Zakaj ne, je vsem znano. Spoštovanja vredna je bila tudi letos prisotnost “grškega veterana” Elia Sfiligoja, ki junaško nosj^svojih 91 let, prvič pa je v funkciji novega izolskega župana prišel tudi Igor Kolenc, ki bo sicer prevzel županovanje 11. novembra. Se vedno aktivnih občinskih funkcionarjev pa ni bilo videti. Zato pa je bila, tako kot vsakokrat doslej, saj se je vse dogajalo tako-rekoč na “njenem dvorišču”, poslanka Breda Pečan z družino. Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Opera Metropolitana piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki) KOT V GRDIH SANJAH Javni uslužbenci, v resnici le njihov manjši del, spet stavkajo. Pa tudi ta del ne stavka v celoti. Stavkajo stavkovni odbori policijskih sindikatov. Policaji ne stavkajo. Oni skrbijo za vse za kar so skrbeli prej, stavkajo samo sindikalni šefi policijskih sindikatov. Zaradi povprečja plač, ki ni evropsko. Pa je res hudo biti javni uslužbenc in prejemati plačo iz proračuna. Ampak, to ni pomembno. Pomembno bi bilo, če bi se nekega dne zgodaj zjutraj zbudil naš prvi sodržavljan in na vratih srečal poštarja, ki bi mu izročil kup računov, pa še obvestilo o nepremičninah, ki mu jih je podarila naša geodetska uprava. Kar predstavljajte si: »Barbara«, zašepeta naš prvi sodržavljan naši prvi dami, »zakaj pa dobivamo toliko opominov za neplačane račune?« »Ker imamo velike stroške, pa še otrokom šolanje, pa malice, pa šola v naravi, nič ni zastonj, a plače so, sam veš, kakšne,« odgovori prva dama. »Saj vidiš, da vsi javni uslužbenci stavkajo zaradi nizkih plač.« »Prav, še pogovarjal sem se z njimi, le da ne vem kaj bova midva naredila? Pa poglej te režije za najino dvosobno stanovanje v bloku.« »Nisi dobro prebral. Poglej kaj nam je poslala geodetska uprava. Vsi ti računi so za rezidenco.« »Za kakšno rezidenco? Saj država še nima predsedniške rezidence, vidiš, da prosim krajevne skupnosti, da mi odstopijo kakšen grič z gradom, ali grad na griču. Hvala bogu, da teh gostov iz tujine ni prav veliko, in nas pred njimi ni sram, ker jih nimamo kam odpeljati. Kakšna rezidenca?« Naša prva gospa, Barbara, mu pokaže papir pol metra daljši od Krsta pri Savici. Same številke, evri se množijo, za stroške dvosobnega stanovanja v bloku, ki sploh ni pisano na njegovo ime, ampak na nekega neznanca (prekontrolirati moram če nisem morda podnajemnik. Kje pa bom dobil še denar za najamnino?), ter za stroške predsedniške rezidence v kateri, po tem kaj je napisano v informativnem obvestilu geodetske uprave, živi in sprejema prijatelje in ostale (ne)povabljene in za katero ne plača računov in dajatev po zakonu, po katerem živijo vsi državljani, kot tudi javni uslužbenci, ki so nekaj več, ali bolj od navadnih državljanov. »Barbara, kaj naj narediva? Denarja za vse to nimava, tudi za to kar morava plačati nimava, kaj naj narediva? Kakšna in kje je k... rezidenca v kateri živimo?« Prva dama je tudi videti zaskrbljena. »Lahko začneš stavkati, dokler ne dobiš evropsko poprečne plače. Cajtngi bodo vse objavili, midva pa greva pred stavbo predsedstva in vlade in začneva gladovno stavko, kot drugo stopnjo, potem pa zahtevava referendum o tem ali sploh ta država rabi predsednika, ki mu niti normalne plače in rezidence ne privošči in mora živeti v dvosobnem stanovanju ki ga je dobil še kot asistent na faksu.« »To, Barbi, prav imaš, takoj bom poklical Praha, da me da na seznam stavkajočih!« »Nikogar ne boš klical, raje zagrabi to krpo in obriši prah z radijatorjev, dokler nam še tega dvosobnega stanovanje niso vzeli. Da o prahu na policah ne govorim. Vse je umazano od tega prahu. Kdor s prahom živi, ostaja umazan.« »A res? Naj ga ne kličem?« »Niti mrtev. Dovolj mi je tega prahu. Pridem v stanovanje - prah, pridem v službo, stavkajo čistilke, prah povsod, pogledam s Šmarne gore, prah po celi državi, sploh ga ni treba klicati. Prah sam pride in vse prekrije in zaduši.» \\ t * -r fMY.A II Volitve 2010 Kako nujna jo bila korespondenčna seja Prejšnji teden so občinski svetniki v prejšnji sestavi prejeli vabila na korespondenčno sejo (sejo z glasovanjem po pošti), z utemeljitvijo, daje nujno potrebna še pred konstituiranjem novega občinskega sveta in prevzemom dolžnosti novega župana. Glasovanje v razmerju 13:9 že nakazuje, da bo iskanje večine zahtevna naloga. Župan dr. Tomislav Klokočovnik je v ponedeljek, 25. oktobra 2010, sklical 8. korespondenčno sejo izolskega občinskega sveta ter na dnevni red sprva uvrstil štiri točke dnevnega reda. Zaradi zadržkov s strani nekaterih svetnikov je župan naslednji dan z dnevnega reda umaknil točko o pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem, podrobnosti namere pa pojasnil v krajšem sporočilu za javnost. Povod za sklic korespondenčne seje v tem, medoblastnem ali bre-zoblastnem terminu, naj bi bila obravnava dveh projektov, vezanih na črpanje evropskih oziroma državnih sredstev. V prvi točki je šlo za uskladitev načrta razvojnih programov za uspešno izplačilo sredstev sofinanciranja investicijskega vzdrževanja ceste za Barede, ki jih Občina Izola pričakuje s strani Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Drugo pa je bil predlog Sklepa o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta »Izolske poti«, ki je nujno potreben za prijavo na javni razpis, kjer si Občina Izola obeta nepovratna sredstva Evropske unije v višini slabih 200.000 Eurov. Na dnevnem redu je bila sicer tudi točka o pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem (gre za prodajo oziroma zamenjavo parcel v povezavi z gradnjo garažne hiše za pošto), vendar jo je, zaradi napovedanega nasprotovanja svetnikov umaknil iz dnevnega reda. S tem v zvezi je župan Tomislav Klokočovnik zavrnil očitke, da gre pri tretji točki za prodajo tik pred iztekom mandata. Skladno z ureditvenim načrtom »UN Pošta« je na tem delu predvidena tudi gradnja objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo, ki bo v konkretnem primeru namenjena javni rabi, torej občanom Izole. Župan je še zapisal, da je za uspešen pričetek del treba izvesti zamenjavo parcel med Občino Izola in podjetjem Sava IR Z uvrstitvijo točke na dnevni red je župan želel le zaščititi javni interes ter omogočiti vse potrebne pogoje za čim prejšnji pričetek urejanja območja, zaradi zadržkov s strani nekaterih svetnikov pa je točko umaknil iz dnevnega reda. Seja je vendarle bila Čeprav je najprej kazalo, da bodo občinski svetniki starega sestava zavrnili sodelovanje na tako sklicani seji pa se to ni zgodilo, v glavnem zato, ker so jih prepričala pojasnila, da Občina Izola zaradi formalnih razlogov lahko izgubi skoraj 120.000 Eurov sofinanciranja popravila ceste za Barede. Tako je bila korespondenčna seja občinskega sveta vendarle sklepčna. Strokovne službe so svetnikom prejšnjega mandata poslale 23 glasovnic, do roka jih je nazaj prispelo 22. Med prispelimi glasovnici jih je 13 soglašalo s sklicem korespondenčne seje, 9 svetnikov pa je bilo proti. Dnevni red seje je bil soglasno sprejet. Razmerja se že kažejo Pri prvi točki dnevnega reda so svetniki z 12 glasovi za in 1 proti (kar dejansko pomeni 12:11) potrdili predlog Sklepa o spremembi načrta razvojnih programov za leto 2010. Sprejeti sklep bo omogočil uskladitev načrta razvojnih programov za potrebe uspešnega izplačila sredstev sofinanciranja investicijskega vzdrževanja ceste za Barede, ki jih Občina Izola pričakuje s strani Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Še tesnejši bi bil izid glasovanja pri drugi točki dnevnega reda, seveda če bi na seji sodelovali vsi svetniki. V sklopu druge točke dnevnega reda so namreč sodelujoči svetniki z 10 glasovi za in 1 proti (2 sta se glasovanja vzdržala) izglasovali predlog Sklepa o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta »Izolske poti«. Rezultat dejansko pomeni, da če bi bili na seji vsi svetniki bi predlog “padel”. Predlagatelji sicer pravijo, da je bila potrditev dokumenta nujno potrebna za uspešno prijavo na javni razpis, kjer si Občina Izola obeta nepovratna sredstva Evropske unije v višini slabih 200.000 Eur. Je bila seja res nujna? Občinski svetniki so torej izglasovali omenjena sklepa, očitno pod pritiskom izgube sofinanciranja popravila ceste za Barede, nas pa je vendarle zanimalo, kako nujno je bilo glasovanje o teh dveh točkah dnevnega reda. Kdo je izgubil z županom? Zakonodaja s področja javne uprave je takšna, da ne določa delovnih mest, ki jih lahko s “svojimi ljudmi” zasede župan za čas njegovega mandata, zato tudi ni določil o tem, kdo “mora oditi” skupaj z županom, če ni izvoljen za nov mandat. Vse je pač odvisno od individualne pogodbe, ki jo ima sklenjen funkcionar ali strokovni delavec, ki ga je župan pripeljal zato, da bo z njim lažje uresničeval svojo funkcijo. V izolski občini je župan Tomislav Klokočovnik najprej pripeljal dve svetovalki in sicer, Moniko Sečnik, ki je celo prevzemala naloge direktorja občinske uptave, potem pa padla v nemilost in danes opravlja naloge v splošnih službah. Irena Ostrouška je prišla kot svetovalka župana za področje kulture, končala pa je kot odgovorna za stike z javnostmi in na koncu tudi ona prevzemala naloge direktorja občinske uprave. Pred slabim letom se je zaposlila na Ministrstvu za kulturo in zaradi sprememb občinske oblasti nima nobenih težav. Na mestu sodelavca za odnose z javnostmi jo je zamenjal Blaž Maljevac, ki ima pogodbo za določen čas. Na mandat župana je deloma vezan tudi novi direktor občinske uprave, Igor Cvetko, ki ima menda pogodbo za določen čas sklenjeno do novembra leta 2011. Na mandat župana je, vsaj simbolično vezanih še nekaj zaposlitev in prav ti delavci so danes na trnih, saj novoizvoljeni župan napoveduje kadrovske reze v občinski upravi. Vendar tega, vsaj po njegovih besedah, ne bo počel na pamet oziroma zgolj po formalnih pogojih ampak želi predvsem oceniti, kdo od delavcev uprave ne more prispevati k racionalizaciji in uspešnosti uprave. To namerava doseči s pogovori z vsemi zaposlenimi in ker je teh čez 70 ga čaka kar veliko dela. Cesta za Barede V primeru pridobivanja sredstev iz naslova sofinanciranja popravila ceste za Barede je dokaj verjetno, da bi omenjena sredstva izgubili, če ne bi pravočasno sprejeli Sklepa o spremembi Načrta razvojnih programov s katerim so svetniki dejansko le prestavili načrtovano popravilo ceste z leta 2011 na letošnje leto. Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki je objavila javni poziv za sofinanciranje operacij iz prijekta »Razvoj regij«. Po tem javnem pozivu je rok za predložitev zahtevkov za izplačilo do 29. 10. 2010 za sofinanciranje v letu 2010, Glede ne to je sklic korespondenčne seje upravičen, vprašanje pa je, zakaj te spremembe svetniki niso sprejeli še v času mandata. Poti po podeželju V primeru sprejema dokumenta (DIIP) Izolske poti gre za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, ki prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ter zagotavljanju enakovrednejših bivalnih pogojev na podeželskih območjih. Okvirna višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša do 8.000.000 EUR. Sredstva se zagotavljajo iz proračunskih postavk Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer je 6.000.000 EUR evropskega denarja, 2.000.000 EUR pa iz državnega proračuna. Javni razpis je odprt, kar pomeni, da se nanj prosilci lahko prijavijo dokler niso porabljena vsa sredstva. Izvedeli smo, da je bilo v času sklica seje, od razpisanih 8 mio EUR na razpolago še 33% sredstev oziroma nekaj več kot 2 in pol milijona Eurov. Glede na to, da Izola pričakuje slabih 200 tisočakov, denarja verjetno ne bi zmanjkalo, tudi če bi o tem glasovali novoizvoljeni svetniki v četrtek 11. novembra, po konstitutivni seji. Zelo utemeljenih razlogov za uvrstitev te točke na dnevni red res ni bilo. Dilema svetnikov Kot so nam zaupali nekateri občinski svetniki so se znašli v težavah, saj po eni strani niso želeli oškodovati občine za omenjeno sofinanciranje popravila ceste za Barede, o tem pa so lahko odločali le v primeru, da so potrdili sodelovanje na korespondenčni seji in sprejeli dnevni red, s tem pa so dejansko omogočili tudi sprejem druge točke dnevnega reda z relativno večino (10 glasov od 23 svetnikov). Glede na to, da se je seja dogajala v obdobju po volitvah ni bilo mogoče sklicati niti kolegija župana, ki bi lahko umaknil tudi drugo točko dnevnega reda, tako da se zdi, da se je strokovnim službam mudilo s tem sklepom, čeprav menda niiril usklajen niti s podeželjskimi krajevnimi skupnostmi. ur Nemogoče je mogoče Resnično neznane izolske poti Predlog urejanja kolesarskili in rekreacijsko sprehajalnih poti ob kulturno zgodovinskih spomenikih, s katerim bo izolska občina kandidirala na razpisu za evropska sredstva je morala narediti agencija iz Ljubljane. Na podeželju niso zadovoljni. ®p. Občina Izola namerava prijaviti projekt »Izolske poti« na javni razpis za ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja. Investicija predvideva vzpostavitev dveh poti oziroma tras z izhodiščem v naselju Šared, v skupni dolžini 22 km. Investicija predvideva ureditev oziroma investicijsko vzdrževanje obstoječih poti tako, da bodo omogočale varno uporabo pešcem in kolesarjem na relaciji 16 spomenikov, vpisanih v Register nepremične kulturne dediščine, obenem pa bodo povezale podeželje z mestom. Projekt predvideva povezavo naslednjih naselij: Baredi, Cetore, Draga, Korte, Malija, Medljan, Šared, Izola. Investicija je lahko sofinancirana s strani nepovratnih sredstev Evropske unije. Glede na javni razpis za ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, je projekt upravičen do sofinanciranja na podlagi predmeta podpore 5: Ureditev in izgradnja tematskih poti, ki povezujejo naravne vrednote in kulturno dediščino določenega območja. Predmet podpore je ureditev lokacije naravne vrednote ali kulturne dediščine in njene okolice ob poti; ureditev javnih poti (poti za pešce, kolesarje, jezdece ipd.), ki niso namenjene vozilom na motorni pogon, obnova oblikovane narave ali kulturne krajine, ki je javno dostopna (vrtovi, parki, drevoredi, kali), ograj in klopi, čiščenje zarasti, obrezovanje dreves, ureditev in čiščenje vodnih zajetij, ureditev brežin, robnikov, zasaditev rastlin in dreves, obnova arhitekturnih elementov vrta, vrtne plastike, stopnic in portalov (lesenih, kovinskih, kamnitih, zidanih, njihovih kombinacij), vodnih motivov, vrtnih paviljonov, pergol in postavitev označevalnih tabel. Tematska pot mora vključevati vsaj eno točkovno lokacijo naravne ali kulturne dediščine lokalnega okolja, ki je vpisana v Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo. Ocena stroškov investicije temelji na projektantski oceni in znaša z DDV 273.462 EUR, kar pomeni, da bi ob 85% sofinanciranju projekta znašal delež Občine Izola 34.178 EUR in DDV, kar skupaj znaša 79.760 EUR. Zanimivo je, da tudi tega projekta, kljub tako dobro kadrovsko zasedeni občini, nismo znali izdelati sami ampak ga je za nas moral izdelati IRPEK, Inštitut za razvojne politike in evropsko kooperacijo iz Ljubljane. Sončna in senčna pot POT PO SONCU (trasa: Šared -Cetore - Korte - Malija - Šared) Pot se začne v slikoviti vasi Šared, od koder se usmeri proti manjši vasi Cetore. Še pred začetkom vasi Cetore si lahko za pot izberemo dva odseka: 1. odsek proti Medljanu, kjer si lahko ogledamo najdbe na arheološkem najdišču Cetore iz rimskih časov. Pot se spušča v dolino Med-Ijanščice, kjer si v nekaterih delih leta lahko ogledamo suho rečno strugo potoka Medljanščice, nad katero se dviga obokan kamniti most iz lokalnega peščenjaka. Od tod nadaljujemo pot navkreber proti Kortam, kjer se pot združi z 2. odsekom Poti po soncu. Reaktor Volitve, parkiranje in redarji Občani Izole opažamo razliko v obnašanju občinskih redarjev po občinskih volitvah. Ustava nam zagotavlja, da smo vsi enaki pred zakonom. Nekateri pa to očitno zlorabljajo, kar se vidi še posebej po občinskih volitvah. Takoj po volitvah smo nekateri, ki nismo bili naklonjeni prejšnjemu županu, v kratkem dobili kar nekaj kazni občinskega redarstva v Izoli, čeprav druga vozila okrog nas niso dobila kazni. Namen tega obveščanja ni v tem, da bi se kazni ustavile, temveč v odnosu posameznih občinskih redarjev, ki dobesedno lovijo nas posameznike in oglobijo predvsem nas posameznike. Še najbolj problematičen je odnos občinskega redarja z vzdevkom »Martin Krpan«, ki straši in verbalno grozi občanom zaradi prometnih prekrškov. Novoizvoljenemu Županu mag. Kolencu predlagamo, da te osebe, ki prekomerno in na takšen način izkazujejo svojo moč, premesti na drugo delovno mesto. Sledijo podpisi štirih krajanov starega mesta 2. odsek skozi Cetore, kjer si lahko ogledamo srednjeveško vas Cetore ter pripadajočo kulturno krajino. Pot nadaljujemo po gozdni poti, kjer si lahko ogledamo vodno zajetje Frata, pot pa za njo nadaljujemo navkreber, vse do vasi Kort kjer se pot združi s 1. odsekom Poti po soncu. Po združitvi poti v Kortah pri stari šoli (današnji mladinski hostel), si ogledamo kmečki dvorec Korte iz leta 1738, zadružni dom Korte ter Cerkev Svetega Antona Puščav-nika, nato pa se napotimo navkreber proti arheološkemu najdišču Kaštelir pri Čedljah. Pot lahko nadaljujemo tudi okoli vzpetine Kaštelir, kjer je lep razgled nad Piranskim zalivom. Pot nato nadaljujemo do Malije, kjer si ogledamo značilno vas in staro šolo ter jo zaključimo v Šaredu. Seznam kulturnih spomenikov ob poti 1: srednjeveška vas Cetore; 2: arheološko najdišče Cetore iz rimskih časov; 5: arheološko najdišče Kaštelir pri Čedljah; 8: kamniti most na Medljanščici 9: Kmečki dvorec Korte; 10: kulturna krajina Korte - Cetore; 11: Korte - stara šola; 12: Korte - zadružni dom; 13: Korte - vas; 14: Malija - arheološko najdišče Malijski hrib 15: Malija - stara šola 16: Malija - vas 17: arheološko najdišče Grublje; POT PO SENCI (trasa: Šared - Baredi - Livižan - Grbci - Šared) Pot začnemo v vasi Šared od koder se po slemenu napotimo proti vasi Baredi. Tu si ogledamo arheološko najdišče Sveti Donat, nato pa pot nadaljujemo navzdol, proti zaselku Livižan. Na poti navzdol lahko opazujemo številne vinograde in nasade oljk. Ko prispemo v dolino nadaljujemo pot po kamniti cesti, kjer zavijemo desno med vinograde ter pot nadaljujemo proti zaselku Grbci, kjer opazujemo značilno istrsko arhitekturo in rastje. Pot nato nadaljujemo navkreber proti vasi Šared. Seznam kulturnih spomenikov ob poti 17: arheološko najdišče Grublje; 18: zaselek Grbci; 19: arheološko najdišče Sveti Donat. Kot rečeno so občinski svetniki na korespondenčni seji potrdili priloženi dokument s katerim bo občina konkurirala za evropski denar, hkrati pa je slišati, da so v krajevni skupnosti Korte imeli tudi nekaj dodatnih predlogov, a z njimi niso prodrli. Tako se pač dogaja takrat, ko dokumente pripravljajo zunanji izdelovalci, domači strokovnjaki pa si mašijo ušesa in zakrivajo pogled. D.M. Četrtek, 4.november2010,št. 883 --------------------------------------------------------------- Denar Diners Italija ne sme izdajati novih kartic Diners je bil v Izoli posnemanja vredna zgodba o uspehu. Toda Banka Italije je italijanskemu Dinersu, katerega lastnik je Tomaž Lovše, naročila, naj začasno ustavijo trženje in izdajanje novih kartic. Lovše pričakujke, da bo zaplet klmalu rešen, zaposlene v izolskem Dionersu pa vseeno skrbi. Seveda je informacija o težavah pri poslovanju zaskrbljujoča predvsem za okrog 120 zaposlenih, ki imajo zdaj solidne službe v poslovnih prostorih v izolski marini. Po poročanju spletnega portala Obala.net naj bi se izolska podružnica Diners Italia, ki ji je Banca d’Italia že konec lanskega leta prepovedala izdajanje novih kartic, znašla v težavah. V podjetju sicer zanikajo alarmantne govorice o zaprtju poslovalnice, ne zanikajo pa, da zaradi neizdajanja kartic slabše poslujejo. Brina Černač, svetovalka uprave za komuniciranje je Darjanu Goreli povedala, da čakajo na dovoljenje italijanske Centralne banke (Banca d’Italia) že več kot leto dni, pri tem pa jih ovirajo tako nenehne nove zahteve po dopolnitvah dokumentacije in počasna italijanska birokracija. Zaradi tega tudi ne morejo izdajati novih kartic, kar je bistvenega pomena za uspeh in rast poslovanja. Težave, ki so jih že odpravili so si nakopali s površnostjo prejšnjega lastnika Diners Italia, ki ni pravilno poskrbel za podatke imetnikov kartic. Zelo mogoče pa je, da na počasnost Italijanske birokracije vpliva tudi dejstvo, da je lastnik Diners Italija slovenski poslovnež. Kdaj bodo italijani preklicali prepoved je težko napovedati, vendar bodo morali odločbo prej ali slej izdati pravijo v izolsko - milanskem podjetju. 100 najbogatejših Informacija je sovpadla z objavo letošnje lestvice najbogatejših Slovencev, ki imajo sicer za petino manj premoženja, najbogatejši pa je še vedno Mirko Tuš (196,2 milijona evrov), ki mu ponovno sledita Igor Lah in Darko Horvat. Sledi Sandi Češko, peti pa je prav Tomaž Lovše, lastnik Diners Club Italija s 83,2 milijona evrov. Po podatkih revije Manager je 42-let-nemu Tomažu Lovšetu ob prodaji deleža v Diners Clubu Adriatic uspel veliki met, saj je zanj iztržil 65 milijonov evrov. Del kupnine je vložil v nakup italijanske družbe, ki ponuja kreditne kartice pod isto znamko, in sicer Diners Club Italia. Lovše je za revijo Manager povedal, da vse kaže, da bo od ene vodilnih bank odkupil njihov portfelj kreditnih kartic v Veliki Britaniji, saj so ga pravkar potrdili kot prednostnega ponudnika. Hkrati pa je povedal tudi, da je imel v Italiji kar nekaj težav. Kdo In ustavil deročo reko fekalij na Maliji? Na uredništvu nas je obiskal Matej Lovrič iz Malije in nas opozoril na novi izolski hudournik. Posebnost tega hudournika je ta, da izvira ob njegovem dvorišču, preko katerega se izlije na Lovričev dovoz do hiše, pot pa nato nadaljuje kar po cestišču v „valo“. Klasičen hudournik, torej. Takšne, bolj urbane narave, ki se sicer ne more pohvaliti s smaragdno ali biserno čisto vodo, zato pa je toliko bolj bogat z minerali, pa tudi fekalijami, algami in podobnimi produkti odtočnih cevi. Kdo ve, morda pa izvira ravno iz ene od teh? Takega mnenja je seveda Matej Lovrič in to po pravici, saj je vendarle imel dobra dva meseca časa, da je svojo tezo empirično dokazal. Toliko časa je namreč minilo od dneva, ko se je ta fekalni potoček odvalil mimo njegovega dvorišča, na katerem, pravi, se pogosto igra tudi naraščaj. Zadnja dva meseca sicer še bolj pod nadzorom, kot bi to bilo sicer potrebno. Nevarnost pa predstavlja tudi nič hudega slutečim voznikom, ki se ob naglem zaviranju in posledič- nem lovljenju na cestišču niti ne zavedajo, koliko so tudi v resnici v drek...eee...v fekalijah. Kako je do tega izvira prišlo, pa je zanimiva zgodba. Pred kakšnimi petimi leti so namreč obnavljali ta del kanalizacije, a je bilo obnavljanje bolj teoretsko, kot pa praktično. Delavci so menda sicer odkopali cevi, in jih nato tudi pridno zakopali tam, kjer so bile, škoda je le, da jih niso tudi zamenjali. Pustili so kar tiste stare betonske, ki so jih z betonom tudi malo zakrpali, če je slučajno kje nastala luknja, tudi po njihovi krivdi. Cevi so nato zdržale naslednjih pet let, zadnja dva meseca pa ne. Lovričevi so se seveda obrnili na občinske službe, kjer pa so jim le zagotovili, da bodo čim hitreje rešili to težavo, a ve se, zgodilo se je ravno za časa predvolilnih bojev. Časa, ko so vsi polni predvolilnih predobljub, predvolilnih namer, predvolilnih obtožb in predvolilnih misli. Priznajmo si: le kdo bi v tej konkurenci sploh lahko opazil navaden fekalni hudournik? AM MbVKDK/M' 5 Italijanska centralna banka jimj je namreč začasno blokirala pridobivanje komitentov in izdajanje novih kartic. Krive naj bi bile pomanjkljivosti na področju skrbnega preverjanja strank, registracije in arhiva podatkov, kar pomeni večje operativno tveganje ter kršenje pravnih podlag in posledično krnitev ugleda. Tomaž F. Lovše je glavni partner holdinga FINDALE, ki ima v lasti Diners Club Italia S.r.l in Diners Club Slovenija. Do nedavnega je bil lastnik polovice glasovalnih delnic družbe Diners Club Adriatic, d.d., največjega izdajatelja kreditnih kartic na Hrvaškem. Tomaž Lovše je tudi lastnik zasebnega sklada, ki se ukvarja izključno z upravljanjem njegovih zasebnih naložb. Tomaž Lovše je začel svojo poslovno pot kot družabnik uglednega ameriškega podjetnika Thomasa R. DiBenedettija. V istem obdobju sta ga slovenska vlada in Slovenska razvojna družba najeli za vodjo skupine za prestrukturiranje, odgovorne za finančno preoblikovanje/prestrukturiranje različnih slovenskih družb. Po končani srednji tehnični šoli v Ljubljani je svojo akademsko pot nadaljeval v na sumervillski srednji šoli v Oxfordu, univerzi v Ljubljani, Harvardski univerzi in univerzi Brandeis v Združenih državah Amerike. Od Diners Slovenija do Diners Italija Od maja 2003, ko je prevzel mesto generalnega direktorja in večinskega lastnika Diners Club Slovenia, so se prodajni prihodki te družbe pa vsako leto povečali za več kot 30 odstotkov in je bilo eno najhitreje rastočih franšiz podjetja Diners Club International. Diners Club Slovenia ima več kot 54 tisoč aktivnih uporabnikov kartic, z letnimi prihodki od prodaje več kot 190 milijonov evrov. Leta 2004 je Tomaž Lovše kupil več kot polovico glasovalnih pravic v podjetju Diners Club Adriatic, ki je hrvaška zaprta delniška družba z več kot 460 tisoč aktivnimi kreditnimi karticami in z letnimi prodajnimi prihodki prek 800 milijonov evrov. Kasneje je Diners Club Adriatic prodal dunajski Erste bank, sam pa kupil stoodstotni delež družbe Diners Club Italia S.r.l. z načrtom, da Diners Club Italia spremeni v enega najbolj konkurenčnih in uspešnih izdajateljev kreditnih kartic v Italiji. D.M. in D.G. Obala.net 6 Četrtek, 4.november2010, št. 883 --------------------------------------- UOKTORE POMOZITE ---------- Urgenca se (ne) seli na hrib Skupna urgenca v izolski bolnišnici je nujno potrebna, so, po zapisih v medijih sodeč, ugotavljali tako v obalnih Pred nekaj dnevi je v javnost prišla novica, da bo Splošni urgentni center za Obalo v izolski bolnišnici, ki bo nadomestil lokalne urgentne ambulante, začel delovati z dvotedenskim zamikom. Odprtje se torej ne bo zgodilo z začetkom novembra, temveč šele s petnajstim v mesecu. Nenavadno v tej zgodbi je predvsem to, da javnost takorekoč ni vedela, da se na tem področju sploh kaj pripravlja. V pogovoru z zdravnikom Tihomirjem Pešičem pa smo izvedeli, da o ustanovitvi urgentnega centra v bolnici niti stroka ni bila bistveno bolj obveščena. ..Imeli smo nekaj sestankov z doktor Kalanovo, na katerih nam je kar postregla z informacijo, da bo do tega prišlo. Zagotovo našega mnenja, torej mnenja zdravnikov in ostale stroke, ni upošteval nihče, saj nas niti vprašali niso. Glede na to, da sem bil pred petimi leti imenovan za pogajalca s strani Občine, poznam to zadevo dokaj dobro in pomisleki, ki smo jih imeli takrat, so aktualni še danes. Ne vem kdo stoji za tem, v javnosti je najbolj opazna prav doktor Kalanova, menda pa močno pritiska tudi minister za zdravje doktor Marušič, a občutek imam, da tukaj ni vse transparentno, kot bi moralo biti. “ Doktor Pešič je zaskrbljen predvsem glede kakovosti oskrbe, saj meni, da predvideni dve zdravniški ekipi, proti trem in pol, ki trenutno delujejo na Obali, nista dovolj. ..Poleg tega pa bo tako tudi osebje veliko bolj obremenjeno. Dovolj je preprost primer. Danes v izolskem zdravstvenem domu pride na enega zdravnika petnajst tisoč ljudi, v urgentnem centru pa bo moral isti zdravnik skrbeti za vsaj 40.000 ljudi. Kljub temu pa nam ni dovoljeno po dežurstvu imeti prost dan. Ni težko ugotoviti, kako težko bo naslednji dan v svoji ordinaciji zbrano in kakovostno obravnavati svoje paciente.” Poleg preobremenjenosti izvajalcev, pa Pešiča skrbi tudi odročnost bolnišnice. „Ne skrbi me toliko za manj nujne primere. Ti lahko počakajo do naslednjega dne in zdaj bodo tudi morali. Skrbi me predvsem za starejše občane, ki danes s težavo a vendar nekako le pridejo do zdravstvenega doma, do bolnišnice pa nikakor ne bi mogli. Tudi zagotovilo, da bi jih lahko prišla iskati ena od ekip je zavajajoče, saj Obala ni Ljubljana, torej strnjeno mestno jedro. Obala je razpotegnjena na vse strani, recimo do Sočerge, pa Seče.. Veste, med dežurstvom vidimo marsikaj. Mnogo je ljudi, ki resnično ne bi potrebovali dežurnega zdravnika, a se vseeno ustrašijo in pridejo na pregled. Izola je majhno mesto in tak način dela tudi sodi v tako okolje. Občanu s tem nudimo pomemben občutek varnosti. Zdaj pa bomo v imenu kvalitete ukinili ta človeški faktor. In pod parolo, da bo oskrba kvalitetnejša, bomo v resnici ljudem nižali standard. Na voljo bo rentgen, pa laboratorij, resje. A čakalna doba bo tudi neprimerno višja. “ Doktorja Pešiča zelo skrbi, da se v tem primeru dela preveč „po partizansko", kot se je izrazil, ,,/zde-lana ni bila nobena simulacija, noben elaborat. Ne ve se, katere prostore bo urgenca uporabljala. Niso pripravili niti najbolj banalnih poizvedovanj, naprimer koliko zdravnikov je na voljo. Morate vedeti, da moškim nad 55 let ni potrebno opravljati dežurstev, kot tudi ženskam nad 35 ne, in če upoštevamo, da bo Kot prispevek k razpravi o združevanju urgence v prostorih izolske bolnišnice dodajamo še izvleček iz dopisa Društva za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, ki sodeluje pri organiziranju zbiranja podpisov proti centralizaciji dežurne zdravstvene službe na Obali. K temu jih je vzpodbudil poziv zaposlenih v Zdravstvenem domu Koper naj se prepreči centralizacija dežurne službe, ki naj bi se izvajala v prostorih izolske bolnišnice mimo privolitve lokalnega prebivalstva ter soglasja izvajalcev, tako zdravnikov kot medicinskih sester. Zaposleni v koprskem Zdravstvenem domu namreč nasprotujejo navedeni rešitvi saj naj bi pomenila slabšo dostopnost in korak nazaj v kvaliteti nudenja zdravstvenih uslug. Zdravstveni dom Koper je pred kratkim pričel s 24 - urnim dežurstvom na novi lokaciji v sodobno opremljenih prostorih, ki so uporabnikom dostopnejši v primerjavi s prostori v starem zdravstvenem sedaj delo v dežurstvu neprimerno bolj naporno, pa tudi to, da zdravnik naslednji dan ne more počivati, se bo marsikdo odločil, da dežurstev preprosto ne more izpeljati. Lahko se zgodi, da bo ostalo razpoložljivih kakšnih deset zdravnikov. Vse to je potrebno upoštevati, ko se odločamo za tak velik korak. In zakaj sploh hitimo? Zato, da bomo nekakšni pionirji na tem področju? Bo imel kdo kaj od tega? Pomislite, da se na skupni urgentni center pritožuje celo stroka iz Kopra, ki bi po vseh izračunih imela zdaj manj dela, da ne govorimo o tem, da bo Koper dejansko finančno veliko pridobil, saj bodo pod pretvezo, da ni denarja, prispevali manjši delež od Izole in Pirana skupaj, čeprav so kot občina mnogo večji od slednjih. “ Urgentni center je v resnici le dežurna služba Pešiča moti, da se je ta „hiša začela graditi s strehe", in da gre verjetno za nabiranje političnih točk. ..Govoraje bilo o urgentnem centru, a to je nekaj povsem drugega. Urgentni center mora imeti določeno kvadraturo, na kateri delujejo določene službe, nekaj takega, kot je urgenca v Ljubljani. To, kar delajo tukaj, kot si zaradi pomanjkanja informacij lahko samo predstavljam, pa bo nekaj prostorov, v katere bodo domu in neprimerno bolje opremljeni kot bodo prostori v izolski bolnišnici, V dopisu zaposlenih v ZD Koper še piše, da o navedeni rešitvi ni bilo nobene strokovne diskusije, kaj šele javne obravnave ali predstavitve. Ena dežurna ekipa v koprskem zdravstvenem domu obravnava čez vikend približno 150 pacientov, ko dodajo še tiste iz piranskega in izolskega ZD je številka še večja in pacienti bodo obsojeni na čakanje. Dodatni problem bo pritisk turistov v poletnih mesecih in podaljšan reakcijski čas ekipe Al, to je ekipa, ki opravlja hišne obiske. Ugotavljajo, da se na ta način oddaljujejo od priporočenih sedmih minut, ki naj bi potekle od klica do prihoda ekipe do nenadno obolelega ali poškodovanega pacienta. Gibanje pripravlja peticijo z zbiranjem podpisov proti centralizaciji dežurnih mest na nivoju ministrstva in županov ter občinskih svetov, kot ustanoviteljev zdravstvenih domov. FIZIOTERAPIJA DISPANZER ZA ŽENSKE PATRONAŽNA SLUŽBA IN NEGA NA DOMU UPRAVA Z060ZDRAVSTVENA VZGOJA ZDRAVSTVENA VZGOJA FISIOTERAPIA DISPENSARIO PER LE DONNE SERVIZIO Dl PATRONATO CURA, ED ASSISTENZA A DOMICILIO DIREZIONE EDUCAZIONE DELLTG1ENE ORALE EDUCAZIONE SANITARIA DIAGNOSTIKA INNUJNI POSEGI AMBULANTE SPLOŠNE MEDICINE SPECIALISTIČNE AMBULANTE LABORATORIJ l.nad. DERMATOLOG ZOBOZDRAVSTVENE AMBULANTE DISPANZER ZA OTROKE DISPANZER ZA OTROKE IN MLADINO ČELJUSTNA IN ZOBNA ORTOPEDIJA AMBULATORIO PER DIAGNOSI EO INTERVENTI DURGET AMBULATORI DI MEDICINA GENERICA AMBULATORI SPECIALISTICI 1ARORATORIO T.pia. DEFTMATOLCK AMBULATORI DENTISTICI iSPENSARIO PER BAMBINI 'SPE NSARIO PER BAMBINI E GIOVANI SPEC MASCELLARE E DI ORTOPEDIADENTi I'-Tm URGENCA DISPANZER MEDICINE DELA PROMETA IN ŠPORTA PRONTO SOCCORSO DISPENSARIO DELLA MEDICINA DEL LAVORO DEL TRAFFICO E DELLO SPORT Peticija proti združevanju Svoje negodovanje so javno izrazili tudi koprski zdravniki, ki vidijo v urgentnem centru korak nazaj. Vprašanje pa je, kaj o vsem menijo prebivalci Piranske občine, ki bodo spremembo še najbolj čutili. Doktore POMOZITEE hodili ljudje. To bo le dežurna služba, a odmaknjena od ljudi. Vem, da živimo v časih, ko se varčuje na vsakem koraku, a tukaj ne govorimo o nekem luksuzu, pri kateremu bi lahko prihranili. Govorimo o zdravstvu in zdravju. Sam raje pregledam tri nepotrebne »urgence« kot, da bi samo eden, ki pomoč res potrebuje zaradi nedostopnosti ostal doma in počakal da mine vikend. Saj konec koncev ljudje niso strokovnjaki , da bi sami presodili, kaj je urgentno in kaj ne. To je lahko nevarno” Nihče ne gleda na interese bolnikov Mnenje v.d. direktorja izolskega zdravstvenega doma Gordane Živčec Kalan pa je seveda drugačno. Sama pravi, da kljub temu, da je ideja stara že 30 let, nikoli ni prišlo do njene realizacije, ker se je vedno našel nekdo, ki je zadevo blokiral, bojkotiral ali pa postavljal nemogoče pogoje, kot, ko so v izolski bolnišnici zahtevali najemnino za postavitev urgentnega centra. „Nihče ni gledal na interese bolnikov, ampak samo na osebne. In vedno tisti, ki so bili proti, so bili tisti, ki niso imeli zdravstvenih težav. “ Na očitke, da bo urgentni center zdaj težje dosegljiv večini domačinov, pa Kalanova odgovarja, da je večina Izolanov tako ali tako morala z osebnim prevozom do dežurstva. „Je pa res, da bodo zdaj urgentno oskrbo poiskali tisti, ki jim je ta oskrba tudi namenjena, torej urgentni bolniki, manjši zdravstveni problemi pa bodo počakali. Podatki tehničnih pregledov in analiz pa pravijo, da sedemdeset odstotkov bolnikov, ki poišče urgentno obravnavo, te sploh ne potrebuje. Mnogi pridejo do urgence zvečer tudi zato, da jim ni potrebno čakati na vrsto v ordinaciji, pa tudi takšni so, ki se za pregled v urgenci odločijo zadnji trenutek, preden gredo na dopust." Drugače povedano, na pacientih samih bo, da ugotovijo, če so resnično potrebni nujne urgentne pomoči. „Na urgentnem centru bomo seveda sprejeli vsakega bolnika, a režim bo odvisen od zdravstvenega stanja. Tisti, ki bodo manj urgentni, bodo pač počakali, saj se bo osebje osredotočilo na urgentne primere. Kar se pa oddaljenosti tiče, večina Izolanov tako ali tako ne živi v bližini zdravstvenega doma in tisti, ki lahko peš pridejo do urgence pa tako ali tako niso resni bolniki, sicer se ne bi mogli odpraviti na pot. Mnogi pridejo za vsak slučaj, tistih, ki živijo neposredno ob zdravstvenem domu pa je tako malo, da jih lahko prištejemo na prste roke. In, ali lahko to majhno skupino ljudi postavimo pred varnost ostalih 14.000?“ Kalanova je sicer potrdila, da bo število osebja, ki bo delalo na urgentnem centru enako temu, ki danes deluje med dežurstvi v obal- nih zdravstvenih domovih, zato se s tega vidika ne bo nič spremenilo. Spremenil se bo samo način obravnave, saj bo poleg zdravniške ekipe, ki bo delala v prostorih urgence tudi ekipa, ki bo zadolžena za hišne obiske, želja pa je tudi, da bi v urgentnem centru med vikendi bil prisoten tudi dežurni pediater. ..Mislim, da bi bila prisotnost pediatra velika pridobitev, otroke pa tako ali tako starši pripeljejo do zdravstvenega doma z avtomobilom. Tako bi pediatri začeli dežurati tako, kot dežurajo splošni zdravniki. Vsekakor pa bo sama oskrba z urgentnim centrom pridobila, saj bo bistveno več možnosti za diagnostiko in terapijo. Ne bo več pošiljanja pacienta do bolnišnice in nazaj, kar je za resnega bolnika velika pridobitev. “ Kalanova je povedala še, da se je otvoritev urgentnega centra zavlekla, ker še niso uspeli tehnično prilagoditi prostorov, a bo vse urejeno do napovedanega 15. novembra, ko se bo ob 19.00 uri tudi začelo prvo dežurstvo. Sicer pa telefonske številke ostajajo enake kot sedaj in občani bodo vse potrebne informacije dobili v svojem Zdravstvenem domu. am Izolanom sploh ni vseeno V dneh od objave informacije o združevanju urgence na enem mestu (v bolnici) smo v uredništvo prejeli celo vrsto pisem in klicev glede nameravane ukinitve urgence v Zdravstvenem domu, skupna misel pa jim je nasprotovanje nameravani ukinitvi. Izbrali smo eno takšnih pisem, ki ga je nepodpisana avtorica poslala nekaterim občinskim svetnikom in županskim kandidatom, v njem pa piše in se sprašuje. Komu je namenjen Izolski zdravstveni dom? Na vas se obračam iz obupa saj sem pred dnevi slišala v čakalnici, da bo ponoči, v soboto, nedeljo in praznike zdravstveni dom zaprt, ker bo urgenca v bolnici. Zanima me, komu koristi takšna nova organizacija. Odkar pomnim je v Izoli zdravstveni dom odprt dan in noč vse dni v letu in lahko gremo bolniki do njega peš, čeprav s težavo zaradi starosti in bolezni. Ko sem prišla do medicinske sestre in sem jo povprašala o tem mi je rekla, da se nekaj govori, a da verjetno ne bo nič iz tega, ker tega gotovo ne bodo dovolili na Občini. Tudi zdravnico sem vprašala isto in povedala mi je, da je to verjetno projekt direktorjev zdravstvenih domov a je tudi ona prepričana, da iz tega še nekaj časa ne bo nič. Potem sem zdravnico vprašala, zakaj ne kandidira za direktorco, a se je samo nasmejala in rekla, da nima podpore na Občini. Včeraj pa me je skoraj kap, ko sem na televiziji videla, da je vse kar sem slišala u čakalnici res. Potem sem potrditev informacije dobila tudi v časopisih in seveda smo se o tem pogovarjali tudi med prijateljicami. Zanima nas, kam bomo občani šli na pregled ali po nasvet, ko bomo imeli zdravstvene težave. Bomo morali v bolnico in tam čakali 2 uri in več in kako bomo šli do bolnice. Peš, kot smo zdaj pricepetali do zdravstvenega doma, z rešilcem, s taksijem ali z avtobusom, ki vozi vsake toliko in ga bomo čakali na mrazu za gor in za nazaj. Ko nam bo zdravnik ali zdravnica predpisala injekcije tudi v sobota in nedeljo, kam bomo šli? Podpisnike tega dogovora zato sprašujem, komu je namenjen Izolski zdravstveni dom oziroma Obalni zdravstveni domovi. V Mandraču je gospa doktor trdila, da bo odpirala nove ambulante zdaj slišimo, da psihiatrinje ni več, zdaj pa nam zapirajo še urgentno službo. Tako se tolikokrat izrečena beseda, da se dostopnost do zdravstvenih uslug ne bo spremenila krši na najbolj občutljivem nivoju, to je, splošna medicina. Občanka Mini anketa In kaj pravijo naključni mimoidoči? Mnenja so si zelo različna, nekako tako, kot tista iz stroke. Med anketiranimi pa smo izbrali tri, ki nazorno prikazujejo mnenje javnosti: Uroš Smolnik Priznam, da o tem nisem vedel nič, tako, da kakšnega posebnega mnenja glede selitve urgence v bolnico niti nimam. Dušan Ambrož Osebno mislim, da je to dobra ideja. Menim, da bi se racionaliziralo delo in s tem preskočilo eno odvečno etapo, torej zdravstveni dom. V bolnici bi bilo vse bolj priročno. Za nujne primere, kjer prevoza do bolnice ni, pa bo še vedno obstajala intervencija. Eda Smerdu Mislim, da bi lahko prišlo do težave, posebej takrat, ko bi bila potrebna hitra zdravniška intervencija, ki pa bo zaradi razdalj in zastojev na cesti, lahko tudi hudo zamudna. Nasploh pa ugotavljamo, da Izo-lani o predvideni selitvi urgence še vedno vedo bolj malo. P. M. Derbi za futsal zgodovino Nogomet Enotna Primorska liga MNK Izola:Železničar Divača 5:1 (2:1) Izola, 31.10.10, Gledalcev 50, MNK Izola: Mustafič Hamid, Puzič Dragan, Vučkič Klemen, Hoti Alban, Džajič Sean, Maletič Pero, Dedič Elvis, Stampfer Miroslav, Zemljak Matej, Muminovič Elvis, Davidovič David (Hoti Alban/Jačimovič Sebastijan (46’), Zemljak Matej/Koščak Nandino (55’), Muminovič Elvis/Dulič Anis (69’), Davidovič David/Cerič Elmin (69’)) Strelci: 1:0 - Davidovič David (13’), 2:0 - Davidovič David (33’), 2:1 - Cvi-jič Dragan (42’), 3:1 - Koščak Nandino (66’), 4:1 - Malinovič Dragan (71’), 5:1 -GeričElmin (84’), Piama PunKorte Avtoplus 2:4 (0:4) Podgrad, 30.10.10, Gledalcev 50 Korte Avtoplus: Sirotič Elvis, Čatič Alen, Peroša Jernej, Deigiusto Valter, Čamdžič Admir, Stopar Luka, Dobrin Mitja, Pucer Aleš, Peroša Matej, Tonejc Damjan, Baruca Tilen (Dobrin Mitja/ Kapun Tine (46’), Sirotič Elvis/Boškin Tadej (54'), Pucer Aleš/Memič Aldin (56’), Peroša Matej/Bauer Borut (71’), Baruca Tilen/Pribac Patrik (89’)) Strelci: 0:1 - Peroša Matej (8’), 0:2 - Tonejc Damjan (16’), 0:3 - Peroša Matej (32’), 0:4 - Čatič Alen (43’), 1:4 - Zidarič Boštjan (75’), 2:4 - Spahiu Driton (76’) Vodi Postojna z 21 točkami, druga je Ilirska Bistrica z 19-timi, tretji so Kor-težani (18) in četrti Izolani (15) V naslednjem krogu bodo Izolani igrali 06.11.2010 ob 14.00 uri v Košani. Futsal Tomi Press Bronx:Izola 4:3 (2:1) Koper, ŠD Bonifika, gledalcev: 2000 1:0 [4] Borut Brozina, 2 :0 [12] Marko Hrvatin, 2:1 [18] Dragan Mirkovič, 3 :1 [23] Miroslav Stampfer, 3 :2 [26] Valdi Lakošeljac, 3:3 [31] Dragan Mirkovič, 4:3 [34] Borut Brozina Bronx: Z. Stampfer (V), Osojnik, Franetič, Vajič (K), Šarkanj, Kranjec (V), Brozina, M. Stampfer, Hrvatin, Su-hopoljac, Brus, Šmon. Trener: Goran Stanič. Izola: Rupnik (V), Goranovič, Novak, Lazarevič, Lakošeljac, Janjič (K), Peljhan, Meš, Jačimovič, Sirotič (V), Kofalt, Mirkovič. Trener: Valter Lakošeljac. Tomi Press Bronx in Izola sta v izjemnem vzdušju koprske dvorane Bonifika, pred 2000 glavo množico navdušila z daleč največjim medsebojnim derbijem doslej. Izjemen obračun poln adrenalinskih priložnosti, vseskozi napetega poteka srečanja ter bučnega navijanja je pred rekordno množico gledalcev v zgodovini tekem 1. SPL na koncu s tesnimi 4:3 pripadel Škofijo-tom. Naj večji obalni derbi je tako po videnem več kot uspel, z njo pa tudi tako želena promocija futsala. Obračun se je že od prve minute pričel v spremstvu bučnega navijanja približno 400 pripadnikov izolske navijaške skupine Ribari, kljub temu pa so veliki derbi odločneje pričeli Bronxi. Že v 4. minuti pa prvo veselje domačih navijačev. Po kotu z leve strani je izolski vratar Tomaž Rupnik žogo izpustil iz rok, podarjeno pa je z vsega metra razdalje v gostujočo mrežo pospravil Borut Brozina (1:0). Bonifika se je znova tresla v 12. minuti, ko so Škofi-joti povedli z 2:0. Po vnovičnem kotu z leve strani je odbito žogo po obrambi Rupnika v mrežo poslal prvi strelec minule sezone Marko Hrvatin (2:0). Domača minuta odmora v 16. minuti je bolje dela gostom, ki so v 18. minuti do znižanja izida prišli prav prek Dragana Mirkoviča, ki se je v pričetku enega zadnjih napadov v L polčasa nenadoma odločil za močan strel z razdalje, ki je matiral nekoliko zakritega Stampferja (2:1). V nadaljevanju so Izolani pričakovano pritisnili proti domačim vratom, po nekaj obetavnih poskusih pa namesto izenačenja doživeli nov zaostanek za dva zadetka. Zanj je po vnovični podaji s kota Matjaža Šarkanja poskrbel izkušeni Miroslav Stampfer, ki se je na drugi strani znašel popolnoma neoviran pred Rupnikom ter brez oklevanja žogo spravil za njegov hrbet (3:1). Izolani so po novem zaostanku za dva še okrepili svoj pritisk na nasprotna vrata. Stampfer je (podobno kot pred njim v 1. polčasu Rupnik) žogo nekajkrat izpustil iz rok, kar se je usodno končalo v 26.minuti, ko je podarjeno izkoristil Valdi Lakošeljac (3:2) in ob tem na noge dvignil vojsko vseskozi bučnih Ribarov. Po izgubljeni žogi Škofijotov je sledila bliskovita akcija Izolanov, v kateri je zaključni strel La-košeljca Stampfer ubranil, a je odbita žoga na drugi strani prišla na nogo Mirkoviču, ki je z roba šestih metrov zabil za izenačenje in na noge dvignil številne Ribare. Obrambno usmerjeni Škofijoti so kljub pritisku uspeli izkoristiti trenutek gostujoče nepazljivosti, ko je navidez nenevarno akcijo na drugi strani kaznoval vtekajoči Brozina, ki je žogo z bližine poslal v zgornji desni kot Rupnikovih vrat (4:3). Izolanom ni preostalo drugega kot zaigrati s petim igralcem v polju (Lakošeljac), ki bi jo kmalu kronali že v prvem napadu, ko sta veliki priložnosti iz rok izpustila nenatančna Lazarevič in Janjič. Nezgrešljivo je v 39. minuti zapravil Blaž Peljhan, ki po gneči v kazenskem prostoru žoge z neposredne bližine ni spravil mimo Stampferja. Domači so v zadnji minuti s strelom prek celega igrišča zadeli še vratnico, kmalu zatem pa se tudi dokončno veselili zmage nad velikimi rivali iz Izole. Kakorkoli že, bolj kot zmaga navdušuje veliko dejstvo, da sta Bronx in Izola s premierno organizacijo derbija velikega formata več kot uspeli v svojem namenu, t.j. promociji futsala kot športa tako na Obali, v kratkem pa prek video posnetkov številnih prisotnih televizijskih hiš, tudi širše v Sloveniji. Svoje je v veliki meri dodala izjemno korektna igra obeh rivalov, dobro sojenje sodniškega dvojca Nikolič Koprivec - Todorovič, izjemna organizacijska vodenost srečanja in seveda kar 2000 (!) ljubiteljev tega prelepega športa, ki so slednjemu z rekordnim obiskom ta večer znatno pripomogli k večji (medijski) prepoznavnosti. (www.kapodol.si) POGLEITS STRANI |e: Žarko Kovačič Moška rokometna reprezentanca je dobro začela nov ciklus kvalifikacij za EP. Po zmagi nad Portugalsko, so naši rokometaši slavili tudi v Ukrajini. Na domači tekmi proti Portugalcem so naši odigrali bolj medlo, na trenutke so dovolili gostom, da »komandirajo« in dvigajo temperaturo na tribunah. Vse se je dobro končalo, vendar je bila popotnica za Ukrajino skromna. Toda, naši so v Zaporožju zaigrali zelo zavzeto in tudi zasluženo zmagali. Žal se je poškodoval Uroš Zorman, uspešno pa ga je zamenjal Skube. Fantje so zelo dobro odigrali v obrambi, uspešno jim je sledil tudi Gorazd Škof z 19 obrambami. Dve zmagi sta dobra napoved, svoje pa dodajajo tudi Portugalci z neodločenim izidom proti reprezentanci Poljske. Kvalifikacije se bodo nadaljevale v marcu, ko Slovenijo čaka Poljska. Nekaj odgovor po odstopu prejšnjega vodstva je sedaj bolj jasnih. Reprezentanca je potrebovala svežega vetra, potrebovala pa bo tudi veliko zaupanja v mlade moči. Vse bo sedaj odvisno od trenerske stroke in od podpore samemu Deniču. Okvirni program dela je Denič zastavil Rokomet 1. A SRL - ženska Krka - Casino Izola 34:24 (21:17) Izolankam v tej sezoni nikakor ne gre po načrtih, saj v tem obdobju nihče ni računal na kar šest porazov. Tokrat so nastopile brez Suzane Atanasove, kar se je poznalo v igri Izole. Ta je proti Dolenjkam imela šibko točko v premalo agresivni obrambi, gostje pa so bile nekoliko bolj motivirane za zmago. Svojo prednost, ki je bila vidna že v prvem delu, so v nadaljevanju povečevale vse do zaslužene zmage. Pri Izoli so zadetke prispevale Polona Barič 8 (3 iz 7m), Darja Jakončič ter Sandra Barišič po 5 (3 iz 7m), Ajda Bajraktarevič 4 in Tina Bajič ter Sanela Poljak po 1. Rokometašicam še kako prav pride, da v tem vikendu ne nastopajo in se lahko pripravljajo na nadaljevanje prvenstva 13.11.2010, ko bodo gostovale v Ajdovščini. Med mlajšimi selekcijami se starejše deklice odpravljajo na gostovanje v Šempeter pri Gorici. Doma pa bomo lahko spodbujali mlajše deklice A in B ki se bodo v SOBOTO 06. 11. 2010 pomerile z vrstnicami iz ŽURD KOPER. Tekme se pričnejo ob 10.00 uri MLAJŠE DEKLICE b IN OB 11.00 URI MLAJŠE DEKLICE a. Prav tako v SOBOTO 06.11.2010 ob 13.00 uri bo se bosta srečali tudi mladinski ekipi ŽRK CASINO IZOLA : SEŽANA zelo smelo, celo B reprezentanca naj bi ponovno zaživela. Veliko tega bo odvisno od denarnih sredstev, časi pa žal niso najbolj primerni. Eden od pogojev so dobri rezultati, ob njih bo veliko lažje najti podpornike. Toda, vsak projekt potrebuje tudi čas, naša neučakanost pa nas je že večkrat zapeljala. Tokrat so doma, rokometni parket gulile le rokometašice. Primorske ekipe se niso izkazale, saj so vse tri izgubile. Še najbolj tesno je bilo v Luciji, kjer so Pirančanke izgubile proti Celjankam 24:28. Kazalo je že na domač uspeh, toda ob tolikih tehničnih napakah je težko zmagati. Ajdovke so proti Olimpiji odigrale dober prvi polčas, v drugem pa so Ljubljančanke le uveljavile svoje ime. Izolanke so optimistično odpotovale na tekmo v Novem Mestu. Vse je ostalo le pri željah, brez Suzane Atanasove in s »švicarsko« obrambo so ostale točke zelo daleč. Izolanke so doživele že šesti poraz, želje in plani tako ostajajo nedorečeni. Vse pa še kako deluje tudi na psiho, saj bodo Izolanke »pozabile« kako se zmaguje. Naslednje kolo bodo dekleta počivala, nato jih čaka derbi z Ajdovščino. Sicer pa sedaj prihajajo za ekipo tekme resnice. Po Ajdovščini bo v Izoli gostovalo Yelenje, sledi še gostovanje pri ekipi Žalca. Po imenih bi morale Izolanke vknjižiti vse točke, vendar pa morajo ob željah nadgraditi tudi samo igro. Izolski rokometaši bodo po tednu počitka v soboto gostovali v Vel. Nedelji, katera trenutno vodi na lestvici IB lige. 1. B SRI - moški Tokrat se izolski rokometaši odpravljajo na gostovanje v Veliko Nedeljo kot izraziti favoriti, saj odhajajo v goste k trenutno zadnje uvrščeni ekipi na prvenstveni lestvici. Prav s to tekmo pa lahko dokažejo, da bodo v letošnjem prvenstvu krojili zgornji del prvenstvene tabele in da tretje mesto ni le trenutni učinek. Tudi mladinska ekipa RD ISTRABENZ PLINI IZOLA odhaja na gostovanje in sicer se bo pomerila z mladinsko ekipo COLA v Nedeljo. Nastopili bodo še kadeti in ravno tako v gosteh proti ekipi Ajdovščine. Kickboxing Pretekli vikend se je v Bergamu (I) odvijalo že tradicionalno odprto prvenstvo Italije v kickboxingu, ki je tokrat privabilo nekaj manj kot 700 tekmovalce iz 72 klubov, iz 12 držav. Ker gre za tekmovanje višjega ranga, se je vodstvo izolskega kluba KiT odločilo, da bo nastopilo le z dvema izkušenima tekmovalcema Jako HUDALESOM in Dušanom LAMUTOM. Jaka Hudales je nastopil v disciplini semi contact, med starejšimi kadeti in sicer kar v dveh kategorijah, do 63 in do 69 kg. V obeh se je prebil do finala, kjer je dobil za nasprotnika v obeh primerih Italijana, in oba tudi premagal. Prvega Angelinia s točko razlike, s 5 proti 4 in se tako zavihtel na prvo mesto. Da to ni slučajnost je dokazal tudi v drugi, višji kategoriji, kjer je v finalu premagal drugega italijanskega tekmovalca Colla s 7 proti 4, ter s tem poskrbel, da mu je organizator obesil okrog vratu še drugo zlato medaljo. Po nastopu in (ne) uspehu na EP v Bakuju, kjer je osvojil 5. mesto, v disciplini light contact, je Dušan Lamut tu skušal dokazati, da še sodi med uspešne tekmovalce. To je tudi dokazal, saj je z zmagami prispel v finale. Tu se je pomeril z Italijanom El Husseinyem) in ga tudi premagal z rezultatom 3 proti 0 ter osvojil prvo mesto. Zanimivo je , da sta se ta tekmovalca v zadnjih letih, v finalnih borbah srečala že trikrat, in vedno je Italijan potegnil krajši konec. Kar osem Kitovcev na lestvici DP Ob robu tega tekmovanja je tekmovalna komisija Kickboxing zveze tudi obelodanila zaključno lestvico državnega prvenstva za leto 2010, kjer se nahaja kar nekaj Izolanov. Tako v disciplini semi contact, med mlajšimi kadeti, do 32 kg najdemo na 3. mestu Sebastjana Lazarja, v kategoriji do 37 kg na 3. mestu pa Reneja Ristovskega. V kategoriji med starejšimi kadeti, do 63 kg je prvo mesto osvojil Jaka Hudales, k temu uspehu je dodal še prvo mesto v kategoriji do 69 kg. Na 3. mestu, v kategoriji nad 69 kg je pristal Anže Zajc, na S.mesto se je uvrstil Petja Blažič. Aleks Čehič je pristal na 2. mestu med mladinci do 74 kg. V članski kategoriji, v semi contactu, do 63 kg je Dušan Lamut zasedel 3. mesto, v light contactu pa 2.mesto. V najtežji kategoriji nad 94 kg je Raniš Smajlovič pristal na 2 .mestu, v kick light contactu, v kategoriji do 94 kg pa na l.mestu. Vsekakor je to nekaj vzpodbude za naprej, predvsem pa za mlajšo generacijo tekmovalcev, katerih čaka še nekaj nastopov v letošnjem letu. Da počitka za tekmovalce tudi v tem športu ni, bo poskrbelo vodstvo kluba, ki že pripravlja ekipo za tekmovanje, ki bo ta vikend v Zagorju potekalo odprto prvenstvo Slovenije, sledi konec tega meseca odhod na turnir na Madžarsko, v Szeged in nato še decembra na odprto prvenstvo Hrvaške, ki bo tokrat potekalo na Reki.______ Strelstvo Izdani drugi na tekmovanju v Splitu 23. in 24. oktobra je Split gostil mednarodno prvenstvo v streljanju z zračno puško in pištolo. Tekmovanja so se udeležili strelci iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Slovenije, Makedonije, Srbije, Madžarske, Bolgarije in Češke. Med najboljšimi iz Slovenije sta bila tudi mlada Izdana Karim POŽAR in Teo TRIPAR., Z Majem PIRIHOM, članom strelskega kluba Portorož sta zastopala zahodno regijo in v kategorij junior 60 strelov zasedla odlično drugo mesto. Prvo mesto je zasedla ekipa Triglava in tretje Damlacijacement. Med mladinci in člani se je Požar kljub razliki v letih z odličnim rezultatom 572 krogov uvrstil v finale in na koncu zasedel 34. Mesto. Judo Člani Judo kluba Izola so se udeležili tekmovanja v Prokuplju (Srbija), naj-uspešnješa pa je bila Lea Knez, ki je pri mlajših deklicah zmagala v kategoriji do 44 kg. Šah V petek, 29.10.2010, je bilo odigrano 1. odprto prvenstvo Izole v 15-minut-nem šahu. Sodelovalo je kar 22 igralcev iz vseh obalnih klubov. Po sedmih kolih švicarskega sistema je bil najuspešnejši član Kopra Danijel Beletič, ki je nasprotnikom oddal le pol točke. Sledita mu Andrej Ivanovič (Val) in Valter Pregarac (Piran). Najboljša šahistka je Veronika Franca, mladinec Martin Mikolič (oba Val) in senior Nikola Rajkovič (Piran). Andrej Žnidarčič Namizni tenis l.SNTL-članice Arrigoni : Logatec 5:3 Začetek dvoboja je pričel izenačeno. Nato so izolanke povedle in prednost obdržale do konca dvoboja ter zasluženo zmagale. Tri zmage je ekipi prinesla odlično razpoložena Jana Ludvik. Dve tekmi pa je zmagala Kristin Fatorič, ki tudi že nekaj časa ni odigrala tako dobro. Brez zmage je ostala Urška Čokelj, ki je odigrala kar nekaj dobrih točk za kaj več pa ni bilo možnosti. Ekipa Logatca je namreč sestavljena je bivših mladinskih raprezentantk. Najboljša igralka Nina Zupančič pa je prva mladinka v državi in igra že za člansko reprezentanco. Jubilejni, 30. MARTINOV TEK IN POHOD, Izola 2010 Bliža se tradicionalni, že 30. Martinov tek in pohod. Organizator teka je Center za kulturo, šport in prireditve Izola. Proga je letos spremenjena, speljana je po trasi nekdanje ozkotirne železniške proge Parencane in tik ob morju, tako da bodo udeleženci lahko večji del proge občudovati eno najlepših ribiških mestec z več kilometrov dolgo pešpotjo ob morju (»lungomare«). Prireditev je športno-rekreativnega značaja, pripravili jo bomo v nedeljo, 7. novembra 2010, v Izoli, s startom in ciljem na plaži Simonovega zaliva. Program: 8.00-10.00 - prijava za pohod / 8.00-10.30 - prijava za tek / od 9.00 dalje meritve krvnega tlaka, maščob ... / 9.30-10.30 predstavitev nordijske hoje / 10.30 - start pohoda / 11.00 - start teka / 14.00 - razglasitev rezultatov in podelitev priznanj Tekači tečejo od Simonovega zaliva ob obali proti plaži pod Belvederjem, sledi vzpon na Belveder, vključitev na traso Parencane, nato tečejo skozi predor v Jagodju v smeri proti Izoli (POMEMBNO OPOZORILO: PODHODA NI MOGOČE PRETEČI, KER JE ZELO NIZEK, TRASAST IN STOPNIČAST, ZATO BO TAM TREBA ZELO PAZITI IN BITI POTRPEŽLJIV - ŽAL JE TO EDINI MOŽEN PREHOD GLAVNE CESTE NA POTI DO TRASE PARENCANE), po Industrijski cesti mimo Droge, proti izolski ladjedelnici, po Kopališki ulici, mimo tovarne Delamaris do obale, prek plaže Svetilnik, izolskega Velikega trga (Mandrač), ob obali do Lonke, tam bodo zavili desno proti izolski marini in tekli skozi marino ob obali nazaj na plažo v Simonovem zalivu, kjer bo cilj. Proga je dolga 10.900 metrov. Proga za pohodnike je približno pet kilometrov krajša. Pohod bo voden v zmerni hoji. Vzporedno s članskim tekom in pohodom se bo odvijal tek otrok s posebnimi potrebami iz Centra za usposabljanje Elvire Vatovec iz Strunjana in iz Varstveno delovnega centra iz Kopra. Proga bo v dolžini enega kilometra speljana okrog plaže v Simonovem zalivu. Udeleženci se bodo na cilju lahko segreli ob toplem čaju, enolončnici in požirku vina. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bosta ob 14.00 na plaži v Simonovem zalivu. Podeljena bodo priznanja za 11 starostnih kategorij. Startnina tako za pohodnike kot za tekače znaša 10 Eur ter prinaša spominsko darilo, topli obrok, napitke in priznanja najhitrejšim. Zaključek prireditve bo ob 14.30. Vsi udeleženci teka in pohoda na prireditvi sodelujejo na lastno odgovornost. Organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe in odtujitve stvari v lasti udeležencev. Tekmovalci, mlajši od 18 let, lahko nastopijo pod pogojem, da starši ali trener podpišejo prijavnico in s tem prevzamejo vso odgovornost. center Obrtna ulica 11, Izola GSM: 041/662-463 (Barbara) e-mail: bcenter@siol.net www.bcenter.si PILATES ZA NOSEČNICE BREZPLAČNA PREDSTAVITEV v sredo, 10.11.2010 ob 18. uri Pilates je popolna pot do harmonije telesa in duha ter odlična priprava na napore najlepših trenutkov vašega življenja. Zaželjena je predhodna prijava. Veselimo še srečanja z vami in vašimi trebuščki. ekipa bcentra 0^ f g) i d00 OAZA za nego telesa SOLARIJ TURBO ležeči in stoječi FINSKA in TURŠKA SAVNA Delovni čas je od 15.00 do 22.00 ure vsak dan razen v ponedeljek Naročite se lahko na tel.: 041 512 783 Drugo pero ------- Kdo bo vrnil Izolo Izolanom? Mandrač, 28.10.2010, stran 7. Članek nosi naslov: “KDO (JE) BO VRNIL MARINO IZOLANOM? “ Dobro vprašanje, vendar zastavljeno mnogo preozko! Menim, da je v Izoli, za Izolo in za Izolane že skrajni čas, če ni za marsikaj že prepozno, da se resno vprašamo: KDO BO IZOLO VRNIL IZOLANOM? Menim tudi, da si je treba pri iskanju odgovorov najprej postaviti vprašanje: KDO JE MARINO (IZOLO) ODVZEL IZOLANOM? Ukradel, ali si jo kako drugače prisvojil? Če tega ne vemo, kako naj potem vemo, kdo mora marino (Izolo) vrniti Izolanom! Zakaj tega Izolanom nihče jasno ne pove in občinski svet razpravlja o tej temi za zaprtimi vrati? Morda zato, ker je nekatere”evergreen politike”in nekatere njihove izbrane in poslušne občinske uradnike preprosto strah. Nekatere je lahko res upravičeno strah, da bi občani spoznali resnico in njihovo vlogo v preteklosti. Poglejmo nekaj dejstev iz primera”marina”in se vrnimo več kot dvajset let v preteklost, ko je Izola še nesporno pripadala Izolanom, marine še ni bilo, bila pa sta že jasno izražena želja in cilj političnih (in drugih) centrov moči in odločanja. V čas, ko ste za zemljiške parcele in druge nepremičnine lahko v zemljiški knjigi pod rubriko”podatkiolastnikih”prebrali: družbena lastnina v uporabi občine. Družbena lastnina, nesporno torej lastnina vseh Izolanov! Formalno da, kaj pa dejansko? Oplemenitenje z marino Ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja je, sicer že dolgoletna vizija nekaterih v Izoli, doživela to, da je sprega politične oblasti, koncentrirana okoli takratnega IS SO Izola in podjetja Galeb, dosegla konsenz o”oplemenitenju”občine z marino. Politika je uspela na to temo izvesti referendum in si tako pridobila "licenco” za upravljanje z zemljišči in obalo (takrat v družbeni lasti) v točno določeni in željeni smeri, izgradnji marine.Občina Izola je nastopala kot Investitor (žal brez potrebnega denarja), kajti edina je imela pravico upravljanja in uporabe zemljišč. Za udejanjenje tega projekta (reklo se mu je”investicija”) je bilo ustanovljeno podjetje MARINVEST. Takšno je bilo stanje vse do 26.4. 1990. 26.4.1990 je bila namreč sklenjena tripartitna pogodba med Izvršnim svetom SO Izola (imen, ki so znana, ne bom navajal, saj jih iz javnih arhivov in dokumentov izbrska lahko vsak, ki ga to zanima), Skladom stavbnih zemljišč občine Izola in podjetjem MARINVEST, sklenjena na osnovi 39. člena takratnega zakona o stavbnih zemljiščih (ur.list SRS št. 18/84). Od tega datuma dalje je občina pravico uporabe zemljišč in objektov po zazidalnem načrtu”marina”, preprosto prenesla na novo sou-stanovljeno podjetje MARINVEST, kjer se je organizacijsko povezala ozka skupina interesno povezanih posameznikov. Meje "novega fevda” so po željah in smernicah oblasti zakoličili v zazidalnem načrtu "marina" strokovnjaki Uprave za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve in sicer Referata za urbanizem. Pogodba namreč nosi naziv, ki jasno kaže na njen namen in cilj: POGODBA O PRENOSU INVESTI-TORSTVA ZAZIDALNEGA NAČRTA "MARINA IZOLA” Naj navedem dobesedno le prve tri člene te pogodbe: 1. člen: Pogodbene stranke uvodoma ugotavljajo, da je Sestavljeno podjetje GALEB Izola, kot soustanovitelj podjetja MARINVEST financiral izdelavo strokovnih podlag, študij preiskav ter stroške soglasij in inženiringa v vrednosti 2.298.600,00 din na dan 30. 4. 1990. (Bodite pozorni na datume: pogodba nosi datum 26. 4., v prvem členu je datum 30.4., to je štiri dni kasneje!) 2. člen: Glede na l.člen te pogodbe se pogodbene stranke dogovorijo, da Sklad stavbnih zemljišč občine Izola odda, podjetje Marinvest Izola, pa prevzame investitorstvo in izgradnjo objektov v smislu sprejetega zazidalnega načrta Marina Izola (Ur.objave št.4/90). 3. člen: Predmet prevzema je izgradnja kompleksa zazidalnega načrta Marina Izola po predvidenih fazah v okviru meja območja v morju in na kopnem. Zemljišča brez cene Preostalih členov (vseh je enajst) nima smisla navajati, značilno je le še to, da v pogodbi ni naveden znesek odškodnine za zemljišča, ki bi ga bo moralo na osnovi sklepa IS SO Izola (št.351-22/89 z dne 15.3.1990) plačati podjetje Marinvest Skladu stavbnih zemljišč za uporabo zemljišč. Ve se torej, kdaj, kdo in za kakšno ceno si je s pogodbo prisvojil”marino”in jo odtujil Izolanom! In tako so zemljiške parcele in obala še s parimi pogodbami za neznatne denarje hitro prešle v uporabo in posest (ne last) podjetju z imenom MARINVEST.Takratna oblast je tako del Izole odtujila Izolanom in ga prenesla v uporabo in posest (z občani vred) podjetju MARINVEST. Prične se obdobje tranzicije, meje med lastninjenjem, pripose-stvovanjem, goljufijo in krajo izginejo. Zavlada zakon džungle. Družbeno premoženje z raznimi prenosi v uporabo razgrabijo centri politične moči, ki kot uporabniki s sprejetjem Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (1997), postanejo lastniki. Rojeni so bodoči tajkuni. Izolani tako "izgubijo” večino ozemlja Izole in že vnaprej tudi marino.Iz arhivov je jasno razvidno, kdo so tisti, ki so odtujili Izolo Izolanom. Denar in papirji Za udejanjenje sorazmerno velikega projekta morata biti izpolnjena še najmanj dva pogoja: denar, ki pa ga občina in Galeb Marinvestu nista zmožna zagotoviti in pa birokratski aparat, sposoben razrešiti številne zakonske in administrativne prepreke. Za prvo je rešitev jasna. Najde se tujega partnerja, ki je sposoben zagotoviti ustrezne vire, kot garancijo, da bo dobil denar povrnjen, pa kaj drugega, kot da se zastavi oziroma proda del Izole, namenjen marini. A glej ga zlomka! Del Izole, kjer naj bi stala marina (morje, priobalni pas in kopni del) ni prazen prostor. Tu je industrija, tu so prebivalci...Vse to je treba odstraniti, če ne zlepa pa, saj veste, cilj opravičuje sredstva. Z argumenti moči in ustvarjanjem neustreznih pogojev, z izsiljevanjem in drugimi oblikami pritiskov, prisiliti občane in podjetja, da se sami, topot ne v imenu ljudstva, temveč v imenu”javnega interesa”, umaknejo iz območij novih lastnikov. Model delovanja, katerega posledice so današnje razmere. Izola ni izjema. Gospodarstvo Izole je v razsulu, pogoji za razvoj pa takšni, da se resni podjetniki, razen špekulantov z nepremičninami in nekaj turističnih podjetij, ki pač nimajo kam, Izoli raje na daleč izognejo. Izola beleži drastičen upad možnosti zaposlovanja, glede prostorskega razvoja in s tem povezane gradnje. Vedno isti ljudje Špekulacije z nepremičninami v lasti občine so bile in so glavna preokupacija dela občinskih uradnikov in funkcionarjev, ki si lastijo pravico”upravljati z občinskim premoženjem”. Popolnoma nesposobno in sesuto vodstvo občinskega urada odgovornega za gospodarstvo, turizem, okolje, prostor in kdo ve kaj še vse, od sprejetja Zakona o lokalni samoupravi leta 1996 deluje brez vsakega resnega neodvisnega zunanjega nadzora v skladu s smernicami župana (-nje) in pod vodstvom direktorjev občinske uprave, ki jih predlaga župan (-ja). Ustavne pravice in pravice, ki jih občanom zagotavljajo zakoni, so v praksi večinoma le mrtva črka na papirju. Absolutno oblast nad proračunom, upravljanjem z občinskim premoženjem, predvsem z zemljišči in nepremičninami, si je prisvojil ozek krog občinske oblasti in nekaterimi vodilnimi Urada v Postojnski ulici, pravni naslednici tudi občinskega Referata za urbanizem izpred let 1996/97. V glavnem srečamo mnoge vedno iste osebe in politične strukture , ki se danes pod takimi ali drugačnimi listami in strankami med seboj skoraj pretepajo za oblast. Prav tako ostajajo v uporabi "sredstva za doseganje ciljev”, ki žal obsegajo tudi goljufanje, krajo, prevaro... To je seveda vedno znova treba skrivati pred občani, prikriti v okrilju novih zakonov, najti je treba luknje v obstoječih zakonih, z raznimi podzakonskimi akti (uredbami, odloki, prostorskimi akti, kot so OPN-ji in zazidalni načrti) obiti ustavo, zakone, zamegliti pomen pojmov, odstraniti mehanizme nadzora i.t.d. Pa tudi z oblikovanjem takšnih pogodb, kot je pogodba iz leta 1990, ki je Izolanom odtujila”marino”, ki je tipičen primer šarlatanstva, ki omogoča prav vse poti in vsa sredstva pri odtujevanja premoženja, tudi oškodovanja občanov. Vprašanja samemu sebi Od sklenitve omenjene pogodbe leta 1990 so se menjale oblasti, osebe, interesi, predvsem pa zakoni. Uporabniki zemljišč, na katerih stoji marina, so leta 1997 po zakonu o lastninjenju, postali njeni lastniki. Občina in Galeb sta, brez denarja, bila prisiljena vključiti italijanskega partnerja. Občinska oblast se je spremenila, partnerji so se razšli. Novi in stari akterji vedno znova sprožajo nove spore, oblast (ena ali druga), le proslavlja in se hvali s posameznimi zmagami, ki jim jih izbojujejo odvetniki za davkoplačevalski denar. O vseh dragih porazih in odškodninah raje molčijo. Vsi, brez izjem. Zraven je le še kup sprenevedanja, tiščanja glave v pesek in zavajanja občanov z bedastimi vprašanji, ki jih zastavljajo sami sebi, da s tem opravičijo svoj obstoj. mag.Mitja Podgornik Četrtek, 4.november2010, št. 883 Kulturniški smerokazi \i vvimvt 11 Četrtek 4. november 2010 Kino Odeon Ob 18.00 Cesta Režija: John Hillcoat Ob 20.30 Brata Režija: Jim Sheridan Petek 5. november 2010 Palača Manzioli Izola - ob 19.00 Delavnica izolske zgodovine ZGODOVINA IZOLSKEGA POKOPALIŠČA Od leta 1643 do danes ki jo bo vodil Silvano Sau Kino Odeon Ob 18.00 Cesta Režija: John Hillcoat Ob 20.30 Brata Režija: Jim Sheridan____ Sobota 6. november 2010 Kulturni dom Izola - ob 18.00 FOLK& NOS Večer ljudske glasbe Skupina Folk Canoro - Etno Teatro »Dante Alighieri« Izola, Gruppo Folcloristico della C.I Dignano Vstopnine ni! Kino Odeon Ob 18.00 Cesta Režija: John Hillcoat Ob 20.30 Brata Režija: Jim Sheridan Nedelja 7. november 2010 Kino Odeon Ob 18.00 Cesta Režija: John Hillcoat Ob 20.30 Brata Režija: Jim Sheridan Ponedeljek 8. november 2010 Kino Odeon Ob 18.00 Cesta Režija: John Hillcoat Ob 20.30 Brata Režija: Jim Sheridan Torek 9. november 2010 Kino Odeon Ob 18.00 Cesta Režija: John Hillcoat ob 20.30 Kosmačeva retrospektiva NA SVOJI ZEMLJI 1948, ČB / Režija: France Štiglic Scenarij: Ciril Kosmač / Igrajo: Stane Sever, Majda Potokar, Štefka Drolc, Stane Presetnik, Angela Rakar Filmska freska vseljudske vstaje v Baški grapi po Kosmačevih kratkih pripovedih, predvsem novele Očka Orel, je prvi slovenski celovečerni umetniški film. »Film nima enega samega personificiranega vodilnega lika. Ker je osnovni motiv osvoboditev domovine, je vodilni motiv lahko samo narod.« (T. Frelih) _______________ Sreda 10. november 2010 Kino Odeon Ob 18.30 Izvor Režija: Christopher Nolan Igrajo: Leonardo Di Caprio, Ken Watanabe, Joseph Gordon-Levitt, Ellen Page, Marion Cotillard, Tom Hardy, Cillian Murphy, Tom Berenger Režiser temačnih miselnih izzivov Memento, Insomnia in Vitez teme se poglobi v najbolj srhljive dele človeškega uma, kamor s pomočjo futuristične tehnologije kuka pretkani Dom. Preko sanj vdira v misli drugih ljudi in krade dragocene podatke, zato postane najbolj iskan zločinec na planetu. Da bi zaživel normalno življenje, se odloči za zadnjo akcijo, kjer spominov ne namerava ukrasti, temveč želi namestiti nove in tako izvesti popoln zločin. Toda v nepredvidljivem svetu človeških misli ni pravil in omejitev, zato nepričakovani sovražnik nalogo spremeni v smrtonosno past, polno prevar in preobratov. Ob 20.30 Ljubezen na daljavo Režija: Nanette Burstein Igrajo: Drew Barrymore, Justin Long, Christina Applegate, Ron Livingston, Kristen Schaal, Charlie Day, Kelli Garner Newyorška romanca med ambiciozno novinarko Erin in iskalcem glasbenih talentov Garrettom se zdi kot popolna ljubezen na prvi pogled, a ob koncu počitnic in Erinim povratkom v San Francisco se znajdeta pred usodno preizkušnjo ljubezni na daljavo, Kljub dvomom in nasprotovanju prijateljev in sorodnikov sta zaljubljenca odločena nadaljevati z romanco. A kot se izkaže, tudi v sodobnem svetu naprednih komunikacij, nič ne more nadomestiti pristnega človeškega dotika, čustev in hrepenenja. Četrtek 11. november 2010 Kulturni dom Izola - ob 18.00 SKUPAJ LAŽJE RASTEMO Društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Dobrodelna prireditev za Obalno društvo SOŽITJE Galerija Al^a / Kristanov trg 1 Četrtek, 4. novembra ob 19.0oSREČANJE S KERAMIKO Lik Izola S svojimi izdelki se nam bo predstavila likovna skupina Lik iz Izole. galerija INSULA SMREKARJEVA20izola,tel.05/6415303 Vabimo vas na ogled razstave MAJK MULAČEK »Za prgišče črnine« Razstava bo na ogled do 16. novembra 2010. / Vabimo vas na ogled razstave ALOJZ JURCA ZMRZNJENO MESTO v Ateljeje Svoje (GrudnovaS, Koper). GALERIJA KORTEje vprvem nadstropju Zadružnega doma, Korte 44e V stalni zbirki lahko občutite utrip kraja skozi čas. Razstavljeni so štirje panoji arheoloških najdb z najnovejšo (goničem), literatura in albumi o kraju, ljudske zgodbe, za kraj značilni etnološki predmeti, stara knjižnica in bogat notni fond. Vse to oživlja 23 slik ex-temporov (1995-1999) Galerija je odprta: ob nedeljah in praznikih med 11. In 12. uro, izven tega časa pa se dogovorite za obisk in ogled v uradu Krajevne skupnosti, pri hišni številki 44e ali pokličite po telefonu 6420 009 Kulturno društvo Korte Galerija Krajcar Vabimo vas na ogled razstave fotografij PO SLEDEH BENEŠKE REPUBLIKE Mestna knjižnica Izola • Središče za samostojno učenje vabi vsak dan med 9. in 18:30 Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282. • BORZA ZNANJA IZOLA Več informacij lahko dobite na tel.št.: tel.št.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si • Vsak torek v oktobru 2010 ob 17:00 Pravljične ure Mestna knjižnica Izola vabi otroke na potovanje v pravljično deželo. Potovanje se prične vsak torek ob 17. uri v Stekleni pravljični sobi. S seboj prinesite copatke. Potovanju po pravljični deželi sledi ustvarjalna delavnica. • NADALJEVALNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE -vsako sredo- od 15:30 do 16:30 Kako se kaj napiše in kako se kaj v francoščini pove, vas bo naučila knjižničarka Špela Pahor. Vabljeni ob sredah od 15:30 do 16:30 v Stekleno pravljično sobo. • ZAČETNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE -vsak četrtek- od 15:30 do 16:30 Kako se kaj napiše in kako se kaj v francoščini pove, vas bo naučila knjižničarka Špela Pahor. Vabljeni ob četrtkih od 15:30 do 16:30 v Stekleno pravljično sobo. Na steni ustvarjalnosti svoje slike razstavljala Fani Pahovnik. V vitrini ustvarjalnosti so na na ogled mozaiki Jane Hvala. V središču za samostojno učenje razstavljal Karmelo Kleva. Društvo prijateljev mladine Izola Gregorčičeva 21, Izola Na Društvu prijateljev mladine smo se odločili, da bomo odprli IZPOSOJEVALNICO IGRAČ, kjer si boste otroci in starši lahko igrače (predvsem didaktične igrače, družabne igre, sestavljanke,didaktične igrače za malčke,...) izposodili. Naša izposojevalnica bo odprla vrata v soboto, 4.12., prosimo pa vse, ki imate doma igrače, ki jih ne potrebujete, da nam jih odstopite, saj bodo tako na voljo velikemu številu otrok. V soboto, 13.11. pa vabimo starše in predšolske otroke na sprehod do Sve- tilnika, kjer si bomo nabrali kamenčke in jih v stari italijanski šoli pobarvali in porisali. Dobimo se ob 15.00 pred staro italijansko šolo, v primeru slabega vremena bomo imeli plesne delavnice v stavbi (vhod z dvorišča, l.nadstropje). Vabljeni! Dean Semolič vabi na sobotne večere ob zvokih klavirja v wine bar Manzioli. uei Gal SRI Lik S s\ vila Gio Gal Imamo uudi Pet korakov do boljših odnosov V mesecu oktobru sta v Mestni knjižnici Izola, v okviru predavanj Borze znanja in v sodelovanju z Boštjanom Trtnikom iz Šole čustvene inteligence potekali predavanji o medsebojnih in partnerskih odnosih. Ker je kakovost življenja je v veliki meri odvisna prav od kakovostnih medsebojnih odnosov, sem za bralce Mandrača povzele nekaj poglavitnih misli.. Preden osvetlimo 5 korakov do boljših medsebojnih odnosov, si najprej poglejmo, katere so tiste najpogostejše napake, ki v medsebojnih odnosih povzročajo nelagodnost in druga neprijetna čustva. »Zagotovo je spreminjanje drugega taka »nezavedna« napaka, ki nam povzroča nemalo težav v odnosih,« pojasni Boštjan Trtnik. »Pogosto bi radi, da se drugi vede tako, kot si mi želimo, zato ga skušamo spremeniti. Vprašajmo se, ali želimo drugega spremeniti zaradi njega samega, zato da bo njemu bolje ali zaradi nas z namenom, da bo nam bolje? Razmislimo tudi o tem, kako se sami odzivamo, kadar nas drugi želi spremeniti,« pojasni strokovnjak iz področja čustvene inteligence. Ravno tako škodljivo je pretirano prilagajanje. To, da smo pripravljeni žrtvovati marsikatero svojo potrebo, da smo ustrežljivi in se podrejamo drugemu samo zato, da bi nas cenil in imel rad, ali pa zato, da se ne bomo kregali, zagotovo ni pravilno ravnanje. Takšno obnašanje je običajno posledica strahov in premajhnega samospoštovanja, zato je učinek ravno nasproten od želenega. Če se sami premalo cenimo, nas tudi drugi ne bodo. Izpolnjujočemu odnosu ravno tako ne pustijo dihati neizražena pričakovanja, se pravi vse misli, ki jih gojimo in jih ne izrazimo, ker bi drugi moral imeti sposobnost branja misli. Vemo, da to ni mogoče, zato v svojem sporočanju bodimo odkriti. Tudi neustrezno razmejena odgovornost povzroča težave v odnosih. Vseskozi se moramo zavedati, da vsak človek je zaradi svobode delovanja, čustvovanja in razmišljanja tudi odgovoren za posledice svojega ravnanja. Če k napakam dodamo še nestrpnost, ki je v medsebojnih odnosih zelo pogosta, ter nesprejemanje različnosti in pomanjkanje empatije, je koš napak v odnosih že skoraj poln. Dejstvo je, da smo ljudje različni. Pravijo, da so moški z Marsa in ženske z Venere, poznamo Hipokratovo poimenovanje štirih temperamentov (kolerik, sangvinik, flegmatik, melanholik), smo različnih let (poznate stavek: “Ko sem bil jaz v tvojih letih...”) in imamo različne življenjske izkušnje, želje, pričakovanja in predstave. Skratka, prava paleta različnega razmišljanja, čustvovanja in delovanja! Namesto da bi te razlike spoštovali in se z njimi bogatili, se prepogosto ujamemo v vzorce, da je pravilno tako, kot mi razmišljamo, čutimo, vidimo, ravnamo ... In ne le za nas, temveč tudi za druge. Pa je res tako? Zaokrožimo razmišljanje o napakah še s komunikacijo, za katero pravimo, da je srce odnosa, saj je tista, s katero odnose gradimo (seveda jih lahko z njo tudi rušimo). Veliko težav imamo v odnosih prav zaradi neustrezne komunikacije -dostikrat drugega slabo poslušamo in mu skačemo v besedo, kadar govorimo, pa velikokrat ovinkarimo, izsiljujemo, se pritožujemo, pridigamo in podobno. Dodatne zaplete prinašajo tudi tako imenovana “dvojna" sporočila: nekaj mislimo in čutimo, medtem ko izrečemo nekaj povsem drugega. Sogovornik je lahko zmeden in si naše besede ne zna povsem razložiti, saj čuti, da nekaj ni v redu. Kako do boljših odnosov Torej, kako do boljših medsebojnih odnosov? Boštjan Trtnik ponuja 5 zanesljivo učinkovitih korakov, in sicer -Spreminjajmo sebe in svoje lastnosti Vsi poznamo ljudsko modrost, ki pravi, da naj vsakdo začne pometati pred svojim pragom. To velja tudi za odnose. Razmislite, katero vaše vedenje in katere lastnosti slabo vplivajo na odnose, ter jih postopoma preobrazite. Ni treba, da postanete čisto drugačni, dovolj je, če spremenite tista ravnanja in odzive, s katerimi škodujete svojim odnosom. S spreminjanjem svojega vedenja boste vplivali tudi na vedenje drugih. Izražajmo ljubezen Ljubezen ljudje razumemo in doživljamo različno. Verjetno poznate 5 jezikov ljubezni kot 5 različnih načinov izražanja naklonjenosti: posvečen čas, besede potrditve, darila, usluge in dotik. Vredno se je naučiti jezika ljubezni svojega parterja, otroka, starša... in mu dati občutek, da je ljubljen in da ga imamo radi. Odzivajmo se na sedanjost. Kogar je pičila kača, se boji tudi zvite vrvi. Naši sedanji odzivi so v veliki meri pogojeni s preteklimi izkušnjami, zlasti bolečimi. Sedaj, ko ste odrasli, je pravi čas, da pogledate vase in se naučite razločevanja med preteklostjo in sedanjostjo ter ustreznega čustvenega odzivanja. Poslušajmo, da bi razumeli Potrudite se in pozorno poslušajte sogovornika. Skušajte se vživeti v njegov zorni kot in razumeti sporočilo, ki je za besedami. Dobro poslušanje in empatija gradita pot do sočloveka ter povečujeta zaupanje in spoštovanje v medsebojnih odnosih. Sporočajmo, ne da bi prizadeli Bodite iskreni in nenasilni pri izražanju svojih potreb in želja. Bodite prijazni tudi, kadar drugega zavrnete in rečete “ne”. Izogibajte se čustvenim manipulacijam in izsiljevanju ter raje govorite o svojem doživljanju. Navada je pogosto “železna srajca”, zato je osvajanje primernejših odzivov za marsikoga trd oreh. Vendar ni tako težko, kot se sprva zdi. Pomembno je, da si vzamete dovolj časa, v katerem lahko spremembam, za katere ste se odločili, posvetite svojo pozornost in energijo. Predvsem pa ne čakajte, da vas bodo drugi ljudje osrečili, temveč se in jih raje osrečite sami. Ksenija Orel Jubilejni teden Društvo upokojencev Izola, RK Slovenije območno združenje Izola in Društva upokojencev Jagodje - Dobrava, Organizirajo jubilejni 30. teden starejših občanov Svečana otvoritev » Tedna starejših občanov », pod pokroviteljstvom župana občine Izola g. Igorja Kolenca, bo v ponedeljek, dne 15. novembra 2010, ob 10.00 uri v Kulturnem domu Izola Na prireditev vabimo vse starejše občane naše občine in vse ljudi dobre volje. VLJUDNO VABLJENI! Program tedna starejših občanov PONEDELJEK, 15. november 2010 Otvoritev TSO ob 10.00 uri v Kulturnem domu. Nastopajo: cicibani iz vrtca Mavrica, učenci OŠ Vojke Šmuc in ŽePZ » Sinji galeb » DU. Po proslavi bo otvoritev razstave, umetniških in ročnih del izolskih upokojencev, v mali dvorani Kulturnega doma. Razstava bo odprta od ponedeljka do petka; vsak dan od 10.00 - 18.00 ure. Hotel Delfin ob 17.00 uri: predavanje, ga. dr. med. Nataše Černič Šuligoj spec. internist kardiolog, ARTEROSKLEROZA IN KRVNI STRDKI. Hotel Delfin ob 18.00 uri: merjenje krvnega sladkorja in pritiska. TOREK: 16. november 2010 Sedež RK ob 16.00 uri: Skupina za samopomoč vabi vse občane posebno starejše na DAN ODPRTIH VRAT. Hotel Delfin ob 16.00 uri: predavanje - razgovor o prometu » Starejši občani udeleženci v prometu » pod naslovom » Modri L ». Predavanje oz. razgovor bo vodil vodja policijskega okoliša Izola g. Mitja Rebernak. SREDA: 17. november 2010 Merjenje pritiska na sedežu RK od 8.00 - 11.00 ure. ŠPORTNO DOPOLDNE: Balinarski turnir ženskih in moških ekip. Zborno mesto: park Ari-goni ob 8.00 uri Za pohodnike, kolesarje in igralce briškole in trešeta je zborno mesto pred hotelom Delfin ob 9.00 uri. ČETRTEK: 18. november 2010 Merjenje krvnega sladkorja na sedežu RK od 8.00 - 11.00 ure. Hotel Delfin ob 16.00 uri. Okrogla miza: Predstavitev aktivnosti izgradnje novega Doma upokojencev in Centra dnevnih aktivnosti za starejše občane - g. dir. Doma upokojencev Ljubo Klanjšček. PETEK: 19. november 2010 Hotel Delfin ob 16.00 uri. Predavanje: BOLEZEN NI PORAZ ALI KAZEN, TEMVEČ KLIC K SPREMEMBI. Predavatelj g. Franc Božjak. Vabimo vse starejše občane, da se v programu navedenih aktivnosti udeležijo v čim večjem številu. Četrtek, 4.november2010, št. 883 V' Vaje v slogu Ze dolgo se nismo tako smejali, ko, V petek 22. oktobra, približno ob 9.00 uri je zagorelo v prostorih podružnične šole Vojke Smuč v Kortah. Ampak smejal se ni nihče, čeprav je šlo samo za pripravljeno gasilsko vajo. Kot so napisali v pripravi na vajo, se je požar hitro širil iz garderob proti učilnicam, zato je vodstvo šole takoj obvestilo gasilce sprožilo alarm ter hitro in učinkovito izvedlo evakuacijo učencev iz osnovne šole na varno lokacijo. Varna lokacija je bila na igrišču za osnovno šolo, kjer so jih prešteli in ugotovili da so vsi na varnem. Gasilci iz Prostovoljnega gasilskega društva Korte in poklicni gasilci iz Gasilske brigade Koper, ki so kmalu prihiteli na kraj so požar takoj lokalizirali in ga kmalu tudi pogasili, K sreči je bil to le scenarij gasilske vaje, ki jo je v mesecu požarne varnosti organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo Korte v sodelovanju z Javnim zavodom Gasilsko brigado Koper, Policijsko postajo Izola in osnovno šolo Korte. V drugem delu gasilske vaje smo učence razdelili v tri skupine. Prva skupina se je pridružila gasilcem iz Gasilske brigade Koper, ki so se na otroškem poligonu preizkusih v taktiki gašenja hišnega požara, Tako so se morali učenci povzpeti po stopnicah v namišljene zgornje prostore gasilskega doma, nato pa so se morali po spustnici prosto spustiti v garažne prostore, kjer so si nadeli zaščitne čelade in drugo zaščitno opremo in takoj odhiteli v intervencijo. Seveda brez premagovanja ovir ni šlo, zato so se morali naprej plaziti čez tunel nato premagati višinsko oviro, iskati ravnotežje z hojo po klopci, z vedrovko pogasiti hišni požar in nato iz hiše rešiti domačo žival v tem primeru plišasto ovco. Po opravljenem praktičnem preizkusu vaje je vsak učenec prejel od gasilcev Gasilske brigade diplomo o opravljenem preizkusu za nagrado pa še majico. Druga skupina se je pridružila Prostovoljnim gasilcem iz Kort, ki so učencem razkazali vozila in tehnično opremo, Najbolj so jih zanimali dihalni aparati in se zanimali kdaj jih uporabljamo. Gasilci so jim pokazali tudi tehniko gašenja gozdnih požarov z visokotlačno črpalko. Tudi v tem primeru so se vsi učenci preizkusili v gašenju in bili nad uporabo visokotlačne črpalke zelo navdušeni. Čarovnice so moški Tako-le so se ob letošnji Noči čarovnic opremili mladi Izolani, ki so se odločili, da bodo praznik, ki ni praznik, proslavili v koprskem MKC-ju na koncertu izolske Implosije in ga-žonskih Peep. Diamantna poroka pri Jurcolovih V soboto, 23. oktobra 2010 je bilo v Izoli prav posebno slavje. Ob navzočnosti otrok, vnukov, pravnukov, sorodnikov in prijateljev, je podžupan Izole g. Silvano Sau skupaj z matičarko gospo Mojco Kocjančič proglasil Ano in Jožeta Jurcola iz Izole za diamantna poročenca. Poti Ane Gregorovič - Jurinove iz Mišonov in Jožeta Jurcola - Markinega iz Čerišnjevice v Istri, sta se prepletali že v najzgodnejšem otroštvu. Skupaj sta »pasla« Boškarine in Brunke, hodila na »lontrinjo«, sedela v isti učilnici prvega razreda. Njuni poti sta se dokončno prepletli v Pazinu - 21.oktobra 1950, ko sta se poročila. V Izolo sta prišla leta 1955. Jože je delal na Stavbeniku, Elektro Kopru , Ana v Ampeleji, oba pa dolga leta v Mehanotehiki. Kljub težkim časom med vojno in po njej, delu na njivah, v ladjedelnici, tovarnah, skrbi za otroke, sta ves čas ohranjale neverjetni življenjski optimizem in smisel za humor. Danes Jože pridela odličen refošk in »pomidore« ter drugo zelenjavo, igra na njegovo »trieštinko«, njegova Ana pa poleg dnevnega gospodinjstva ureja rože in utegne še »rikamat« G. podžupan Silvano Sau je v svojem govoru povzel: »Ko vaju takole gledam, obkrožena z vajinimi najdražjimi, obdana z njihovo ljubeznijo in spoštovanjem, se mi zdi, da nam mora biti vsem jasno: ni ga lepšega in ni ga večjega bogastva, kot so medsebojna ljubezen in spoštovanje, medsebojno razumevanje in sožitje, ki jih skozi vse dni, tedne, mesece, leta in desetletja skupnega življenja stketa mož in žena in v te niti vpleteta še bisere ljubezni do svojih otrok, vnukov, pravnukov.» Njuni trije otroci z družinami, posebno njuni vnuki in pravnuki, jima želimo, naj še dolgo zdrava in vedra »vpletata bisere ljubezni«. Tretja skupina pa je prisluhnila policistki vodji policijskega okoliša iz Policijske postaje Izola, ki je učencem predstavila delo policista, nato pa opremo ki jo policisti potrebujejo pri vsakdanjem delu. Učenci so lahko predstavljeno opremo tudi sami preizkusili, največ so jih zanimali alkotesti in ročni merilnik hitrosti. Učence je zanimal tudi postopek jemanja prstnih odtisov in kako policija na podlagi teh sledov izsledi osumljenca kaznivega dejanja. Na koncu druženja z učenci pa jim je policistka svetovala, da naj pri prihodu in odhodu iz šole hodijo po začrtani varni poti, še posebej pazljivi pa naj bodo pri prečkanju ceste in naj to naredijo le takrat ko so prepričani da to lahko varno storijo. Učenci so bili nad predstavitvijo dela policije in prijaznostjo policistke izredno navdušeni. Po zaključku vaje smo bili vsi udeleženci vaje vključno z vodstvom šole enotnega mnenja, da je vaja v celoti uspela, še posebej pa so bili zadovoljni otroci iz vrtca in učenci osnovne šole, ki so tudi sami sodelovali v taktiki gašenja požarov in policijskega dela, TAJNIK PGD KORTE, Zlatko Kristanci DELNE ZAPORE OB NEDEUSKEM 30. MARTINOVEM TEKU IN POHODU Tradicionalna prireditev 30. Martinov tek in pohod bo letos v Izoli 07. 11. 2010 s startom in ciljem na kopališču San Simon. Organizator prireditve bo zaradi priprave trase teka ustrezno spremenil režim prometa v območju izvajanja prireditve in v njeni bližnji okolici. V nedeljo, dne 07.11.2010 od 11.00 ure do 13.00 ure, bo delna zapora cest Belveder -plaža Belveder, Belveder - Rt Ronek - Strunjan, povezava Krt - Dobrava, križišče Belveder - Strunjan, stara železniška proga - Parenzana, Južna cesta, Baredi - Kajuhova ulica. Industrijska cesta, Cankarjev drevored - Trg Republike, Ob starem zidovju - Tovarniška ulica, Ob pečini, sprehajališče Svetilnik, Sončno nabrežje - Veliki trg, pešpot - tržnica Lonka - Simonov zaliv. Zapore se bodo postopoma sprostile po preteku zadnjega tekmovalca. V času delne zapore obvoza ni. Večina prireditve se bo odvijala po pločnikih in bodo udeleženci teka nekatere ulice oz. ceste samo prečkali. Vse udeležence v prometu naprošamo k strpnosti in seveda k pozitivnem spodbujanju udeležencev teka. Center za kulturo, šport in prireditve Izola MAMDK^Č 14 Četrtek, 4.november2010, št. 883 ------------------------------------------------- Oduudidouudi ---------------------------------------------------- Morda je niste prepoznali, zdaj ko se je vrnila iz solarija izolske ladjedelnice, vsa zagorela, kot da bi bila na dopustu na kakšnem tihomorskem otoku. To je Riba IL, njena sestra Riba I. pa je prav takšna. Ribiči pravijo, da so jih končno prebarvali, mi pa vemo, da se je zgodila pomladitev. Odšel je Lojze Jerman Lojze je bil prijatelj. Prijatelj vseh in vsakogar, človek, ki je veliko vedel, znal postoriti veliko stvari in predvsem velik ljubitelj glasbe in narave. In v naravi je tudi odšel, med obiranjem oljk, ki pač sodi v ta letni čas, tako kot je v poletje sodilo skupinsko nabiranje špargljev, v jesen nabiranje kostanjev in v pomlad iskanje gob. Ni hodil sam. Vedno je poklical klapo s seboj in so šli, dokler niso povsem izmučeni pričakali večera. Lojze pa, kot da ni bilo nič posebnega. Bil je otrok punka, čeprav je najraje poslušal Franka Zappo in Ba-jago. Bil je tam, kjer se je igrala poštena glasba, raje malo hitrejša in glasnejša kot ne, hodil je na koncerte in prijateljeval z glasbeniki, tudi z že dolga leta pokojnim Davidom Žbogarjem. Bila sta pač dva iz klape Pivnice, tiste, ki je znala početi marsikaj zabavnega a hkrati ostala vedno na trdnih tleh. Lojze je bil namreč redoljub. Svojo veliko zbirko plošč in zgoščenk je čuval kot punčico očesa. Lojze je znal delati. Če je bilo treba je bil mizar in kot mizar je delal tudi na tujih ladjah. Delal je v Belgiji in Franciji, delal v remontih in povsod kjer so imeli delo zanj. In bil je tudi Ribar. Eden tistih iz stare garde, ki jim ni bilo nikoli težko. Kot so povedali njegovi ribarski soborci, ki so ga v soboto zaman čakali na derbi z Bronxi: “Bil je kar češ. Velik dober človek, prijatelj. In Izolo je imel fui rad. Kot da je umrl brat. Sedi na svojem stolu. Član bande, kjer smo bili mi je bil tudi on.” Od Lojzeta se bomo poslovili v soboto, 6. novembra ob 12. uri. Zapisi iz Kajuhove Aleksandra Krejči Bole pravi, da je upokojenka, takšna, ki opazuje svet okoli sebe. In ga tudi opiše. Zase in zdaj tudi za vas. Sanjala sem nekdanjo sodelavko in prijateljico. Žal, ni je več med živimi -umrla je precej mlada pred nekaj leti. Bili sva dobri prijateljici in zaupnici. Sanjala sem, da je prišla na obisk in s seboj prinesla dve veliki vreči raznih spominkov in obljub. Zunaj je močno deževalo. Veliko sva si povedali in ko je odhajala, je pozabila svoji dve vreči. Poklicala sem jo in zavpila: »Pozabila si vzeti kar si prinesla!«. Ni me slišala; enkrat se je obrnila in ni bila več ona - bila je neka druga oseba. Zunaj je še močneje deževalo. Nisem vedela, kaj narediti. Tisti dve vreči, polni obljub, sta tam kar stali. Potem sem se zbudila. Te sanje so mi dale misliti. Zakaj sta bili vreči polni obljub? Zakaj ljudje samo obljubljamo, ko pa je treba nekaj narediti, odidemo in pustimo neizpolnjene obljube? Vsi normalni ljudje imamo radi svoje naj dražje in jim ne želimo nič slabega. No, to ni nobena garancija, da bomo delali samo dobro za te naše najdražje. Kolikokrat popolnoma odpovemo, ko moramo nekaj zares narediti. Dosti lažje je ponuditi zabavo in delati tisto, kar nam je všeč. Tudi starši velikokrat kupijo svojim otrokom drage igrače in od njih pričakujejo, da jih pustijo na miru, dokler oni uresničujejo svoje cilje. Morda tak način nekaj časa deluje, vendar ga prej ali slej otrok spregleda in zahteva drugačen pristop do njega. Otrok potrebuje ljubezen in čas, ki mu ga posvetimo, potrebuje pogovore s starši, njihovo vzgojo in da ga naučijo osnovnih življenjskih resnic in vrednot. S takim znanjem se bo dosti lažje spoprijemal s svetom, v katerem danes živimo. Vsi obljubljajo, malo teh obljub se uresniči. Lahko si levo ali desno usmerjen, lahko imaš raje to ali ono politično stranko, lahko si neodvisen član katerekoli stranke - vsi samo obljubljajo in te želijo pridobiti za uresničitev svojih ciljev, ki niso nujno tvoji cilji. Vsi vodijo neko prozorno igro, ki te spravi v slabo voljo in se začneš spraševati, ali te imajo za butca? Neved-neža? Sprašujem se, kaj lahko pričakujem od nekoga, ki do sedaj ni našel načina, da izpolni svoje obljube, ki bi lahko bile že uresničene. Morda bi se moral samo malo več potruditi takrat, ko je bil za to čas? Briga me, če je rdeč, zelen, rumen ali oranžen -morda jaz ne ločim barve, morda sem daltonist, slepec. Vse kar šteje so rezultati, so boljši pogoji za življenje tukaj in sedaj. Nujno rabimo nekatere spremembe in nove, poštene ljudi, ki niso »zakamuflirani« in hitro spreminjajoči se kameleoni, ki so podaljšana roka nekoga drugega. Vsi obljubljajo, malo od teh obljub se uresniči. Bojim se, da tudi po teh volitvah ne bo dosti boljše. Obljube bodo obtičale v kakšnem predalu. Nekateri posamezniki bodo delali v svojo korist, ne v našo. Ljudje bodo pozabili, kaj vse jim je bilo obljubljeno. Navadni ljudje imajo težave s preživetjem in nimajo časa in energije, da bi se ukvarjali z praznimi obljubami. Tako bo do naslednjih volitev. Krog se bo še enkrat zavrtel in mi bomo še enkrat n...... Morda se motim. Včasih se naučimo kaj iz napak, ki jih delamo. Digitalizacija TV je tukaj Televizija Slovenija, Pop TV, Kanal AinTV3 bodo 15. novembra med 19:00 in 20:00 poskusno za nekaj minut izklopili analogno oddajanje, da bi gledalce opozorili na dokončen izklop, ki se bo zgodil 1. decembra. Od tega datuma naprej bo televizijski signal preko sobnih ali strešnih anten mogoče sprejemati le v digitalni obliki, za kar je potrebno imeti ustrezen televizor ali digitalni pretvornik. Kaj natančno potrebujete, da ne boste po 1. decembru ostali brez slike in zvoka, lahko preberete v članku Slovenija bo izklopila analogno TV - kaj morate vedeti, da ne boste ostali brez slike? V sredo, 1. decembra bo zgodaj zjutraj 83 najpomembnejših televizijskih oddajnikov v državi, ki pokrivajo 96 odstotkov prebivalstva, ugasnilo. Preostalih 120 manjših oddajnikov, ki z analognim signalom pokrivajo 3 odstotke prebivalstva, pa bo RTV Slovenija v skladu z nedavno sprejeto novelo Zakona o radiodifuziji izklopila najkasneje do konca junija 2011. S poskusnim izklopom analognega oddajanja 15. novembra med 19:00 in 20:00 želijo domače televizijske hiše gledalce opozoriti, da bodo po 1. decembru lahko televizijo gledali le, če imajo primeren televizor ali digitalni pretvornik z DVB-T MPEG4 sprejemnikom. Hkrati bodo ob poskusnem izklopu uporabniki prišli do jasne informacije, ali so pripravljeni na sprejem digitalnega signala. Na vseh programih bodo poskusni izklop med programom jasno napovedali. Resorni minister Gregor Golobič je povedal, da je država kupila 4.000 digitalnih pretvornikov, ki jih bo brezplačno razdelila socialno ogroženim. Predzadnja KRIMINALNE___________Il MALI OGLASI I_________Delo Inox ni poceni Neznanec je s privezane barke na plavajočem pomolu pri Lonki ukradel sredinski inox lok za tendo in lastnika oškodoval za 300 eurov. Sledi obvestilo na tožilstvo v Kopru. Imel je primerno orodje Nekdo je ponoči s primernim orodjem vlomil v gostinski lokal in odnesel televizije LCD Panasonic, steke cigaret, nekaj steklenic žganih pijač ter z dejanjem lastnika oškodoval za približno 1000 eurov. Sledi kazenska ovadba. Koznašjevse lahko Zelo podoben rop se je zgodil kasneje, ko je neznanec vlomil v poslovne prostore podjetja na območju Livad, kjer je ukradel LCD monitor in kovček z elektro orodjem. Podjetje je bilo oškodovano za približno 2000 eurov. Sledi kazenska ovadba. Umrl je v oljčniku Policiste so klicali iz Prehospitalne enote Izola, da je na njivi v Maliji kljub oživljanju umrl moški, katerega identiteta še ni potrjena. Policisti so pri zbiranju obvestil na kraju in preverjanju ugotovili, da gre za 45-letnega Izolana. Natančen vzrok smrti bo ugotovljen po sanitarni obdukciji, ki jo je odredila zdravnica. Batine za denar Policisti so intervenirali v Jagodju, kjer je 40-letni moški iz Kopra fizično napadel domačina, ker mu je bil dolžan denar. Zaradi poškodb je bil odpeljan v bolnišnico Izola, kjer so mu oskrbeli rano. Ugotovljeno je bilo, da je utrpel lažje telesne poškodbe, zato bo zoper storilca podana kazenska ovadba. Pa ja ne pri teh letih? Iz doma upokojencev so policiste obvestili, da je neznanec tekom noči njihovi varovanki iz nočne omarice uradel gsm v vrednosti 300 eurov. Sledi kazenska ovadba. Bo treba po drva Nekdo je na območju Šareda odstranil ključavnico obešanko in vlomil v leseno barako, od koder je izvršil tatvino vbodne žage v vrednosti 100 eurov. Sledi poročilo na tožilstvo v Kopru. Sam je rinil v nesrečo Policisti so v enem od stanovanj v Izoli intervenirali zaradi družinskega spora med očetom in sinom. Ob tem so ugotovili, da je zoper 23-let-nega fanta razpisana trajna privedba na Okrožno sodišče v Ljubljani in Odredba za privedbo v uklonilni zapor v Novi Gorici, ker ni poravnal globe. Policisti so so ga privedli in nato po končanem postopku predali v zapore Nova Gorica. Z alkoholom v jarek Policisti so na Rexu obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo, kjer je voznik 43-letni državljan Bolgarije zapeljal v obcestni jarek. Zoper voznika je bil odrejen alkotest, ki je pokazal 0,80 mg/l in je bilo zato odrejeno pridržanje. Zoper voznika sledi obdolžilni predlog na pristojno sodišče. Ne zna vsak voziti v Korte Prav tako so policisti obravnavali prometno nesrečo na cesti za Korte, kjer je 52-letni Koprčan z vozilom zapeljal na nasprotni del vozišča in trčil v nasproti vozeče vozilo. Udeleženci niso bili poškodovani. Zoper povzročitelja je bil odrejen alkotest, katerega pa je odločno odklonil in mu je bilo zato odrejeno pridržanje. V postopku je bilo ugotovljeno, da je povzročitelj večkratni kršitelj cestno prometnih predpisov in je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, zato mu je bil na kraju zasežen osebni avtomobil, ki je bil predan v hrambo izvršitelju. Zoper povzročitelja sledi Obdolžilni predlog na pristojno sodišče za prekrške, ki bo v postopku odločal tudi o usodi vozila. Poželi so mu čez sto sadik Kriminalisti PU Koper so 21. septembra 2010 zaključili kriminalistično preiskavo glede zlorabe prepovedanih drog na območju Izole. Tega dne je bila izvedena hišna preiskava na naslovu bivanja 21-letnega Izolana, katerega se je sumilo, da se ukvarja s pridelavo večih količin prepovedane droge konoplja in njeno preprodajo. Kriminalisti so preiskali stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, pri čemer je bila najdena in zasežena večja količina posušene konoplje in 78 še posajenih rastlin konoplje na 5 ločenih nasadih, v neposredni bližini stanovanjske hiše. Pri pregledu terena širše okolice stanovanjske hiše pa je bil odkrit še en nasad konoplje, na katerem je bilo zasajenih še 27 rastlin konoplje, vse velikosti med 2 in 3,5m. Osumljeni Izolan je bil po opravljeni preiskavi zaslišan. Ugotovljeno je bilo, da je vzgajal rastline konoplje z namenom nadaljnje preprodaje, pri čemer je računal,, da bi s preprodajo konoplje dobil med 3.000 in 4.000 EUR za kilogram. Skupna količina tako zasežene prepovedane droge konoplje je presegla 26 kilogramov, s čimer bi osumljeni po lastni oceni lahko zaslužil med 78.000 in 104.000 EUR. Novi oglasi so označeni polkrepko, ostale si lahko ogledate na www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine PRODAMO - V mirni vasici nad Izolo prodam parceli 600 in 900 mZ.Voda ob parceli,elektrika na parceli. GSM 040/247-827. - V Dobravi prodamo stanovanje, 138 m2, novo zgrajeno z vrtom in parkiriščem(možnost predelava v drugo namembnost) 040 648 297 KUPIMO - Kupim dvosobno stanovanje v bloku ali hiši v Izoli tel. 051/311-180 ODDAMO - V pritličji TPC Livade oddamo manjši poslovni orostor. tel 031 611 568 - Družini oddam 2 sobno stanovanje. Tel. 041 344 280 - Manjše trosobno stanovanje v centru Izole v Cankarjevem drevoredu s pogledom na morje, oddam za daljše obdobje. Tel: 64 15 666 ali 070 872 901 - Stanovanje veliko 70 m2 oddamo paru brez otrok. Tel. 6414-453 - Oddamo enosobno opremljeno stanovanje v Izoli, tel 040 732 666 - FRIZER - FRIZERKA - Iščete nove izzive, ste kreativni, samostojni in imate vsaj 3 leta delovnih izkušenj, potem ste prava izbira, zato pokličite takoj! Pričakujem komunikativnost, poštenost in sposobnost za delo z ljudmi. Ostale informacije: telefon 05/640 05 12 - Domačinka s podeželja nudi pomoč na domu z gospodinjskimi opravili. GSM: 041 449 859 (Nevenka) - Ženska srednjih let, pridna urejena in vestna išče delo. Opravlja vsa hišna dela, čisti, lika, pomiva posodo, čisti gostinske lokale ali poslovne prostore. Telefon: 031 295156 Razno Prodam košaro za spanje za novorojenčka, kot nova, s posteljnino, cena 1000 Eurov Tamara tel. 041/773-044 (po 13 uri) Prodam ALPLES-ovo visoko otroško posteljo s stopnicami, zelo dobro ohranjena. Barva češnje. Cena 120 Eurov tel. 031/353-256 - VOLČJAK Oddam tri in pol mesece starega volčjaka tel. 031/847-394 - Rdeči križ Izola potrebuje kuhinjsko omarico s pomivalnim koritom. Doseglijivi smo na tel: 051 672-160. - Prodam elektično kitaro PRS (Paul Red Smith) SE Soapbar. 040 120 236 MANJŠA HIŠNA POPRAVILA in VZDRŽEVALNA DELA Laudano Stefanič s.p. MOB.: 040/ 624 - 225 MOB.: 041/ 703 - 927 Zoper njega je bila na Okrožno državno tožilstvo podana kazenska ovadba zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (po 186 čl. KZ-1). Za storitev tega kaznivega dejanja je zagrožena zaporna kazen v trajanju od 1 do 10 let. Kriminalisti SKP PU Koper so podali pobudo na Okrožno državno tožilstvo v Kopru za pridobitev dovoljenja za predčasno uničenje zasežene prepovedane droge. NLB Družinski varčevalni paket .KAJ M /DAJ * TO AKAOLINO-. HOTELI... STANOVANJA- Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00 nlbO www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket Vabim vas na koncert Rudija Bučarja v soboto, 6. novembra zoio, ob ig.oouriv Zadružnem domu v Kortah, kjer bomo nazdravili naši skupni zmagi na lokalnih volitvah. mag. WELLNESS & SFA MIRTA SAN SIMON RESORI IZOLA K [tj* .iMaa & ensko razvajanje PONUDBA OD 1. DO 30. NOVEMBRA PONEDELJEK - refleksna SPA masaža stopal (50 min)^5€ TOREK - SPA pedikura (50 min)£2€ ČETRTEK - masaža aroma (40 min) £0C PETEK - temeljita nega okrog oči (45 min) SOBOTA - strojna limfna drenaža proti utrujenim nogam (45 min) EDEUA - klasična švedska masaža in savna (20 minJ^^KJt 38,50 € 36,00 € 34,00 € 32,50 € 34,00 € SAN SIMON HOTEL RtSORT Wellness & SPA Mirta SAN SIMON RESORI IZOLA Tel. 05 660 34 00 / E-mail:wellness@sansimon.si www.sansimon.si