M. štariltaL V Ljubljani, i sredo 19. junija 1918. LI. leto. IMENSKI C .Slovenski Narod* Telja po posti: za A v« tro-O grško: celo leto skupaj naprej « pol leta „ „ . ... čitrt leta n „ . 5« na mesec . „ K 40 — . 20-. 10-. 3-50 za Nemčijo: celo leto naprej . ... K 45" za Ameriko in vse drage dežele celo leto naprej .... K 50* VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Gsravnlstvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica st 5, telefon 4t 85. lifcsia vsak sss iT«6er Iivtosil nedelle Is praznik«. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok, ter 54 mm Širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 23 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. No?i aaročaikl otj pošljejo aarocaloo redao MMT P* BSksmslel. Wl Na samo pismene naroibe brez poslatre denarja se ne moreme nikakor ozirati. „Narodna tlakaraa" S>leloa 4t. S5. celo leto fiupre] pol leta m .Slovenski Narod- velja ▼ LJabllanl dostavljen na dom ali če se hodi ponj : . • . . K 36- I četrt leta * .....18'— I na mesec „ 9--3.- Posamema številka velja 20 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Orednlatvo: Knallova ulica «t S (v L nadstr. levo), telefon it 34 NASE URADNO POROČILO. Dunaj, 18. junija. (Kor. urad.) Bitka v Benečiji se nadaljuje. Armada generalobersta barona VVttrma ie pridobila prostora na številnih mestih. Njeno južno krilo je doseglo v žilavih bojih kanal Fossetto. Generaloberst nadvojvoda Josip ie svoje uspehe na ozemljn Montella izkoristil. Italijanski protistmki so se izjalovili. V treh bojnih dneh je bilo na tem ozemlju pripeljanih 73 italijanskih topov, med temi mnogi težkega kalibra. Na obeh straneh Brente se je sovražnik znova brezuspešno zaganjal proti našim pozicijam. Istotako neugodno je poteklo več angleških napadov južno Asiaga. Število vjetnikov je naraslo na 30.000, število vpletenih topov na 120. Plen minometov in stroi-nih pušk kakor tudi ostalih bornih sredstev še ni preštet — Sef gen. štaba. Pretok Fossetta veže Piavino slavno strugo z južno od nje tekočo reko Šile. ki se z njo združi tik pred njenim izlivom v morje. Od Piave se Fossetta odcepi pri vasi Fossalta di Piave, v reko Sile se izteka pri vasici Portegrandi. Fossetrin južni del, ki so ga dosegle naše čete. je od mesta Treviso oddaljen IS km, od Mestre pa 17 kfl orne tro v. Ofenziva proti Italiji. Iz vojnoporočevalskega stana dne 18. junija: Navzlic Še vedno slabemu vremenu in dežju skoro rra vsej jugo - zapadni fronti ni nič odnehal ogromni pritisk na zapadnem bregu Piave stoječih avstro - ogrskih armad in je na več mestih potisnil avstro - ogrske čete globlje v deželo onstran Piave. Med obema važnima železniškima črtama, ki vozita pri San Doni in Ponte di Piave čez reko, je bilo ozemlje med San Dono in kanalom Fosetto, kateri so dosegle naše Čete približno na kraju, kjer prereže v Mestre idočo železniško črto. kakor tudi dalje severno zapadni breg Piave, kateri je trdno v rraših rokah, pozorišče najbolj vročih bojev. Uspeti kaže pridobitev 6 km ozemlja, katerega se je moralo iztrgati sovražniku s prodiranjem korakoma skoro meter za metrom. Sleme Montella, najvažnejše ključne točke gorenje piavske črte, je bilo znat-ao utrjeno v zapadnem deln z razširjenjem in r>oraikom naše prehodne črte. Številni besni sovražnikovi protinapadi, ki so se zlo-rniri do zadnjega, in visoko število, skoro 8000 vjetnikov in 75 topov, ki so prišli nam v roke samo na Montellu, pričajo o važnosti in pomenu bojev, ki so se razvneli za ta prostor, in doseženi uspehi. Z enakim rezultatom kakor italijanski protisunki na Montellu, so se končali tudi brezuspešni poskusi angleških bataljonov južno Asiaga, da bi prodirali, in vsa sovražnikova prizadevanja na obeh straneh Brente. Posebej treba omeniti požrtvovalno delovanje naših vrlih bojnih letalcev. Takoj prvi dan velikega napada so posegli naši bojni letalci v boj iz najnižje vižine in so dosegli časten delež na uspehih mnogih posameznih napadov. Slabo vreme zadnjih bojnih dni je trajno znatno oviralo njihovo delovanje. — Iz vojaškega razmotrivanja dne 18. junija. Bitka na jugo - zapadu je prešla za sedaj v žilavo pobijanje naraščajočega sovražnega upora. Ob Piavi ostajamo pri napadu, v gorovju, kjer so bili Italijani postavili več divizij, pričakujoč našega prvega sunka, smo se omejili tudi včeraj na obrambo. Italijanske protiakcije trajajo tu dalje, ali čez dan večkrat izvršeni sovražnikovi navali na naše nove pozicije so se razbili ob hrabrosti in trdnosti naših planinskih polkov. Velikega pomena za nadaljni potek skupne akcije so naši uspehi na Montellu. Tu treba iskati sedaj arhimedično točko italijanskega cen-truma. Relativno neznatna pridobitev prvih treh bojnih dni ne sme zmanjšati našega zaupanja do nadaljnega razvijanja ofenzive. Skupna operacija je bila brezdvomno ženi-jalno zasnovana, Ravni sunek preko Piave v smeri na Mestre (Benetke - Treviso), napad čez greben Montella v smeri na Castel-franco in s tem kombinirani sunek na obeh straneh Brente na prostor pri Bassanu pričajo o dalekovidni strategični koncepciji. Odločitev je bila prvi bojni dan v gorovju, tu nastali zastanek, kateri je provzročil v glavnem pripravljeni italijanski protisunek, ni pripustil, da bi se načrti našega vrhovnega armadnega vodstva uresničevali preko pričetka. Pripravljalni stadij za prihodnji veliki napad še ni končan. Treviso pod težkim topovskim ognjem. Treviso, važno železniško križišče, še ni zavzet, nahaja pa se ^d nedelje dalje pod najtežjim artiljerijskim prijem, kakor poročajo milanski listi iz italijanskega glavnega stana. Italijanska poročila s fronte. »Corriere della sera« poroča s fronte dne 17. junija: Presenečenje se sovražniku ni posrečilo. Na asiaški visoki planoti, na obeh straneh Brente in med Brento m Grappo so pričele naše baterije streljati o Italiji. polnoči in so streljale zlasti na zaledne sovražnikove pozicije s skrajno ljutostjo 20 minut. Ob 'ž.l zjutraj so začele zopet streljati in je trajalo streljanje 20 minut. Sovražna ofenziva seveda ni bila s tem za-kasnjena, ali motena je bila. Avstro - ogrski ogenj je bil nezaslišano ljut, močan In obsežen; v taki moči ga doslej še niso Italijani poznali. -»Secolo« izvaja, da je pozicija italijanske armade med gorovjem in Piavo neugodna, sovražnik jo more prijeti tam s severa in vzhoda, kakor s kleščami. *Cor-riere della sera« poroča nadalje, da je sedanji naval Avstro - Ogrske največji od v v!K-.m pričetka, da imajo Avstrijci v Trentinu 1000 topov, na asiaški visoki planoti 1500, da je vsa fronta od Grap-pe do morja ogromno ognjeno morje. Na obeh straneh fronte grmi 5000 topov. Turati za obrambo domovine. V italijanski poslanski zbornici je imel socijalist Turati vojni govor, v katerem jc govoril o potrebi, da Italijani branijo svojo domovino. Sedaj je čas, da razredni boj izgine pred bojem z zunanjim sovražnikom. Poudarjal je, da govori v ime-au stranke. Bissolatti ga je objel. Čestitali so mu od vseh strani. Dolgotrajni boji. Iz Lugana poročajo, da razni italijanski listi pričakujejo, da bodo trajali boji dolgo časa, da bodo težki in nevarni. Italijanske priprave za umik do A. d i ž e. Iz Curiha poročajo, da so se Italnani že povsem piiuraviji za eventualni umik do adižke črte. Ttaljani so pripravljali pri Asiagu ofenzivo, ali avstro-ogrski napad jih je prehitel. Benetke v o b s e ž J n naših topov. Poročila s fronta npznaninio. aa se nahaia Wurmova armada samo Se 15 km ?e^-errozar>r.dno Benetek in že 10 km zap?dno n^se ooziciie ob začetku ofenzive. Benetke se nnhr. i.iio v?!ed tega že v oosežfu naših tonov. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 17. junij a. Na asiaški visoki planoti in na Grappi se je omejil sovražnik, Id jc vtrpe! dne 15. junija ogromne izgube, na to, da je oviral naš protinapad z močnim proti-ognjem in odbijal naše ?n zavezniške čete, ki so razvijale na več točkah male delne uspehe in popravliale fronto. Vzdolž Piave pa se nadaljuje bitka z izredno I ju tost] o. Sovražnik pritiska, ne upoštevaje svoje izgube, da bi razširil zasedenje Montella in si priboril pot v nižino. Naše čete so zapletle sovražnika na črti Ciano - Montello - Grat-Sant Andrea v močne boje. Obdržale so oc-nosno svoje pozicije ob reki od Sant Andrea do Fosfate in so prodiranje sovražnika v zaliv San Done uspešno ovirale. Število začetkom bitke vietih znaša 120 oficirjev in 4500 mož, katerih so vjele 716. angle-ške in 251. francoske čete. Sodelovanje leta! je bilo razmeroma živahno kljub slabemu vremenu. 44 sovražnih letal je bilo sestreljenih tekom zadnjih dveh dni. FRANCOSKO POROČILO Z ODSEKA PRI PIAVI. Ženeva, 18. junija. Pariški listi prinašajo poročila z odseka pri Piavi. ki pravijo, da so bile rezerve na napad Boroevićeve armade sicer popolnoma pripravljene, aH vsled sile prvega navala ni^o mogle ustaviti prodiranja avstro - ogrskih čet. Bližnje ure bodo odločile, na katerem izmed treh glavnih vdornih mest namerava Boroeviće-va armada izkoristiti svoj uspeh. Po tem bo francoski kontingent uravnal svoje po-stopanie. ANGLEŠKO URADNO POROČILO Z ITALIJANSKE FRONTE. 16. junija. V poročilu danes ponoči omenjena vpognitev angleške fronte je bila v tekoči noči in zjutraj zgodaj očiščena sovražnika. Sedaj smo se zopet vstalih v svoji stari frontni črti. Vjetnikov smo našteli 350. Razventega smo vplenili dva gorska topova in znatno število strojnih pušk. Ko je včeraj ziutrai izbruhnil sovražni napad, so nam poslali Italijani takoj dragoceno pomoč infanterije in artiljerije na našo levico. Ta pomoč je največ izdala, da je bilo vdiranje avstro - ogrskih čet takoj ustavljeno. Težki boj traja dalje na več točkah vzdolž Piave, na vzhodnem koncu Montellovih višin in na obeh straneh doline Brente. Francoska kriza. Berolin. 18. junija. Listi poročajo preko Bern&. Splošno se pričakuje skorajšnji padec Clemenceaua. Kot naslednika se imenujeta Briand in Painleve. Briand in Bathou sta se izjavila pripravljena sestaviti koalicijsko ministrstvo. Curin, 18. junija. V parlamentaričiiih krogih se zatrjuje, da bo vlada pod pritiskom zahtev časopisja prisiljena objaviti svoj mirovni program in našteti svoje volne cflte. Ženeva, 18. junija. »Journal des De-bats« piše o mirovnih možnostih, da bo prišlo po končanih trenotnih bojih do zmerne mirovne izjave francoske zbornice. Odpoved uršfonsliili soci-jolcev vitezu Seldlerjii. Dunaj, 18. junija. Poročali smo, da krščanski socljalci polagoma popuščajo in da premišljajo, ali je več vreden Seidler ali parlament. Zadnji dogodki v prehrani so to razpoloženje pospešili in danes je — bomba počila. Krščansko-socijalni klub je imel danes v parlamentu večurno zborovanje, katerega uspeh je ta, da se klub izreka za čim skorajšn i e zasedanje parlamenta — tudi za ceno Seidlerjeve glave. Krščanski socijalci pravijo: Mi smo slej ko prej za parlamentarizem in za ustavnost. /Telimo torej čim skorajšnje zasedanje ljudskega zastopstva, ki bo rešilo državne potrebščine ter zadostilo nujnim ž c 1 ja m prebivalstva. Kjerkoli se pojavljajo ovire plodonosne ga dela parlamenta, ie stranka rada pripravljena pomagati, ja se čim preje odstranijo. Straiika polaga največjo važnost na čim najbolj prijateljsko in kolikor mogoče iednotno sodelovanje z vsemi nemškimi poslanci ter pošilja četam na italijanskem bojišču oduševljen pozdrav. Morda je ta sklep že odločilna beseda. Seidler se nikakor ne bo varal, če ga bo tolmačil tako, kakor ga tolmačijo vsi parlamentarni krogi: da so krščanski socijalci odločeni sodelovati pri njega odstranitvi, ker je on danes glavna ovira, da se ne more sestati državni zbor. Položaj se naglo spreminja. Huda aprovizacijska kriza ie prestrašila tudi tiste faktorje, ki so dosedaj krepko podpirali Seidlerja. Na Dunaju se je sestal socijalno demokratični delavski svet, ki je sicer odklonil predlog, da naj se izsili sklicanje parlamenta s takojšnjim generalnim štrajkom, sprejel pa je jako ostro resolucijo, ki ne pripušča nobenega dvoma, da je delavstvo odločeno k najostrejšim korakom, ako se ne sestane v najkrajšem času državni zbor. Nekateri člani gosposke zbornice skušajo obnoviti polsko - nemška pogajanja in pridobiti Poljake za to, da obljubijo votirati proračunski provizorij" in kreditna pooblastila. Zdi se. da tudi v teh razgovorih oseba viteza Seidlerja ne igra nobene vloge več. Nemško-nacijonalnih poslancev se je lotil zbornični predsednik dr. Gross. Prigovarja jim, naj bodo pametni in naj nemške stvari ne spravijo ob ves kredit. Proti temu treznemu naziranju pa deluje med nemškimi nacijonalci prava zarota ljudi, ki so si že izdelali podrobne nacrte, kako urediti absolutistični režim ter so za te načrte pridobili tudi ministrskega predsednika. To ie zadnja Seidlcrjeva garda. *Dcr neue Abend« imenuje kot voditelje te vsenemško-absolutistične zarote drja \Valdnerjn, Tcufla, barona Pantza in — profesorja Stein\venderja. Za njimi stoji baje nemška veleindustrija, katere generalisimus je glavni urednik graške >Tagespošte< dr. Peichenauer. Vse stranke zahtevajo takojšnje sklicanje parlamenta — le nemški nacijonalci trdovratno vztrajajo pri svojem odporu. Burja ogorčenja se bo dvignila in pokopala njihove ljudstvu sovražne naklepe z Seidleriem vred. V parlamentu danes nihče ne dvomi, da bodo dogodki kmalu štrli ves sovražni odpor proti obnovitvi ustavnega življenja v državi. Odločitev mora pasti nrav kmalu. Istra m popolno zedlnienje Jugoslovanov. Pazin, 15. junija. Odbor »Političkoga društva za Hrvate i Slovence u Istri«, na sjednici, držanoj dne 14. junija 1918, prosvjedjuje u ime hrvatskog i slovenskog naroda Istre, proti svakom eventualnom, tobožnjem konačnom riješanju našeg narodnog i državnog pitanja, polag kojega bi se samo pojedini krajevi naše domovine imali združiti i to ne u potpuno slobodnu državu, dočim bi ostali dijelovi našeg naroda imali ostati u dosadašnjoj podredjenosti drugom narodu. Izjavlja, da politička narodna i gospodarstvena budočnost Istre zahtijeva bezuvjetno združenje svih Slovenaca, Hrvata i Srba u jedno samostalno, od svakog gospodstva drugih naroda svobodno državno tijelo, osnovano na demokratskoj podlozi. Za Jugoslovansko lemo-hratsbo stranho. (Poročilo dr. V. K. na shodu zaupnikov v Ljutomeru.) I. Ustanovitev Jugoslovanske demokratske stranke pada v dobo najusodnejših dni našega naroda. Tembolj si moramo naš korak vsestransko prevda-riti. Pred nekaj meseci je bilo brati v dopisu »Slov. Naroda« od severne slovenske meje z ozirom na nas narodni položaj izjavo, da se tu ne bode v bodoče trpelo nikakega strankarstva v katerikoli obliki. Zelja imenovanega dopisnika je, kar bode danes vsak Slovenec potrdil, v toliko upravičena, da se trenutno morajo vse sile posvetiti zagotovitvi našega narodnega obstoja. Kdor bi pa zahteval, da bodi narod v to svrho brez naravnih organizacij, temu bi se ne moglo ugoditi in sicer baš iz narodnega stališča. Pač se je ob preteklem novem letu na shodu zaupnikov v Mariboru sklenila raziti Narodna stranka štajerska po 12 letnem obstanku, toda to se ni zgodilo v ta namen, da bi v prihodnje vsako organizirano politično delo prenehalo. Ta žrtev se je sklenila v razumevanju velike dobe, ki nas pelje v boju za naš narodni obstanek na nova pota. In nismo se varali, ko smo ta sklep storili, zanašajoč se, da se bode narod z nami strinjal, ko mu ustanovimo širšo politično organizacijo. Ustanovilo se je na SrxKlnjern Štajerskem zadnje mesece tako častno število krajevnih odborov Jugoslovanske demokratične stranke, da je* s tem razvoj nove stranke tu zajamčen. Vsak iskren narodnjak se mora tega dejstva le veseliti, ker je nastalo brez umetnih vplivov iz svobodne odločbe naroda in ne v znamenju cepljenja* ampak v znamenju združevanja n ar o d n i h sil. Slovenskim naprednjakom na Štajerskem tozadevno ne bode vesten zgodovinar nikdar mogel kaj očitati, saj je znano, da smo pozvali našo politično javnost, naj brez ozira na našo prejšnjo politično organizacijo išče najprimernejšo obliko za strnitev vseh narodnih sil na podlagi novega narodnega programa. In na sijajnem taboru na Bizeljskem, katera občina je doslej pri vseh volitvah volila odločno napredno, slišali smo nedvoumno izjavo predsednika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca, da v narodnem boju ne pride danes več v poštev, ali je kdo liberalec ali klerikalec. Zadnje dni je pa napredna Ljubljana katoliškega škofa izvolila častnim meščanom. To so pač neovrgliivi dokazi, da so si na Slovenskem vsi merodajni krogi edini v prepričanju, da dandanes ena stranka ni drugi na potu, ampak da se politični delavci vsestransko priznavajo, cenijo in da se za skupne velike narodne cilje združujejo. Veliko nalogo kakor še nikdar v svoji zgodovini postavil si je v svetovni vojni naš narod, nič manj nego izvo-jcvati svojo popolno neodvisnost od stoletne nadvlade drugih narodov. Vsi resni možje v naši domovini so mnenja, da to ni prazna sanja, ampak da se naša lastna državnost mora izbojevati. Ali bi pa nc bila ta velika naloga na pesek postavljena, če bi jo prepustili trenutnemu navdušenju, ki se izraža na taborih preteklih mesecev? Tembolj, ker se nam šiloma odvzema začasno svoboda zborovanja! Naš narodni program nujno potrebuje trdne opore, katero mu morejo dati le stranke, žive politične organizacije, med njimi pa v odlični meri baš snujoča se Jugoslovanska demokratska stranka. Vsa čast požrtvovalnim posameznikom kot voditeljem naroda. Toda skušnja uči, da so velike zahteve v politiki zmiraj prišle do veljave šele po dolgotrajnem boju množic, ki so se za jednako misel združile v enotno bojno vrsto političnih strank. Ali bi bilo delavstvo v boju za svoje pravice doseglo tako znatne uspehe, če bi se ne bilo strankarsko organiziralo? Ni torej treba pač nobene besede več izgubljati o potrebi naše stranke kot jugoslovanske, saj že ta beseda označuje velik del njenega programa. Da bode njeno delo uspešno, pričakovati je, ker bode združitev množic kolikor toliko jednakega svetovnega nazora. Tudi politična struja Slovenske ljudske stranke ponovno povdarja, da si obeta za jugoslovansko misel največ uspehov v svoji lastni organizaciji. Ljubosumnosti v tem resnem času pač ni pričakovati, četudi se nepoklicani zunanji činitelji trudijo isto vzbudi* Kdor v stranko ne spada, bila bi večr i škoda zvabiti ga v Jugoslov. demokratsko stranko. V žalostnem slučaju slovenskega politika dr. Šusteršičt jasno vidimo, kaka škoda se zgodi, C se sprejme v stranko človeka, ki tam išče le svojo karijero. Varujmo se enakih razočaranj, ki lahko postanejo smrt stranke in zbirajmo pod nas* prapor le ljudi, ki pod istega stopijo iz prepričanja, nesebično! Kakor pa odklanjamo pristaše drugih strank, tako odločno pa moramo opozarjati na dolžnost, da se vsak zaveden Slovenec, kdor spada k nam, dejansko oklene politične organizacije, torej naše nove stranke. Nikakor ni preveč narodnih delavcev, zlasti dokler nam nh največ odteguje vojna. V dobi, ko se je nam nasprotni vlada oprijela trhle veje štajercijan-stva, bila bi večna sramota, če bi Slovenci z okrepitvijo svojih narod, strank ne podari dokaza, da je ves narod le v naših vrstah in da so odpadniki brez moči in pomena. Pokažimo z močno organizacijo fugostovanske stranke, ć<\ naše ljudstvo noče nič vedeti o kakem enotnem koroškem narodu ali nerazde-ljivosti Štajerske, ampak da se čutimo kot živa neusahljiva iugoskwsttisfc;i veja. 1 Romunski prestolni nagovor. Bukarešta, 17. junija. (Kar. rrrattl Z uradne strani se ie izdaio to-lel^ Poa*o čilo o otvoritvi romunske zbornice v narodnem gledališen v Jassvju: m Redno zasedanje zaJcorodttfnffi korporaćii se ie otvorilo danes opoldnr z navadnim ceremonijelom. Kralj Ferdinand, ki ie ležal dva dni bolan V po-stelji. ie prišel kljub temu k otvoritvi v spremstvu prestolonaslednika in Članov civilnega in vojaškega kabineta ter prebral prestolni govor. Kralj Ferdinand ie otvoril nato zasedanje romunskega parlamenta danef s tem-le prestolnim nagovorom: Kakor vedno outirp živahno zadoščenje, 6e stojim pred zastopniki naroda. Po nedavnih volitvah stopate pred mene^ b pravim razpoloženjem dežele ter sto in« pred težko odločitvijo, ki jo zahteva naš položaj. Navezana na lastna sredstva ie dežela velikodušno in z velikim patriotizmom žrtvovala svoje hrabre sinove, nadaljevanje oboroženega odpora pa je izčrpalo njene moči; da so odpovedale, in Romuniia ie sklenila mir. ki se ji je vsilil kot življenski pogoi. Mirovna pogodba se bo na podlagi predpisov ustave takoi predložila zakonodajni korporaciji. Mirovna pogodba nalaga očividno težke in boleče žrtve, romunski narod pa jo bo presojal z ono možatostjo, ki jo nam daje natančno spoznavanje javnega interesa z ozirom na resnični položaj. Ob koncu svojega govora je povedal kralj v svojem prestomem govoru: Hvaležni hočemo biti nebu. da je ravno v uri preizkušnje vrnilo lepo deželo Moldavsko. ki je bila odtrgana od očetnjave, domovini in H naklonilo be-sarabski narod, da oiači njeno dela-zmožnost in njeno vero v bodočnost. Dobri vtisk. ki ga ie napravil ta veliki dogodek pri velesilah, s katerimi smo se pogajali o miru, ie pripravil pot za obnovitev prijateljstva kakor v preteklosti. Vzdržujoč dobre odnošaje napram drugim deželam bomo gledali, da obnovimo pravilne sosedstvene odnošaje napram novim državam, ki »e ustvarjajo. Točke, ki govore o sklepa miru in o dolžnosti hvaležnosti napram armadi, so bile sprejete z živahnim pritrjevanjem. Nato je izjavil ministrski predsednik, da je zasedanje zbornice otvorjeno. Bukarešta, 18. junija. (Kor. nrad.") Preustroj kabineta se ie izvršil glasom zadnjih poročil iz Jassvja tako-le: Za senatnega predsednika določeni justič-ni minister Dobrescu je odstopil s svoje službe ter ga je nadomestil dosedanji generalni tajnik v notranjem ministrstvu M i t h i 1 e n e u. Na mesto trgovinskega ministra Meissnerfa ki bo predsednik zbornice, stopi Gregor Cantacucene, bivši bukareški žu-pan.Garoflid je bil imenovan za poljedelskega ministra. Bukarešta, 18. junija (Kor. urad.) Za predsednika senata je bil imenovan Demeter Dobrescu, za podpredsednike pa 60 biti izvoljeni dr. Bardes-c u, general Carlaletzianu, Juri B o t e z in Juri A s I a n. Zunanji minister A r i o n ie bil imenovan za zastopnika ministrskega predsednika. Dogodki na zapadu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolln, 18. junija. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonasld. Rup-rehta. Sovražna artiljerija je razvijala na posameznih odsekih v Flandriji, na obeh straneh Lvse, med Arrasom in Albertom živahno delovanje. Po ijutem ognjenem napadu je napadel sovražnik proti polnoči jugozapadno Alberta. Bil je zavrnjen in je pustil nekaj vjetnikov v naših rokah. — Armadna skupina nemškega prestolonaslednika: Jugozapadno Novona in južno Aisne je oživelo artiljerijsko delovanje v večernih urah. Delni sovražnikovi sunki severno Aisne in severo-zapadno Chateau - Thierrvia so bil! zavrnjeni. — v. Ludendorff. Berolin, 18. junija. (Koresp. ur.) VVolf-fov urad poroča s fronte: Od Montdidiera do Oise je trajal tudi 16. junija artiljerijski boj z naraščajočo silo. Proti večeru se je stopnjeval ogenj na obeh straneh. Nemška artiljerija se je uspešno borila proti raznim ciljem. Neko sovražno skladišče je bilo razstreljeno. Po nenadnem ognjenem napadu je izvršilo ob 4. zjutraj več močnih sovražnih izvidnih oddelkov pri Bellovu sunek proti našim črtam. V protisunku smo jih krvavo zavrnili. Letalski napad na pas for-tov pri Parizu je provzročil velike požare v severnem delu mesta. .Med gozdom Vilfan - Cotterets in Chateau - Thierrvjem je sovražnik naše pozicije močno obstreljeval. Po kratki artiljerijski pripravi je napadel sovražnik ob 5. zjutraj z močnimi silami v pokrajini potoka Clignon. Bil ie krvavo poražen. Njegov napad smo poDolnoma zavrnili ter vjeli več mož. Pred našimi jarki leže celi kuoi padlih. Dočim so se vsi sovražni sunki v tej pokrajini ponesrečili, so nam prinesla lastna podvzetja zvečer in ponoči več sto vjetih. Sovražni letalci so metali bombe na Soissons ter mesto nadalje razdirali. Tudi v okolici Reimsa so imeli močni oddelki sovražnika pri svojih pod-vzetfih samo težke izgube. Ženeva, 18. junija. »Matin« poroča iz fronte: Cela toča krogel pada na Reims in Compiegne. Zračni naoadi na mesta za fronto so vedno številnejši ter dokazujejo . da stojimo pred novo periodo sovražne ofenzive. Ženeva, 18. junija. Pariz ie sedaj obdan s trojnim pasom artiljeriie. Sedaj kopljejo strelske jarke. Pariz bo branil baje en milijon vojakov. Rotterdam, 18. junija. Angleški Izkaz! Izgub navajalo od 2. do 15. Junija 115.763 imen. med temi 5204 častnike. AMERIŠKO URADNO POROČILO. 16. j u n i j a zvečer. Zjutraj je Izvršil sovražnik v VVoevru krajeven naoad na levo krilo naših pozicij. Med napadom je bil artiljerijski boj živahen. Napadalce smo s težkimi izgubami zavrnili ter jim odvzeli več vjetnikov, med njimi enega častnika. V okolici Chateau - Thlerrvja je izvršil sovražnik ponoči dva krajevna napada na črti Boureches - gozd Belleau. ki smo Mh z lahkoto zavrnili. Obojestranska artiljerija je nadaljevala svoje delovanje v tej pokrajini in v Picardlji. Dna ureditev razdelitve nove polja in več morajo sami naznaniti, koliko znaša njih žetev; poljedelci z manj kako 20 hektarji zemlje morajo podati svoje podatke pred komisijo, ki ima pravico kontrole. Nadaljnjo kontrolo Ima politična okrajna oblast. Množine začasnega kontingenta se bodo ugotovile In zaplenile nemudoma in če le mogoče še pred mlatilnico ter se bodo takoj prepeljale v mline ali skladišča. Rekvizicija začasnega kontingenta mora biti končana do konca septembra ter ima namen, zbrati večji del domače žetve. V ta namen so določeni dalekosežni pripomočki, tako tudi pomoč pri mlačvi i. dr. Tudi smejo oblast z nasilnimi sredstvi pospešiti mlačvo. Ko bodo poljska dela končana, bodo od hiše do hiše udejstvile žetev komisije, ki so že prej zapisovale začasni kontingent. Pri individualni rekviziciji se bo končno udejstvila za vse poljedelce množina prebitkov, ki jih morajo oddati. Samo ob sebi umevno je, da med oddajo začasnega kontingenta in individualno rekvizicijo specijalno delo komisarjev vojnega žitnega prometnega zavoda ne bo prenehalo, tako da tudi v tem času, ko je uradna rekvizicija zaradi poljskih del izločena, rekvizicna ?ita ne bo prenehala. Določbe nove odredbe in načela postopanja so se razmotrivala v prehranjevalnem svetu ter je prehranjevalni svet pritrdil tem načelom. PeSitKne ymiL = Shod poslanca drja Korošca se vrši 23. t. m. na Vranskem ob 3. popoldne. = Nemške skrbi radi ljubljanskega Škofa, štajerski in koroški nemški listi si delajo velike preglavice radi potovanja ljubljanskega škofa dr. Jegliča k jubileju sarajevskega nadškofa dr. Stad-leria. Priobčujejo vse polno dopisov »iz Sarajeva«, kjer se zatrjuje, da je bil sestanek obeh škofov velikega političnega pomena. Osebno sta si oba cerkvena kneza pač prijatelja, ali o pojmovanju jugoslovanskega vprašanja vlada med njima bistvena razlika. Ti listi bi radi vedeli, da je prišlo med njima v političnem oziru do nekakega zbližanja. Ker se pa vsi nahajajo na strani sarajevskega nadškofa, zaključujejo, da Stadler nikakor ni izpremenil svojega dobro utemeljenega naziranja o majski deklaraciji in celovške »Freie Stimmen» si že predstavljajo, kako je Stadler zravnal dr. Jegliču glavo »na pravo me;to«. Mi, ki poznamo trdno značajnost in doslednost ljubljanskega škofa, ne rečemo k nemškim izvajanjem čisto n*^ j V* i zgodovini preganjanj, katerim so bili izpostavljeni najboljši narodni elementi v Dalmaciji kakor tudi drugod na podlagi nevtemeljenih denuncljacij in obrekovanj, skoro izključljivo izvirajočih iz osebnega maščevanja in osebnega sovraštva. V Dalmaciji je delovala v tej stroki »patriotizma« kanoniku don Crnici blizu stoječa >Prava Crvena Hrvatska« v Dubrovniku, ki je prinesla premnogo dopisov, v katerih so se vodilni možje obeh patriotičnih občin Korčule in Blata dolžili veleizdaje ter velikosrpske propagande. Posledice seveda niso izostale in pričele so se preiskave, internacije, vpoklici k vojakom in nazadnje so še razpustili občin-ki zastop v Korčuli. Najhujši napadi so bili naperjeni proti županu občine Blato Kunjaši-eu, ki je tudi proti odgovornemu uredniku omenjenega lista Franu Schicku vložil tožbo. Glavna razprava se je vršila pred dubrovniškim okrožnim sodiščem, kjer je bil Schick obsojen na štiri mesece zapora, katero kazen je tudi vrhovno sodišče potrdilo. Sedaj pa priobči! je Schick izjavo, v kateri pravi, da fe samo nedolžna žrtev mahinacij odvetnika dr. Pera Cviličevića in Stijepa viroza Calogera. Izjavlja, da sta vso gonjo proti občanom Korčule in Blata vprizorila oba imenovana, ki sta nosila tudi stroške vse zadeve, dokler sta naposled sprevidela, da gre stvar narobe. Tudi urednika Schicka, ki sta ga imela szmo za škopnika. sta pustila pasti, sedaj pa Schick razkriva te spletke. Ni treba še posebej povdarjati, da je ta lopovska družba »frankovska«. = Izumiranje Dalmacije. V zadnji številki »Zadrugarja« je priobčil profesor Juras podatke o silnem padanju stanovalcev Dalmacije v vojnih letih. Dalmacija je po ljudskem štetju leta 1910. imela 650.000 prebivalcev. Po podatkih poslednjih treh let je število porodov izgubila 39.000 prebivalcev, s po-čaji so pa narastli za 40 odstotkov. Potemtakem je Dalmacija s padanjem porodom izgubila 39.000 prebivalcev, s povečanjem smrtnih slučajev pa 16.800. Skupaj torej 55.S00, to je nekako dva-najstina vsega prebivalstva. Vojna je torej neusmiljeno razredčila prebivalstvo Dalmacije. Ako vpoštevamo, da je navedeno število samo izguba v zaledju, da tu niso vračunane izgube na bojiščih in da velja ta račun samo za leta 1915, 1916 in 1917, ne pa tudi za leto 1918, potem pa je slika še bolj žalostna. Za Bosno in Hercegovino nimamo statističnih podatkov, ali kakor poznamo razmere, lahko slobodno povemo, da tam ne more biti bolje. = Skrčenje količine kruha na Dunaju. Strankarsko vodstvo nemške socijalne demokracije se obrača v oklicu do delavcev in delavk ter protestira proti skrčenju količine kruha in odklanja vsako odgovornost za posledice. Za 18. junija je bil sklican dunajski delavski svet. Vodstvo poživlja delavstvo, da naj se ne da zapeljati k nobenim nepremišljenostim, marveč naj mirno počaka, kaj bo delavski svet sklenil. Posebno nujno se prosijo železničarji in delavci živilske industrije, da naj preprečijo vsako motenje obrata. Samo ob sebi umevno smatra delavski svet, da ne bo prišlo do nobenih izgredov na cestah. — V seji dunajskega delavskega sveta se ie sklenila resolucija, ki zahteva takojšnje sklicanje državnega zbora in odstop Seidlerjeve vlade. — Dunajski občinski svet je sklenil oster protest proti skrčenju količine krušne moke ter zahteva od vlade, da v zadnji uri vse stori, da se ta korak čimprej razveljavi. Ves Dunaj se punta, ker se mu je zgodilo, kar moramo mi drugi že dolge mesece prenašati. Pripomniti je, da se na Dunaju Še vedno redno deli vsak teden V« kg pšenične moke za osebo na teden. i — Nemčija odklonila avstro-poljsko rešitev. Z Dunaja poročajo: V krogih nemških poslancev, ki imajo dobre zveze z Berolinom. se danes zatrjuje, da je nemška vlada že definitivno odklonila tkzv. avstro-poljsko rešitev. — Z druge strani poročajo, da je minister T\vardowski izjavil, da bo grof Burian vztrajal pri avstro-poljski rešitvi in da bo celo vprašanje urejeno še tekom poletja. = Srbski vojni minister je odstopil. Za njegovega naslednika ie imenovan general Protić. Ministrski predsednik Pašić se ie z ostalimi člani kabineta podal iz Soluna na Krt. == Kriza na Bolgarskem. Sofija, trnija. (Kor. urad.) Kralj je poveril Malinovu sestavo novega kabineta. = Kaj more rešiti entento? Preko Lugana poročajo, da je imel v italijanskem parlamentu reformist L a b r i o 1 a govor, katerega vodilni motiv je bil: Nemčija je že zmagovalka. Labriola vidi za rešitev entente samo tri možnosti, namreč vstop skandinavskih držav v vojno na strani entente. češka revolucija v Avstriji in vstajenje Rusije ter zopetni njen vstop v vojno na strani entente. mm O čeških četab na italijanski fronti poroča »Pester Lloyd« po »Agen-zia Štefani« iz Rima: Dne 14. junija je pregledal kralj Vittorio Emanuele na nekem travniku v vojnem ozemlju v spremstvu generala Diaza. šefa generalnega Štaba in mnogoštevilnih častnikov jednote češko-slovaške^a zbora, ki se bo od sedaj naprej boril na strani italijanskih in aliiranih čet. Ceško-slovaške čete imajo na čepicah tradicionalno lipovo pero in sokolski znak. Kralja, katerega je spremljal zastavonoša z narodno zastavo češkega zbora, so sprejeli vojaki s pevanjem češke himne. = Pariz in česko-slovaške čete. Kakor poroča »Temps«, je izročilo mesto Pariz češko-slovaškim četam zastavo. Na belo-rdeči svileni podlagi se nahaja napis v češkem in francoskem jeziku: »Pariz čcško-slovaški armadi.« = Amerika kot upnik. Francoski finančni minister je sprožil finančnemu odseku, da dolguje ententa s 1. julijem Ameriki 11 milijard frankov. = Nemci na Kitajskem. Na zahtevo Anglije nameravajo sedaj odpraviti na tisoče na Kitajskem živečih Nemcev v Avstralijo. »Deutsche Tageszeitung« predlaga, da naj se tisti dan, ko se uresniči ta načrt, odpelje 30.000 podanikov ententnih držav iz zasedenih pokrajin v nemško vjetništvo. Mi iz nriiDorskih dežel. Iz Solkana na Goriškem. Občinski odbor občine Solkan (Kronberg-Loke) pri Gorici, je v svoji seji dne 16. junija 1918 storil soglasno sledeči sklep: Občinski odbor se v imenu svojih občinar-jev pridružuje popolnoma deklaraciji jugoslovanskih poslancev, združenih v Jugoslovanskem klubu z dne 30. maj-nika 1917 glede združenja vseh jugoslovanskih dežel pod habsburškim žezlom. Poslancem Jugoslovanskega kluba se zahvaljuje za njih možati nastop za narodne pravice ter jim izreka popolno zaupanje. Obenem jih prosi, da zastavijo ves svoj vpliv, da prične vlada resno z obnovitvijo po vojni tako hudo prizadete Goriške, za katero ima pač polno obljub, v resnici pa zapostavlja na vsej črti slovensko prebivalstvo dežele. Solkan in Gorico je leta 1001. cesar Oton III. imenoval slovenske kraje, in taki moralo ostati tudi v bodoče navzlic vsem zlobnim željam narodnih nasprotnikov. j PisefeiisRo podporno društvo. V naši narodni organizaciii je zavzemalo pred leti »Slovensko pisateljsko društvo t jako važno mesto. Njemu se imamo zahvaliti za mnogokatero prireditev, katera je v naših vrstah živahno povzbudila narodno zavest ter pod-netila rodoljubno navdušenje. Spomniti hočemo le sijajno uspele slavnosti vzi-dave spominske plošče na hiši, v kateri je v Kranju stanoval prvak naših pesnikov Prešeren. Društvo je prišlo v pozabo. Morebiti zato. ker je spremenilo svoje ime v skromno glaseče se »Pisateljsko podporno društvo« in se je v poslednjih letih res pečalo le s podpiranjem pomoči potrebnih pisateljev. Ne da bi to sama-ritanstvo ne bilo hvalevredno; a ono cvete v ponižnem, samozataievalnem delu. katero prav rado ostala neopa-ženo. In vendar je to delo izmed potrebnih skoro da najpotrebnejše. Vsi stanovi so dandanes že organizovani, le duševno najvišje stoječi stan takošne organizacije med nami še nima. Zato se rodoljubi, ki so dobro pojmovali važnost tega stanu, menili jo s »Pisateljskim podpornim društvom« vsaj deloma nadomestiti. V koliko se jim je to posrečilo, ne bodemo preiskavah; gotovo je le toliko, da so s skromnim svojim delom storili dokaj dobrega. Držeč se tega tesnega okvira, pozabil je odbor le, da je društveni delokrog glasom pravil mnogo Širši. Vršeč »utile«, opuščal je »dulce« in to je bila napaka, ki je za društvo imela to slabo posledico, da je slovenski javnosti izginilo nekako iz spomina. Javna predavanja in narodne slavnosti v zvezi s poča-Ščanjem spomina umrlih pisateljev spadajo v delokrog društva. Poskrbeti bode zatorej, da društvo ne bode poslovalo samo enostransko, temveč da razširi svoje delovanje na ves v pravilih začrtani delokrog. Veliki bodočnosti gremo nasproti! To je vseh nas trdno in neomajno prepričanje. Pripravljali so nam jo poleg drugih v prvi vrsti naši pisatelji. Spoštujmo torej društvo, katero ima vzvišeni namen slaviti spomin teh mrtvih, pijonirjev srečnejše naše bodočnosti, katero pa ne pozablja tudi živih, ako so slučajno naše pomoči potrebni postali. Želeti je pa pač, da društvo izpre-meni ime širokemu svojemu delokrogu primerno. Prilika za to bode na izrednem občnem zboru, ki se vrši prav v kratkem. Za danes poživljamo le vse rodoljube, ki vedo, kacega pomena so za prosvetno in kulturno življenje našega naroda slovenski pisatelji, zlasti one, katerim je sreča ob sipanju posvetnega blagra bila milejša, naj se spomnijo društva ter mu naklonijo prispevkov ali I vsaj naj postanejo njega člajL Letna članarina znaša samo 3 krone, ustanov* nina pa 50 kron. Članarino in prispevke pošiljati je društvenemu blagajniku profesorju Antonu F u n t k u v Ljubljani; sprejema jih tudi upravništvo našega lista ter jih bode objavjalo. Dnevne vesti. — Dogovor slede vojnih vjetnikov i Srbijo. V Bernu ie bil te dni podpisan dogovor s Srbijo glede vojnih vjetnikov in interniranih civilnih oseb. Najvažnejše točke so: Požljeio se domov na eni strani vsi lastni oficirji, oficirski aspirantie in jednaki nameščenci, katere ie srbska armada vjela pred januarjem 1916 ter se nahajajo v Italiji, Franciji ali drugodi; na drugi strani vsi srbski oficirji, oficirski elevi in drugi jednaki vojaški nameščenci, ki se nahajajo v Avstro - Ogrski. Ako znaša diferenca med številom lastnih in srbskih oficirjev in jednakih nameščencev, ki se imr jo poslati domov, nad 100, >e internirajo, kar iih ie več, v Švici. Za podčastnike in moštvo velja isti dogovor raz ven določbe o intervenciji v Švici. Vrnejo se tudi vsi ranjeni in bolni vjetniki, ki so za vedno ali najmanj za eno leto nesposobni za vojaško službo. Dogovor stopi v veljavo 15. iu-liia t. L — Na italijanski fronti ie bil vjet poročnik 134. italijanskega pešpolka. ki se imenuje princ Jurij Bourbon-Espagne. Star ie 18 let. Kakor poročajo z Dunaja v naših dvornih krogih princ tega imena ni znan. Tudi se ni^-govo ime ne nahaja v takozv. dvornem koledarju. — »Slovenski Gospodar« za fronto prepovedan. Vojaške oblasti so prepovedale dostavljanje >Slovenskega Go-spodarjac vojakom na fronti. — Imenovanje v poštni službi. Za; višje poštne oficijale drugega razreda v območju tržaškega poštnega ravnateljstva so imenovani oficijali: Maka Kabl, Anton Leban, Fran Ogrizek, Albert Arrigoni, Henrik pl. Maurizio, Beno Urban, Matija Svetlič, Ivan Ma-thiaseh. Josip Perich. Anton Jam&ček, Lucijan Taverna, Fran Čuš, Friderik Tomažič, Sikst Hrovatin. Oktavii Graei-ner, Ezij Zoratti, Karel Urbančič. Filip Conforto, Hugo Cassoni, Hugo Le-nassi. Fran Fabijan, Lev B8hm, Hura-bert Olivetti. Rudolf Pietsehman, Karel Krischman. Fran Le var t, Alojzij Mar-ceglia, Peter Cociancich. Oton Diwi-schek. Hektor Del Conte, Matej Zupan, Marij Demonte. Alfonz Sachi. A Savelli. Peter pl. Zuccato. Rihard Dell* Zorta in Fran Zerjal. — Preroešcenia pri južni železnici. Premeščeni so: vižii revident Ivan Pavliczek iz Ljubljane v Poličane, asistenta Anton J e n č i č iz St. Petra v Kranj in Vladimir Gomilšek iz Trbovelj na Rakek. — Slovenskim starišero. Vsi tisti slovenski stariši, ki pošljejo svoje otroke v realko, naj pazijo, da ugotove v stanovskem izkazu njih pravi mater-ni jezik. Ze od nekdaj imenujejo Nemci to šolo kot svojo posest in vendar je znanoA da je velika veČina učencev slovenska. Za vse naše eventuelne zahtev ve je pa treba tudi dokazov; in tu ie dolžnost starišev, da ne oglasijo napačnih podatkov o s volih otrocih, kakor se to vendarle še zgodi. — Na Slovenski trgovski soli. Kongresni trg 2. se vrši vpisovanje v deški pripravljalni razred in I. letnik ter v dekliški I. letnik 28., 29. in 50. jro^ nija od 10.—12. ure pri ravnaierjstvn. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo. — Spored 111. iavne produkcije gojencev »Glasbene Marice« v četrtek. 20. junija 1918: 1. B. Godard: Etuda. Klavir gdč. Angela Presker. VI. razred. 2. a) Dr. Gojmir Krek: Tam zunaj je sneg. b) Schmnann: Nikar me ne vabite. Pesmi poje gdč. Helena Mlinar. III. 3 H. Leonard: Koncertni Andante in Allegro. Gosli g. Dušan Franko, V. 4. a) Bortkiewicz: Po dežju, b) Mozskow-ski: Scherzetto. Klavir gdč. Emilija Marolt. VII. 5. Handel: Arija z opere >Rinaldoc. Poje gospa Cenka dr. Cepu-drova, V. 6. a) Franjo Krežma: Romanca >Moie sanje«, b) Norbert Ku-bat: Slovaška. Gosli irdč. Lidvina Po-ženel, VII. 7. Gounod: Spev Siebelna iz opere »Faust«. Poje gdč. Helena Mlinar. III. 8. a) Beethoven: Rondo, op. 51. št. 2. b) Srečko Albini: Arlekinada II. Klavir gdč. Zora Zarpik, VII. 9. Thomas- Spev iz opere Mignon. Poje gospa Cenka dr. Cepudrova, V. 10. %) M. Battke: Jutranja pesem, b) Hr. Vo-larič: Divja rožica, e) K. Bendl: Žitno polje. Dvo^d^&ne pesmi poje mladinski zbor gojencev petja. I. in II. razred. Šola pod točko 3. g. Josipa Vedrala: pod točko 6. gdč. Stanislave Hajkove: pod točko 8 gdč. Marte Dolejševe; pod točko 1. in 4. gdč. Jare Chlumecke: pod točko 2., 5., 7. in 9. g. Mateja Hubada. — Odbor slovenskih, hrvatskih in srbskih žen za siromašno deco. ki bo posloval v Zagrebu kot ženska, centrala za nameščanio gladnih slovenskih, hrvatskih in srbskih otrok, se je sestavil v Zagrebu tako-le: Predsedništvo: ge. Zlata Kovačevićeva, Jelena Ćukova i Pipa Tavčar - Arkova: tajništvo gg. dr. Gi. Basariček. J. Oulič i dr. Knaflič; blagajnice ge. Krista Gjorgje- vićeva i Jelka Peršićeva; poslovodja e. Niko Bujas; revizionalni odbor ge. Em-ka Krsteljeva, Jelena Baaarlčekova, Pavla Bošković - Novakova i g. dr. Ivo Orlić, Člani odbora so gg. dr. Alaupo-vić, Ivo Andrič. dr. Anglelinovid, Josipa Arko, Niko Barrulovič, Mirko Bune. Mara Cvijanović, Zofka Demetrović-Kveder, dr. Deželic, Ženka Frangeš, dr. Gavrančić. Nevenka Grisogona, Nada Grkovic, Helena Holuievi6, Mara Kalai, Zora Klobučar, Božena Kralj. Anka Krekovič, Vera Krešić, Hana Mašek, dr. Zdenka Marković, dr. Markovid, Jo-vanka Mrvoš. dr. Mrvos Branko, 2enka Mudrinić. Greta Peksider - Srića, Lida Predavec, Nevenka Priskić. Stana Ra-dosavljevič, Slava Šolar, Milica Stajic, dr. Ivo Stern, Vera Stilinović, Jelka Stulhofer. Valerija Tartajrlia. Anka Turić, mira Vrbanič, Lierka Vukeltf. Ivana TVinkler. — Važno na matere nezakonskih otrok na bojnem polju se nahajajoči!! očetov. Po vzdrževalnem zakonu iz leta 1912. smejo nezakonski otroci na bojišču se nanaia-jojfcih ocetox ra^^^a- Dunaj, 18. junija. (Koresp. urad.) C. kr. urad za ljudsko prehrano razglaša: Danes v državnem zakoniku objavljena odredba urejuje gospodarstvo z novo žetvijo. V splošnem se bo gibal sistem gospodarstva z žitom tudivbodo-čem letu na onih podlagah, ki so veljale že prejšnja leta in bile izpremenje-ne in dopolnjene z novo odredbo celokupnega ministrstva z dne 26. maja 1917. Gospodarstvo z novo ženijo se bo vršilo, kakor v Nemčiji, v bodoče tudi na Ogrskem v smislu državnega gospodinjstva. Zlasti se bo država držala načela, da se zaplenijovsi poljski pridelki od treiiotka, ko se ločijo od grude. Oddaja poljskih pridelkov je obvezna za poljedelce, katerim se pusti le toliko pridelkov, kakor potrebujejo za sebe in za svoje gospodarstvo. Pridelki se bodo uradno razdeljevali v smislu strogo racijoniranih potreb. Izmed novih odredb je ena najvažnejših ona, ki daje oblastim možnost podrobno urediti mletje za plačilo. Glavna skrb se bo obračala na izvedbo odjemanja poljedelskih pridelkov. V tem oziru so dobile politične deželne oblasti že podrobna navodila. Načrt izhaja od dejstva, da vstopa Avstrija brez vsakih zalog v novo žetveno leto, da je torej treba z vsemi sredstvi paziti na to, da dobi prebivalstvo čim prej potrebne množine žita. Nasproti tej načelni zahtevi stoji dejstvo, da vsled izrednih razmer našemu poljedelstvu mlačva prav pogosto pravočasno ni mogoča. Da se pa doseže ta cilj brez večje škode za poljedelska dela, se bo r ek v i -zicija žetve izvršila v treh zaporednih r o k i h, in sicer: Za zgodnjo mlačvo, rekvizicija začasnega kontingenta in končno individualna presoja rekvizicije vseh preostankov. Akcija za zgodnjo mlačvo se more izvesti samo ob sebi umevno le v onih pokrajinah, kjer ie žetev najprej dostopna. Kakor lani velja to za dele Do-lenjeavstrijske, Gorenjeavstrijske, Češke in Moravske, Za rekvizicijo začasnega kontingenta, ki ga določi urad za ljudsko prehrano, se je določilo, da se razdele kronovine v rekvizicijske rajone, posamezni politični okraji pa v rekvizicijska okrožja po 5 do 6 občin. Za vsako tako okrožje se postavi rekvizicijska komisija, sestavljena iz enega zastopnika oblasti, občinskega predstojnika, poljedelskega strokovnjaka in komisijonarja vojnožitnega prometnega zavoda. Postopanje samo se bo ravnalo po velikosti posestva, Posestniki 20 he&tttet === Kako znajo. »Straža« objavlja sledečo sličico iz obmejne Štajerske: Pred par tedni je g. L. G. iz jareninske župnije rekel neki kmetici, katere mož je od začetka o vojski: »Ali si ti neumna, da držiš s Slovenci! Ko bi imela moža nemškutarja, bi ti dobil moža domov. Poglej, jaz sem vedno doma. Če ravno bi moral tam bili. Le poglej. Nemci smo skoro vsi doma.« Kmetica je res povedala možu, ko je prišel s fronte na dopust, a on jo je zavrnil: »Veš, iskreno ljubim dom in družino, pa rajši sem kot Slovenec na bojišču, kot pa nemčur doma!« — Narodno - socijalni dnevnik »Češke Slovo«, glasilo poslanca Klofača. ki je bil kmalu po izbruh vojne ustavljen, prične, kakor poročajo iz Prage, zopet izhajati. — Dalmatinski Srb o narodnem ujedinjenju. Splitski dnevnik »Nova Doba« prinaša uvodnik od zadrskega Srba dr. Uroša Desnice, v katerem ta opisuje uspeh vojne z ozirom na naše narodno edinstvo in pravi: »Vojna nas je iztrez-nila, zedinila nas in nam vrgla v objem tudi slovenske brate in tako je dozorel blagoslovljeni sad našega bratstva in edinstva. Kdo bi nas danes spoznal? Ako se zamislim za četrt stoletja nazaj in ako primerim svojo takratno smer mišljenja z današnjo ideologijo in mišljenjem, skoro ne spoznam samega sebe. Odrastel v dobi mržnje, napojen duha naših časopisnih polemik osemdesetih in devetdesetih let preteklega stoletja sem sovražil Hrvatstvo kakor je mogoče sovražiti samo smrtnega so-vražnika (dušmanina). Zavestno in preračunano sem odbijal vsako sorodstvo z njim, branil se hrvatskih knjis: krl:or strupa. Do svojega petindvajsetega leta jaz, ki sem znal gotovo na pamet vse srbske pisatelje in pesnike tretje in Četrte vrste, nisem še prečital niti enega stiha iz Preradoviea ali Mnžuraniča in ko sem kot zastopnik dunajske »Zore« prišel na Gunduiičevo svečasnost v Dubrovnik, sem imel zavest, kakor da grem na krvavo vojno oroti Hrvatstvu. Pa tak nisem bil samo jaz, taki smo bili vsi z obeh strani plota. Danes so moji otroci na nejasnem ali so Srbi ali Hrvati, danes so jim stihi Smailage in Putnika vrlo znani, danes nad njihovo mizo med slikama Dositija in Vuka visi podoba biskupa Štrosmajerja! Priti je morala ta vojna, trebalo je nasilja in preganjanj in vsakovrstnih muk, da izzovejo v narodu ta preobrat. Zato blagoslavljam to vojno, ki nas je pripravila, da smo našli sami sebe. ker nam je pokazala ono stezo, ki vodi k sreči: te pridobitve nam ne iztrga nobena sila več. = Iz dobe presekucij. Zadrški »Na-rodrjl Liai« priobčuje dragocen prinos Jč 9UY 83 mo na oni prispevek, katerega ie oče takega otroka dokazano plačeval kot alimente. To pa v mirnih časih, kakor znano, m bilo mnogo in je to premalo zlasti za čas voine, ker so se vsa živila m potrebščine tako grozno podražile. Z zakonom z dne 1. avgusta 1917. se je - !85j ° ZD°lišanje za take matere za 50% in z zakonom iz marca 1918. se ie prispevek zopet zvišal za 50%, torei vsega skupaj za 100%. Slednje zvišanje se izplača še le meseca julija. Lansko leto so bili dobili davčni uradi ukaz, da izplačujejo za vsakega nezakonskega otroka od 1. avgusta na dan provi zori čno 1 K 60 v. Ta znesek se ie na mno-nih krajih tudi v resnici izplačeval do konca januarja 1918. Kako pa so bile matere presenečene, ko se jim je v februarju v davčnih uradih povedalo, da se jim ie pomotoma izplačalo preveč in da ne bodo dobile nikake^ra vzdrževalnega prispevka toliko časa, dokler se ne pokrije ono, kar se je preveč izplačalo. Na razna posredovanja pa so dobili davčni uradi sedaj z odlokom domobranskega ministrstva z dne 11. aprila 1918 ukaz, da se ima strankam od X. januarja tekočega leta naknadno izplačati vse vzdrževalne prispevke in ustaviti vse odtegljaje. — Deželna poslovalnica za oblačila naznanja, da se nadaljuje priglaše-vanje za ljudsko blago na izkaznice A v sledečem redurdne 20.. 21.. 22. in -M. t. m. stranke z začetno črko P; dne 25. in 26. t. m. R, dne 27. in 28. t. m. S; dne 1. in 2. julija Š, dne 3. in 4. iuliU T; dne 5. in 6. U: dne 8. in 9. iulija V; dne 10. in 11. julija Z in dne 12. in 13. julija Ž. Uradne ure so od 9. do % 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Pisarna Šolski drevored št 2. — Deželna poslovalnica za oblačila opozarja vse trgovce, da se v smislu razglasa trgovskega ministrstva z dne 5. junija 1918. drž. zak. št. 202 prodaja brez izkaznic sledeče vrste čevljev: sandali z lesenimi podolati. popolnoma leseni čevlji, čevlii vseh vrst in copate, na katerih ni nobenega dela iz usnja aH iz tekstilnega blaga, ki ie podvrženo izkaznicam, čevlji iz pletene slame, galoše in kopalni čevlji. — Zasebni uradniki in uradnice v LJubljani, ki so člani >Društva zasebnih uradnikov in uradnic na slov. ozemlju« se vabijo, da se zanesljivo zglasijo v društveni sobi >Fri Zlatorogu«. Gosposka ulica št. 3, in sicer: dne :?0. junija oni, ki imajo člansko št. od 1 do 100. dne 22. od čl. št. 200—300. dne 23. od čl. št. 300—400. dne 24. od ČL št. 400—500, dne 25. od čl. št. 500— rW. dne 26. od čl. št. 600 dalje, vsak dan od 6. do S. ure zvečer, le v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne. Člani se prosijo, da se te razporedbe točno držijo. — Prizivna razprava v zadevi Auerjevih dedičev. Pred ^rra.-kim višjim deželnim sodiščem se ie vršila dne 17. t. m. prizivna razprava v zadevi pogodb sklenjenih svojčas od Georga Auera z ostalimi dedeči svojega očeta. Prizivni zahtevek ie. da se vse tacaš sklenjene pogodbe razveljavijo, ker George Auer ni bil v posedi polne duševne sile. Prizivnik se sklicuje na razna zdravniška spričevala in na razsodbo ljubljanskega deželnega sodišča, ki je izreklo nad njim kuratelo z motivacijo, da ni bil sposoben voditi tako podjetje. Višje deželno sodišč« v Gradcu je zaslišalo v tej zadevi vojaške strokovnjake, ki so oporekali mnenju, da bi George Auer oni čas ne oil zmožen presoditi svojih dejanj. Zahtevo, da se naj izreče tozadevno tudi medicinska fakulteta na Dunaju, je višje deželno sodišče zavrnilo ter bo izdalo razsodbo pismeno. — Kateremu izmed iz Rusije se vraeajočih so v jetnikov je kat znano o usodi mojega soproga Franca Fischcr-ja, bivšega restavraterja pri Sv. Luciji? V Przemvslu je prišel v vjetništvo. Zadnjič mi ie pisal 1. avgusta 1915. iz bolnice v Bueuluku, Satnarska guber-nija. Od takrat nimam več glasu. Poročila prosim na naslov: Amalija Fi-scher. gostilničarka Škofia Loka. Stroške rada povrnem. — V avstro - ogrskem upravnem ozemlju v Albaniji sta bila 1. maja 1918 otvorjena za zasebni poštni promet c. in kr. etapno - poštna urada II. razreda v Kavaji in v Bazar Šjaku. Pošiljati se smejo na imenovana urada: dopisnice, pisma tiskovine (časopisi ■ m blagovni vzorci od teh uradov pa: dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časopisi) in blagovni vzorci. Vse vrste nisemsko - poštnih pošiljk, ki so dopuščene k prometu, se lahko predajo priporočeno, izvzemši časopisov, ki se razpošiljajo no znižanem časopisnem tarifa in pa ne nujnih tiskovin. — V imenik odvetnikov je vpisan dr. Milan K o r u n s sedežem v Ljubljani. — Poročil se je dne 18. t m. v Ljubljani nadporočiiik v rezervi bos.-here. pp. št. 2. Stanislav R o g 1 i o z gdč. Antonijo pl. "VVurzbach-Tannenberg. Bilo srečno! — Obrtno gibanje meseca maja v Ljubljani. Pretekli mesec je pri mestnem magistratu priglasilo 9. odglasilo pa 13 strank svoje obrti. Priglasili so: Marija Tomažin, Sv. Jakoba trg 9, trgovina z mešanim blagom. Jemei IjO-žar. Sv. Petra nasip 19, gostilniški in krčmarski obrt. Aleksander Oblak. Domobranska cesta 5, trgovina s čevlji in čevljarskimi potrebščinami. Marija Tri-plat, Sp. Šiška, prodaja slaščičarskih in sodovičarskth izdelkov. Martin Janči-craj. Sp. Siška23L trgovina z mešanim blagom izimši v § 35/5. Albin Orehek, zimska cesta 2, trgovina z železnimi izdelki. Ernest Aljančič. Sv. Peira cesta 24, trgovska agentura Marija Novak, Žabjek 6. trgovina z mešanim blagom izimši v § 35/5 o. r. om. blago ter Josip Vedral, Emonska cesta 8, trgovina z glasbili in potrebščinami. — Odglasih so: Marijana Stresen, Pri brvi 4, izde: lovanje kiselne in trgovina z deželnimi pridelki. Marija Pogačnik, Dunaieka cesta 20, trgovina z orijentalskimi preprogami. Anton Obreza, gelenburgova ulica 1, nabiranje naročil za knjige in časopise ter tapetarski obrt. Marija Kavčič, Koritkova ulica 18. gostilni carski in krčmarski obrt Janko Hočevar. Stari trg 24, fotografski obrt. Frančiška Ciglič, Spodnja Šiška 11, prodaja sadja, Antonija Strnad, Pogačarjev trg. kramarija z mešanim blagom. Martin Raznožnik, Slomškova ulica 7, trgovska agentura. Apolonija Vasilič. Sv. £Wijana ulica 10, prodaja sadja. Ivan Frank, Zeljarska ulica 11, čevljarski obrt. Ivana Vončar, Sv. Petra nasip 39, modistovski obrt ter Lucija Goršič. Sv! Petra cesta 59, gostilničarski in krčmarski obrt (lit. b, c § 16. o. r.V Umrla je v Idriji gospa Henrika H a r m e 1, glavarica znane spoštovane družine, stara 72 let. Preostalim naše sožalje! Slovenski poštarji pozor! Na Vidmu ob Savi je izpraznjeno poštarsko mesto. Potegujejo se zanj večinoma ^emci. Ker je urad radi tega do sedaj ze itak dovoli trpel, bi bilo pač želeti, da dobi vendar enkrat, v teh popolnoma slovenskih krajih. Videmsko pošto po- u ~~ sJLovenec- Kl*ai ie lep, promet : vahen. Glavno pa je, da se prepreči drznost, s katero se hočejo naši nasprotniki polastiti tega urada na slovenskih tleh. Šmarješke toplice — kopališče ter zraven — spadajoče posestvo, kakor pone. travniki v obsegu 45 oralov in gozd čez 80 oralov so na prodaj. Ali res ne bo zopet Slovenca, ki bi se zavzel za kupčijo? Kraj. lega lepa, podnebje 5™°* :-foz n»i bi bil podjeten, prijazen in skrben, da se kopališče lepo uredi preskrbi letovičarjem si aro vanje, hrano itd. ter tako privabi tuke na Dolenjsko. Cemu naj bi bil tak lep kraj tako zapuščen, kjer leži za podjetnega moža zaklad in kjer tudi vinogradi nudijo pristno dobre božje kapljice za razvedrilo in krepčilo? Podružnica »Zveze Jugoslovanskih železničarjev« Sv. Peter na Krasu vabi vse člane in članice na ustanovni občni zbor, ki se vrši, dne 23. t. m. ob 6. uri popoldne v prostorih g. Frana Geržina v Sv. Petru na Krasu. Iz St. Juria ob Jušni železnici nam pišejo: V nedeljo, dne 23. i unija t. 1. ob tretji uri popoldne priredi odbor kmet. podružnice slavnostno zborovanje, pri katerem bode izročil vodja c. Kr._okraine.ga glavarstva na slovesen način predsedniku kmet. podružnice in ravnatelju kmet. šole. g. Iv..mi BeJJo od presvitlega cesarja podeljeno odlikovanje za zasluge na kmetijskem po-,iu% To zborovanje se vrsi v prostorih Ljudske šole. Vabijo se prijatelji slav-Ijenca, udje podružnice in zastopniki kmetijstva, osobito sosednjih podružnic, da se po odposlancih udeležijo te slavnosti. — Odbor. Iz Maribora nam pišejo: Kakšno je že splošno pomanjkanje tudi po deželi, spričuje danes dejstvo, da večina nilekaric v mestu več ne Kamenjava mleka za kadivo. petrolej itd. marveč za kruh in za krumpir! So to seveda po večini vin i čarke; a vseeno je značilno, da zunai od posestnikov iie m< e~ jo več dobivati kruha v kup! — Me=to je že imelo svoj brezmesni teden, torei znak, da nedostaje za prehrano domačega prebivalstva mesa. Obljuba, da bode odsiei vsak teden do razdelitve prišlo po 2-r)00 kg. sama tudi ne obla-zuje bednosri. Tem boii osupne človeka dejstvo, da je referent graškova občinskega sveta povedal na v.-a usta, da dobi Gradec k svoii že obstoječi zalogi oO.OOO kg mesa, še 26.000 kg iz — ledenice Maribora! Ce je to res. potem se dogajajo v naši aprovizaoiji. naravnost skandalozne stvari! Za mestno prebivalstvo je brez me-a. v Gradec se pa polje 26.000 kg ohlajenega, s. pr. zmrznjenega mesa! Seveda ie ni oblasti; :. bi se za take stvari zanimala. Društvo slovenskih javnih in zasebnih stalnih nameščencev za mariborski okraj je imelo dne 14. t. m. ustanovni občni zbor. na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik prof v oglar, odborniki gsr.: Polianec, Ze-k°t. Spari. Resnik. Korcša, Korošak, Arhar, Marin in gospodična Horvato-va: namestniki gg.: Bajt in Pegan ter pregledovalea računov gg.: Veles in dr. Senior. Ustanovni občni zbor je bil pray dobro obiskan in zanimanje za društvo ie prav živahno. Iz Pra^erskega nam poročajo: Dne , Km- .so našli tllkaj blizu postaje v neici sumi umorjenega vojaka. Nihče ne ve, od kod da. je. Najbrž ie Bosanec, ^umi se rop in umor, ker mu je zločinec še čevlje sezuL Poroka. V Zagrebu se je poročil v nedeljo glavni urednik >GJasa S. H S < 5r* l7-?n ^*ovak z zdravnico gdč. dr. Mileno Ga vrančiće v o, hčerko oovetnika dr i a Milovana Gavran čiča v ViroviHci. Mlademu paru iskreno Čestitamo ! V Varaždinske Toplice ie prispelo v času cio 19. maja 121 gostov. V nedeljo dne 16. t. m. pozabila je neka gospa v vlaka ki vozi prof i T.;. £?-,^i}e,n ovitek. Dobi se v Spodnji Siski, Telovska cesta št. 31. Prosveta. — »Demokracija«, soc. revija, 8., 9. in 10. številka, izide te dni kot j u % o s 1 o-vanska številka s prispevki raznih slovenskih in hrvatskih pisateljev. Poroča se nam, da je to številko cenzura silno pobelila. Zaplenjenih je več člankov, med temi tudi uvodnik, resolucija hrvaških socija-listov, sprejeta na delavskih shodih dne 1. maja letos in članek »Daj nam naš vsakdanji kruh« z naslovom vred, torej cel3 djc-naš! Publikacijo vsled njene resne vsebine toplo priporočamo! Naroča se pri uoravni-štvu »Demokracije*. Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 5. Celoletna naročnina 16 K. — »Književni Jug«. Izišao je opet kao dvobroj, 10. i 11. broj »Književnog Juga* sa slijedećim obilatim sadržajem: A. Cer-ny: Narodni divadlo u Pragu. A. Tresić-Pavičić: Miris vjekova. Isidora Sekulić: Djakon bogorodičine crkve. Fr. Albrecht: Prorok. Petr Bezruč: Šleske pjesme. Oto-kar Bržezina: Mnoštva. Anica Savić: Dante u Apeninu. A. Novačan: Prvi greh. Ivo An-drić: San. V. Ćorović: Utisci iz Prage. Z. Mfhcović: Lutanje somoćom. B. Mašić: Trojica. Angjelo Danko: Odmazda. R. Pavlo-vić: Isidor Bajić. Igo Gruden: Iz ciklusa »Slike z Adrije«. Zatočenik: Nacijonalna književnost. Kazalište. U pregledu piše N. Bartofović o svečanostima Narodnog diva đla, o Bezrnču, Bržezini, te o pripovet-kama F. Horvat - Kiša. B. Lovrić o glumcima Narodnog divadla, dr. M. Rešetar o prevodima Vojnovića. te dr. L. Thaller, dr. Zdenka Marković, dr. Julka Chlapec-Gjor-glević i M. Kašanin o različitim pojavama i knjigama. — »Književni Jug« izlazi dva puta mjesečno latinicom, ćirilicom i slovc-nački, prva je velika jugoslavenska revija, koja evo Drati pomnjivo i kulturni život Ceha i ostalih Slavena. — Pretplata na četvrt godine io K. a na pola godine 20 K. I Adresa: »Književni Jug-, Zagreb, Gunduli-ćeva ulica 29. — Koncert »Celjskega pevskega društva« v Celju. Bore malo smo imeli v mirnih časih pevskih društev, ki bi se bila zavedala svojih nalog in dolžnosti. Če niso dremala, so služila največkrat le zabavi. S par veselicami, za katere je bilo treba na hitro roko naučiti nekaj hauerjev je bilo društveno delo gotovo. Ona društva, ki so resno gojila petje, bi lahko seštel na prste. Vsi dobri sklepi in načrti za reorganizacijo pevskih društev, sklenjeni na zborovanju >Z vozeč n*so hasnili, po društvi h je z malimi iziemrani ostalo pri starem. Med vojno na delovanje 6ploh ni bilo misliti, člani so šli pod orožje, prostore je zasedlo vojaštvo, delo je moralo počivati. Šele zadnje čase so se začela društva buditi iz spanja, ker odbori vidijo, da ie prišel čas, ko se moramo navduševati in upati v lepšo narodovo bodočnost. In med prva društva, ki so v teh težkih časih začela novo. pomlajeno življenje spada O e 1 i s k o pevsko društvo, ki ie priredilo v petek, dne 14. t. m. koncert. Pokazalo je sad težkega truda. Ker dvorana Celjskega narodnega doma ni prosta, se je koncert vršil v nekdanjem Sokolskom domu ^edai kinu v Gfabarjih. Dvorana je bila mnogo premajhna, toliko poslušalcev ie prihitelo od blizu in d&leČ, k;.r i;-.-no dokazuje, da si ljudje žele kulturnih priredb. Občinstvo ie vztrajalo \ vročini in gneči nad dve in pol uri in se ni naveličalo poslušati izvajanja koneertantov. Kot solista sta nastopila Kdo. Plestenjakova, ki je zapela A. Nedveda >Posrled v nedolžno oko<, E. Adamiča otroški pesmici >Uspavan-koc in >Jezdeca^". Skoda bi bilo njenega glasu, da ga ne bi izšolala. G. A. Ne-rat je svi ral na gosli AVieniav^kega Ume Polonaise brilante in Sarasateje-vo fantazijo >FausU. Klavirsko spremljanje jo oskrbela g. Li Blažonova. — Glavni del sporeda je ležal na ramah moškega in mešanega zbora, pod vodstvom pevovodie g. Cirila Preglja. Pevske točke so bile srečno izbrane. !"Na dan*, z lenim bariionskim solo m ie izzval viharen aplavz. Obs skladbi so morali ponoviti. Moški zbor ie v celoti — če vpoštevnm težkoTe in iw!\a?ko d«--bo priprave — obe pesmi raz-meroma dobro pogodil. Manjka mu pove prožnosti in prostega izraza, kar bo do prihodnjega nastopa s primerno pridnostjo in vestnim studiranjem lahko in gotovo pridobil. Mešanim zborom bi pa tudi najstroži i kritik ne motril hudega o'itati. Bi i i so izborni. Ljubez-njivo so zapeli Devovo narodno >Pod klančkom sva se srečala^, pretresljivo koroško ^Pojdcm v rute<. Dobro so učinkovale dr. G. Ipavčeva >MiIada<, Adamiča >V snegu« in "»Petnaist lete Zlasti so uerajale hrvaške narodne pesmi v harmonizaciji A Andela. Zboru se je takoj poznalo, da ga vodi pevo-vodja, ki s finim čutom študira in gleda posebno na dinamiko. Čudil sem se eksatnemu izvajanju, ker v Celju nisem pričakoval tako lepega petja. Če zbor na tej poti vzlraja, utegne zasesti eno prvih mest med vsemi slovenskimi zbori. G. pevovodji Cirilu Preelju ki je v priznanje za svoje delo dobil krasen Popek s trobojnicami, na lepem uspehu iskreno česti'3.m! Petkov koncert bodi Celjskemu pevskemu društvu v ponGs in mu vlij novega poguma za uspešno nadalinie delo! — Zorko Prelovec. m o APJROVIZACIJA IN MALOMARNOST NEKATERIH STRANK !N TRGOVCEV. Mestni magistrat in aprovizacijo obremeniujeio najbolj one stranke, ki radi lastne malomarnosti nikdar ne vedo, katero blago oddaja mestna aprovizacija. ter na kateri čas je določena prodaja. Će je n. pr. prodaja moke razpisana na pet dni, nimajo časa, da bi jo kupili, temveč prilete raje 5 ali 8 dni po končani prodaji na magistrat, da se jim podaljšajo zapadle karte, ker so baje založile karte ali pa pozabile iti po blago. Neglede na to, da so karte veljavne le za tisti čas, ki je natisnjen na karti in ie veljavnost kart po tem času sploh ne sme in ne more podaljšati, in da se blaco sploh ne sme oddajati za nazaj — ker živi vsak človek naprej in ne nazaj — je taka malomarnost tem bolj neupravičljiva — ker človek, ki nima doma nobene zaloge živil — sploh ne more zamuditi časa prodaje, temveč komaj čaka trenotka, da si more kupiti blago. Take malomarnosti so v Ljubljani tem bolj neodpustljive, ker se v nobenem mestu v Avstriji toliko ne skrbi za objavo prodaje aprovizačnega blaga kakor v Ljubljani. V drugih mestih morajo letati stranke v razne okraje, da izvedo iz nabitkov na nekaterih hišah, kje in kdaj se oddaja kako blago. Kako mora biti to prijetno po zimi, si je lahko misliti. V Ljubljani pa — kjer stranke lahko doma za pečjo zvedo čas prodaje in vrste bi ar:?., tako da se jim sploh ni treba truditi iz hiše — pa zahtevajo še iiralunite si ali ne moramo dobiti vojne. Ne pozabite postaviti v račun Varšave, Ljublina, Rige, Lvova in Trsta poleg poslednjih dogodkov na bojiščih. Pomislite tudi, kaj se to pravi, da smo orjaško premoč naših sovražnikov vrgli ob tla in nam ni treba sprejemati njih mirovnih pogojev, ki sta jih diktirala sovraštvo in napuh. Seveda v Pariza, Londonu in Rimu Se vedno upajo, da se stvari premene, le os bomo nekaj časa se mo« rali naperatif dokler dosežemo sadove svojih uspehov. Ali nas račun na gotov uspeh nas ne prevara in nam bo povod, da bomo v tem večji men in tem bolj radostno podpisovali 8. vojno posolilo. vedno kake izjeme — če ne drugače pa za kratek čas. Take stranke, ki so skoro vedno ene in iste, menda čakajo na koga — ki bi jih peljal za roko v trgovino; pomislijo pa ne, da so trgovci po končani prodaji že napovedali blago, da se ie isto že zaračunalo za drugo prodajo, da so računi že sklenjeni itd. Pa zakaj bi radi mudnih strank ne delali novih računov in novih nakazil? To jih prav nič ne razburja, saj gre to delo na rovaš aprovizačnega uradništva. Stranka hoče blago — in če ga vsled lastne malomarnosti ne dobi, zabavlja čez aprovizacijo, da ni reda itd. Ako se pa hoče pri takem aparatu, kakor je aprovizacija. ki mora imeti v evidenci vsako karto, ki se /zda, vse trgovine in tu izdano in ostalo blago, vzdržati red, — in to ni ravno lahko pri 70.000 prebivalcih, katero število se menja vsaki dan, tako da so računi vsak tre-notek drugačni. — se morajo reda navaditi predvsem stranke same, ker je sicer vsako redno poslovanje aprovizacije izključeno. Ce bodo n. pr. hodile stranke na magistrat ali na Poljansko cesto par dni po končani prodaji po blago, katerega oddaja aprovizacija iz svojih skladišč, za kar ima zaposleno gotovo število oseb, katere po končani prodaji nujno rabi drugje, je umljivo, da se s tem ne obremenjuje le po nepotrebnem aprovizacijo, temveč se povzroča tudi nered, katerega občutijo potem po nepotrebnem tudi drutre stranke, ker je osobje isto-Časno ne more ra.ar^ati na več krajev. Če bodo v prihodnje vsled zamude trpele stranke kako škodo, naj isto pripišejo same sebi, ker se v tern oziru ne bo delalo več izjem. Isto nerednost povzročajo tudi nekateri trgovci, oziroma prodajalci aprovizačnega blaga. Neštetokrat je bilo že objavljeno, da mora trgovec, ki je od strank že sprejel toliko kart, kolikor je dobil blaza — takoj — ko se zslasi še kaka nova stranka z njegovo karto — zglasiti na magistratu, ter naznaniti, da ima že toliko kart. kolikor je dobil blaga, ter da za na-daljnc karte nima več blaga. Ni namreč izključeno, da pri toliko tisoč kartah, ki se izdajajo na mesec, dobi kak trgovec kako karto več. kakor je dobil blaga. Če se to dokaže magistratu, tedaj se stranki zamenjajo karte za drugo trgovino. Če pa trgovec stranko kratkcuialo pošlje na magistrat, z izgovorom — nimam več blaga — ne da bi preje ali istočasno predložil karte — tedaj stranki ni mogoče zamenjati kart, ker bi sicer brezvestni trzovec z enakim izgovorom lahko odpravil polovico strank brez blaga na magistrat. Trgovci, ki bodo na tak način postopali — in ako ne bodo v prihodnje pravočasno naznanili ostanka blaga, kakor je objavljeno v listih, temveč bedo čakali — da se vsakega posebej še prav vljudno vabi na magistrat, se jim bode brez zadržka odvzela prodaja aprovizačnega blaga, ker se s pOvrStumi trgovci aprovizacija ne more še nadalje ukvarjati. Vsak trgovec mora skrben za svoje stranke, in če ni kaj v redu, sam javiti magistratu, ne pa pošiljati strank na magistrat — ker ta na enostranske izjave strank in brez zaslišanja trgovcev ne more ničesar ukreniti. -r Prodaja fižola za stranke. Fižol za stranke se bode prodajal od četrtka dne 20. t. m. do všete sobote dne 22. t. m. Na vsako izkaznico za moko ss dobi 1/4 kg fižola; kilogram fižola stane 2 K 40 v. Po 22. t. m. se ne sme več oddajati blaga. Ostanek vsega blaga, ki ga imajo trgovci še v. zalogi, ie napovedati zanesljivo v ponedeljek dne 24. junija. 4- Kis na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo kis v četrtek dne 20. t. m. popoldne pri Miihlcisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 3. do 4. št. 1 do 200. od 4. do 5. št. 201 do konca. Stranke dobe za vsako osebo pol litra, kar stane 30 vinarjev. -!- Kis na rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C prejmejo kis v retek dne 21. t. m. in v soboto dne 22. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v petek dne 21. t. m. dopoldne od 8. do 0. st. 1 do 200, od 9. do 10. št. 201 do 400, od 10. do 11. št. 401 do 600, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 601 do 800, od pol 3. do pol 4. št. 801 do 1000, od pol 4. do pol 5. št. 1001 do 1200. od pol 5. do pol 6. št. 1201 do 1400. V soboto, dne 22. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1401 do 1600, od 9. do 10. št. 1601 do 1800, od 10. do 11. št. 1801 do 2000, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 2001 do 2200, od pol 3. do pol 4. št. 2201 do 2400, od pol 4. do pol 5. št. 2401 do 2600. od pol 5. do pol 6. št. 2601 do konca. Stranke dobe za vsako osebo pol litra kisa, kar stane 30 vinarjev. 4- Krompir za III. in IV. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami III. in IV. uradniške skupine prejmejo krompir v Četrtek dne 20. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 3. do 4. tretja uradniška skupina, od 4. do 5. četrta uradniška skupina. Stranke dobe za vsako osebo po 3 kjr krompirja. Kilogram stane 50 v. 4- Sir za III. in IV. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami III. in IV. uradniške skupine prejmejo sir v petek dne 21. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: III. uradniška skupina od 8. do 9., IV. uradniška skupina od 9. do 10. Stranke dobe za vsako osebo puščico sira, ki stane 3 krone. t Zgodnji krompir. Kakor smo izvedeli, bo letošnji zgodnji krompir podvržen strožji rekviziciji. Dobival se bo le na izkaznice za krompir. Iz Ogrskega se pričakujejo, kakor smo že poročali, v najkrajšem času večje pošiljatve zgodnjega krompirja. Tihotapstvo z zgodnjim krompirjem se vrši v dunaj. okolici v veliki merLPo tržnih poročilih se že vrši prodaja zgodnjega krompirja na Gornjem Avstrijskem. Zahteva se pod roko po 60 vin. za kilogram. V okolici Dunaja pa zahtevajo celo 1 K 50 v do 2 K za kilogram zgodnjega krompirja. 4- BanaŠko žito za Avstrijo? Budimpešta. 18. junija. Iz Banata prihajajo ugodna poročila o stanju žetve. Koncem tedna bodo na Južnem Ogrskem in v Bački pričeli z žetvijo. 2ito bodo takoj pri mlačvi rekvirirali in v prvi vrsti porabili za preskrbo Avstrije- •Profesor PozzJ ustreljen. Iz 2enevc poročajo, da je bil profesor Pozzi, eden najznamenitejših kirurgov ustreljen. Ustrelil ga je neki blazen človek. * Kuga v tior.gkongu. Guverner v Hongkongu Je sporočil v London, da je izbruhnila kuga. Po 17 smrtnih slučajih Je na dan. * Obletnica eksplozijske katastrofe ▼ Bolevcu pri Plznu je bila dne 25. maja. Takrat se je uradno poročalo, da je bilo ubitih 13 oseb. Medtem so pokopali na pokopališču v Bolevcu 183 žrtev, 117 pogrešanih pa je bilo sodnijsko proglašenih za mrtve. Nekaj pogrešanih še vedno ni proglašenih za mrtve. Katastrofa je torej zahtevala nad 300 žrtev. * Esperanto svetovni prometni iezik. V Londonu se je ob udeležbi vplivnih trgovcev ustanovilo društvo »Common Com-mercial Language Comittee«, ki si Je nadelo nalogo, da spravi v trgovino esperanto. Tudi druga trgovska društva se zavzemajo za isto svrho in številne angleške trgovske zbornice priporočajo uvedbo esperanta kot edino rešitev vprašanja o svetovnem prometnem jeziku. •Igralci na karte v Budimpešti. Madžarski list »Uj Hirek« poroča, da se je v BodimpeSti igrala parUja na karte, ki se ie izvršila s 3 in pol milijoni kron razlike. Partija se je igrala pred nekaj dnevi v stanovanju nekega bankirja. Igrali so »che-min de fer«. Udeležili so se igre poleg 8 domačinov 2 bančna ravnatelja. 1 veleindu-strijalec, 1 veletržec, 1 milijonar in veliko število dam. Neki bančni ravnatelj je dobil nad 1'= milijona kron. * Divji lovci na Bavarskem. Z Bavarskega poročajo, da se pojavljajo v raznih krajih divji lovci in da so umori lovcev jako pogosti. Strašno ogorčenje Je bfla vzbudila oprostilna razsodba treh divjih lovcev pred nekim bavarskim sodiščem. Bavarsko društvo za varstvo lova je podalo protest proti tej razsodbi. * Dober odgovor. Angleški kralj Jakob V. je sprejel nekoč francoskega poslanika, kateri ga je očaral s svojo duhovitostjo. Kralj se je izborno zabaval z nJim. Ko je odšel, pa je vprašal kralj Bacona Verulamskega: »Kal ne, kako duhovit ie ta človek; kaj sodite Vi o njem?« »Veličanstvo,« odgovori Bacon, »taki lindje so podobni hiši s 4 ali 5 nadstropji.« »Zakaj,« vpraša začudeno kralj. »Zato, ker v taki hiši je ponavadi dobro nastanjeno prvo In drugo nadstropje, 3. in 4. pa je popolnoma prazno.« * Zakai se množiio zločini. Prvi državni pravdnik na Dunaju dvomi svetnik Hopler priobčnie v list« >AIl2r. osterreichische Gerichtszeitungc sestavek pod gorenjim naslovom, v katerem dokazuje, kako našlo se množilo zločini v vojnem času in navaja tudi vznike za to. Pravi, da ie strašnemu množeniu zločinov vzrok ta. ker je državna moč v zaledju armade iako slaba. Treba mani groziti s kaznimi, toliko ostreje pa jih io treba izvajati. Hitra pomor-neobhodno potrebna, o čemnr naa prepričuje vsak dan. Kadar pride čas, ko se bodo tisoči in tisoči onih. ki sterjito sedaj na fronti pod strosrim nadzorstvom in redom, vračali domov v svoie meščanske poklice, kjer je red popolnoma popustil, bi se polastila mase taka podivjanost, da bi nastala resna ne-vanost za splošni blacror. * Privezni zrakoplov na potovanju. Pripeti se v vojni le poredkoma. da zadobi privezni zrakoplov prootopt vsled preloma kabla in tako odpotuje neznano kam. Charles Rabot pripoveduje v nekem Kstn, da je videl pred nekaj meseci med Skacrorakotn in Severnim morjem neki tak pobeffH privezni zrakoplov. Letel ie v visini 250 metro in vlekel za seboj dol«? jekleni kabel ' je segal skoraj do zemlie. Bil ie to opazovalni zrakoplov, o katerem se ni videlo, kateri armadi je pripadal. V Sta-vangeriu ie kabel poteemil za seboj večje število drogov brzojavne naprave, prišel pa ie tudi v stik z žicami električnega toka. kar ie imelo za poeledieo zaporedne strelke in bliske, tako da so ljudje vsi preplašeni pri bežal i na ulic misler da so zrakoplovci napadli mesto. Neki druiri tak pobegli privezni zrakoplov je provzročil na elektrik' napravi v Esbergu. nekem danskem pristanišču, znatno škodo. Končno pa se je zapleiel v žice vodilnega omrežja, sledil je kratek stik. ki je vžgal zra^ koplov in uničil. Gospodarstvo. " — Priglasitev zalog lesa. Na podlagi razglasa c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 8. marca 1918, št 6979 dež. zak. št 10 prijavilo je le pičlo Število gozdnih posestnikov in lastnikov ter hranilcev lesa. ki bi bili morali priglasiti gospodarskemu mestu za les na Dunaju (Molzwirtschaftsstehe, Wien, In Reichs- ratsstrasse 11) do 8. aprila 1918 svoje zaloge lesa v kolikor so obsegale iste najmanj 300 prostornih metrov drv za kurjavo ali najmanj 300 polnih kubičnih metrov za podelavo (okroglega, obtesanega in klanega lesa, razžaganega blaga) po stanju z dne 31. marca 1918. V pojasnilo določil omenjenega razglasa je pripomniti da Je vsak gozdni posestnik, oziroma vsak lastnik ali hranilec lesa dolžan priglasiti les, če znaša skupna množina lesa ali drv vsaj 300 polnih kubičnih metrov, oziroma 300 prostornih metrov, naj si se nahaja les v, gozdu na skladiščih ali na obratovališčih, naj si bodo skladišča v eni ali več občinah in tudi v slučaju če je mogoče les dobaviti ali ne. Po točki 3 omenjene naredbe ni priglasiti tistih zalog lesa, s katerimi posestnik ne more razpolagati, ki so zasežene po vojaštvu in so torej že prešle v last vojaštva. Nadalje se opozarja na določila točke 8 omenjenega razglasa, da bo vsakdo, Id bi predpisano prijavo opustil ali v nfl vposta-vil neresnične podatke, zapadel po § 18 sedaj veljavne ministrske naredbe z dne 11. aprila 1918 kazni na denarju do 30.000 K ali zapora do 6 mesecev. Slednjič se io opozarja, da se morajo zaloge lesa po stanju z dne 30. junija 1918 priglasiti najkasneje do 8. Julija 1918 gospodarskemu mestu za les na Dunaju (Holzwirtschaftsste!le, VVien, I„ Reichsrats-strasse II). Za priglasitev potrebne tiskovine le zahtevaU pri pristojnih okrajnih političnih oblastih, oziroma pri mestnem magistratu ljubljanskem. Izdajate!] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina io tisk »Narodne tiskarne« DVE nemeMovflni SOBI se eddasia s 1. avgustom stranki brez otrok. — Ponudbe pod Prazni sobi 3022" na npravn. »Sloven. Naroda«. če mogoče z uporabo kuhinje za samostojno žensko, najraje v Šiški za takoj ati pozneje. Ponudbe v Spod. Šiško, m •gorlć, Kavakora c 272 m. 3029 Proda M v Spodnji toki blizu kolodvora hiša z vrtom. Pismene ponudbe na uprav. »Sloven. Nar.« pod ^zelOMtiika postaja 3028" sveiega mleka v zameno za platno alf noro perilo. Ponudbe pod „mle-na oprav. »Slov. Naroda«. Živila e3ai??rc Vzamem na račun GOSTILNO, dobro idoćo, v prometnem kraju. Naslov se izve v upr. »Slov. Nar.« 2999 Treznega in zanesljivega voznika za pivo in več delavk sorejme takoj v službo zaloga piva „PUNTIOAM" v LJnb- Ijani, Sv. MarMna cesta 28. 3003 Kupim dve kompletni eaA#vinJtS (s peresi in modroci) in IJOSTEni eno orasro s predali (Schubladkasten). Plačam z živili ali denarjem. — Ponudbe pod „postelji al. 3024" na upravništvo »Slovenskega Naroda« iz predvojnega blaga. — Naslov pove upravništvo „Sloven. Naroda". — 3032 PRODAJALKA manufakturne stroke so Išče za takojšnji nastop. Ponudbe v nemškem jeziku na: AZofcij & Kari KHADS3, Beljak (Villach). 2978 V trgovsko bi ž o v Ljubljani se sprejme ki se razume na urejava-nje perila, ki zna Šivati in ima ljubezen do otrok. Naslov pove npr. »Slov. Nar.« — 2982 h i š n kakor tadi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. BI. RA*TC\ Kranj. 2693 ki bi bila za čas počitnic mi mojih treh otrocih v starosti 5, 7 in 9 let Vrtnarice imajo prednost H«ana v hiši. plača po dogovoru. Ponudbe prosim pod „Vsgola 3038'* na upr. „Sl. N." dobi, kior preskrbi meščanski stranki treh oseb stanovanje: 1 sobo in kuhinjo za takoj ali 1. novembra. — Ponudbe na upravo »Sloven Naroda« pod .,£00 kron nagrade 2933««. In snhe se dobi nekaj kilogr. Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 2971 Vzame se v najem ali kapi majhna ms v Mnbljani. Ponudbe ped „RĐ3TC-EAB" na uprav. „Sloven. Nar." 2334 slovenskega in nemškega jezika, samostojna, z večletno prakso, dobi stalno mesto v Ljubljani. — Spreime se tudi izurjena blagajničarks. Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda*. — 29 1 sf;?lsm in Jančar v" Lj ubijani, ^?eg št. se priporoča slavnerr.u občinstvu CftrasD okoli 30 vagonov, se kupijo. Ponudbe franko vagon in oddajna postaja pod: nA. S. P.4" na anončno ekspedicijo Kari Schmeizer, Trst, 5027 !a stavbna in pohištvena pleskarska dela. ^ Dale se izvršuje še z dobrim pravšra blagom. Brez posetacga obvestila. Globoko in znancem gospa oko potrti naznanjamo vsem prijateljem, sorodnikom , da je naša predobra mati, oziroma tašča in babica, v ponedeljek 17. junija ob poi 7. popoldne po daljši bolezni v 73. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnice bo v sredo, dne 19. junija ob 4. uri popoldne. V Idriji, 17. junija 1913. 3041 Julija Kogej, hči. — Adol? Harmel, učitelj v Cerknici, sin — Jakob Kogej, notar v Postojni, zet. — Lina Harmel, sinaha. — Ivo, Mi5an, vnuka. — Marija, vnukinja. Spretne šivilje spesisasfo takoi proti dobri plači. Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 3025 m*<*mt — •---večjo množino Kupim isnsa: ta slame. M" Cena po dogovoru. Kasenlaa, c. kr. poštni hlevar, Kolodvorska al. Si. 6, Ljabljaaa. 3034 m |iv v »podali Slak i, 1 1CT TL _ Plaolaaka ces. št. ■■IP ^ 197 1« za prodati. II^W^Pa ^>amo pismene po- I IUU r.udbe se prosi na ■ ■ ■•nrmma Marila Babjan * Babaigortcl, posta »kofljica. 2883 Prosta mesta. Glede uredniškega in administrativnega osoblja za časopisna podjetja na Dunaju in v različnih kronovinah posreduje brezplačno za društvene člane Centralno društvo časopisnih podjetij (Zentralverein der Zeitungs-Unternehmungen} Du.iaJ VI 1, kamor naj se služb iščoči obračajo s pismenimi ponudbami. novo oGsss m&m 1 kg belega puha (Staub) . . K 45.--1 kg bek ga puljenega I. vrsta K 26 — 4 ri >r * -t K 17 — 1 » belega nepuljenega I. vrsta K 10.— 1 » » » 1L » K 7 — 1 » sivega puha (Staub). • . K 26.— 1 » sivega puljenega .... K 7.50 Po povzetju pošilja se po 5 kg ali več* X. EALDZS, Praga - Sralchov, "TOSilS Klaakeho ti. 1. 2026 KONTORIST z daljšo prakso, vojaščine prost, vešč slov., nem., hrv. ter italijanske korespondence, knjigovodstva, stenografije (slov. in nem.) ter strojepisja, želi primernega mesta za takoj ali pozneje, Cenj. ponudbe na upravništvo Sloven. Naroda« pod ,.Kontorist 250 2970". Stanovanje oziroma prostori za pisarno v bližini sodnije se išče eventuelno se zamenja stanovanje v tem kraju, s cenim pa lepim stanovanjem na periferiji mesta. Tudi se zamenja hiša na Dunaju z hišo v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda" pod „stanovao; d ia zamena 840*-. večja množina, se proda. Knpljo se prasni sodi od mosta in vina. — rSdVEVZElSSORF pri SRfiBSU. ^sjnovejše umetniške :: DECIMALNA TEHTNICA,!Vzamem v najem :: skoraj nova, za 1000 kg, se ceno proda. Kje, pove T. K ranic, Sv. Patra c. 18. Radi pomanjkanja blaga «m~*mb«An ■ stoječega Iz hiše itv. 20 v Mojstrani, 2 Sag, travnika in gozdov. Cenil na vrednost in najmanjši ponudek, pod katerim se ne prodaje, znaia 22.197 K 16 h. Prodaja vrSila se bo po parcelah. Na zemljišču zavarovanim upnikom pridrži se njih zastavna pravica brez ozira na doseženo skupilo. Dražbeni pogoji in listine tičoč se zdraženega zemljišča vpogledati se morejo pri podpisanem sodišču mej uradnimi urami. C k. okrasno sodotte v Kranjskš gori odd.!!. dne 8. junija 1918. v 50 metrskih zvitkih, St. 10, 12 in 16 v Sesteronilnl debelosti rac K12*50 no šil {a po povzetju KLEIM, Sedim"ešta, Vi., Maskdcsy-ut. 29. Ml o2cn;en moški, vojaščine piost, zmožen slovenskega, hrvaškega in nekoliko nemškega jezika, želi službo lilsnlH?'. vratarja aH p'ielctTOtnštalsterja zn stalno pri kaki tovarni ali večjem podjetja aH 3ru?bi. Ponudbe je pošiljati na unrav »S'ov. Nar« pod šifro: „EIe :$roinitala?er 294*". gostilno v mestu ali na deželi. Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda « — 3037 Gospodična, &re«E& zmožna slovenske in nemške stenografije, tace primernega mesta. — Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 3014 Proda se dobro ohrani ono moško kolo. Vpraša se pri strojniku v kopališča pri „Slona". 3016 DEKLICA ~W1 stara 14 let, dovršila 7 razredov, želi mesta učenke v trgovini v mestu ali na deželi. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naioda«. 2966 Proda se velika vinska sesalka (15 m. cevi). Istotam se ptoda Seosko in moško kolo. — Rozman, mehanik, Stotico. Išče ae pridno ln pošteno :: za vsa navadna domača dela. — Hrana tn stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Vpraša se pri gospodu Josipu Bergmanu v Ljabli&ni, Poljanska c. št. 87. 3036 dS2 ■ 4| oziroma paznik delavcev se fš£o za večje posestvo na Snod. Štajerskem Plača po dogovoru in popolna pre-skiba. Ponudbe pod „gskrbnik 20, Žalec11. 2878 enenadstropna. strgov-skimi rrozori in pro-$1 Is dajalniškoopravo,zgra-m Jm jena pred nekai leti, v W ^8 ^3^° d°brern stanju, se 5i>»y 5iro*a v Višnji gori. jH^S Poleg hiše vit za zele-' njavo, z obširnim sadovnjakom in lastnim is vodovodom ter druga poslopja za rejo živino. — Plačilni pogoji zelo ugodni — Pojasnila daje tvrdka: A. Enšlan, Ljublfaua, ilarlovska cesta št. 15. Prima rosicki v lil se mm s v Ljubljani ali na deželi ob glavni cesti. Vzame se tudi na račun. Cenjene ponudbi pod: »Gostilna Žt&O" na upravništvo »^lov. Naroda«. Vzame se v najem ali kupi majhna hišica v Ljubljani. Ponudbe pod „HOSTO-HA.Š" na uprav. »Sloven. Nar.« 2334 18IIS oddrii takoj obit tikom tvrdka ?*S?-T" premce etz debelo ~^£0> SsScnbursova ulica st. 4. Dovoljenje glede dobave in množine preskrbi tvrdka sama 2973 spreime takoj v službo strojilna tovarna Samsa * Co v L|ubl|aal9 Metal* kova ulica 4. Zglaševanje od 4—5 popoldne. 2203 Prazne vreče vsake vrste in suhe gobo kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trgovska firma J. K u Elan, Kranj, Gor. Istotam se sprejme trgovski učenec. Kupim in plačam za nove zamaške za steklenice kg K 80.* zastare „ „ „ (nezlomljene)......kg K 40.- za šampanjske naravne zamaške, dolge, nezlomljene (ne umetne zamaške) za komad • . KI.— in jih prevzemljem po povzetju brez preišnjega prašanja. Za vreče plačujem do K 12 — komad. Na vprašanja odgovarjam takoj, eventualno brzojavno. Uipoid iiirkis. Gradec Joscflgasn 1. tovarniško poslopje, 5 minut odda^eno od železniške postaje, je pod ugodnimi pogoji □a prođaf. — Natančneje se poizve pri Jos. Adamiču, vrv srna, Domiale pri Mubljani. 2935 avnvi ^ Za ;zdelavanie ortopedičnih aparatov, I protez, bandaž fl. t. d. se priporoča Staaislav Fonikvar Lf nMf ana5 S?. Petra cst. 7. Istctoko se prevzemale vsa ¥ to stroko spadajoča popravila po zmernih cenah Naslov za pisma: Jos. Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Priporočamo edino najboljše šivalne stroje tvrdke: los. Peteline, u«w—■ Šm*£č poleg frančiškanskega mostu, levo, 3. hi£a ob vodi. tfajvecja in edina zaloga šivalnih strojev vseh sistemov v poljubnih opremah za obrt in rodbino. V zalogi igle, olje, ter deli za razne stroje, 10 leta« garancija! Dostavile v strojev takoj I Pouk v vezenja brezplačen I i ■ i šmmmmmmmmmmfBi um ii«pnmanmnnssnm IrLjubljanska kreditna banka v Ljubljani]! in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Tretu, Sarajevu, Gorici in Celju kot oficijelno subskrlpcljsko mesto sprejemajo prijava Mi Vili. avstrijsko vojno posojilo po originalnih pogojih i L toki presto 5 VI* M. tiar. pesajllo a 91.54". U. toka prošle 5VI° adponUjin držav, zakladoin. a 95.50°|o Tiskovine za prijavo in pojasnila ao strankami brezplačno na razaalage pri naftlh blagajnah« ■ - I na 61 M4