u 1 Največji slovenski dnevnik v Združenih državah $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 ik II Velja za vse leto - • Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto GLA (F3 IS T List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: Clldsca 3—3878 NO. 4. — ŠTEV. 4. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays And legal Holidays* 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 6, 1931. — TOREK, 6. JANUARJA 1931 YOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. ANGLEŠKI LIBERALCI ZA DOMMISKI STATUS INDUE LORD READING SE JE ZAVZEL ZA OKRAJNO AVTONOMIJO IN ZVEZNO VLADO INDIJE Indija naj dobi kabinet, ki bo v polni meri odgovoren indijskemu parlamentu. — Indijski kralj naj bi ostal kot indijski cesar nominalni vladar.—Ministrski predsednik Mac Donald si je jako utrdil svoje stališče. LONDON, Anglija, 1 5. januarja. — Lord Reading, eden voditeljev liberalne stranke, j e danes predložil angl.-indijski konferenci svoje predloge, ki se tičejo dominijskega statusa za Indijo. S tem je prekinil negotovost, ki je vladala glede stališča, ki so ga zavzele angleške politične stranke glede bodoče indijske vlade. Lord Reading predlaga, naj bi dobila Indija ka-bi net, ki bi bil v vseh ozirih odgovoren indijskemu parlamentu. Naloga angleškega podkralja oziroma generalnega governerja bi bila, izvajati sklepe kabineta. Angleški kralj naj bi bil kot cesar Indije tudi vbodoče nominalni vrhovni vladar. Usoda indijske konference je odvisna od močne konservativne stranke indijskega parlamenta, koje delegat je lord Peel, ki dosedaj še ni podal svoje izjave. M inistrski predsednik MacDonald bo počakal, kakšno stališče bodo zavzeli konservativci, predno bo razkril načrte svoje vlade. V političnih krogih se splošno domneva, da je Readingova vlada zelo ojačila stališče MacDonalda oziroma njegove vlade. Sporazum med liberalci in laboriti bo tudi precej koristil angleški notranji politiki. Lord Reading je rekel, da se bodo zavzeli libera lei za popolno provincijalno avtonomijo Indije ter za zvezno vlado z raznimi pridržki, da bodo zaščiteni interesi vseh. Pod temi pridržki so mišljene zunanje zadeve in obramba. Glede indijske finančne politike so se vršile dolgotrajne debate. Lord Reading je rekel, naj dobi Indija finančnega ministra, ki bo imel vso odgovornost za sestavljanje proračunov. ŽELEZNIŠKI DELAVCI SO ZMAGALI Vrhovni sodnik Black je dovolil ustavno povelje proti bosom. — Prva zmaga delavcev. i Prvi uspeh v dolgem boju. katerega je izvojevala zveza delavcev za mostove proti organizaciji bosov v New Yorku, delih New Jerseyea, Cormecticuta in Westchestra, je bil dosežen, ko je vrhovni sodnik Black podpisal začasno ustavno povelje, ki prepoveduje organizaciji bosov nastavljati druge ko: unijske delavce pro konstruktivnih delih. Vrhovni sodnik Black je izjavil, da je desetletni kontrakt. ki je til podpisan 22. maja 1930 med unijo ter organizacijo, v polni meri veljaven. Unija je tožita bose za odškodnino treh milijonov in pol dolarjev. Glede tega slučaja je rekel odvetnik unije. Frank P. Walsh: — V tem slučaju gre za postavno izsiljentfe svetosti kontraktov, ki se tiče tako delodajalcev ter tudi linije. Zadrege so nastale vsled tegu. ker se niso hoteli bosi držati kontraktov. Številni delavci so prišli v mesto, ker so domnevali, da bodo lažje dobili tukaj dela, ne da bi bili člani unije. S tem je bil seveda še poslabšan položaj glede nezaposlenosti. KRAVALI V P0RURJU Dva stavkarja sta bila mrtva in 15 jih je bilo poškodovanih pri spopadih v Porurju. -^Obe stranki vztrajata pri svojih zahtevah. Kot se glasi, je državni delavski minister Stegerwald, odpotoval iz Berlina ter se napotil v Dortmund, da si ogleda stavkarski položaj. ESSEN, Nemčija, 5. junuarja. — Stavkarsko gibanje je prekj nedelje zahtevalo dve žrtvi, in v bolnicah leži nekako 15 ranjenih premogarjev. V Lindfortu je vprizorila gruča stavkarjev napad na policijsko stražnico. Zahtevali so oproščenje dveh aretiranih voditeljev. Unel se je boj, tekom katerega je bil ubit en delavec, dočim jih je bilo dvanajst ranjenih. Kravali so se razširili, ko je obvestilo sodstvo rudnikov, da bodo odpuščeni dne 15. Januarja, če se do tedaj ne bodo vrnili na delo. Nato pa je vprizoril radikalni del kakih 30,000 delavcev "divjo" stavko Kravali v različnih krajih so dajali policij 40*1 opravka. CASNIŠK1 POROČEVALEC ŽRTEV VSTAJE PANAMA CITY, Panama, 5. j an. Hartwell F. Ayres, ameriški časni-ški poročevalec, ki je bil nevarno ranjen tekom zadnje vstaje, se bori v tukajšnji bolnišnici s smrtjo. Ko so ga cbiskali prijatelji, se jim je nasmehnil, dočim govoriti ni mogel več. SMRT INDIJSKEGA DELEGATA LONDON, Anglija, 5. januarja. — Včeraj je umrl indijski delegat na angleško-indijski konferenci, Mau-lana Muhamed Ali. Dasi je bolehal na srou, je napravil 7000 milj dolgo pot iz Indije do tukaj. Spremljala ga je njegova mlada žena. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. PETDNEVIN DELOVNI TEDEN WASHINGTON. D. C.. 5. jan. — Novi delavski tajnik v Hooverjevem kabinetu, Willi-am N. Doak, je izjavil daens, da ne bo več dolgo, ko bo uveden po vseh industrijah petdnevni delovni teden. Nekatere industrije ga bodo uvedele že tekom tekočega leta. NASEUENJE SLOVANOV S pomočjo več kot 55 milijonov dolarjev hočej? naseliti na tisoče Slovanov v Združenih državah, Mehiki ter Canadi. Ameriško-slovanski trust je včeraj objavil, da se vrši veliko gibanje, naj se kolonizira obširne dele I Združenih držav, Mehike in Cana-de s tisoči farmerjev in beguncev iz ' Rusije ter drugih slovanskih dežel. Trust ima ba'je več kot 55 milijonov dolarjev kapitala ter je deležen podpore vseh iztočno-evropskih družb v inozemstvu ter tukaj. Prva naselitesv naj bi se izvršila prihodnjo spomlad, a radi omejitev ki obstajajo pri priseljevanju v Zdr. države, naj bi se poslalo prvo skupino v Mehiko. Poljedelski Izvedenci, med katerimi se nahajata tudi profesorja Benzln z vseučilišča v Chicago ter profesor Šnakov. se mudijo sedaj v Mehiki, da preglea-aijo ozemlja ter ustanove poljedelski poskusni zavod. Uradniki trusta so že dobili od i predsednika Rubija uradno dovoljenje. da lahko prične s svojimi poskusi. j Predsednik nove organizacije je Fjodor Mansvetov, ravnatelj slovanske banke v Pragi. Družba je že dobila nakupne pra-jvice za zemljišča v Texasu ter bo tam naselila razne ameriške slo ; vanske farmerje, ki stanujejo že I dolgo tukaj ter -So ameriški državljani. PREM0GARJI APELIRAJO NA VLADO Pričakujejo, da bo posegel angleški ministrski predsednik MacDonald vmes. — V bombažni industriji Lancashirja preti stavka. LONDON, Anglija, 5. januarja. — Danes bo kritičen dan za angleško premogarsko ter bombažno indu- ' stri j o. i Vsi poskusi, aa se uravna stavko premogurjev v Južnem Walesu .so se dosedaj izjalovili, j Vsled te stavke je naraslo število nezaposlenih premogarjev v tem o-kraju na približalo 230,000. Jutri bodo predložili stavkarji svoj slučaj direktno angleški vladi, in domneva se, da bo ministrski predsednik MacDonald sprejel delegate ter prizoril nov p;skus uravnave. ŠEST LETALCEV PONESREČENIH Kolizija z drevesom ter padec sta zahtevala številne žrtve. — Nesreče so se pripetile' na letalnih poljih. OVERTON, Texas, 5. januarja. — Trije možje so izgubili včeraj življenje, ko se je zaletel aeroplan v visoko smreko. Mrtvi so: Letalec Addiscn. bombažni trgovec Tom Holcomb ter agent .tAcrace Clark, oba iz Dallasa. Trupa smrtno prevedli v Tyler. ponesrečenih so SESTRA ANGLEŠKEGA KRALJA UMRLA LONDON, Anglija. 5. januarja. — V starosti 63 let je umrla tukaj se-sestra angleškega kralja, princesa Louisa. Podlegla je oslabelosti srca. Ko je bila stara dvaindvajset let, se je poročila ^Earlom of Macduff. Tej poroki je tedanja kraljica Viktorija odločno nasprotovala. Imela je dva ctr'oka, ki s-ta bila oba ob ntjeni smrtni pcstelji. Pokojnica je zadnja leta svojega življenja preži-žeia v samoti. DOBER ZASLUŽEK Z JABOLKI PHILADELPHIA. Pa., 5. januajra. Med 24. novembrom in 27. decembrom je prodajalo po tukajšnjih u-jlicah 2600 brezposelnih jabolka. Te-I kom tega ča3a so prodali nad 25,000 žabcev jabolk in napravili nad 54 tisoč dolarjev dobička. Stavka premogarjev je nastala iz odpora premogarjev proti reducira-J n J u plač ter novi postavi, ki določa sedem urni delovnik. j V bombažni industriji Landea-shirja prete delavske organizacije že dolge z napovedjo stavke, če bodo skušali delodajalci uvesti nov si-sitem. | Na temelju tega novega sistema bo moral vsaki delavec obratovati osem prcdilnih kolovratov, i Delodajalci so ponudili za zvišanje števila kolovratov od štirih na osem primerno višje plače, a tkalci so od-i klonili to ponudbo z izjavo, da bo ! pomen j al nov sistem odpust številnih delavcev. Ker ni mogoče takoj izvesti iračr-. ta. bo prizadet za enkrat le del predilnic. Pričakuje pa se splošno, da s** bo razširila stavka kmalu na vso industrijo. V tem slučaju bo prizadetih najmanj 200,000 delavcev. i ST. JOSEPH, Mo., 5. januarj-a.- — I Težka letalska nesreča se je pripetila na Rosenkranz .letalnem polju pri St. Josephu, Mo., ko je padel iz višine nekakih sto čevljev Cassna mono-plan. Pri tem so bili ubiti zopet trije ljudje. NOVI SOVJETSKI PREMIER SE JE PREDSTAVIL JAVNOSTI J0FFRE-0V0 TRUPLO V VOJNI AKADEMIJI PARIZ. Francija, 5. januarja. — Danes so prevedli truplo slavnega francoskega vojskpvodje v kapelo vojne akademije. Ogromne ljudske množice ga prihajajo kropit. Pravijo, 'da bo njegov pogreb nekaj veličastnega. POLET ITALIJANSKIH LETAL V BRAZILIJO RIM, Italija, 5. januarju. — Danes se bo dvignilo v Belami v Afriki dvanajst italijanskih letal ter skušalo poleteti v Brazilijo. Letalcem poveljuje italijanski zrakoplov-ni minister Ifcalo Sarbo. Po trije zrakoplovi bodo le teh skupaj. V Navalu, Brazilija, pripravlja prebival-istvo letalcem velik sprejem. MOSKVA, Rusija, 5. januarja. — Ko je bilo otvorjeno zborovanje centralnega eksekutivnega odbora Unije Socijalističnih Sovjetskih Republik se je predstavil -javnosti novi ruski ministrski predsednik Vjače-slav Molotov. Tekom svojega govora je odgovoril na očitke, inozemstva, da je v Rusiji uvedeno prisilno delo. — Da, — je rekel, — mi silimo naše delavce, da delajo po sedem ur na dan. Toda to naše prisilno delo se v vseh ozirih razlikuje od dela v kapitalističnih deželah. ZBOROVANJE SOVJETSKE EKSEKUTIVE Novi ministrski predsednik Molotov je govoril v Kremlju. — Razlika med sovjetskim prisilnim delom ter onim v kapitalističnih državah. MOSKVA, Rusija, 5. januarja. — Vjcčeslav Modotov, nevo imenovani ministrski predsednik sovjetske Rusije, je stopil prvič v javnost pri današnjem otvorjenju komiteja lo-vjetaske Rusije. Imel je daljši nagovor glede notranjih zadev ter proti-sovjetske kampanje v inozemstvu ter opozoril na obdolžiterv, da se sovietska Rusija poslužuje prisilnega dela. Seja eksekutivnega komiteja je bila otvorjena pod predsedstvom Kalinina ter v navzočnosti Jožefa Stalina, Rudziaka, Vorošileva in An atola Lunačarskega ter drugih vi šokih uradnikov sovjetske unije. prostorni Andrejevi dvorani so bili postavljeni sedeži za široke mase deiagatov. Tam so bili zastopniki Mongolov, Armencev, Jakutov, Buriatov in zastopniki približno petdesetih drugih narodnosti iz vseh delov prostrane dežele. Centralni eksekutivni komite j sovjetske unije je izvoljen od kogresa, najvišje deželne oblasti. Zborovanje eksekutive se vrši vsako leto po trikrat. STRUPENO ŽGANJE ZA NOVO LETO OMAHA, Neb., 5. januarja. — Sem ye dospela skrivnostna pošiljate v novoletnega žganja. Vsi ljudje, ki so pili to pijačo, so resno zboleli. Izza Silvestrovega večera pa do včeraj jih je že deset umrlo. PRIZOR IZ SANGHAJA Najbolj prometno azijsko pristan iš če je Šanghaj. Vsako leto prihaja In odhaja Iz pristanišča na tisoče ladij. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljencev točno ▼ polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez mam od« časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki ao opremljene ■ podpisom naslovi j encev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem r dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike t slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat t raznih slučajih tudi na sodni ji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali Ur. v Jugoslavijo J V Italijo Din 500 ............................ $ 9.40 1000 ____________________________ $ 18.60 2000___________________$ 37.00 2500 _____________________ $ 46.25 5000 ............................ S 91.50 10,000 ..............................$181.80 Lir 100 200 S00 500___________$27.40 1000 _________$54.2» _ 9 5.7S _ Sli.30 _ $16.80 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih. Urah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazumf-te glede načina nakazila. Nujna nakazila Izvršujemo po Cable Letter w pristojbino 71 SAKSER STATE BANK ^ COBTLANDT STREET new JOM. & & Telephone Barclay 03BO — 0381 "GLAS N A K O D A" NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 6, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. r' - T 4 j Owned and Published by ■LOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Paeok Sakeer* Knoldaat L. Benedik, Tre as. Pine« of of the corporation aod addresses of above officers: of Menli«tten. Now York City, N. Y. ** Q L A 8 NARODA" (Voice of the People) VOHUNSTVO MED SVETOVNO VOJNO Issued Every Day Except Sundays and Holidays 2» celo leto velja Ust in Kanado ______________ Za pol leta .---------------- Ea četrt leta ----------— za Ameriko ____________$6.00 .............$3.00 _____________$1.50 •Za New York, sa celo loto $7.00 Subscription Yearly $6 00. Za pol leta.................................$3.50 Za inozemstvo za celo leto________$7.00 Za pol leta .....-............................$3.50 Advertisement on Agreement. "Olae Naroda" ishaja vsaki dan lzvgemAl nedelj in praznikov. Dopisi bree podpise in osebnosti se ne priob6ujeJo. Denar naj se bla-eevsii pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da ee nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "QUI NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: Chelsea 3878 HEJ, SLOVAKI..J Pod gornjim naslovom nam je poslal prijatelj Walter Predovich iz Sacramento, Cal., naslednji članek: — Po afriških džungljah so divja plemena, kojili besedni zaklad tvori komaj tristo besed, doeim imajo nekateri moderni jeziki nad tristotisoe besed. Katero mesto zavzemajo Sovenci med tema dvema ekstremoma, ne bom skušal ugotavljati. Omenim naj le toliko, da je naš jezik eden slovanskih jezikov ter da so naši predniki prišli izza Karpatav, kjer je današnja Rusija. Prihajamo torej iz Rusijo, in naš jozik izhaja fz istega vira kakor ruski. Vsi smo torej Slovani. - Nekateri evropski zgodovinarji so iz političnih razlogov omalovaževali slovansko pleme. Skušali so dokazati, da Slovani nimajo onih dobrin kot drugi evropski narodi. To zlobno propagando so tako uspešno širili in vcepljali, da so ji celo nekateri Slovani verjeli. Med našim Slovenci v Združenih državah večkrat naletimo na take slučaje. Po mojem mnenju je merilo za velikost naroda obilica zadovoljstva, ki ga prispeva k svetovni zalogi zadovoljstva. Rusi, naši slovanski bratje, baš zdaj eksperimentirajo z novim sistemom vlade, ki utegne sčasoma izpremeniti tek vsega sveta. Ako se jim posreči in če njihov poskus posnamejo drugi narodi, bo morda nov način vlade bolj osrečil svet kot ga je osrečilo karkoli izza časa, ko je George Washington pokazal, kako se da iznebiti kralja in ustanoviti republiko. Francija in nekatere druge dežele so sledile Združenim državam in posnele izjavo neodvisnosti —. ki je o-prostila svet zastarelega nazora, da ima kralj božansko moc ter da je treba kralja ubogati, pa naj dela prav ali narobe. Kot jas razumem, se hot*e sedanja ruska vlada iznebiti kapitala. Dandanes »a skoro vsi strinjamo z Washingtononi, da kralj nima božanskih pravic in da kralja ni postavil Bog na prestol ter mu naročil vladati milijonom podani -kov. Rusi gredo še korak dalje in pravijo, da nima noben posameznik pravice polastiti se svetovnih dobrin — hrane, zemlje in drugih življenskih potrebščin; da je napačno, če si kdo nakupiči milijon dolarjev, dočim drugi lakote umirajo; da je to bas tako napačno kot je bila napačna ideja, da vlada kralj za božansko močjo. Rekel sem, da Rusi eksperimentirajo s svojo novo ick*-jo vlade, dočiin so v resnici v tem novem sistemu že dospeli da točka, da jili opazuje ves svet in da je ves svet v skrbeh. Dosti je takih, ki jim slabo žele in dosti je takih, ki jim dobro. Kaj mislimo mi Slovenci v Združenih državah o Rusiji in kje so naše simpatije i Zanje ali proti njim? Hoteč dognati stališče, našega naroda, sem govoril glede tega s številnimi Slovenci, Hrvati in Srbi. Mneiija Jugoslovanov glede političnih in verskih vprašanj so zelo različna. Med nami je še vedno dosti Slovencev in Hrvatov, ki spomin pokojnega Franca Jožefa skoro po božje časte, dočim so nekateri odločni nasprotniki vsake kronane glave. Nekateri verujejo v vsako besedo, ki jo slišijo v cerkvi, nekaterih pa za vse na svetu v cerkev ne spraviš. Imamo ekstreme in ljudi, ki so med temi ekstremi. Toda neoziraje se na versko aH politično prepričanje, upajo vsi, da bi bili Rusi uspešni. Dosedaj še nisem naletel na Jugoslovana, ki bi ne želel Urnem uspeha. To jim je menda v krvi še izza časov, ko, so se naši predniki borili med seboj, toda na klic "Hej Slo-vani!" so kot en mož naperili orožje proti skupnemu soromžzttku. , Vaj. želimo, da bi Rusija uspela in s svojim uspehom m•^ssfeštottvok Bivši avstrijski polkovnik Emil vpn Seeliger, eden izmed voditc-ljev vzorno urejenega dunajskega urada za (pobijanje špijonažs, pripoveduje v svoj pred nedavnim objavljeni knjigi "Vohuni in veleiz-dajalci" o zanimivih dogodkih te vrste iz dobe svetovne vojne. Seveda zelo napada Slovane in Runi ime, ki so včasi imeli vezi z zelo visokimi rojaki v cesarski službi in so bil v špionažni stroki zelo spretni. Tako so šele lani odkrili v vojnem ministrstvu duhovit tajni telefon pod mizo nekega tajnika v tem ministrstvu. Bil je Čeh in j-i redno sestavljal zelo važne zaois-liike. Če je z nogo pritisnil na ?krit gumb, je takoj imel zvezo z raznimi osebam: izven ministrstva. Seveda ni več mogoče ugotoviti, kdo se je posluževal tega voda. Major Nowofeny, ki je prišel v rusko ujetništvo, je slučajno odkril nekega drugega vohuna. Srečal je v uniformi ruskega generala moža, ki ga je pred vojno poznal kot Tibo-ra pi. Kiralyyja. polkovnika pri henvedih. Spomnil se je celo, da je imel Kiralyi nekoč kot pobočnik mestnega poveljnika v Budimpešti navdušen govor pri sprejemu cesarja Franca Jožefa. V resnici pa je bil ruski častnik.... Zgodba $ polkovnikom Redlom, ki je Rusom prodal -avstrijski mobilizacijski načrt, je itak znana. Redla so razkrinkali še pred vojno. Toda avtor trdi, da so drugi vohuni še aprila 1914 Rusiji preskrbeli novi, spremenjeni mobilizacijski načrt. Skrit je bil v cklopni blagajni, ključ do njega pa je imel samo vojni minister. Nekoč je ta za dva tedna cdšel na deželo. V tem času je u-tegnil polkovnik Svanjevič, ruski vojni ataše na Dunaju, poslati načrte v Petrograd, kjer so jih fotografirali in nemudoma vrnili nazaj.... Zato pa je utrpela ruska vojska velike izgube po zaslugi drznega "tanenberškega vohuna". 13 avgusta 1914 je naskočil general Samsonov nezavarovano Vzhodno Prusijo. Drugega dne je priletel iz varšavske smeri letalec v ruski u-niformi, ki se je predstavil kot ruski kapitan baron Keller. Izročil je Samsonovu povelje velikega kneza Nikolaja Nikodajeviča, naj čimprej pomakne svoj center naprej. Samsonov je takoj oddal povelje. Letalo je pol ure pozneje odpotovalo z -njegovim odgovorom. Prihodnji dan je mislil Samsonov zasesti Osterode, a namesto tega je zašel v zaseodo. — Nemci so obkolili ruski center, ki je izgubil vezi s kriloma. Samsonov je ujno zahteval ojačenje in je zvedel, da je njegova usoda zapečatena. Dozdevni Keller je bil drzen nemški vohun, Rusko vojska je doživela strahovit poraz in Samsonov se jc menda ustrelil na be-gu. Njegova vdova je šele po vojni našla njegove escanke. Na italijanski fronti se je dogodil koncem vej ne še bolj nenavaden slučaj. Nekoč so u^eli Italijani štao neke a.—o. divizije: 60 mož z častniki. Znan italijanski zdravnik psihiater je izrabil svoje strokovne zmožnosti, da bi naskočil avstrijskega kapitana, ki je odnesel neznatno pratko na čelu, kamor je priletel drobec kamna. Rekel mu je: — Ta rana je nevarna. Ali ne občutite bolečin v očesu? Sedite! Trenutek pozneje je bil ujetnik že zaziban v hipnotični sponec. — Poslušajte, — je rekel zdravnik, — tu je nadvojvoda Evgen, poveljnik na italijanski fronti. — Ujetnik se je takoj strumno vzravnal in odgovoril na vprašanje o stanju avstrijske armade na fronti: — Držala se bo kvečjemu en teden. Veličanstvo. — Kako morete to misliti? — Visočanstvo, videl sem brzojavko generala Borojevi-ča, ki govori o popolnem razkrajanju oddelkov pod vtisom dogodkov v notranjosti države! Italija^ ni so takoj zapisali te izjave. Ko so častnika zbudili, se ni ničesar več spominjal.... Knjiga se čita kakor roman, toda težko je ločiti resnico od domišljije. Sicer pa je to vendar pravilo pri vseh spominih o vohunstvu in boju zoper vohunstvo! PROBLEMI PRISELJENCA Priseljeniški in naturalizacijski zakoni so vedno bolj komplicirani. Celo ljudje, ki imajo dolgo izkušnjo in temeljito pczrranje v teh zadevah, si morajo dostikrat beliti glavo. Ni čuda, da priseljenec je dostikrat v zadregi in se mora o-bračati sem ali tja za nasvet. Srečen je, ako dobi pravi nasvet. Aii celo v slučajih, kjer ni večjih komplikccij, kit navadno vladanje te ali one prošnje v priseljeniških ali naturaLzacijskih zadevah, ni stvar tako enostavna. Lahko je na-sveicvati: "Za to prošnjo treiba izpolniti tiskovino štv. toliko in toliko". Najprej treba pridobiti si tiskovino. V mnogih slučajih — zlasti ako človek stanuje v kakem oddaljenem kraju — to pomen j a zamud} časa, dostikrat zgube enodnevne mezde. Se«veda lahko piše po tiskovino na pristojno oblast. Ali to tudi ni tak} enostavno za priseljenca, ki težko dela ves dan. Potem pride izpolnitev tiskovine — treba izpolniti v a«gleščini na mnoga vprašanja — in nekatere tiskovine imajo delge vrsto teh vpraš-anj, cdgcvor na katera dela preglavice dostikrat tudi človeku, ki ima višje šolske izobrazbe in zna dobro angleški. Izmed raznih organizacij, ki pomagajo priseljencu preko teh in en-akih težav, je Immigrant Information Bureau, 215—4th Avenue, New York City. Rojake bo zanimalo, da je ta urad sedaj pod vodstvom našega obče znanega rojaka, gospoda R. F. Hha-ča. ki je znan kot eden najboljših ekspertov v naturalizacijski-h in priseljeniških stvareh in po teh stvareh mnogo pisal. Zato lahko pišete v svoji materinščini. Ta urad preskrbi pc.rebne tiskovine, jih izpolni in odpošilja na pravo mesto — brez o-zira, kje stanujete. Na tak način si rojak prištedi denarja in časa. Mncgi se obračaj} na ta urad turii-di, da jim poizve dan in ime par-nika, s katerim so prišli, kar jc velike važnosti za naturalizacijske in razne i migracijske prošnje. Z'3. one, ki živijo v New Yorku ali okolici, je urad pole? običajnih ur tudi odprt v sred"? zvečer do 7. ure in v soboto popoldne do štirih, — kar je ja'ko ugodno za one, ki drugače ne bi imeli časa. LOČITEV ZAKONA PRI EGIPČANIH PREBIVALSTVO ANGLIJE SAKSER STATE BANK n cMtundt stseet NIW IOU. H, l { ' - ' . - • ! posluje vsak delavnik od 8.3C dop. do 6. jaopoldne. Za Večjo adobnost svojih klijenfov, vsak pondcljck do 7. ure zvečer. m vsi bra hijen«, Angleško trgovinsko ministrstvo je objavilo statistiko, ki pravi, da je število združena kraljevina ob zaključku prvega letošnjega polletja 45,900,000 prebivalcev, z a 200,000 duš več nego v istem času lanskega leta. Ženski spol je prekašal moškega za cel poldrug milijon duš. Kills F»/X! N White Valley, Pa. Gotovo je ta dopis prvi v tem novem letu 1931 iz naše naselbine. Staro leto 1930 je za nami in tudi Hocverjeva prosperiteta, katero je tako obljuboval. Kaj prinese njegova administracija prihodnje leto, je še uganka. Kmalu bodo predsedniške volitve. Seveda se bo vsem zlate čase obetalo, če bode ta ali drugi izvoljen. Fu če je eden ali drugi, nobenemu ni nič za verovati, ker vsak gleda za svoj dobiček. Mi delavci nimamo od tega nič drugega, kot da smo vsako leto za eno let z starejši. Tudi kompanije izčrpajo delavce, kjerkoli jih morejo. Ko si enkrat star nad 45 let te pa odslovijo. Potem pa še dela ne dobiš nikjer po tovarnah. Potem se moraš zadovoljiti, ako si toliko srečen, da še kje drugje dobiš kako delo in se moraš zadovoljiti z vsako plačo, -ako hočeš delati, ako ne, pa poberi svoje stvari. V tukajšnjem premogorovu se dela vsak dan, ali kaj se hoče, ker je pa polovica preveč ljudi, tako da moramo dela ti en teden podnevi in cn teden ponoči. Pa tisti je še srečen, ako debi prostor za delati, pa če kaj zasluži ali ne. Če pa ni prostora te p*a kar lepo domov pošljejo. Oni, ki delajo pri stroju še zaslužijo kak cent ali morajo trdo delati. Tukajšnja majna je že skoraj popolnoma izčrpana, mogoče da bo odprta še eno leto. Tudi pri društvih ni posebnega napredka. Vseeno je naše društvo št. 116 J. S. K. J. na svoji glavni letni seji 21. decembra 1930 sklenilo, da si kupi svcjc društveno zastavo, in je tudi bfto sklenjeno, da jo razvije dne 30. maja 1931. Zatoraj se vsa društva v bližnji okolici prosi, da ne bi prirejala o-menjeni dan veselic ali kakih zavav. ker vsa bodo dobila vabila in se jih prosi, da se bodo tudi odzvali našemu vabilu. Dne 14. februarja 1931 bo društvo št. 142 S. S. P. Z. priredilo veliko maškaradno veselico. Maske dobijo več nagrad. Zatoraj bratje in sestre raznih jednot, udeležite se te veselice. Ako se mi udeležimo njihove, se bodo tudi oni naše. Roka roko umije. Bratje in sestre vseh jednot. udeležite se veselice 14. febnrarja 1931 in slavnosti 30. maja 1931 v Slovenski Dvorani v White Valley. Vsi so debro došli! Jurij Previc, član dr. štev. 116 J. S. K. Jednote, in tajnik dr. št. 142 S. S. P. Z. Flinflon, Manitoba, Kanada. Ker se malokateri oglasi iz te naselbine, bo gotovo zanimalo naše rojake, kakšne razmere so tukaj. Z delavskimi razmerami se ne morem hvaliti. M»jna in rudotopilnica obratujeta srednje, ali za delo je težko. Tukaj se nahajamo trije Slovenci in še nekaj Jugoslovanov. Več jih je brez posla kakor zaposlenih. To na^ bo naznanje našim rojakom po Canadi, da ne bi brez potrebe denarja trosili in hodili sem. Srečno Novo leto želim vsem rojakom sirom Canade in Amerike! Toni Žagar. Angleški pesnik Robert Graves je nedavno izdal knjigo, ki je nad vse originalen životopis. Med drugim pripoveduje pesnik, kako enostavna je ločitev zakona v današnjem Egiptu. Tam zadostuje, ako nezadovoljni mož pred eno pričo ženi trikrat zakliče: " Ločim se od tebe!" Kakor je ta način udoben, vendar postane včash lahko tudi usoden za moža. Pesnik Graves pripoveduje o nekem nervoznem Egipčanu, ki je zavoljo pripaljene-ga kosila zabrusil ženi trikrat o-men j eno frazo. Žena se je osrla po sobi in glej, kakor nalašč jc bila navzoča neka priča. "(Jjel si se dragi možiček; zdaj sva ločena. K očetu grem, ti pa pošlji za menoj onih 10,000 funtov in 60 velblodov, ki si jih dobil za doto." Mož se je ustrašil ter je predlagal ženi na] se takoj zopet poročita. Boljša polovica ga je pa poučila: Po naših postavah, ki so ti najbrž nekoliko znane, se smem znova s teboj poročiti le, ako sem bila med tem že s kom drugim v zakonski zajedni-ci." Mož je tedaj stopil v oknu in požvižgal na vrt starcu - vrtnarju naj pride gor. Obenem jc dal poklicati hodžo in ta je takoj sklenil zakon vrtnarja z ločeno ženo. Po poroki je vrtnar odšel k svojim , čebulam in motikam, ločenca pa | sta hotela počakati par dni, nakar j bi moral vrtnar izpregovoriti čarob-| ne besede ločitve in bi se mož zo-■ pet lahko oženil s svojo ženo. Nenadoma pa je žena zbolela in je j drugi dan umrla. Vrtnar je podedoval nje doto in jezavi mož mu je ' moral izplačati 10,000 funtov in oddati 60 velblodov. I Peter Zgaga NAJVEČJI VOJAK FRANCOSKE VOJSKE Doslej je veljal za največjega moža v francoski vojski bivši vojni minister Marginot: ki je imel v vojaki službi ne samo najvišjo stopnjo, ampak tudi izredno telesno velikost 2 metra 4cm. Sedaj pa je moral orjak odstopiti svoj rekord daleko nižji šarži. Kaplar De-vallar iz Bar-le-Duca, ki je rojen Pariza n, meri celo 2 metra 8 cm ter tehta 110 kg. Ta desetnik je napravil francoski vojaški inten-danci že veliko neprijetnosti in stroškov. Nobena uniforma možu ni bila prav in morali so mu obleko šele pomeriti. Tudi na običajnih vojaških posteljah ni mogel spati. Naročili so mu posteljo po njegovi dolžini in s tem je potreboval tudi novo blazino in odeje. Kar se tiče perila, jc bil takisto velik križ. Znano je, da so vojaške srajce kratke, ali za orjaškega desetnika so bile le prekratke, ker mu niso segale niti do pasu, spodnje hlače pa so se mu nehale že pri kolenu. Lahko se mislimo preklinjanje narednikov, ko so mu morali dati vse novo in po meri izdelano. Toda ro-bantanje ni pomagalo, kajti mož je bil tudi v največji uniformi naravnost nemogoč in bi tak služil le v zasmeh francoski vojski. Zato j pa ji je dobro oblečen vojak v čast * in slavo. KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLA ŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita umo članstvo, ptč pa wi Slovenci v wait okolici* rSNfi 2k ttCLAV W 7HFMF tflnB alf oUUUfi Ju uVVEJutC K človeku, ki jc b:l silno dobrega srca, pa to njegovo dobroto vsi izrabljali, je prišel znanec in mu rekel, naj mu posodi dvujseL dolarjev. — Že neštetim ljudem sem posodil — je odvrnil — pa mii nihče noče vrniti. Zdaj sem pa sklenil, da ne posodim nikomur več. — I, pa mi vseeno daj — jc moledoval. — Naj bcm pa jaz zidnji, kateremu si posodil. Dobrotnik je odkimal. — Napraviva nurobc, da ba bolje zame. Pa bodi ti prvi. kateremu ne bom posodil. * Možak se je tako zatelebal v neko žensko, da se je hotel ločiti od svoje žene. Šel je k sodniku ter mu naštel vse njene grehe in ga prosil, naj loči zakon. — Vzrokov je dovolj — jc odvrnil sodnik. — No, če ni drugače, vaju bcm pa ločil. — Koliko bo veljalo? — Tro dolarje, — je odvrnil sodnik. Možak je nekoliko pomislil in odvrnil: — Nak, ne bom se ločil. — Zakaj ne? ja vprašal sodnik. — Zato, ker med mojo sedanjo ženo in -zne, s katero se nameravam poročiti, ni za tri dolarje razlike. * — Oh — tarnajo nekateri — slabo je slabo. Če bi bilo že vsaj tako, kot je bilo pred petnajstimi ali dvajsetimi leti. Takrat se je dalo res z malim denarjem živeti. i Ne obupujte prijatelji! Potolažite se. Stari časi se nam bližajo. Kmalu bo tako kot je bilo. I Pred kratkim sem čital, da prodajajo v strogo šuhaški državi Kansas galono žganju po dva dolarja. Nak. nisem se zmotil, sem dobro pzrgledal. Galono žganja za dva dolarja, ne kvart. * Po Krasu kroži sledeča zgodba. Dva cčanca se srečata, pa pravi prvi; — Moj sin je pa dobil dobro službo. — Ali dosti zasluži? — Precej dosti zasluži. — Ali mu je :reba dosti delati? — Prav nič mu ni treba delati. — Nc. potem pa mora imeli dobro glavo. — Seveda mora imeti glavo. — In mora imeti dosti v nji? — Je vseeno, če ima kaj ali nc. — Pet-em pa mora znati molčati. — O ne, molčati mu pa ni treba Tuliti mora znati. — No. zdaj pa že vem. kaj jc. — Kaj 'je? — Na odru poje. — Ne. zmotil si se. — Potem je pa nemura me.set ar. — O ne, ni mešetar. — Je pa komedijant. — Nak, ni komedijant. Toda skoro si uganil. — No, kaj pa jc? — Med fašiste se je zapisal in je tajnik fašistične podružnice. * V neki trgovini sem videl sledeč napis: — Do ušes je zadolžen tisti, ki ne plača svojega klobuka cash. BAJKA. Mož je sedel pri mizi. V kleti je nekaj šklepniio. Šel je pogled-at. Miška se je ujela v past. — Kar na .smrt se pripravi, — ji je rekel. — V petih minutah te ne bo več. In je šel v kuhinjo ter zavrel lonec vode. S kropom se je vrnil v klet. — Zakaj me hočeš usmrtiti? — je zajokala miška. — Zato, ker si jedla mojo slanino in mi vse noči s svojim škrabljanjem nisi dala miru. — Res ije, — je pritrdila miška. — Slanino sem ti kradla in ponoči sem te budila iz spanja. Prosim te, odpusti mi, in mi ne jemlji življenja. — Zakaij naj ti odpustim? Zakaj bi te pustil živeti? Miška je nekoliko pomislila in rekla: — Zato ker sem v vsej tvoji hiši jaz edina božja stvarica, katere se tvoja žena boji. Možak je pomislil, prikimal in iz- pustil miško iz pasti. i / "GLAS N A, B O D A" NEW YORK. TUESDAY, JANUARY 6, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY. in, L ALFONS DAUDET: Mali Delfin jc bolan..., Mali Delfin umira. Po vseh cerkvah kraljevine. odprtih noč in dan, plapo-la'o pred najsvetejšo svetinjo debele sveče za ozdravljenje kraljevega prvorojenca. Dvor jc vznemirjen. Strcžaji in komorniki begajo tiho po marmornatih stopnicah. Paži v svilenih livrejah hodijo od gruče do gruče in šepeeejo novice. Na terasah lepe dvorne dame globoko klan'a jo in si brišejo solze s svllc-nhni robčki. V oranžerlji se posvetujejo zdravniki. Skozi zagrnjena okna se vidi, kako mahajo z rokavi dolgih črnih tog in imajo z belimi lasuljami. Prestolonaslednikov vzgojitelj se izprehaja z dvornim maršalom pred vrati oranžerije in oba nestrpno pričakujeta izida učenega posvetovanja. Mimohiteči kuharji pozabljajo stisniti v pest bele čepice in pokloniti se imenitnima gospodoma. Dvorni maršal rohni na ves svet. Vzgojitelj recitira Horacove stihe. Tam iz daljave, od konjarn, se sliši zategnjeno, otožno rezgetanje. Delfinov žrebček se jezi pri praznih jaslih n^. malomarne hlapce. A kralj? Kje je Njegova Kraljevska Milost? Presvitli vladar se* je zaklenil v svoje sobane. Veličanstvu se ne spodobi plakati. — Nihče ne sme videti kraljevskih solz. Povsem drugače kraljica. — Kraljica plače in vzdihuje vpričo vseh kakor kakšna boljša meščanka. Iz njenih lepih oči teko solze na mehe sinove blazinice. Delfin, bolj bled ko batist, na ! katerem leži. ima zaprte oči. Zdi i se, da ^pi. Toda v resnici ne spi.... , Obrne glavico k mamici in vide':, da plaki. jo vpraša: j — Zakaj places, presvitla mamica? Kaj misiis, da bom umrl? j Kraljica hoče odguvoriti, toda . olzc jo duše. Ne more spraviti 'z »ebe niti besedice. Lepo ie prosim, presvetla ma-1 nlca. nehaj plakati. Ne pozabi, da ,em Delfin. Prestolonaslednik pa ne more umreti tako enostavno. ^ kakor umirajo navadni Zemljani: < Kraljica vzdihuje glasneje. Del-finček se začenja razburjati. ' — Nočem umreti. Ne dovolim, da bi smrt vstopila v moje sobo. Halo! Zapovedujemo, da pride seru nemudoma štirideset najboljših vojščakov. Naj se postavijo na str,»Jo pri Nasi posteljici in naj nas .straži j o noč in dan. Zapovedujemo ludi postaviti sto topov pod okna gradu in čakati pri njih s prižganimi zažigalnik. Gorje smrti, če se drzne približati se Naši osebi! Da ustreže kraljeviču, zamahne kraljica z roko. V naslednjem hipu se začuje ropot težkih topov, ki Jih obračajo na dvorišču. Štiri- DELFINOVA SMRT deset orjaških vojščakov se postavlja na stražo ob stenah dvorane. To so sami stari vojščaki, osiveli v bojih. Pri pogledu na nje zaploska Delfinček radostno z ročicami. Enega po^na in poklice ga po imenu: — Lotare! Lotare! Vojaščk stopi korak naprei. — Stopi bliže. Liotare!.... Imam te zelo rad.... Pokaži mi svojo sabljo. Je dobro nabrušena? Kajne, da odsekaš smrti glavo, če pride pome? — Kakor velite. Vaša mala Visokost? Na razoranih licih se mu lesketa dve »olzi. Tedaj se približa posteljici menih. Nekaj dolgo mrmra in kažo križ. Delfin ga posluša. Kar ga prekine: — Razumem dobro, kaj mi pra- —• Princso naj mi najlepšo obleko. hermelinov plašček in baržu-r-asto čepico. V nebesih moram biti podoben angelčkom. V raj hočem priti oblečen kot prestolonaslednik. Tretjič se skloni menih nad kraljeviča in s pritajenim glasom dolgo nekaj mrmra. Sred imolitve ga Delfinček srdito vpraša: — Kaj je to? Kaj nimata dostojanstvo in naslov Delfina v nebesih nobene veljave? Mala Visokost duhovnika noče več poslušati, obrne se k steni in bridko zaplaka. Nesreča pri razrtrcljevsuiju granita, i je tam tudi pozabil. Žrebček pa je po nerodnosti zvrnil luč in nesreča Telcphon: Majestic 2065. NAZNANILO rojakom v WAUKEGANU in okolici naznanjam, da izvršujem notarske posle točno in zanesljivo. JOŽE ZELENC, vi duhovnik: saj vendar hočem, dal925 McAllister Ave., Waukegan, 111. umre namesto mene moj prijatelj Bobby. Ali bi se dal to tako napraviti? Dobil bi za to mnogo denarja. j Menih začenja znova mrmrati.! Delfinu se pozna na obrazu vedno ] vežji strah. — Vse to je zelo žalost- 1 no. duhovni oče. Nekaj me pa le tolaži, namreč, da bom tudi v nebesih prestolonaslednik. Potem se obrne k materi in nadaljuje: Iz Ribnice na Pohorju pišejo. V granitoiemu Res & drug v Hudem kotu se je zgodila 6. decembra nesreča. V višini dobrih 10 m so vrtali minerji na majhnem prostorčku živo skalo. Pri tem delu je 47-letni Franc Mrakič vrtel sveder, na katerega sta dva druga delavca tolkla s težkima kladvima. Hoteli so izvrtali dolgo luknj1:, v katero bi nasuii smodnika. Iz neznanega vzroka p*a se jc odluščila visoko nud delavci manjša skalica, ki je padla sedečemu Mrakiču na levo nojo in mu jo nad kolenem prelomila. Nad eno uro je trajalo, preden so mogli spraviti ponesrečenca 10 m globoko na delovni prostor, kjer mu je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Vou-šek, nakar so ponesrečenca trans-portirali v bolnico v Maribor. Ogenj v Petešovcih. Te dni je bil zopet požar v Petešovcih. Niso še pozabljene grozote požara pr. septembra, ko je zopet vse !Cgcnj uničil ene domačijo. Pogorela je hišo. z gospodarskim poslopjem' prišlo pod kcle?5. Janoša Moj dri za, siromašnega delavca, ki mu je hišica bila. vse premoženje. Vzrok nesreče je malomarnost in neprevidnost. Domači sin prenočuj z v hlevu, kjer mu je delal družbo eno le.to star žrebček. Tu dva sta svobodno gospodarila v s vej i staji, tako da žrebček kot je bila tu. Hipoma se je vnela slama in prav tako hlev ter celo poslopje. Uboga živalca je na£la že-lostno smrt v plamenih. Mujdriče-va družina je težko prizadeta, saj je l-akorekoč ob vse premoženje, brez strehe in živeža sedaj na zimo. Dekle pod hcsovlakora. Tragična nezgoda se je 15. dec. ob pel 15. primerila na slovenjebi-striški postaji ob glavni progi. Eeo-grajski brzoviak, v Slov. Bistrici ne cbstoji. je zdrvel skozi postajo, izpod koles i>a se je Skotalilo pohabljeno truplo 16-letne Gabrjele Špa-tove, pastorke strojnika v oblastnem kamnolomu, A. Pečenka. Kolesa so nesrečnici odrezala obe nogi, tako da so jo v brezupnem stanju prepeljali v mariborsko bolnico. Kako se je primerila nezgoda, doslej še ni pojasnjeno. Najbrž je dekle, ki ni vedelo, da brzovlaki na bistriški postaji ne obstojijo, v nepremišljenosti skočilo iz vlaka in , KNJ1UE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1931 SODOSPELE Zbirka štirih zelo za-! * V smrt zaradi bolezni. OGLAS! Čitu.1 sem dopis v Glas Naroda z dne IG. decembra 1930, Trinidad, Col. Pisal ga je rojak Frank Volk. Prosim Te. da se mi oglasiš, ker Ti edini četveronožec, ni bil niti pn imam sporočiti dosti važnih novic. Mr. ALF EVANS, Post master. Kane, Pa. vezan in se je prosto gibal po hle-,vu. Kritičnega dne je opravljal domači sin, kaker po navadi, večerna ' epravi/a pri živalici in, ker 'je bila 22. decembra cb 14. se je v svoji sobi ustrelil 22-letni Julij Škraber, mašinist v kopališču dr. Konvaline. Pokojni Julij Škraiber je bil že leto dni v tej 'službi, katero je pra^v vestno izvrševal. Trla pa ga je težka bolezen, imel je kamne v želodcu. Zaradi te bolezni je trpel vedno večje bolečine in to ga je gnalo v obup, da si je vzel življenje. Pred rogaškem sodnem oknajju. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Dolničar» votanti pa, so bili s. ap. s. Levičnik in sodniki o. s. Kam para, Troje in Detoček. Državno tožilstvo je zastopal dr. Rus, Obtožence pa so zagovarjali odvetniki dr. Božič, dr. Rajh, dr. Orožen in Stepančič. Obtožnica je očitala posestniku Antonu Eckgartnerj.u, njegovi ženi Antoniji in njunima nečakoma Matevžu in Antonu Kamenšku, da so letos 12. septembra okrog 6. zjutraj s palicami pobili do smrti prevžit-karja Antona Nemca in sicer na podlagi dolgotrajnih ostrih prepirov, ki so vladali med omenjeno četvo-rico in Nemcem zaradi razdelitve iZb v bivši Nemčevi hiši, ki jo je kupila Eckgartnerjeva še pred svojo poroko in v kateri je imel prevžitek umorjeni Nemec, ki baje ni dovolil uporabljati hiše Eckgartnerjevi- J ma in Kamenškovima v oni meri kakor so bili upravičeni. Zato so se ga baje hoteli iznebiti. ,vic nečaka Matevža Kamenška na Senat je obsodil Antona Eckfart-115 mesecev strogega zapora, dočim nerj-a na 12 let težke ječe in trajno je Antonijo Eckgurtnerjevo in An-izgubo častnih državljanskih pra- tona Kamenška oprostil. nimivih knjig rtaoel $1.35 KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. 18th STREET NEW YORK NADVOJVODA POD AVTOMOBILOM 12x 5&6> UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA Vsebuje SLOVNICO IN KRATEK SLOVAR POSEBNO POGLAVJE O AMKRI&Ki ANGLEŠČINI Knjiga je delo prof. MULACEKA, ki J« živel dol** let v Ameriki. 295 strani. Cena $} .25 "GLAS NARODA" 218 WEST ltth STREET NEW YOKK CITY MODERNI NAMIZNI GLOBUS vam koristi pri čitanju časopisov in knjig, poda vam bolj živahno in enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga 0-trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na katerem živimo, poveča zanimanje za zrakoplovne polete, potovanja in ekspe. dicije. jtoma, je pos.tavil na okno luč, ki jo no SD je usmrtil, je napisal pismo ________=—=-----— svoji materi, ki živi v Novem mestu. V pismu jo prosi, naj mu odpusti obupni korak, ker bolečin, povzročenih od zavratne bolezni, ni mogel več prenašati in ker je izgubil vsako nado, da bo okreval. r "> -v TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepis. no vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u. čeči se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave. V ft* s . V",- m ... / KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN MODERN POTREBEN V VSAKEM DOMU SOLI aH PISARNI VZOREC I Konja sta se utopila v Krki. j Nesreča se je pripetila na napa-1 jalršču nad jezom v Soteski. Posest-jnik Vidmar iz Sadinje vasi je peljal j krompir v Stražo. Vračajoč se domov je h-tel konja na omenjenem kraju napojiti. Toda mož ni bil dovolj previden. Mesto da je izpregel, 'je kar z vpreženima konjema zavil k strugi Krke, kjer je takoj par korakov od brega silna globina. In konja sta bila mahoma v globoki vodi, odkoder ju ni bilo možno rešiti. Požrla ju je potuhnjena voda. kakor prej že toliko in toliko drugih konj. Po pravici bi se Krka na tem kraju lahko imenovala "Konjski grob". Nesreča bi se ne pripetila, ko bi bila cesta zavarovana z dobro ograjo. Koli, ki so sedaj tam zabiti, pa nikakor ne zaibranjujejo, da ne bi vozniki z vpreženimi vozovi hodili k vodi. Konja si je nesrečni mož izposodil iter sta bila vredna okrog 10,000 Din. Druga smrtna žrtev vrhniške nesreče. V sploini bolnici je 18. decembra cb 11. preminula druga žrtev strahovitega karabola vrhniškega avtobusa z vlakom pri Drenovem griču, čevljarski mojster Jože Rampih. Nesrečnega Rampiha, ki je zadobil pri karambolu poleg šoferja Ignaca Modrijana najhujše poškodbe, so ta- Te dni je povozil avtomobil na slaibo razsvetljeni Argentinierstrasse na Dunaju starega, oči vidno na-gluhega gespeda. Šofer nesreče ni opazil in je vozil mirno naprej. Starega gospoda, ki je krvavel iz ust in iz nosu, je prepeljala rešilna postaja v bolnico. Nesreča se 4je pripetila pred Toskansko garažo. Pred 15 leti se je imenoval Argerrtinier-sUasse še Aleegasse. Toskanska garaža je bila takrat nadvojvodska toskanska palača. Šofer, ki je povozil zdaj starega gospoda, je bil morda aktivni poročnik, povoženega starega gospoda so pa nazivali njegova cesarska visokost nadvojvoda Lecpcld Salvator, feldmaršal, generalni inšpektor topništva, častni dokler tehničnih in povrhu še protektor češke akademije znanosti. Bil je torej velik gospod med navadnimi smrtniki, zdaj pa razmeroma sironvašen sorodnik s številno rodbino v najodličnejši rodbini. Nesreča na Argentinierstrassc je bila golo naključje. V navadnih razmerah bi lahko povcztl avtomobil starega gospoda v Barceloni, kjer prebiva od prevrata s svojimi hčerkami, od katerih je ena učiteljica na barcelonski ljudski šoli, druge imajo pa tudi svoje poklice. Njegov s n Reiner Karel je umrl pred letom dni v isti bolnici, kamor so zdaj prepeljali l-anjenega očeta. Bil je družabnik s hmeljem, trgovina je pa šla slabo in bivši ari stekrat je umrl v veliki bedi kakor umirajo zdaj mnogi brezposelni. Leopold, drugi sin Leopolda Sal-vaterja. ki se je tudi hotel v začetku uveljaviti kot trgovec s hmeljem na Dunaju, biva sedaj v Ameriki. Nedavno je bil pred newyorsko poroto oproščen vsake krivde v zadevi afere z nakitom nadvojvodinje Marije Terezije. O tem je bilo že poroča- j no. oženil se morganatično z bogato in priletno baselsko damo in vstopil kot tihi druiabnik v neko zasebuo banko. Najlažje so se sprijaznili s svojo usodo Jožef Ferdinand in njegova dva brata. Jožef Ferdinand je položil prisego republiki in se zatekel v Salzkammergut. Oženil se je z neko Dunajčanko. čez nekaj let se je dal ločiti,' pred tremi leti se je pa poročil s hčerko generala Schla-ekenwc.irtha. Njegov brat Henrik Ferdinand je slikur v Salz-burgu, drugi bra: Peter Ferdinand pa živi pod imenom grofa Petra Wickwitza v Luzernu. Tretjega brata Leopolda Ferdinanda je rodbina že davno pred vojn? izključila, ker se je bil oženil z igralko. Tu je znan pod imenom Leopold Wiilfling in živi zdaj1 v Maueru pri Dunaju z neko branje vko. Poskusil je vse mogoče, da bi sp preživljal, zdaj jc pa postaj agent neke trgovine s kavo in hodi od hiše di hiše ponujat blago. Nekaj bivših nadvojvod, ki so odložili sveje dostoj*an?tvo in se sprijaznili z republiko, živi zdaj v Wail- • see blizu Dunatfa in sicer nadvojvoda Franz Salvator, njegova žena Valerija, hčerka Frančiška Jožeta, ■oba njuna sinova, ki sta s".udirala na univeizi v Innsbrucku. in pa šest drugih sorodnikov. Trije otroci prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki se pišeta Hohenberg in hčerka, poročena grofica Nostitz-Rienecke. žive zdaj na Dunaju življenje premožnih aristokratov. Človeška zanimivo preteklost ima za seboj vnukinj-a cesarja Franca Jožefa, Elizabeta, ločena žena princa Otona Windischgratza. Zdaj žive na Nižje Avstrijskem v svojem gradu, postala jc socijalna demokratka in se poročila z učiteljem meščanske šole in socijalno demokratičnim podpredsednikom dolnje- V premeru meri globus 6 incev Visok je 10 inčev _ _ , T» lepo izdelan globus kaže ▼ finih pestrih barvah dežele in vodovje, morske PfCdnOStl toke, smeri ladij, mednarodho dnevno črto Ud. Zemljevid Je tiskan r živih barvah, Je na lepem stojalu in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je ftz posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki se jo uporablja za globuse te velikosti. Stojalo je iz takozvane "art moderne" kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaju je kovinsko kazalo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli delu sveta. To je edini globus te velikosti s tako pripravo. Poleg rodbine Leopolda Salvator-ja prebiva v Barceloni še druga hasburška rodbina — Maks Habsburški, brat zadnjega avstrijskega cesarja. Oženil se je z nemško prin-P3SO Frančiško Hohenlohe-Schilling-fiirstcvo in prebival nekaj let v nekem morrakovskem hotelu pod Imenom grof Werenberger. Potem se je preselil v Madrid, kjer je poskušal koj popoldne spravili v ljubljansko s trgovino, končal pa kot uslužbe- globusa KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM Moderni namizni globus je vreden.vsakega doma in vsake pisarne. Vaši prija-teli ga bodo občudovali, vi in elani vaše družine se boste dosti naučili iz njega. Cena s poštnino vred ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za OLAS NARODA OZIROMA SE NA GLAS NARODA NAROCE, OA DOBE ZA 31. 75 bolnico. Trpel je silne bolečine, kajti imel je ožgano glavo, opekline na rokah in životu, notranje poškodbe, razve n pa zlomljeni obe no-g,i desno celo dvakrat. Zdravniki so se z vso skrbjo in požrtvovalnostjo zavzeli za življenje mladega, komaj 34-imiva obravnava proti obtožen- jBashi v hotelu (pri "Treh kraljih", ben H-absbtrržan ni itad 100 cent iz Zavinjaka, občina Nadole v začel zahajati ▼ basebaSsko družbo, let. ' "CLAS NARODA" NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 6, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. 9 v (Nadaljevanje.) Odšla je vstran, da se na tihem izjoka. Ostali trije pa so žalostno ?rli za njo. Ko je Regina hoteta pohiteti za njo, jo je Viljem naenkrat ustavil. — Ne, Regina, ti boš tukaj. Danes smo se komaj še videli in svoje dolžnosti kot gospodinja si tako slabo izpolnila, da se moramo zahvaliti Ic Ditrihu. Kako se ti zdi oče, Ditrih? — Žalostno izpremenjen, Viljem. — Da, jaz mislim tudi sedaj, da imajo zdravniki prav. On ne bo več videl padati listja. Postalo je za trenutek tiho med njima, in Regina se je borila s solzami, katere je hotela skriti pred svojim zaročencem in to ga je vedno napravilo nestrpnim. — Pogosto mislim, — je dejal Viljem, — da je konec s strahom dosti boljši kot pa ta strah brez konca. Dnevi se plazijo naprej in ure postajajo večnost! — Ti delaš sedaj pridno, kot mi je pripovedoval stric. — Le navidez, Ditrih. Jaz ne morem uveljaviti izprememb še ob življenju očeta. Pozneje moram temeljito pospraviti med starimi, uživelimi navadami udebnega poslovanja — med starimi ljudmi! — Ti misliš pač na Eckhardta, kaj ne — je vprašala Regina, ki je pozorno poslušata. — Da, na njega v prvi vrsti! — No, oče ga je postavil sam svojim naslednikom. Mladi ljudje so pač že poročeni? — je vprašalai. Regina. — Ali se je rdečelaska že poročila? Nikdar bi si ne mogel misliti, da so bo zadovoljila z navadnim gozdarjem! — je menil Ditrih. — Zakaj pa ne? Ona sama ni nič boljša! — je pripomnil Viljem hladno ter preudarna. — Hotelu je vedno iti višje. Sedaj se bodo mladi ljudje preselili k staremu očetu? — To je določil oče, — je sporočila Regina. — n sicer naj bi prišel Willert naijiprej v gozdarstvo, da se nauči pod Eckhardtom. Ta hoče oditi spamladi v pokoj! — Ali je prosil Willert že za odpust? — je vprašal Ditrih. — Videl srm ga še vedno v uniformi. — Določil sem namreč, n-aj počiva vsa stvar do spomladi. — je odvrnil Viljem. — To je vendar proti določbam očeta, — je grajala Regina. — Nič trdnega ni bilo še dogovorjenega in vsled tega sem si sam us.)do, — je odvrnil Viljem ošabno. Jezil se je nad trmoglavostjo svoje neveste. — Eckhardt je moj poseben prijatelj. Ditrih, in raditega mi je nje-fova usoda precej pri srcu, -j- je izjavila Regina, » da bi se brigala za Ha bo razpoloženje Viljema. — To so ravno različni nazori, Regirra. — Vrlo žal mi je, a okusi so različni in jaz imam okus očeta, — je odvrnila Regina nekoliko razdražena, — ter poznam zvestega moža že n-aj-dalje. Zakaj nisi izpelnil želje Eckhardta, da govori z bolnim gospodom? — Ker meram zadržati od njegu vsako razburjenje. Ali se je mogoče pritožil pri tebi? Splch pa ne bodo pripuščeni nobeni ljudje, ki bi ga ladi videli! — Ali si ukazal to? — Seveda, mislim, da sem upravičen do tega? — Ali ve tvoj oče za to? — Zakaj pač? Bolniki ninrajo v takih stvareh sploh nikake volje več in določati moram preko njih! — In pozneje, ko boš gospodar tukaj, ali boš odpustil Eckhardta, ne da bi imenoval Willerta njegovim naslednikom? Vse to bomo videli! — A)i hočeš pustiti zvestega uradnika na nejasnem glede tega? _ jc vprašala Regina. ► — Temu se ne morem izogniti, ker nimam zaenkrat odločati. Vse počiva, dokler ne bo končan žalostni opravek! — V zadevi Eckhardta imenujem to okrutost. Ti bi lahko govoril s >vojlm očetom o tem, vendar pa vidim, da nočeš pozneje izpolniti njegove želje. — Draga Regina, o tem ne razumeš prav ničesar ter moraš prepu-;>liti moji trezni razsodnosti, da se poznje odločim! Glas Viljema je imel oster zvok ter pustil Regini občutiti svojo moč. Ona je zrla nepremično predse, kot da ne sliši nobene besede od tega. ker sta govorila med seboj oba gospoda. Ta tihi odpor je tako razljutil njenega zaročenca, da jo je predramil iz njene neobčutnosti. Kaj pa počne stari gospod, Ditrih? — Ali lahko živi brez kart in zSl ŽARKI IZ VESOLJNOSTI AvstUjskemu učenjaku profesor Hessu se je posrečilo, kakor znano, pred nedolgim odkritje skrivnostnih žarkov iz vesoljnosti, ki so jim dali ime po ameriškem fiziku Mil-licanu in ki so radi svojih fantastičnih lastnosti deležni velikega zanimanja tudi v najširših krogih. Ti žarki so nosilci silovite energije, kakršne ne kaže v tolikšni meri noben drugi vir na svetu. Na Jung-fraujochu, preko 4000 m nad morsko gladino, so se jim približali u-čenjaki s svojim merilnim orodjem najprej in so v svoje začudenje ugotovili, da prekaša probojna sila teh tajinstvenih valovanj v globinah vesoljnosti celo proboj-! nost Roentgenovih in radij evih žarkov. ; vira j o iz kozmičnih pramegel v nastanku ali razpadu. V teh pra-meglah se razkrajajo atomi in izžarevajo pri tem ogromne množine energije. To domnevo izpodri-nja v najnovejšem času teza, da skrivnostni kozmični žarki nastajajo s spreminjanjem energije v maso, kar bi tedaj bil nov dokaz za pravilnost naukov slovitega fizika prof. Alberta Einsteina. Seveda pa bo morala znanost to tezo šele potrditi. MLADOSTNI GREHI GANDHIJA Mahatena Gandhi, ki vodi odpor 2 m debel svinčeni čok so pre-drli z lahkoto, dočim se upira zma- | Indijcev proti Angležem in ki ga go vi to vsaki ataki Rc je preko nekega kmeta imel v najemu državno pošto na progi Lo-pigna-Apaccio. To mu je vrglo dobre dohodke, dokler ni prevažal pošte pri letošnjem razpisu lopi-gnoški župan Sobra. lastnik tovornega avtomobila. Spada je tekmecu svetoval, naj mu nikar ne kljubuje. Sobra se ni prestrašil in je razbojniku aporočil, da ima tudi puško in da dobro strelja. Kmalu je iz Pariza naročil poseben poštni avtomobil, ki je zdaj postal žrtev maščevalnega lastnika konjske vpreeg. Spada je izginil v macchiji in ga orožniki zaman iščejo v njej. Otbelo .......................... Sen Kresne noil ...............70 SPLOŠNA KNJIŽICA: Št. 1. (Ivan Albrecbt) Ranjena gruda, lyzlrna povest, 104 str., broširano .....................$5 At. 2. (Rado Murnik) Na Bleda, Izviraš povest, 181 str., broš... JSO ŠŠt 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broS. 105 strani .................... J Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje. Izbrane pesmi, 184 str., broširano......................50 Št. 5. (Fran Milčinskl) Gospod Fradolin Žolna in njegova družina veselomodre črtice I.. 72 strani, broSlrano Št. G. 7. januarja: Ijeulsililanil. Cherbouig, Hamburg 9. januarja: S^iturnia. Trst 10. januarja: Majestic, Cherlxiuri; America, Cherbourg, Hamburg 12. Januarja: Kurupu, Cherbourg, Lrciiion 14. januarja: Augustus, XapoU, Oenova Leviathan, Cherbourg 15. januarja: .. atuttKart, Cherbourg, Kremen 16. januarja; I'itris Hitvre St. L.0U1«, Clivrbourg, Hamburg 17. januarja: A'lUit tniu, Clierboui g ITesident Harding. Cherbourg, Hamburg 21. januarja: J'.nmen, Cherbourg. Bremen Gtors«; Washington, Cherbourg, Ham* burg Albert Ii.illin, Cherbourg, Hamburg 23. januarja: Penularid, Cherbourg, Antwerpen 28. januarja: Kocbumbeau, Havre 29. januarja: Eurupa, Cherbourg. lircintn 30. januarja: Majestic, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Uremen 3. februarja: I»e llmsse, Havre Roma, Xapoli. Geneva 4. februarja: I"i-esitte, Havrp Augustus, N'ajjoli, Genova 18. februarja: President Harding, Cherbourg, Hamburg Allert Hal lin, Cherbourg. Hamburg 19. februarja: lierlin. JUnilogne Kur JIic. Cut rbourg 24. februarja: New Amsteidam. IJ. •ufogiw I Rotterdam Sur Mer, 25. februarja: firemen. Cherljotjrg. Bremen Ceorge Washington, Cherbourg. Hamburg 26. februarja: L»re.-d»ri, Cherbourg, 27. februarja: JI- de France, Havre St. J^.uis, Cherbouig, Hamburg 23. februarja: AquiUtnia, Cberbours 6. februarja: lie Ue France, Havre .25 .30 (Novak) Ljubosumnost Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš............35 Štev. 8. Akt. Stev. lis...........75 Št. 9. (Univ. prof. dr. Franc We. j ber.) Problemi sodobne filozofije, 347 atrani. broš......... .70 St. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rflijefna karikatura In minulosti, 55 str., bron. _...... .25 St. 11. (Povel Golla) Petertkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, str., broS....... .35 Št. 12. (Fran Milčlnski) Mogočni j prstan, narodna pravljica ▼ 4. dejanjih, 91 str., broS...........SO Št. 13. (V. M. G ar sin) Nadeida Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr., bro§..........30 [ Št. 14. (Dr. Kari Englifi) Denar, narodno-Bospodarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogria, 236 str,, broS.......................... JJ0 Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court, Renee Manperin, .........40 Št 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., bros. .........45 NARAVNOST V JUGOSLAVIJO NOVA JADRANSKA GOLI J AT A Saturnia Vulcania sta glasovita med največjimi in naj. hitrejšimi ladjami na svetu. Uzorn.i postrežba, uljudm in pazljivi streža-ji, ki govore slovensko, so vam r.a razpolago. Kuhinja, kakorsna je zna- n.T samo v najboljiih hote>ih. in ne pozabite, kratko in zelo ceneno potovanje z železnico v vse de e Slovenije. Stroški za prtljago so ne-znantni. vizej brezplačen. Določite vnaprej dan potovanja. SATURNIA 10. januarja—21. februarja—23. marca VULCANIA 10. marca — 15. aprila — maja C O S U L I C H LINE 17 Battery Place, New York 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS IP. Jan.; 20. febr. (6 P. M.) (G P. M.) lie dc France 6.. fcb.; 27. fcb. (7 P. M.) (4 P. M.) Najkrajša |»*t !>«> ifIt-zniH. V .k.lo je v pM«»-liiii kalložrnjt*. riepr^kosljivo kuhinjo in postrežbo. Tedensko ..dplutja, — Za. podrobnosti vprašajte svojejja lokalnega agenta ali — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITY Mali Oglasi imajo velik uspeh Št. 20. (Jul. Zever) Gompatl in Komurasakl, japonski roman, la čeSčine pre vel tir. Fran Bra-g j dač, 154 str., broS............. i i Št. 21. (Frldolln Žolna) Dvanajst I j kratkočasnih zgodbic, II., 73 str. .51 .45 ^ broš. .......... j fit. 22. (Tolstoj) f_ j sonata ........ .............25 Kreutzerjeva.... ..............«0 ■ ■ [\ Prepričajte se! g »iiomraiiiiii;:;;;:;:^ JiiiflniuiiiMmra Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna Igra, poslov. C. Golar, 60 str., broSlrano .....................s« Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev. I. del. 355 str„ broS. ........................ .»o Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja II. del ...................... JM) Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 atr. »»roS. ........................ Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva sa brezposelne. 80 sir., broš....... .55 Št 29. Tarzan sin apie ....... JO Tarzan sin opice, tr. vea. ...1.20 Št 31. Rska raka.............. JU St. 32. Živeti ................. JS5 Št. «5- (Caj SalustIJ Krlsp) Voj- -na z Jugurto, poslov. Art. Dokler, 123 strani. broS........... .50 ŠL 36. (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani .................. .65 Št. 37. Domače živali____i......30 št. «8. Tarzan in svet ........1.— Štev. 39. La Boheme .......... J»0 Št. 46. Magda .40 Št. 47. Misterij duše............1.— štev. 48. Tarzanove iivall.....90 Štev. 49. Tarzanov Sin .........90 Št. 49. Tarzanov sin, trd ves ....1.20 Št. 50. Slika De Graye..........1.20 Št. SI. Slov. balade in romance .8» Št. 54. V meteiu................1.— Št. 55. Namišljen ibolnik ...... .51) št. 56. To in onkraj Sotle.....30 Št. 57. Tarzanova mladost, trd. vez.................1.20 Štev. 58. Glad (Hamsun) ____ JO Št. 59. (Dostojevski) Zapiski Iz mrtvega doma. I. del ..........1.— Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, II. del ........L— Št. 61. (Golar) Bratje in sestre .75 Št. 62. Idijot, I. del. (Dostojevski) .90 Št. 63. Idijot, II. del .......... JO Št. 64. Idijot. III. del...........90 Štev. 65. Idijot, IV. del .......90 Vsi 4 deli ..............3.25 Št. 66. Kamela, skozi uho Sivan-ke, veseloigra .................45 Slovenski pisatelji II. sv. ' Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ........................2.5» Tik zrn fronto ...................70 Tati«, (Bevk), trd. vez..........75 Tri indijanske povesti...........30 Tunel. soc. roman................1.50 Trenutki od$ha ................ JO Turki pred Dunajem ...........30 Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled n^še dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več ▼ stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem ▼ stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da ▼ prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti so: Starišl ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po L juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve j polovice kvote. Do drage polovice i pa so opravičeni žene in neporoče« : ni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postajno pripuščeni v to deželo sa stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano In sanesljlvo SAKSER STATE BANK . P CORTLANDT STREET NEW VOSK 1