OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo TsakoTTstin« tiskovine
AKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JUNE 30, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 129

JEAN KRAUS
V	petek popoldne je nagloma umrla Jean Kraus, rojena Piž-moht, stanujoča na 1045 Beverly Hills Dr., Euclid, Ohio. Stara je bila 26 let in je bila rojena v Clevelandu. Bila je članica društva Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ.
Tukaj zapušča, soproga Michael, hčerko Lynda Jean iu sinčka Michael Francis, brata Franka in dve sestri, Mrs. Anna Sribar ter Mrs. Ida Lapp in mnogo drugih sorodnikov. Pogreb se vrši v torej zjutraj ob 9. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda.
JOHN SAMSA
V	Mestni bolnišnici je umii John Samsa, star 74 let, ki je preje stanoval na 871 E. 139 St. Pogreb se vrši danes popoldne iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda, 17010 Lake Shore Blvd., na Whitehaven pokopališče.
*
Žalostna vest
Mrs. Frances Eržen je prejela iz stare domovine žalostno Vest, da je 6. junija preminil njen stric Franc Žnidaršič _v wAui i C jcii jC
Sušici, fara Košana, živel pa Je v Drskovčah pri Št. Petru na Krasu. V stari domovini zapušča žalujočo soprogo in tri otroke, tukaj v Clevelandu pa poleg nečakinje Mrs. Eržen tudi nečakinje Mrs. Josephine Rovanšek na 1749 Hillyiew Rd., in Mildred Pirih ter sestro Mrs. Johano Pirh na 729 E. 159 St. Bodi pokojniku lahka domača gruda!
* 6 li® «mrt v domovini
Mr. Jacob Fajdiga iz 18602 Shawnee Ave. je prejel žalostno Vest, da mu je na Veliko nedeljo Umrla sestra Marija Sečnik, sta-
75 let. Doma je bila iz Horjula pri Vrhniki, kjer zapušča brata Janeza, tukaj pa poleg brata Jakoba tudi brata Andreja. Bodi ji lahka domača gruda.
TAJNIK ACHESON V BERLINU; IZ BERLINA ODLETI NA DUNAJ
BERLIN, 29. junija—Prebivalstvo zapadnega Berlina je sprejelo med svojo sredo z velikim navdušenjem ameriškega tajnika Deana Achesona. Na stotine Berlinčanov se je zbralo na letališču Tempelhof, kjer je pristalo letalo predsednika Trumana "Independence," katerega se poslužuje Acheson pri svojem poletu po Evropi. Prihod Achesona v Berlina je vplival kot neko olajšnje v napetosti, ki v dvoboju med Vzhodom in Zadohom ravno v Berlinu stalno narašča.
obletnica poroke
. Včeraj sta splošno poznana Mr. ^ Mrs. Anton Bokal st. iz 731
157 St., obhajala 40. obletnico svojega srečnega zakonskega življenja. Za to priliko so jima otroci in prijatelji priredili prijetno presenečenje v Slovenskem domu na Holmes Ave., katerega se je udeležilo lepo število znancev. K čestitkam otrok, sorodnikov in prijateljev se pridružujemo tudi mi in slavljen-cema želimo vse najboljše, da bi zdrava in vesela dočakala zlato poroko.
Pozdravi
Pozdrave s parnika Queen Mary, na katerem potujejo na obisk v staro domovino, pošiljajo vsem Clevelandčanom slede-^i: Rose Miller, Jennie Skerl, Mr. •n Mrs. Frank Iskra, Mary Puž, Andy in Theresa Gorjanc, Fran-ces Juretič ter Frances Abramo-vič.
2a Tržaški dom
Mr. Ludvig Vrček iz Maple Heights, Ohio, je izročil v naš-"nii uradu $5 za Tržaški dom v ®Pomin pokojne Antonije Clark, gojene Česnik, katere starši Mr. •n Mrs. John in Uršula Česnik ®o nekoč živeli v Maple Heightsu.
Sovjetska vlacja nadaljuje z omejitvami prometa in prehoda iz zapadnega dela Berlina v vzhodni. Zadnja omejitev je prizadejala kakih 16,000 Berlinčanov, ki ne morejo v vzhodni del Berlina, četudi imajo tam ali sorodstvo ali premoženje.
Komunisti grozijo
Tako tisk vzhodne Nemčije in vzhodnega Berlina, kakor posamezni komunistični voditelji se zaganjajo v osebo ameriškega državnega tajnika Deana Achesona.
Politika Achesona mora biti v Nemčiji iztrebi jena z vsemi posledicami "z ognjem in mečem," tako grozijo komunisti.
Vendar pa uradne komunistične oblasti na zunaj niso kazale sovražnega razpoloženja do Achesona. Nasprotno so se odzvale povabilu k prireditvam na čast Deanu Achesonu.
Zapadna nemška policija je bila obveščena, da so pripravljali kc^miHiisti v Berlinu velike de-uiOiiouavij«; iuper Atiieriko, katero predstavlja Dean Acheson. Pohcija je bila pripravljena, vendar ji ni bilo potrebno stopiti v akcijo, ker so komunisti v zadnjem trenotku odstopili od svoje namere. Pod čigavim vplivom, berlinska policija ne javlja.
Acheson na poti na Dunaj
Za ponedeljek 30. junija popoldne je določen odhod Achesona iz Berlina na Dunaj. Tudi na Dunaj gre Acheson z letalom "Independence."
Po poročilih z Dunaja je mesto alarmirano in komunisti napovedujejo velike demonstracije zoper Achesona. Pet tisoč policijskih stražnikov je dobilo posebno nalogo za vzdrževanje reda in mira, tem stražnikom pa je dodeljen poseben kader 500 tajnih pohcistov.
Kakor v Berlin tako gre Acheson tudi na Dunaj, da manifestira ameriško voljo, da Amerika ne da iz rok posesti in oblasti, kjer jo drži v Evropi.
Malo upanja na Moskvo
Pred svojim odhodom v Berlin je imel tajnik Dean Acheson dolgotrajne in mučne konference z britanskim in francoskim zunanjim ministrom Edenom oziroma Schumanom. London in Pariz sta se zavzemala za to, da naj zapadni zavezniki še enkrat poskusijo, če je možen kak spo razum z Moskvo glede Nemčije kot take. London in Pariz sta pri svojih predlogih vztrajala sicer iz zunanje političnih, predvsem, pa notranje pohtičnih razlogov svojih držav. Gre za ratifikacijo mirovne pogodbe z Zapadno Nemčijo; da ne bo v domačih parlamentih ugovorov zoper to ratifikacijo, vsaj kar se tiče Francije, bodo vlade lahko trdile in dokazale, da so podvzele vse korake, kako priti do sporazum ne ureditve celotne Nemčije v sporazumu tudi z Moskvo in če ni bilo uspeha, leži krivda na Mo skvi.
Preprečiti je rusko zavlačevanje
Odgovor zapadnih zaveznikov v Moskvi se omejuje le na eno točko, to je na splošne nemške svobodne ovlitve in o načinu, kako naj se te volitve izvedejo. Kaj drugega naj ne bo na dnevnem redu sestanka štirih velesil, če naj do tega sestanka sploh pride.
Trem zunanjim ministrom Za-pada je jasna ruska tendenca, ki je čisto otipljiva. Voditelji za-padne politike vedo, da je bila lansko leto v Parizu konferenca štirih namestnikov zunanjih ministrov, ki je trajala polnih 16 tednov, a si ni mogla osvojiti niti ene točke dnevnega reda. Če bi se sestala sedaj zopet konferenca zastopnikov štirih velesil brez v naprej določenega dnevnega reda in programa, bi debatiranje šlo v nedogled, vsaj po ruski zamisli, medtem pa bi bilo rešiti v parlamentih prizadetih držav /prašah jrratifikacije nemške nirovne pogodbe. Ti parlamenti le bi vedeli, kaj naj počnejo z nirovno pogodbo z Zapadno Nemčijo, ker bi se vršila istočasno konferenca štirih velesil z dnevnim redom—nemško vprašanje, torej o isti stvari, o kateri laj se izrečejo tudi parlamenti, ko debatirajo o Nemčiji in nemški mirovni pogodbi.
Dočim vlada v francoskih političnih krogih neko optimistič-10 razpoloženje, se je ameriški Iržavni tajnik Dean Acheson postavil na realno stališče dosedanjih skušenj iz diplomatskih pogajanj s Sovjetsko zvezo. Ache-jon bi ne bil razoračaran, če bi do sestanka zastopnikov štirih velesil sploh ne prišlo, ker za ta sestanek že od vsega početka ni bil navdušen.
ENAJST LETNA ŽENA— SEVEDA V TEXASU
SHERMAN, Texas., 29. junija—21-letni letalec Tristan, ki služi vojake v tukajšnji letalski bazi, in 11-letna Mary Tristan sta se poročila.
Po poroki je bil v nemali zadregi uradnik, ki je izdal ženitveno dovoljenje in mirovni sodnik, ki je iz\'ršil poročne obrede. Oba sta se šele potem, ko je bila poroka izvršena, zvedela za starost neveste.
11-letna žena Mary je morala nazaj k svoji vdoveli materi. Slučaj je prijavila tudi policiji. V zadregi nista samo mlada poroeenca, marveč tudi državni organi, ki so bili v poroko zapleteni. Izgovor mirovnega sodnika, ki je izvršil poroko je ta: Mary je visoka pet čevljev in dva inča, tehta 115 funtov. Tudi v prsih je zadostno razvita . . .
Delna obnovitev dela v jeklu
PITTSBURGH, 29. junija — Unija C.I.O. jeklarjev se pogaja separatno s posameznimi je-klarnami, da pride do nove mezdne pogodbe. Unija se drži priporočil, ki jih je izdal urad za stabilizacijo mezd in jeklarne, ki so pristale na novo pogodbo, so pristale tudi na ta priporočila.
Do sedaj se je sklenila nova mezdna pogodba s kakimi 50 manjšimi tovarnami, ki skupno zaposljujejo okrog 52,000 delavstva, producirajo pa 15% ameriškega jekla od predvidene normalne produkcije. Večina teh tovarn je v Pittsburghu.
Najbolj trdovratna je slej ko prej United States Steel Co., ki dosledno odklanja delavske zahteve.
Gostinja v Clevelandu
Juristinja Katja Vodopivec, pomočnica statističnega urada Slovenije, ki se nahaja v Wash-ingtonu že od februarja meseca v svrho študij, za katere je prejela štipendijo Združenih narodov, se te dni nahaja v clevelandski metropoli, kjer je gostinja Progresivnih Slovenk. Nastanjena je pri Mr. in Mrs. Leo in Viki Poljšak na 1114 E. 169 St. Dobrodošla!
Redna seja
V sredo zvečer se vrši redna seja društva Carniola Hive, št. 493 TM v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Članice so vabljene, da se udeleže v polnem številu.
Iz bolnišnice
Iz Mt. Sinai bolnišnice se je vrnil na svoj dom poznani Mr. Matt Petrovich, ki se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu na 261 E. 150 St. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetlice in voščilne kartice, ki jih je prejel.
Zastonj je pričakoval smrt
MIDDLESBORO, Ky., 29. junija—James P. Longworth je sa motar in je napovedal, da bo umrl prošlo soboto točno ob sedmih zjutraj. To mu je bilo dvakrat razodeto iz neba. Long-worth je odredil vse potrebno za svoj pogreb.
Sorodstvo in prijatelji Jamesa so se zbrali in čakali na njegovo smrt, pa je ni bilo. Jan^es je našel izgovor, da ga je smrt sicer napadla, pa jo je odbil. Prihodnjič ko bo ležal v postelji, se smrti ne bo upiral.
James je trdil, da je videl tudi nebesa "in da je tam prav lepo in da je videl lepe ljudi."
ČEHOM PRIMANJKUJE ELEKTRIKE
PRAGA, 29. junija—Praška vlada je odredila občutno znižanje uporabe električnega toka, tako v hišnem gospodinjstvu, ka kor tudi v poslovnem svetu. Naj značilnejša je izjava praške vlade, ko zatrjuje, da omejitev ni samo začasnega značaja.
Ana Banker je le odšla
BEOGRAD, 29. junija — Ju ^oslovanska časopisna agencija "Tanjug" poroča, da je mini-itrovka Ana Pauker, ki je volila romunsko zunanjo politiko, -norala oditi iz urada romunskega zunanjega ministrstva.
Ista agencija tudi poroča, da je namestnik zunanjega ministrstva Avram Bunaci prevzel posle zunanjega ministra. Pomočnica Ane Pauker, Anna Toma, ki je bila znana kot najožja sodelavka Paukerjeve, pa je bila aretirana, trdi poročilo.
Tudi Paukerjeva je bila obtožena kot kontrarevolucionarka in sovražnica ljudstva. Zapadni diplomatje trdijo, da ne gre za programsko in politično čistko v romunski komunistični stranki, marveč da je Bukarešta po nalogu Moskve morala najti nekoga, ki je "kriv" današnjega slabega gospodarskega stanja v Romu-.liji. Seči pa je bilo treba po ne-riaterih vrhovnih in segli so po Ani Paukerjevi.
Kontrola podaljšana za 10 mesecev; _ gre za mezde^ cene in za stanarine
30. APRIL 1953 JE TERMIN, KO NAJ KONTROLE ODPADEJO
WASHINGTON, 29. junija—Skupne konference spodnje zbornice in senata so dovedle v vprašanju kontrol do kompromisa med obema zakonodajnima zbornicama. Tudi glasovanje v senatu ni bilo deljeno po strankarski orientaciji—po demokratih oziroma republikancih. 127 demokratov in 66 republikancev je bilo za podaljšanje kontrole, ostali republikanci in 38 demokratov pa proti.
Glede stanarin naj kontrola"
odpade s 30. septembrom 1952.
Druge kontrole pa 30. aprila 1953. Predsednik Truman je zahteval dvoletno podaljšanje kontrole.
Vselitveni zakon odobren
WASHINGTON, 29. junija — Za spodnjo zbornico, ki je preglasovala Trumanov veto zoper novi ameriški vselitveni zakon, ie tudi senat zbral potrebno večino, da je preglasoval Truma-lov veto. Ameriški vselitveni zakon je tako avtomatično stopil v veljavo brez Trumanovega podpisa.
*
Kongres je nadalje naslovil na predsednika Trumana zahtevo, da zoper stavkujoče jeklarje uporabi Taft-Hartleyev zakon, da izposljuje sodno zapoved delavcem jeklarjem, da se vrnejo na delo in da se stavka za 80 dni ukine.
V bolnišnici
V St. Luke's bolnišnico se je podala Mrs. Anna Smrke, stanujoča na 1057 E. 68 St. Nahaja se v sobi št. 3214. Obiski so dovoljeni. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja.
Vsebina novih kontrol
Kar se tiče najemnin, naj kontrola nad njimi preneha na splošno 30. septembra 1952. Lokalne vlade pa imajo možnost, da podaljšajo tudi to kontrolo, toda najdaljd do 30. aprila 1953. Mestom'kot Cleveland, Chicago, Detroit, Pittsburgh in drugim je dan čas treh mesecev, torej do 30. septembra, da v tem času uzakonijo posebife zakone, da se v njihovem območju kontrola najemnin podaljša.
Kontrola nad mezdami na splošno ostane. Pri tem pa ne gre za poljske delavce, za delavce, ki so iiaposleni v podjetjih z osmimi ali manj nameščenci in za tiste, ki zaslužijo manj kakor en dolar na uro.
Kar se tiče kontrole cen, so izvzeta vsa živila, ki so konservi-rana, namreč povrtnina in sadje Proračunano na izdatke, ki jih utrpi hišno gospodinjstvo za preživljanje, je 11'/ teh živih de-kontroliranih.
Odpadle so omejitve glede kredita, glede naplačil v gotovini. Urad za stabilizacijo mezd se ne sme vmešati v delavske mezdne spore in ne izdajati splošnih na vodil glede mezd.
Banke bodo zaprte
Prihodnji petek bo 4. julij, Dan Neodvisnosti in legalni praznik. Vsi javni prostori bodo zaprti, kakor tudi banke in trgovine. Banke, katere so običajno odprte ob petkih do 6. ure zvečer ali dlje. bodo tako odprte v četrtek zvečer namesto v petek radi praznika.
Lattimore bil po krivem obtožen
v Washingtonu se je razčistili na lastno pest in odkril nasled-
Poroka
V soboto, 5. julija se bosta poročila v cerkvi sv. Vida ob 9. uri zjutraj Miss Helen Koren-šek in Mr. Frank J. Cerkvenik. Nevesta je hči Mr. Paul Koren-šek iz 7415 Aberdeen Ave., ženin je pa sin poznane družine Mr. in Mrs. Frank Cerkvenik iz 1234 E. 71 St. Sorodniki in prijatelji 80 vabljeni k poročnim obredom. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše.
slučaj profesorja Owena Latti-mora iz univerze John Hopkins, 'ci je že več let tarča senatorja McCarthyja, češ, da je prof. Lattimore komunist in sovjetski špijon v Ameriki. Senator McCarthy pa ni nikoli imel poguma, da bi svoje natolcovanje ponovil izven senata, kjer ga ščiti parlamentarna imuniteta. Od takega natolcevanja po konec konca le nekaj ostane.
Tako se je zgodilo, da je držav-li oddelek pred tednom dni urad-10 naznanil, da je zvedel, da na-.nerava prof. Lattimore tajno odpotovati iz Amerike in obiska ti neke države za železno zaveso. Dalje, da je državni oddelek izdal ukaz za profesorjevo aretacijo, rVo bi skušal tajno zapustiti deželo.
Prof. Lattimore je ogoročeno zanikal, da je sploh mislil na to, da bi potoval iz Amerike. Urad FBI je v zadevi začel preiskavo
nja dejstva:
Sumnjo proti Lattimorju je izročila državnemu oddelku vladna poizvedovalna agencija, katere Mokrog je izven meja Zedinjenih držav, in sicer na podlag sporočila, katerega ji je dal nek: turistični agent z imenom Harry Jadvinen, ki biva v mestu Seattle Odkrilo se je nadalje, da je Jar vinen to sumnjo proti Lattimorju izbleknil na neki zabavi v pijanosti.
Zvezni organi so stopili v akci-o in v soboto je bil Jarvinen formalno obtožen od zvezne velike porote radi zavajanja javnih oblasti. Pred profesorjem Latti-morjem se je državni oddelek radi svoje nerodnosti opravičil.
Lattimore je v tej zvezi rekel: "Opravičilo državnega oddelka meni ni važno. Žalostno le je, da -e take stvari dogajajo v Ameriki, in da se s takimi metodami izpodkopavajo demokratične svobodščine."
ZADNJE VESTI
VIHAR V NOHWALKU
V severno ohijskem mestu Norwalk je včeraj razsajal vihar, katerega je spremljal hud dežni naliv. Vihar je ruval drevesa in lomil drogove za električno in drugo napeljavo ter napravil vsega skupaj do pol milijona dolarjev škode. Na srečo pa ni bilo nobenih življenjskih izgub.
DRAMATIČNA SMRT
Snoči so clevelandski Sirci priredili banket v hotelu Carter za počastitev svojega župnika Joseph Komaida, ki je ob starosti 73 let izpolnil 50-letnico svojega duhovniškega poklica. V slavnostni dvorani je bilo zbranih kakih 500 oseb. Sredi govorov par minut po deseti uri se je župnik ostesxtstil. Očividno ga je zadela srčna kap. Med prisotnimi je nastala panika in pre-padenost. Nekateri so molili. Zdravnik, ki je bil pozvan iz bližnje bolnišnice Charitj', je čez 15 minut ugotovil, da je jubilant mrtev.
KONGRESU SE MUDI
Iz Washing^ona poročajo, da se vsem članom kongresa, tako spodnje zbornice kakor senatne, mudi, ker ti radi šli na počitnice. Možnost obstoji, da bo zasedanje odgcdeno prihodnjo soboto. Sicer pa mnogo poslancev— vse člane spodnje zbornice in eno tretjino senata—čaka doma važen posel. Prepričati morajo namreč volilce svojih okrožij, da jih bodo v novembru poslali nazaj v kongres.
ULIČNI ROPAR UBIT
Donalda Grisswolda iz 15718 Pythias Ave. sta danes ob pol drugi uri zjutraj napadla in oropala dva bandita, ko je ustavil svoj a\i^o na križišču East bul-varja in Euclid Ave., ker je prometni signal kazal "stoj." A predno sta mogla bandita zbe-žati, je Griswold potegnil revolver in začel streljati. Enega bandita je podrl, drugi je zbežal. Zadeti ropar je bil mrtev, ko je dospela policija in ugotovila, da gre za nekega znanega zločinca, ki je bil ponovno v zaporih zaradi sličnih zločinov.
SUŽENJSKO DELO
Vlada Zedin jenih držav je včeraj izročila posebnemu odboru Združenih narodov v New Yorku tri čevlje visoko skladovnico raznih dokimientov, o katerih se trdi, da so v njih podani dokazi, kako se razširja sistem taborov za prisilno delo pod sovjetskim režimom. Med papirji je 18 tisoč izjav poljskih vojakov, ki so se nahajali v Rusiji v vojnem ujetništvu.
STRAIN 2
iiJNAKOPRAVNOST
30. junija 1952
it
ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sunaays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)____
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$8.50 . 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
POLITIČNA RAZGLEDANOST PA TAKA...
(1)
Ameriški državni tajnik Dean Acheson se je pogajal o vseh mednarodnih vprašanjih v Londonu. Na teh konferencah, kakor iz poročil razvidno in kar je tudi logično, gre za različno zunanjo politiko vsaj v posemeznostih, za zunanjo politiko treh velikih držav zaveznic—Amerike, Velike Britanije in Francije. Tajnik Dean Acheson je napovedal, da bo za časa svojega bivanja izven Amerike vzel v pretres vsa zunanje politična vprašanja in je naglasi! da kar se tiče Evrope, je to važno vprašanje—nemško vprašanje.
Mi smo naglaševali in naglašamo ponovno, daje jedro evropskega vprašanja v bistvu nemško. Ta povdarek je tudi uraden po izjavah zunanjih ministrov tako Amerike, kakor njenih zaveznic. Če so mnenja različna, kako v skupnem bloku proti Sovjetom—kar naj bi bila osnovna linija —urediti nemško vprašanje v duhu idej zapadnega bloka, je to dejstvo povsem razumljivo Dalekovidni možje Francije, morda celo idealisti, hočejo rešiti Francijo in imeti mir pred Nemčijo. Zato se zavzemajo za ameriško jamstvo, da bo Amerika tista, ki bo ostrašila Nemce, da ne bi začeli s kako novo agresijo, oziroma če bi jo začeli, da dala Amerika svojo vojaško pomoč.
Na drugi strani je treba pripraviti v Franciji javno mnenje za to, da je neko zbližan je med Francijo in Nemčijo le potrebno. Mi smo ponovno povdarili, da ima francoski narod žalostne skušnje iz vseh teh različnih dvostranskih, vzajemnih, prijateljskih, nenapadalni pogodb, ali kakor naj se že te pogodbe imenujejo, ker Francija je bila vkljub vsem tem pogodbam po Nemcih le napadena in opustošena. Za Francijo je važen moment, ko naj ostane Zapadna Nemčija kot samostojna država ali ko naj Nemčija postane zedinjena Nemčija, ki pa bo imela gotovo mednarodne obveznosti tako vzhoda, kakor zahoda in bo Francija lažje mirneje dihala. Zato, četudi v nesigurnosti, naj se še vendar poskusi z razgovori s Sovjetsko zvezo, da bi se moglo na kak kompromisen način rešiti vprašanje zedinjene Nemčije in bo uradni predstavnik pred francosko javnostjo, ki je itak razočarana tako nad Nemci, kakor tudi nad sovjetsko zunanjo politiko, upravičen trditi, da je storil vse korake, ki so bili v njegovi moči, da zavaruje Francijo. Ce pa ni uspel, ni njegova krivda. Amerika je zavzela stališče moči in realnih dejstev. Ce že ne gre, da bi se izgotovila mirovna pogodba z Nemčijo—enotno Nemčijo kot tako, se mor-a priti do pogodbe do dela Nemčije, ki je sedaj kot država, to je Zapadna Nemčija, ta Nemčija pa naj se pritegne v blok Zapada in se ne more gledati na peodine pomisleke ene države članice Severno-atlant-skega pakta in skupne zapadno evropske obrambe. Stališče bivšega zunanje političnega svetovalca Trumana iz republikanskih vrst John Foster Dullesa, je bilo in se je uveljavilo: Amerika naj v danem položaju sklene medsebojne dogovore, ki jih imenujemo regionalne, to je država z državo, četudi pod širšim okriljem, ko naj se k temu podpisu teh pogodb pritegnejo tudi druge države. Tako je Dulles postopal napram Japonski in tako mišljenje je podal tudi glede Zapadne Nemčije. Govoriti o mirovni pogodbi s skupno zedinjeno Nemčijo spričo ruske imperialistične politike na splošno in do Nemčije posebej, bi bilo nestvarno, vsled česar naj se Amerika pobriga, da pritegne v krog svojih zaveznikov vsaj del Nemčije—Zapadno Nemčijo.
Velika Britanija ima svoje posebne interese, ki se križajo z ameriškimi. Glavni moment pa je ta: Gospodarska, finančna in politična oslabelost Velike Britanije, ki se zaveda položaja iz polpretekle zgodovine, je ravno druga slika porastu ameriškega finančnega, gospodarskega in političnega vpliva v svetu. Prav konkretno glede Nemčije jo britansko stališče enostavno in razumljivo: Vzemimo samo vprašanje okupacijskih čet v Nemčiji. Tudi angleško. Do sedaj so bili Nemci tisti, ki so vzdrževali stroške recimo britanske okupacije. Ti stroški niso bili majhni. Neka okupacija bo ostala tudi potem, ko naj bi se ratificirala mirovna pogodba z Zapadno Nemčijo. Toda stroške te okupacije bo morala nositi Velika Britanije sama. Uveljavljanje političnega slovesa v današnjih časih stane Veliko Britanijo predrago. Za političnim slovesom so gospodarske koristi. Toda vzdrževati zasedbene sile na raznih krajih
Beda prisilila vrnitev v Jugoslavijo
s poti v domovino
NA PARNIKU LIBERTE-Najlepše pozdrave pošiljava iz sredine morja danes, 14. junija. Obiskala bova rojstno domovino Dolenjsko, Krško, Čateške toplice, itd.
Prav lepa hvala vsem našim prijateljem za tako lepo odhod-nico. Posebno se zahvaljujemo Mr. in Mrs. J. Zupančič iz Mar-cella Rd., Mrs. B. Radela iz 10402 Reno Ave., Mrs. Mary Poldan iz Chicage, Mrs. Mary Prosser iz Pennsylvanije ter naši hčerki.
Ker je Mr. Zupančič vozil z avtom do New Yorka, so šli z nami na parnik Liberte, da so si vse ogledali, kako krasno je v prvem razredu na parniku. Tako je prišla ura 11. junija 1952, da smo se morali ločiti od naših dragih otrok in mnogoštevilnih dobrih prijateljev. Nikdar ne bova pozabila. Kličeva še enkrat najlepša hvala vsem in pozdravi iz sredi morja. Na veselo svidenje v naši dobri Ameriki!
Mr. in Mrs. Martin Kožar,
lastnika Nottingham Winery,
ter J^ton Jacopin. *
Dve tretjini plovbe preko oceana je za nami. V torek zjutraj pristanemo v Plymouth, potem pa La Havre. Stopil bom na evropska tla po 45 letih, da pogledam še enkrat zemljo neštetih spominov.
Odšli smo z avtom danes teden, 8. junija preko Pennsylvania po "Turn pike." V Harris-burgu smo pa zavili severno proti Bessemeru, Pa. Od tam ob Delaware reki proti Milfordu in Buganville pogledati poslopje, pogorišče tragične sedaj zgodovine Louis Adamiča. Vzel sem slike od še vedno nepritaknjene-ga avta, hiše, vi ta itd. Posestvo jo na prodaj. Žal, da nisem mogel iti na grob.
Odšli smo v New York, kjer sem drugi dan odšel preko luže. Morje je bilo malo viharno le ob ustju New Fundlandije, sedaj je primerno dobro. Francoska hrana in postrežba je vzorna. Potniki so večina Francozi, malo Nemcev in par Slovencev. Ladja Liberte se je prej imenovala "Evropa" in je bila ponos Hitlerjeve Nemčije. Nemci sami so bolj skromni kot so bili nekdaj. Vsi pa poznajo in eni celo dobro vedo o Jugoslaviji.
Sopotniki so učitelji, da tudi profesorji, s katerimi se da govoriti, le žal, da mi je francoski jezik tuj; k sreči vsak razume angleški jezik.
Strežaji so neprekosljivi v vljudnosti in gibčnosti. Moji občutki so nepopisni, ko se bližamo evropski celini. Pisal bom iz Jugoslavije.
Pozdravljam mojo ženo na 18900 Kildeer Ave., otroke v družinah Lah, Barbre in Smith ter vse prijatelje in znance!
Sredi avgusta se vidimo!
Michael Lah.
"Ljubljanski dnevnik" z dne 16. junija 1952, poroča:
Letos se je vrnilo na Reko in prosilo za jugoslovansko državljanstvo 16 Italijanov, ki so opti-rali za Italijo. Povratniki opisujejo obupne razmere v italijn-skih taboriščih. Italijanske oblasti zapirajo begunce iz Pulja in Istre, ki se hočejo vrniti v našo državo; 50 tisoč lir za rešitev iz taborišča.
Letos se je vrnilo na Reko in prosilo za jugoslovansko državljanstvo 16 Italijanov, ki so svoj čas optirali za Italijo. Bedno življenje in pomanjkanje sta jih prisilila, da so se spet vrnili v državo, kjer sta jim zagotovljena delo in boljše življenje.
Odkar se je povečalo število povratnikov iz Italije, se naglo dviga število Italijanov, ki umikajo prošnje za opcijo. Samo na Reki je letos 148 Italijanov prosilo, da bi jim dali jugoslovansko državljanstvo, ker nameravajo ostati v državi. Več Italijanov je prosilo za dovoljenje za bivanje.
"Vrnil sem se zato, ker sem truden," je izjavil 36-letni Giovanni Host, ki je pred kratkim prispel na Reko. Utrujen od težkega življenja, revščine, grenkih izkušenj, odiredentističnih spletk, ki so ga zmamile v Italijo. Host je pred tremi leti odšel z ženo, dvema otrokoma in materjo, vrnil se je z vso družino, vendar brez žene, ki je umrla v revščini.
Armando Pelaschieir je posku-
UMOR NOVOROJENČKA
V kupeju drugega razreda jutranjega vlaka, ki vozi ob 3. zjutraj iz Novega mesta proti Ljubljani, so v nedeljo, 11. maja odkrili pod sedežem zavoj z umorjenim novorojenčkom. Otrok, ki je bil star dva do tri dni, je bil umorjen na krut način. Odrezano je imel glavo, obe roki in nogi.

p
nentu. Ko je pred tremi leti prišel v Italijo, je bil najprej sedem mesecev v begunskem taborišču, brez upanja na zaposlitev, čeprav so mu jo obljubili, ko so ga vabili, naj pride. Zato se je odločil, da pojde v Venezuelo; 14 mesecev mu je zadoščalo, da je poskusil grenak kruh v tej državi, zato se je sklenil vrniti, pa ne v Italijo, marveč na Reko. Dobil je staro mesto. Z zaslužkom vzdržuje tudi mater, ki bo umaknila svojo prošnjo za opcijo.
Te dni se je vrnil v Pulj Mario Moscarda, električar, ki je zapustil našo državo lani v upanju, da ga čakata v Italiji brezbrižno življenje in služba. Vrnil se je poln razočaranj, prevaran od iredentističnih krogov. Uprlo se mu je brezupno in bedno življenje beguncev. Moscarda je živel v taborišču, ki ima zveneče i^rie "Casabella." Pravi, da je bilo življenje v taborišču nemogoče. Vsi so proti vsem, vsakdo krivi drugega, kradejo, goljufajo in pehajo se za grižljaj. Prebivalci bližnjih krajev iz begunskega taborišča nim^o čustva za ljudi.
Skupno z Moscardom je bilo v taborišču tudi več beguncev iz Pulja in Istre. Bivši puljski pek Cesare Zustovič se je več mesecev trudil, da bi si dobil 50,000 lir in se rešil taborišča. Ko so zvedeli, da se hoče vrniti v Pulj, so ga zaprli. Danes si v Italiji išče zaposlitve.
Karlo Markovic je poskušal samomor, ker se mu je uprlo ta-
OD 26. JUNIJA DO 3. JULIJA 1927
sil srečo tudi na drugem konti- boriščno življenje.
JADOGE. ŠIROM SVETA ZNANO SADJE
A
Don't gamble with fire — • *he odds, . 'jare, agamif-Vbu! *

Najbolj zgodnje sadje tako zvanih zmerno gorkih krajev severne zemeljske poluoble predstavljajo jagode, v tej deželi imenovane strawberries, v jeziku znanstvenikov pa fragaria. Dozorijo že v juniju ali prej; v bolj gorkih krajih dozorijo seveda še dosti bolj zgodaj. Znanstveniki pravijo, da jagode spadajo v isto rastlinsko rodovino kot vrtnice, dasi se močno razlikujejo med seboj; v zvezi s tem je značilno, da v naših srednje gorkih krajih vrtnice najlepše cveto v juniju in da v istem mesecu zore najlepše jagode.
Divje jagode so doma tako rekoč po vsem svetu, kjer uspeva kakšno rastlinstvo. Kakor smo jih mi v naših otroških letih nabirali v rojstni Sloveniji, tako so jih nabirali otroci v drugih delih sveta. Divje jagode so sladke, prijetno duhteče, toda drobne in njihova rodnost je omejena na kratko sezono. V zgodovini jih omenja že Virgil leta 70 pred našim štetjem.
Ko so prvi beli priseljenci prišli v Ameriko, so se čudili obilici divjih jagod, ki so jih tu našli. Te ameriške divje jagode so bile in so še prav tako sladke, duhteče in dfiobne kot so evropske, toda obilnejše rodijo.
Kultivirane ali vrtne jagode, ki so dandanes v velikih množinah pridelujejo v Ameriki in Evropi, so baje vzgojene iz dveh ameriški vrst: severnoameriške, ki rodijo drobne sadeže, in južnoameriške, ki so jih gojili Indijanci v sedanji republiki Cile davno pred prihodom belcev na ta kontinent. Prvotno križanje teh dveh vi'st pa so baje vrtnarji izvedli v Franciji in Anghji, kamor so bili importirali severoameriško in južnoameriško vrsto jagod. To je bilo okrog leta 1712. Ameriški vrtnarji so začeli oglaševati kultivirane jagode šele okrog leta 1800.
V drugi polovici devetnajstega stoletja se je kultiviranje jagod v tej deželi močno razvilo; zvezni poljedelski department, državne j)oskusne postaje in mnogi posamezniki so vzgojili
mnogo dobrih podvrst z izbiranjem in križanjem. S tem delom še nadaljujejo in leto za letom prihajajo na trg nove, na en ah drug način izboljšane vrste.
Kultivirane jagode so mnogo debelejše od divjih in navadno rodijo vso sezono, vse dp jesenskih slan. Pridelujejo se v večjem ali manjšem obsegu v vsaki državi naše Unije. Veliki nasadi jagod zavzemajo okrog 180,000 akrov v tej deželi. Največ jih pridelujejo v državah Louisiana Tennessee, Arkansas, Oregon, California, North Carolina in v delih držav Maryland, Delaware in New Jersey. To velja za druž be in posameznike, ki se bavijo s pridelovanjem jagod na veliko. V tem niso všteti milijoni domačih vrtov, ki gojijo jagode za domačo porabo. Jagode se uživajo sveže, morda z dodatkom sladkorja ali mleka ali vina, pa tudi v raznem pecivu in kot dodatek sladoledu in nealkoholnim pijačam.
Jagode so bile dobrodošla sla ščica že za davnega primitivnega človeka in so priljubljen sadež tudi v sodobni civilizaciji, pa naj rasto divje po poljih in dobravah ali pa kutivirane po farmah in vrtovih,
—NOVA DOBA
sveta, kakor v Egiptu, Malajskem polotoku, kasneje tudi v Nemčiji, aktivno pomagati na Koreji, je za ohromele britanske finance preveč. A glavno: Britanci bi radi rešili splošno nemško vprašanje z ostalimi, ki so tičejo britanskega imperija v sožitju z Rusi, kar pa ni mogoče brez Moskve.	L.C.
POŠTARJI BODO NA POHORJU ODPRLI POČITNIŠKI DOM
Počitniški dom poštarjev na Pohorje, ki so ga odprli v juniju, je eden izmed najlepše urejenih pohorskih domov. Mariborski poštarji so žrtvovali zanj mnogo prostega časa. Zgradili so ga v bližini nekdanjega poštnega doma, ki je med vojno pogorel. Denar za gradnjo in ureditev je prispevala Centralna uprava sindikata poštne, telegrafske in telefonske službe. Mnogo gradbenih del so opravili poštarji brezplačno.
Počitniški dom je petnadstropna zgradba v švicarskem slogu, s 35 spalnimi sobami, dvorano v pritličju in vrtno restavracijo. Dohod je mogoč tudi z avtom. Dom bo imel za prevoz tudi svoj avto, svojo pošto, telefon in vodovod. Avto tega doma bo dovažal pošto tudi za vso ostale planinske koče, ki so bile dosedaj vezano na zelo oddaljeni pošti Hoče in Maribor. Lahko in planinski koči primerno pohištvo so naročili v Tovarni pohištva Duplica pri Kamniku.
Komandant Richard E. Byrd je odletel s svojim monoplanom "America" proti Parizu.
Isti čas pa sta napravila polet poročnika Maitland in Hegen-berger proti Honolulu. Preletela sta s monoplanom "Bird of Paradise" Pacifik med Californijo in Havajskimi otoki v 25 urah in 51 minutah.
Včeraj (28. junija) je dospel v newyorško luko veliki novi brzo-parnik lie de France. Ima 42,000 ton teže in 60,000 konjskih sil moči. Na svoji deviški vožnji je pripeljal sem tudi poznanega Slovenca Mike Podboya iz Col-linwooda.
V staro domovino pa se bodo odpeljali z istim parnikom; Mr. Andrew Modic, Mrs. Katherina Bradach, Mr. Joseph Samsa, Mr. Paul Modic, Mrs. Frances Mila-vec, Mrs. Katarina Modic s sinom in Mr. Jakob Pugel. \ _
Na nedeljo, 26. junija je priredil pevski zbor "Zorislava" prvi koncert v Strumbljevih prostorih na E. 222 St.
Mešan zbor je zapel "Ženin kos," ženski zbor pa "Jaz pa vrtec bom kopala," nato mešan zbor "Slovenska dežela," "Vesela tovarišija" in "Tam na vrtni
V Chicagu se zbirajo
WASHINGTON, 29. junija — Ameriško javno in politično življenje je koncentirano na Chicago, kjer se bosta vršili obe konvenciji in določila predsedniška kandidata obeh strank.
Iz Houstona, Texas, kjer zaseda konferenca ameriških gover
gredi," pod vodstvom Petra Sr-novršnika.
Pevski zbor "Cvet" je zapel pod vodstvom g. John Gombacha "Ujetega ptiča tožba" in "Kadar mlado leto."
Moški zbor "Jadran" je zapel pesem "Slovenski svet" pod vodstvom Petra Srnovršnika.
Dve točki je proizvajal zbor "Edinost" pod vodstvom Rudolfa Perdana.
Mr. Louis Belle je nastopil v solospevu.
Navzoče je pozdravil Mr* James Rottar.
Po oceni je bil koncert velik uspeh.
Isti dan se je vršil velik izlet Sokolov na vrtu Slovenskega društvenega doma (sedaj AJC) v Euclidu, Ohio.
Nastopilo je 135 telovadcev in telovadkinj. Načelnik John Ma-rinček, podnačelnik Louis Žele. Sokolicam načeljuje Miss Vera Kushlan in Miss Marie Gornik.
Na javnem nastopu "Sokola/ ki je bil tudi 30-letnica obstoja, se je zbralo ogromno ljudi, ki so z zanimanjem sledili gibom mladih gibčnih teles.
Igrala je godba " Bled" in Mr-Špehek s svojo harmoniko. P" telovadbi se je razvila prisrčna zabava in rajanje je trajalo do ranega jutra.
151 jih je pobrala vroHna
Agencija AP je zbrala podatke o številu smrtnih slučajev, žrtev zadnjega vročinskega vala P° Ameriki. Po teh podatkih je 151 smrti neposredno v zvezi 2 izjemno vročino oziroma hudo vlago. Večina žrtev pripada vzho-
_____________________________ ____ du in jugu Amerike. Država NeW
nerjev, se poročk isto," da'jfrdelvrj^cracy je imoia
konference osredotočeno glavno na volitve. Nekateri governerji kot Dewey iz New Yorka, War ren iz Californije, Stevenson iz Illinoisa, so vidno in aktivno zaposleni v volilnem boju. Drugi, ki se tega boja ne udeležujejo, ne kažejo za konferenco posebnega zanimanja. Tako sta na primer governerja Mass. Dever in Mary landa Keldin odklonila svoj prihod v Houston z izgovorom, da tam razsaja polio.
Dočim se na republikanski strani ne računa na kak kompro mis med strujama Taft in Eisenhower, so na demokratski strani na delu sile, ki naj bi izgladile spor med Jugom in ostalo demo kratsko stranko.
Ravno pred republikansko konvencijo v Chicagu izvedeno zadnje ljudsko poskusno glaso vanje, kakšne so šanse na primer Tafta, Eisenhowerja in Kefau-verja, kaže, da vodi Kefauver absolutno pred Taftom, ne pa pred Eisenhowerjem.
ŽUPAN SE JE UTOPIL
V Lake Erie je našel smrt William D. Uhinck, star 55 let in bivši župan clevelandskega predmestja Parma. Uhinck je župa-noval temu predmestju od 1934 do 1944. šel je na ribolov z motornim čolnom. Motor se je ustavil in Uhinck je poskušal spraviti ga v pogon. Pri tem manevriranju je omahnil v vodo in utonil. Včerajšnje iskanje njegovega trupla je bilo zastonj.
TAJNIK TOBIN V EVROPI
LONDON, 29. junija—Ameriški tajnik za delo Maurie Tobin jo prispel v London iz Evrope, kjer se nahaja na študijskem potovanju in je študiral evropske delavske razmere in evropsko socialno zakonodajo. S po-setom Anglije jc njegovo potovanje končano in bo v ponedeljek 30. junija odletel nazaj v Zedinjene države.
slučajev vsled vročine. Vročina 3® dosegla v tej državi višino sto stopinj.
Na splošno napovedujejo, da se bo vročinski val ponovil oziroma nadaljeval tam, kjer ni bil" sploh nobenega olajšanja.
DVE DRUŽINSKI SENZACIJI V RIMU
RIM, 29. junija—Švedska ska igralka Ingrid Bergman, s^' daj poročana Rosselini, je pof"' dila dvojčke, kakor je bilo ja^^ Ijeno. Ingrid ima sedaj troj® otrok z Rosselinijem in se pra^' da s svojim prvim možem, biva v Holywoodu, da ji dovol'' da pride hčerka iz prvega zak"' na Pia k njej na obisk v ItaW' Ingrid je to pravdo izgubila.
Italijanska igralka SilvaP® Mangano, ki ima glavno vlogo ^ filmu "Grenki riž," ki se točaS''" predvaja po Ameriki, je posta'® mati svojega drugega otrok^J Porodila je zdravo deklico. Silvane je enako zaposlen v fil^' ski produkciji.
NEVESELO SNIDENJE DVEH BRATOV
V\^XRREN, O., 29. junija— rednik Donald Karrico je pri®" na obisk k svojemu bratu mondu Karrico, ki je tajnik kajšnje delavske unije ALF. rednik Karrico si je vzel 15-dnč^ ni dopust in odšel iz Ft. Soo^j Texas, kjer služi. Seboj jc tudi ženo—Japonko. Donald J® veteran in se je udeležil 13 m® secev vojne na Koreji.
Donald, je bratu Raymond^ prinesel iz Koreje za spomin P'' štolo. Ko se je Raymond 1'^^® s to pištolo, ravno ob obisku bra ta, se je sprožila in ker so b',! v pištoli naboji, je Raymond h
smrtno zadet.


ENAKOPRAVNOST
'BTRAN 3
Fran Milčinski:
Cvetje in trnje
MUTASTI BIRIC
Tega je že več nego trideset let.
Bilo je na dan sv. Florijana, ki je patron kovaškega obrta, in kovač Miklavž je praznoval svo-, jega nebeškega zaščitnika. Praznoval ga je po bolj stari nego lepši šegi z brezdeljen% in s pijačo. Spravil se je v bližnje Tu-paliče, tam se je usedel v Anžur-jevo krčmo, sedel je kakor pribit in pil. Še pred poldnem se ga je nalezel do dobre volje. Pa je še prilival in se mu je razvijala bahavost: nikdo pod milim nebom ni toliko imel v glavi in v žepu kakor on. Do mraka je bil že siten, iz sitnega je po malem postajal silovit in ura še ni bila deset, že so ga bili do grla siti gostje in krčmar in še tepen bi
Pri nas radevolje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS^IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
HELP WANTED
2nd CHEF
$300 - $350 per month. Should have some experience with Smorgasbord.
I day off. ^ Apply Immediately Mr. Woodward, Mgr. SPAULDINC HOTEL Michigan City, Indiana
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SALON for Sale. Vicinity Austin and Addison. Established 15 years. Owner will sacrifice for best offer.
Klldare 5-6831
BEAUTY SALON in large apartment building with modern apartment and tile bath. No competition. Excellent business. Established 20 years. Children welcome. Best offer or '51 car.
Klldare 5-1357
WANTED TO RENT
MIDDLE-AGED Couple, both employed, need 3-4. room unfurnished heated apartment. Good location N.W. Moderate rental.
DElaware 7-3256 between 9 to 5:30
RESPONSIBLE World War II and Korean Vet new steadily employed, wife, 2 children, 6 and 3, desperately need 4-6 room unfurnished apartrtient. Moderate rental. N. or N.W.
Klldare 5-1081
RESPONSIBLE Decorator, wife, adult son, need 4-6 room heated unfurnished apartment. Any good location N.W. Willing to dccoratc. Moderate rental.
NEvada 8-5464
YOUNG	Responsible Couple, 10 month	old daughter, grandparents, need 5-6 room unfurnished	apartment. Any good locution	So. Shore. Moderate rental.
_____BAyport 1-8719
RESPONSIBLE Couple, 3 children, urgently need 5-6 unfurnished rooms. Will take flat, apartment or bungalow. Prefer S.W. Moderate rental.	«•
WEntworth 6-6744
REGllLAIfLY
■
bil, da ni v krčmi sedel tudi orož-niški stražmojster Križman, ki je miril in mešetaril, da so ga z zvijačo spravili iz hiše, za njim pa zaklenili duri. Nekaj časa je zunaj robantil in butal ob vrata, ozmerjal vse za norce in berače, potem se je obrnil proti domu.
Noč je bila topla in oblačna. Kovač Miklavž se je gugal po blatni cesti; ogorčenje in samozavest sta mu razganjali prsi, ustavil se je in kakor medved zarjul v gluho noč, da da duška brozgi svojih občitkov. Pa je tisti hip pozabil, da je že star dedec, ki ima doma ženo in dva otroka, in kakor v fantovskih letih je zavriskal in poizkusil zapeti. Vsa cesta je bila njegova in kakor daleč so mu segale pijane misli, ni bUo tačas imenit-nejšega človega na svetu od njega, čez in čez je bil zadovoljen s sabo.
Lop! pa je padel. Ob nečem mehkem se je spotaknil, nenaden je bil padec in zviškoma je telebnil, kakor je bil dolg in širok. Ali poguma in modrosti ni izgubil ne za trenutek in svoje imenitnosti tudi ne. Položaj mu je bil jasen in jasna njegova naloga. Spravil se je na kolena, s kolen na noge, široko je stopil in se dobro oprl, da ga ne bi zaneslo, potem je pričel s pridigo. Malo robata je bila, ali živa in iz dobrega je prihajala srca; namenjena je bila oni mehki oviri, ki se je bil spoteknil ob njo. O, kako grd je pijanec! ji je oči-
tal in kratko pa jedrnato ga je prispodobil oni domači živali, ki ima rilec in nam daje okusnih klobas. In ne le nagnusen je pijanec, tudi brezobziren je, ker polega sredi cesarskih cest in poštenim ljudem zapira pot. To ni po pravici, je dejal, in naj bi se umaknil vsaj za konfin, bo tudi zanj bolj varno.
Iz dobrega namena je izvirala pridiga kovača Miklavža, pa žal, pijanec na cesti je ni prav nič upošteval. Zapiral je cesto kakor prej in se ni genil.
Kovač Miklavž je zmajal glavo—nak, s pijanci je križ!—Ali red mora biti in on, kovač Miklavž, je že tak, da skrbi povsod za red—pa je prijel pijano pokoro na tleh za rame in jo zavlekel kraj ceste. "Na, tukaj leži, makar do sodnega dne!" Popravil si je klobuk na poštev in od-vriskal domov. Doma je kakor snop padel na posteljo in zaspal. In je spal vso noč kakor ubit in smrčal kakor vihar. Storil se je dan, pa je kazalo, da še do polovice ni opravil spanja, kar ga ima na sporedu.
Žena ga je poloblečenega tresla za rame in vekala: "Za Kri-sta voljo, zbudi se, klada pijana!"
Pri durih je stal orožnik in pazil na njeno ravnanje.	'
Sklonila se je čezenj, da mu zasuče glavo. Pa je zakričala: "Kakšen pa si, o Marija usmiljena!"
Pristopil je orožnik: kovač Miklavž je bil po licu, po rokah, po obleki namazan s krvjo.
Zdaj je orožnik prevzel posel, da ga zbudi; žena je tulila po sobi in kar se njej ni posrečilo, se je posrečilo orožniku: kovač Miklavž se je zbudil in v dokaz temu dolgo in široko zehnil. Sedel je pokonci, zmel si oči in se ozrl—videl je orožnika.
(Dalje prihodnjič)
DEJSTVA O "VISOKO CIVILIZIRANI" ITALIJI
"Mariborski vestnik" z dne 17. maja -poroča:
Razstava siromaštva in gladu. "Labirint mizerije" v Kalabriji. Suženjsko delo na otoku smrti. Ljudje v prazgodovinskih votlinah.
Torinska "Stampa" je objavila pred nekaj tedni obširno poročilo svojega dopisnika Filippa Sacchija o bedi v južni Italiji. Naslov tega obširnega članka se glasi:
' "Naselbine blata in gladu. Šola v Plati ju kot razstava iztrada-nosti. Labirint mizerije v planinskih vaseh. Kdaj bomo izenačili buržujsko Italijo z izstradano Italijo?"
V članku je med drugim rečeno:
"Znan mi je pojav skrajno neprijetnega živčnega pretresa, ki nastane zaradi nenadnih vtisov in dogodkov. Takšen živčni zlom sem doživel, ko sem obiskal Plati, veliko vas v bližini Reggio. Calabria. Sam Plati je vas, ki ima blatno barvo. Blato po ulicah, blato po oblekah in zdi se ti, da se drži blato tudi obrazov mimoidočih. Kajti lakota je dala koži teh ljudi rumeno barvo blata. Obiskal sem mnogo vasi in mest, toda priznati moram, da sem šele v tem kraju spoznal, kaj je lakota. Neki poljski delavec se mi je potožil, da so ga prevarali pri izplačilu. Zgrozil sem se nad izrazom upadlih, motnih oči tega človeka, ki jc izgledal, kot da ima mrzlico in doživlja halucinacije. Njegov obraz je bil siv, truden, barva glinasta.
"Vprašal som nekega prijatelja, ali ni ta človek morda morfi-nist. 'Nikar ne žali človeške bede,' mi je odgovoril, 'ta človek je lačen.' Od tega časa sem se na svoji poti po Kalabriji naučil či-tati človeške obraze in izraze lakote na njih. No, to ni morda trenutna lakota zaradi enkratne slabe letine, ne, to je trajna 'prirojena' lakota, ki spremlja tukajšnjega človeka od zibelke do groba in ga nikoli ne zapusti.
V osno\Tii šoli v Plati ju sem videl prirojeno lakoto. Šolsko poslopje je hišica iz blata, bedna ruševina, do katere prideš po ozki uličici, ki pravzaprav ni drugega kot smrdljiva mlaka, polna vsakršnih odpadkov, smetja in izmečkov. V šolske sobe prideš po ozkih temnih stopnicah. To so tri zatohle sobice, v katerih se z glavo zadevaš ob strop. Okna so brez šip in prav te dni je bilo zelo hladno. Tla v sobah so razbita, deske izdrte. Seveda v šoli ni svetlobe. Že ob treh popoldne v njej ne vidiš ničesar. Po pet učencev je nabitih v grobe in siromašne klopi. Prava razstava siromaštva in gladu.
"Učiteljica je poklicala deklice in dečke drugega za drugim pred šolo, da si lahko od blizu ogledam njihova bleda, izčrpana liče-ca, njihove gole nožice brez mesa'in obutve, polne krast, umazane in zapuščene. Nič mi ni govorila učiteljica. Ničesar mi ni pojasnjevala. Hotela mi.je samo pokazati 'vzorce,' kakor to delajo z modeli na razstavah. To je bila prava povorka prirojene lakote.
"Ko sem se vrnil v primorski mesti Catanzaro in Reggio Calabria, sem bil potrt in poražen. Tudi ti dve mesti ob morju sta zapuščeni, z nizkimi hišami, prava mravljišča umazanih, raztrganih otrok in osličev. Toda z ribolovom si še nekako pomagata. Čim pa zaideš z morske obale v notranjost dežele, se pozori-šče in atmosfera takoj spremenita. Tam prično labirinti bede in zapuščenosti.
"Poglejte Africo, to poi>olno-ma razrušeno in nepristopno vas, ki nima nobene ulice več. Vseh 300 prebivalcev tc vasi je natrpanih v neki kasarni, kjer se gnetejo z begunci še iz druge svetovne vojne. V teh krajih živi nešteto vasi v stalnem strahu pred zemeljskimi plazovi. Že pred nekaj desetletji so bili izdelani načrti za gradnjo podpornih
zidov in utrditev terena, toda do danes ni bilo storjeno nič.
"V Kalabriji je najmanj 12 vasi in mest, ki počasi drsijo v propast in za katere nihče ničesar ne stori. Vas Badolato je na primer enostavno zginila s hriba, na katerem je stala. Hiše se vdirajo v zemljo in vsi zemljiški spori čez noč zgubijo vsak smisel, ker se površina zemlje stalno. spreminja in premika."
Neki drugi italijanski dnevnik opisuje življenje ljudi na otoku Favignanu v bližini. Sicilije. V članku je rečeno:
"Na tem otoku vladata lakota in beda v obsegu, ki prekoračuje vsako predstavo o lakoti in mi-zeriji. Vas na otoku ima 6,000 prebivalcev, toda samo ena družina—Parodi—ima v* svojih rokah vse gospodarstvo. Ostali prebivalci so večno lačni ribiči ali delavci v kamnolomu. Imenujejo jih 'pirriaturi.' Z delom pričenjajo zjutraj, ko se zdani, končajo pa v mraku. Nimajo niti socialne pomoči, niti socialne zaščite, niti zdravniške oskrbe, pa tudi nobenega zavarovanja za slučaj nesreče in bolezni. S seboj na delo vodijo otroke, ki delajo v podzemnih rovih, v prahu in vlagi.
"Zdravstvene razmere so strahotne. Osemnajstletni mladeniči izgledajo, kot da bi imeli 12 let. Rahitični so, suhi in z nagrban-čenimi obrazi. Ti fantje ne poznajo niti veselja niti zabave, temveč samo živinsko delo na tem otoku smrti. Skoraj vsi so nepismeni."
*
Navedli bomo samo se nekaj drastičnih primerov "vzvišene kulture" naše sosede ob Jadranu. Najboljši povojni italijanski pisec Carlo Levi, opisuje v svoji knjigi "Kristus se je ustavil v Eboliju" (ki je prevedena tudi v slovenščino) podzemeljske votline v mestu Materati, glavnem mestu istoimenske province. V tem mestu živi več tisoč ljudi z otroki in živino vred v votlinah, izkopanih v nadstropjih v laporju.
Levi opisuje življenje italijanskih kmetov v teh krajih v zadnjih dva tisoč letih in pravi, da se nihče nikoli ni zmenil za življenje teh ljudi in da tamkajšnji kmetje nikoli niso razumeli tega, kar so delali njihovi gosposki izkoriščevalci. Ko se mu je nudila priložnost, je ta kmet v svoji podzavestni želji po maščevanju in rušenju obstoječe izkoriščevalne gospodarske strukture—odšel med "slavne" italijanske bandite.
Sam demokristjanski "II Po-polo," ki se prav tako napihuje z "latinsko kulturo," je že pisal v nekaj nadaljevanjih o strahotah votlin v Materati in plastično opisoval, kako človeška in živalska nesnaga teče iz nadstropja v nadstropje in se zliva v potočke po strmih ulicah teh "naselbin." Po pisanju rimskega tiska živi celo v samem glavnem mestu Italije še danes na stotine družin v votlinah, ki so podobne onim v Materati.
Kaj pa Trst? Ali ni barbarstvo to, kar se dogaja vsak dan v neposredni bližini razkošnega hotela "Savoia" in nadutih palač tržaških velepod jetnikov? Ali vse to, kar se dogaja v mračnih in plesnivih uličicah prostitucije, trgovine z mamili in zločina, ne predstavlja sramote za sodobno človeštvo? In to je ravno rezultat in posledica 25-letne italijanske vladavine v tem mestu.
*
Teh nekaj v naglici zbranih podatkov meče dovolj jasno luč na neokusno in naravnost cirkuško hvalisanje s tisočletno kulturo in vzvišeno italijansko civilizacijo. Kako dejansko danes izgleda ta kulturna vzvišenost in višja civilizacija, nam najbolje dokazujejo slepo nad klasično tradicijo in nekdanjo veličino renesančne umetnosti, temveč stvarno gledajo na današnjo kruto resničnost življenjskega standarda širokih ljudskih slojev Italije.
(Po "Liubljansktm dnevniku")
KO STE NA OBISKU V CLEVELANDU
obiščite
Mervar Music Mart
. 6919 ST. CLAIR AVENUE
KJER DOBITE POPOLNO IZBERO VAŠIH NAJBOLJ PRILJUBUENIH SLOVENSKIH PLOŠČ IN NOT.
Zasigurajte si bodočnost
Pridružite se tisočerim, ki sedaj sistematično hranijo pri
"ST. CLAIR SAVINGS"
in bodite pripravljeni za vsako potreba ali nujnost v bodočnosti.
HRANILNE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $10,000.00
Vlogo napravljene na ali pred 10. julijem bodo dobile obresti od 1. julija.
Ako nameravate kupiti, zgraditi ali zboljšati vaš dom, vam lahko pomagamo z posojilom, ki ga vračate po lahkih mesečnih obrokih.
St. Clair Savings & Loan Co.
DVA PRIROČNA URADA St. Clair urad	E. 185th urad
6235 St. Clair Ave.
HE 1-5670
813 E. 185th Sh
IV 1-7800
ill IMATE NAMEN POTOVATI V STARI KRAJ!
če ste vi med tistimi, ki še želijo v tem letu obiskati staro domovino, tedaj se vam svetuje, da si nemudoma preskrbite potni list. Ameriški potni listi so veljavni za dve leti. Jugoslovanska viza pa se tudi takoj dobi.
Dasiravno še meseca junija in do sredine julija ne bo lahko dobiti prostore na parnikih ali avijonih, vendar se večkrat prigodi, da se prostori n^aj dni pred odhoddm parnika dobe. Torej je dobro biti pripravljen z potnim listom.
Ker se pripravlja skupina potnikov za 13. avgusta in ker se prostor sedaj še dobi, je svetovati, da se oni, ki želijo avgusta meseca potovati, zglasijo pri Kollandru, ali pa pišejo, pa se vam bodo dala vsa navodila in napravile prošnje za potne liste. Sploh pa, kadarkoli imate namen potovati v stari kraj se zglasite ali pišite na:
August Kollander
6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
Pomnite, da Kollander še vedno sprejema naročila za moko in razne živilske pakete, ki niso podvrženi carini. Kollander tudi prodaja American Express Traveler Čeke in denarne nakaznice.
V vsaki slovenski družini, k\ se zanima za napredek in razv/o| Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
PRVIČ IZZA VOJNE imamo MANDEL'S CORN PLASTER Najboljše sredstvo proti kurjim očesom. Pokličite KE 0034 in vam
pošljemo po pošti. Cena 35c. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
RABLJENE ELEKTRIČNE LEDENICE V DOBREM STANJU, SE PRODA.
Od Ž35.00
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK
Dva pogrebna zavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniiko postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GRDINA^SONS
FUNERAL DIRECTORS
»VKNITVKt DC ALtK* IO»SEASTe29ST.
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to ' bvernight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop. P. O. Edwardsburg,
Michigan
Phone 9126 F5
GOSTILNA ZDS LICENCO
SE PRODA.
Nahaja se na prometnem prostoru na St. Clair Ave. Pripravno za družino. Izvrstna oprema in stanovanje s 9 sobami. Kdor želi dobroi-dočo gostilno, naj pokliče za podrobnosti.
EN 1-9523
V NAJEM
se odda lepo stanovanje s 4 opremljenimi sobami. Kopalnica in vse najboljše urejeno. Prednost imajo novoporočenci ali odrasla družma.
Poizve se na 955 E. 76 St.
V NAJEM
V NAJEM SE ODDA
opremljeno sobo za poštenega
moškega.
Vpraša se po 3. uri popoldne. 893 E. 75 St.
HIŠE NAPRODAJ
Hiša za eno družino
4Vi sobe, vse moderno, 2 spalnici; preproge v vseh sobah. Dobi se tudi peč, Hotpoint ledenico, avtomatični pralnik in sušilnik. Cena zmerna. Se lahko takoj vselite.
Za podrobnosti se zglasite na 1015 E. 62 St.
HIŠA NAPRODAJ
Za eno družino, 7 sob, poleg lote 40 čevljev. Blizu cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Se mora videti, da se lahko oceni. Cena zmerna.
Zglasite se po 5. uri zvečer na 683 E. 157 St., od Holmes Ave.
Y4U
can be the woman of the year
PRIPARI FOR NURSING—
Ih# moit needed profession for women In a NoHonol Emergency
Talk to th* Director of Nunet at your local hospital, or apply to a colleglot# or boipM School of Nursing.
' yH-
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
JANEZ J ALEN
OVČAR MARKO
POVEST
(Nadaljevanje)
Tedaj je šele opazil, da je v vseh tropih za čudo veliko jagn-jet; skoro sama jagnjeta. Ovca je bilo pa kaj . malo, ovnov še manj.
Nekateri pastirji so peli, drugi se jezili, nekateri celo kleli. Vsi pa zavračali živino, kakor bi jo vsi hoteli prignati na vrh Stola: "Ne bo res. Že naprej ženejo. Na Rožico?"
Jernej se je obrnil proti Rožici. Kakor bi gledal skozi najlepše brušeno steklo, ko še vsak kamen vidiš kakor razcvetelo rožo, tako je videl Jernej pod sabo Rožico.
Med legijoni cvetja je stalo jagnje, samo, čisto zase, kakor bi ne spadalo k nobenemu tropu ali pa k vsem, in belo, da ne more biti noben sneg bolj bel in bleščalo je okrog njegove volne, kakor bi upiralo najvišje sonce vse svoje žarke samo v to jagnje.
"Le čigavo je jagnje? Na uho mu grem pogledat, vsaj za vas bom vedel, saj poznam od Podkorena do Ljubelja in še dlje vsa kranjska in koroška znamenja."
Prestopil se je s skale pa mu ni obstala noga na pesku. Kakor prej na oblaku je plaval sedaj brez njega nad strminami s Stola na Rožico.—Tako ga je včasih, ko je bil še otrok in ko je odraščal, v sanjah nosilo z gore v goro.—
Z bosimi nogami je stopil v mavrično razcveteli vrtinec rož. Jernej je vedel vsako rastlino doma in v gorah imenovati. Izmed teh rož pa ni prav nobene poznal: "Vse bi bilo treba šele krstiti. Pa—da bi človek prav zadel, bi moral samo to premišljati vse življenje. Ooo.—Tri življenja. Še več."
"Jeer-neej—"
Ali je jagnje zableketalo ali ga je zares poklicalo? Jernej se
v BLAG SPOMIN
prve obletnice pre rane smrti, našega nadvse ljubljenega in nikdar pozabljenega očeta in starega očeta
je ozrl od rož. Jagnje mu je šlo naproti. 2e čisto blizu njega je bilo. Stari ovčar je začuden obstal in počasi razprostiral roke. Sama so se upognila kolena. Pokleknil je med nepoznane in neskončno lepe rože. Prepoznal je jagnje. V desni prvi nogi je nosilo na zlati paličici s križcem v vrhu ozko banderce, na katerem je bilo napisano,—Jernej je dobro vedel, čeprav ni znal brati— napisano z zlatom kakor sonce bleščečim; "Glejte, jagnje bož-
je
t"
"Jeer-neeej—"
"Go-spod Bog--ti veš!"
Tiho, pa vendar tako glasno in toliko razločno je izpregovoril te besede, da so ga slišali Marko in Ančka, Podlipnica in Rozalka in Manica.
Zasopel je še kakor bi se oddahnil od težkega truda, se umiril in utihnil.
Umrl je.
Jok je pre vpil molitev. Podlipnica je prikapala rdečo svečo na mizo, naj do konca pogori, kakor se je izteklo življenje Jerneju, ki jo je za svojo zadnjo uro prinesel s svetih Višarij.
Marko je prekrižal oča in z vso
silo udušil jok. Zavedel se je, da je možak. Ustavil je uro in kakor mimogrede odšel pred hišo in zadihal nekaj kratov prav do dna pljuč.
Mladost je utonila v noč. Nazaj čez prag je stopil—ne več varovanec, temveč varuh majhne domačije, v kateri mora biti za tri prostora in kruha, za Manico
in Rozalko in še zanj.
*
Tomaž in Žorga sta bila s konji in voli že na Zelenici. Na vse zgodaj je prišel f -ga na Jezerca po mleko in jc grede nabral poln klobuk jago 1 in silil planša-rice, naj jih jedo. Dekletom so že vsi izgovori pošli in Žorga je postajal hud, ker je od strani ujel, kako je Mica pripovedovala, da bo Boštjan kmalu čisto zamrz-znil, ker se vsako leto bolj pozno odtaja in vsako leto bolj nerodno.
"Še iz zlaste dežice bi ne jedle jagod od Žorgovih umazanih rok, pa bi jih iz njegovega smrdljivega klobuka."
Vse je rešil iz zadrege čred-nik, ki je prisopel od spodnjega jezerca in povedal, namesto da bi voščil dobro jutro: "Nocoj ponoči je umrl Jernej."
"Bog mu daj dobro!"
Zginil je smeh z mladih obrazov. Žorga je prijel klobuk za kraje, da bi se pokril. Zapozabil se je in stresel vse jagode.
Drugi dan so vsi ovčarji gnali na sol, da bodo pri pogrebu. Tudi Tomaž je na dan pogreba prišel z Zelenice in vzdignil še Mico. Brkovčeva Franca, Podlipniko-va planšarica, je pa odšla že
davno pred njima, da bi ji Podlipnica ne oponesla, kako nič ne drži s hišo.
#
Dva dni je pasel Podlipnikove jarce namesto Marka Joža. Brez psa. Volkun ni hotel od mrtvega Jerneja. Še za pogrebom je prvi šel za krsto.
Ko so Jerneja zasuli, je pes s šapami razbrskal prst ob nogah, se vlegel in položil glavo na grob. Pogrebci, posebno pastirji, kar niso mogli od groba. Nekatere ženske je bilo strah, druge je do solz ganila Volku-nova vdanost.
"Z domačimi bo odšel. Z Markom prav gotovo."
Marko je bil z Rozalko in Manico že med vrati. Pes se ni ganil. Marko ga je klical. Volkun še glave ni dvignil.
Marko je šel nazaj h grobu in prijel psa za gradanico, da bi ga z grda odpeljal. Ko bi ne bil hitro odskočil, bi ga bil Volkun ugriznil.
"Od žalosti je stekel," so se zgrozili.	^
Tedaj je šla nazaj Manica.
"Ne hodi k njemu! Te bo."
"Nič me ne bo."
Manica je sedla k Volkunu in ga božala:
"Volkun! — Volkun! — Volkun!"
Pes je dvignil glavo in zavil, kakor bi, zajokal. Pastirji so pogledali v tla in segli v žepe po rute.
"No, le razjokaj se, Saj vsi jokamo."
"Uuu! Uuu! Uuu!"
(Dalje prihodnjič)
PETERLIN
fggggi	
	
	
9|H	
■H	
PETERLIN
FRANK KRANJC
Svoje mile oči je zaHsnila za vedno dne 30. junija 1951.
Zakaj si, dragi a ta, šel od nas, samevamo, brez Tebe dolg je čas, pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj, zaman, zaman Te kličemo nazaj.
Globoko pod zemljo,
kjer šum sveta se več ne sliši, zdaj truplo Tvoje trudno spi, rešen si vseh skrbi.
Sladko spa vaj, dragi oče,
brez trpljenja, brez ovir, pa v nebesih uživaj za plačilo dušni mir.
V srcih naših trajni so spomini, neizbrisni spomini do konca dni, ko pridemo tudi mi tja, kjer si Ti.
2alujoči ostali:
Mary Slabe, Jennie Ivec, Frances Keber in Rose Kocin, hčere Frank in John Kranjc,
sinova zetje, sinahe tn vnuki
Cleveland, O., dne 30. junija 1952.
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrla naša ljubljena, nepozabna soproga in mama
Jennie Počkar-Peterlin
rojena Puzelnik
Zatisnila je svoje blage oči dne 30. maja 1952.
Pogreb se je vršil dne 3. junija iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni zadušnici in cerkvenih obredih na pokopališče sv. Pavla, kjer smo jo položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojna je bila rojena v vasi Velike Slivce pri Velikih Laščah. Ob smrti je bila stara 55 let.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njeni krsti. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja napram njej nam je bil v veliko tolažbo v dneh smrti.
Najlepšo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnice.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Srčna hvala onim, ki so se prišli poslovit od nje, ko je ležala na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so jo sprejmili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Zahvalo ikrekamo pogrebcem, ki so nosili krsto, ter sosedom za vso pomoči ob smrti.
Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Končana je Tvoja zemeljska pot, draga soproga in ljubljena mama. Položili smo Te v hladni temni grob, ki bo Tvoj večni dom. Naša srca pa so polna bridkosti in oči polne grenkih solz, vsaj si bila dobra in skrbna ter smo Te vsi ljubili. Ohranili Te bomo s hvaležnostjo in ljubeznijo v spominu do konca naših dni.
Spavaj mirno—snivaj sladko!
Žalujoči ostali:
ŠTEFAN, soprog
JANE in FRANCES, poročena LASICKY, hčeri JOSEPH LASICKY, zet MARY ANDOLEK, sestra V stari domovini zapušča očeta in brata
Cleveland, Ohio, dne 30. junija 1952.
1904
Koželj
1952

NAZNANILO IN ZAHVALA
Naznahjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da nas je doletela težka izguba ter je preminila naša ljubljena, skrbna in dobra soproga in mati
iHarp
rojena Krajic
Padla je po stopnicah in bila odpeljana v bolnišnico, kjer je po petih dneh podlegla za poškodbami na glavi, in sicer dne 25. maja 1952.
Pogreb se je vršil dne 29. maja iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni zadušnici in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo položili njeno truplo v naročje materi zemlji.
Pokojnica je bila rojena 27. novembra 1904 leta v vasi Lipovec pri Ribnici na Dolenjskem.
Prvo naj bo izrečena globoka zahvala vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljene pokojne. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja napram njej nam je bil v veliko tolažbo v teh žalostnih dneh.
Iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnice, kakor tudi vsem onim, ki so darovali v razne dobrodelne namene.
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od nje, ko je ležala na mr^aškemu odru, kakor tudi vsem, ki so jo sprejmili na njeni zadnfi zemeljski poti na pokopališče.
Zahvalo naj sprejmejo nosilci krste, sobratje od društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in uradnice društva Svoboda št. 748 SNPJ za poslovilen govor, kakor tudi članicam krožka št. 1 Progresivnih Slovenk za izkazano čast in korporativno udeležbo pri pogrebu.
Hvala častitljivi duhovščini pri cerkvi Marije Vnebovzete za opravljene obrede, kakor tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za prvovrstno poslugo in lepo voden pogreb.
Prav posebno zahvalo naj sprejmejo učitelj in pevci Mladinskega pevskega zbora Slov. del. doma na Waterloo Rd. za tako v srce segajoče zapete pesmi-žalostinke pokojnici v zadnji pozdrav in slovo.
Isto naj sprejmejo posebno zahvalo sosedje na Cherokee Ave.: Mrs. Steve Malavasic in Mrs. John Kaluža, ki so se trudile z nabiranjem prispevkov pri sosedih za vence, ter Mr. in Mrs. Steve Person, Mr. in Mrs. Frank Cvetič in Mrs. John Retar za vso velikodušno pomoč v nesreči in ob smrti.
Ponovna hvala vsem za vse.
Nenadno je zadela našo hišo strašna nesreča, ko smo izgubili Tebe, ljubljena, zato je udarec tem huji za nas. Ne moremo doumeti, da je mogoče, da si odšla za vedno od nas, naša ljubljena, naša draga, naša dobra soproga in mamica. Zaprla so se za Teboj groba vrata in kar vzame kruta smrt, ne da nikoli več nazaj.
Za Teboj žalUje soprog, kateremu si bila zvesta družica, sin in hčerka, katera bosta bridko pogrešala Tvojo ljubeznjivo materinsko roko, kakor tudi sorodniki in številni prijatelji.
Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših srcih in položili bomo cvetja naše ljubezni na Tvoj prerani grob.
Spavaj mirno večno nezdramno spanje, ljubljena!
Žalujoči ostali:
ICNATZ (JIM), soprog CAROL, hčerka JAMES, sin VICTORIA, sinaha JOSEPH KRAJIC, brat, in sorodniki V stari domovini zapušča sestro FRANČiŠKO GORŠE ter polbrata FRANCETA SLANE in več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, dne 30. junija 1952.