Poštnina plaćana v gutotil Leto LXXI., it. Mi Ljubljana, četrtek 17* novemfcra 1938 Cena Din 1.— LOvENSKI LzticLja vsak dao popoldne, tzvzemfij oedelje in praznike — inaeraU do 80 petlt vrst a O Id 2. do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseraU petit vrsta D Id 4 — Popust po dogovoru, inseratnj davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNIATVO LJUBLJANA, &nafljeva nllca *tev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 81-25 In 31-26 Pod ratnice: MARIBOR. Grajski trg flt. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna branilnica v Ljubljani št. 10.351 t v španskem vprašani«: Republikanska vlada za sklenitev premirj Republikanci hočejo preprečiti, da M Španijo doletela usoda češkoslovaške in se bodo zaradi tega obrnili za posredovanje na Anglijo in Francijo v želji, da se uredi Špansko vprašanje po načelu: Španija Špancem PARIZ, 17. novembra, r. Po poročilih, ki so prispela semkaj iz Barcelone, se je španska republikanska vlada odločila napraviti potrebne korake za likvidacijo državljanske vojne, da bi se na (a način izognila nevarnosti, da doleti Španijo enaka usoda, kakor je doletela Češkoslovaško. Sedaj, ko se je začel umik prostovoljcev tako tz republikanskega kakor iz Francovegs tabora in ko so vsa prizadevanja generala Franca, da bi izvojeval odločilno zmago, ostala brezuspešna, smatra republikanska vlada, da je napočil primeren trenutek, da se ustavi nadalj nje prelivanje krvi in sklene premirje-V to svrh0 se namerava republikanska vlada obrniti na Anglijo in Francijo s prošnjo za posredovanje. Po zadnjib vesteh je bila ta misija poverjena generalu Agviri, ki je snoči že odpotoval iz Barcelone v London, V republikanskih krogih upajo, da se jim bo posrečilo doseči premirje prej, piedno bi uspelo generalu Francu pridobiti Anglijo in Francijo za svoje načrte. Boje se tudi, da bi se utegnil pariški sestanek francoskih in angleških državnikov pretvoriti v španski Monakovo Po sklenitvi sporazuma med Anglijo in Italijo, kateremu bo v kratkem verjetno sledil tudi sporazum med Francijo in Italijo, obstoja nevarnost da bi' se velesile na enak način, kakor glede Češkoslovaške, sporazumele tudi glede Španije. To pa hoče republikanska vlada preprečiti, sklicujoč se pri tem na ponovna zagotovila Anglije in Francije, nV bosta takoj posredovali za sklenitev premirja, čim bi se ena ali druga španska stranka obrnila na francosko ali angleško vlado s tako prošnjo Na drugi strani pa grozi tudi nevarnost, dn J bodo generalu Francu sedaj, ko je vsaj formalno pristal na umik tujih prostovoljcev priznali značaj vojskujoče se stranke, kar bi položaj v Španiji znatno izp remeni lo v škodo republikanskega tabora. Formalno je republikanska vlada še vedno zakoniti reprezen-tant Španije in se velesile zaradi tega njenemu pozivu za posredovanje ne bodo mogle izogniti- Prav tako pa domnevajo v barcelonskih krogih, da je ta akcija tudi v skladu z načrti in politiko Chamber-laina. ki je že ponovnokrat izjavil, da želi čimprejšnjo likvidacijo španske vojne, ki predstavlja slej ko prej veliko nevarnost za evropski mir in ovira sporazum med velesilami. V kakšni obliki m na kakšen način naj se izvede posredovanje, je še stvar pogajanj in dogovorov. Vsekakor pa je republikancem ljubše, da pride v Španiji do j nevtralnega režima kakor pa da bi zmagala avtoritativna smer generala Franca. Na drugi strani pa republikan" ci tudi sami žele čimprejšnjo likvidacijo sedanjega stanja, ker se boje, da bi po eventuelni zmagi republikancev prevladali v Španiji ekstremni levičarski element, kar pa nikakor ni namera sedanjega režima. Vsekakor je pričakovati, da bo že v bližnjih dneh prišlo v španskem problemu do zelo važnega preokreta. London, 17. nov. AA. Reuter. Po zadnjih ugotovitvah se zdi, da je zašel angleški načrt o umiku tujih prostovoljcev v Španiji v zagato. To se je zgodilo zaradi tega, ker zahteva general Franco, da se mu priznajo pravice vojskujoče se države, še predno bi se začel izvajati angleški načrt. O tem pa bodo obširno govorili šele prihodnji teden na sestanku v Parizu. Juan Negrln Ameriški protest v Berlinu židovsko vprašanje se pretvarja večino bolj v mednarodni problem BERLIN, 17. novembra. AA. Reuter: Ameriška vlada je pri zunanjem ministrstvu \ ložila formalno protestno novo * zvezi s šk<>do ki je bila pri zadnjih dogodkih prizadejanja ameriškim zidora, **i žive v Xem£iji. Nota ne našteva posam^av-nosti, pač pa si ameriška vlada pridržuje pravico, da pozneje stori vse, kar »matra za potrebno za zaščito svojih državljanov. Ameriški veleposlanik \Vilson je snoči odpotoval v \Vashington. WASHlNGTON, 17. nov. AA DNB: Zunanji minister Cordell Hull je včeraj izjavil časnikarjem, da je vlada izdala stroge odredbe za zaščito nemških konzulatov. Ukazal je guvernerjem posameznih držav da morajo poskrbeti za to, da bodo pri konzulatu skalno mo*n«» straže Moč^e straže so postavljene +ndi pred HFmšk{m veleposlaništvom v VVashingto-nu. LONDON, 17. novembra. AA. Reuter: V Londonu zasedata te dni glavni odbor židovske organizacije. Zasedanja se udeležuje SO delegaov iz celega sveta. Pred se- jo je glavnj odbor objavil proglas angleškemu narodu, v katerem ga prosi, naj v teh težkih urah židovske domovine na široko odpre vrata Židom v Palestino. Palestina -lahko nudi streho tisočem in tisočem židovskih beguncev. LONDON, 17. nov. AA. DNB: »Ev eni n g News* poroča, da se v Londonu in Wa-shingtonu pogajajo o tem, kako uredili židovsko vprašanje. Angleška in ameriška vlada sta ugotovili, da bi bilo porebnih 30 do 40 milijonov funtov. Po nekem načrtu bc se v angleško Gvinejo lahko izselilo 10 do 20 tisoč židovskih družin. Anglija bi prevzela 50°'o stroškov, ostalo pa naj bi krili zasebniki PARIZ, 17. nov. e. Jules Roma in, predsednik mednarodne Zveze Penklubov je poslal mednarodnim društvom 54 središč Penklubov pisma, v katerih jih poziva, da se tudi Penklubi pridružijo protestu pro-M preganjanju Zidov. HAAG, 17. nov. A A. Štefani: Ustanovljen je bil nizozemski odbor s kapitalom enega milijona goldinarjev, ki naj skrbi za to, da se olajša bivanje Židov na. Nizozemskem. Razcep v madžarski vladni stranki Nezadovoljstvo s politiko Imredjrja, ki pa ima kljub temu v parlamentu veliko večino Budimpešta^ 17. nov. e. Nova vlada g. Imredvja je včeraj prisegla pred regentom Horthvjem, ki je nato sprejel vse člane vlade v zasebni avdijenci. Pričakujejo, da se bo nova vlada te dni predstavila parla mentu s svojo deklaracijo. Ves desničarska tisk pozdravlja novo vlado in izraža upanje, da je z njenim imenovanjem začrtana jasna črta med vladno stranko in tistim njenim krilom, hi se je nagibalo v pravcu diktature. Proces razkrajanja se je že pričel in so štirje poslanci že izstopili izvLad-ne stranke. Pričakujejo, da bo izstopilo še več poslancev. Nekateri listi cenijo, da bo znašalo njih število okrog 50, torej ena tretjina. Računajo, da bodo ti disidenti vstopili v ag-arno opozicijo, deloma pa v druge opozicijske skupine. Vsekakor pa pričakujejo, da bo nova vlada imela trdnejšo podporo desničarske krščanske stranke. Dopolnitev češkoslovaške ustave Danes bo 2sl. parlamentu predložen zakon o avtonomiji Slovaške Praga, 17 nov e. Predlog o slovaški avtonomiji pride danes pred parlament kot zakonski predlog vseh čeških in slovaških parlamentarnih strank, ne pa kot zakonski predlog vlade. Predlog bo na današnji seji parlamenta izročen skupščinskemu odboru, ki bo sklepal o njem. Ni dvoma, da bo odbor sprejel ta predlog fci pričakujejo, da bo že v petek končano formalno razpravljanje zakona in da bo nato izročen parlamentarnemu plenumu. Prihodnja seja parlamentarnega plenuma bo na podlagi tega v soboto. Verjetno je, da bo parlament še istega dne sprejel predlog, ki bo nato izročen senatu, ki ga bo tudi rešil na pospešen način. Na podlagi tesa računajo, da bo slovaška avtonomija uzakonjena že v torek.Po odobritvi ustavnih dodatkov, ki se nanašajo na Slovaško in ki vsebujejo zahteve žilinske resolucije, bi se morale v teku dveh mesecev vršiti volitve v slovaški deželni zbor Ta rok poteče 23 januarja, toda iz slovaških krogov doznavaj o, da ima slovaška vlada namen razpisati te volitve takoj v začetku prihodnjega leta. Praga, 17. nov. AA. Havas. Zvedelo se je, da bo zunanji minister Chvalkovski med svojim obiskom v Berlinu z nemškimi državniki proučeval vprašanje iamstev za nove češke meje. Chvalkovski bo z Ribben-tropom proučil mednarodni položaj. Ker bo navzoč tudi general Husarek se bo govorilo tudi o tehničnih vprašanjih, predvsem pa O veliki avtomobilski cesti od Dresde-na do Chusta, Kulturna konvencija med Madžarsko in Japonsko Budimpešta, 17. nov. w. Kakor poročajo listi, je bila danes podpisana kulturna konvencija med Madžarsko in Japonsko, slična oni, ki je bila te dni sklenjena tudi med Nemčijo in Japonsko. Dve sinagogi v Pešti BadlmpeSta, 17. nov. AA. Havas: Preteklo noč so nepoznane osebe razbile okna na dveh sinagogah v Budimpešti. Dorafte xm 'Zvončkov* sfctad Kralj Karol v Londonu Razgovorom z angleškimi državniki pripisujejo veliko važnost LONDON, 17. novembra, e. Službeni obisk kralja Karola v angleški prestolnici se konča v petek. Kralj ^odpotuje nato v Brujselj, kjer ostane do konca tedna kot zasebni gost belgijskega kralja. Iz Bruslja bo kralj Karol odpotoval v Pariz, kjer se sestane a predsednikom francoske republike Lebrunom. Dasi je progTam kraljevega bivanja v angleški prestolnici skoraj nepre.rgoma izpolnjen z raznimi svečanostmi, je imel vendar priliko, da se je razgovarjal o aktualnih političnih vprašanjih s predsednikom vlade Chamberlai-nom in zunanjim minist.rom lordom Ha-lifaxom. V spremstvu kralja Karola so tudi najboljši rumunski gospodarski strokovnjaki, ki so stopili v stike z gospodarskimi in finančnimi predstavniki Anglije ter razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi z obojes dansko željo po poglobitvi medsebojnih odnošajev. Grški kralj Jurij, ki biva ineognito v Londonu, je včeraj obiskal rumunskega kralja. Angleška kraljevska dvojica je bila sno- . či gost na banketu, ki ga je njima na j čast priredil kralj Karol v prostorih ru- munskega poslaništva. Večerji je prisostvovala tudi kraljica-mati Mary in del članov kraljeve rodbine. Poleg tega so bili navzoči Chamberlain in mnogi člani vlade, kakor tudi vodja parlamentarne opozicije major Attlee, dalje rumunski zunanji minister Comnen Petrescu in mnogi diugi. Po banketu sta kralj in kraljica zapustila poslaništvo in se odpeljala v buckinghamsko palačo, kjer .je bil nato prirejen velik sprejem, na katerega je bilo povabljenih okrog tisoč odličnikom. Navzočih je bilo zlas.d mnogo članov diplomatskega zbora in visoki komisarji domin ionov. Londonski dopisnik DNB doznava, da sta kralj Karol in Chamberlain ob priliki avdience angleškega ministrskega predsednika pri kralju razpravljala o možnosti povečanja rumunskega iztvoza v Anglijo, zlasti petroleja in žita. Doznavajo tudi, da se bo na banketu, ki ga bodo dre-vi priredili v Forein Office na čast kralju Karolu, kralj razgovarjal tudi z zunanjim ministrom lordom Halifaxom. Žalne svečanosti v Turčiji Na dan pogreba bodo po vsej državi ža*i_, zborovanja Carigrad, 17. nov. e. Minister notranjih del dr. Refik Saidam, ki je obenem generalni tajnik narodne republikanske stranke, je poslal vsem vilajetom v Turčiji razpis, v katerem navaja, da bo pogreb Kemala Ataturka 21. novembra ob 14. Takrat naj se ves turški narod zbere okrog Kemalovih spomenikov, kjer jih pa ni, pa na večjih trgih. Tam, kjer ni spomenika, naj postavijo tribune, okrašene s turškimi zastavami in Kemalovimi slikami. Po vsej Turčiji bo na vseh trgih istočasno odigrana koračnica neodvisnosti, nato pa bodo zaigrali pesmrtne koračnice Chopina in Beethovna. Ko se prično pogrebne ceremonije, bodo povsod govorili trije govorniki, točno ob 16. pa bo po vsej državi triminutni molk. Pred vsemi spomeniki ali slikami naj pri-žgo šest sveč, nato pa naj narod defilira pred spomeniki in slikami. Včeraj ob 15. je bila seja velike turške narodne skupščine, ki je bila sklicana zato. da izreče zaupnico vladi Dželala Bajara. Seji so prisostvovali vsi narodni poslanci in jo je otvoril predsednik narodne skupščine Abdul Kalik Renda. Po kratkem govoru je dal besedo predsedniku vlade Dže-lalu Bajaru, ki je prečita! deklaracijo vlade. V deklaraciji izjavlja nova vlada, da bo dosledna smernicam notranje in zuna- nje politike, ki jo~je Turčija vodila doslej. Deklaracija je povzročila burno odobravanje vseh poslancev in je parlament soglasno izrazil zaupnico vladi Dželala Bajara. Doznavajo, da Kemal Ataturk ni zapustil politične oporoke. Na koncu svojega življenja je dejal: »Ni potrebno, da zapuščam kako priporočilo narodu po svoji smrti, zakoni republike zadoščajo!« Ankara, 17. nov. AA. Anatolska agencija poroča: Na pogrebu Ataturka v Carigradu bodo sodelovali mornariški oddelki Velike Britanije, Francije. Sovjetske Rusije, Grčije in Rumunije. Na pogrebnih svečanostih v Ankari bodo zastopani vojaški oddelki Velike Britanije, Francije. Irana. Grčije, Bolgarije, Jugoslavije in Rumunije. Številne države bodo poslale posebna zastopstva. Nemškemu zastopstvu bo načelo-val v. Neurath, predsednik tajnega sveta. Italijansko delegacijo bo vodil baron Aldisi, francosko minister Sarraut, sovjetsko Po-temkin, afganistansko bo vodil kraljev stric, grško predsednik vlade Metaxas, albansko pravosodni minister Satko, jugoslovensko vojni minister Nedić. bolgarsko vojni minister Daskalov, rumunsko letalski minister Teodorescu. Letalska pogodita Kanada — Anglija Združene letalske tovarne bodo prevzele dobavo vojnih letal za Anglijo London, 17. nov. e. Na seji angleškega parlamenta je letalski minister izjavil, da je bila sklenjena pogodba s Kanado, na podlagi katere se je združilo sest velikih letalskih družb v eno samo družbo Ca na dian Asociation Airpost Craft, katere naloga je, da bo gradila in dobavljala vojna letala. Družba bo najprej dobavljala bombnike, nato pa rudi druga letala. Pogodba je sklenjen« tako, da bodo zgrajene tovarne te družbe v Montrealu in Torontu, to je na atlantski strani Kanade, pozneje pa tudi ob Tihem oceanu. Družba se je obvezala, da bo v 10. letih dobavila Angliji toliko letal, kolikor jih bo zahtevala. Letalski minister je poleg tega tudi napovedal, da bo danes podpisana v Washingtonu trgovinska pogodba z USA. Zedinjene države bodo danes podpisale kar dve pogodbi, eno | z Anglijo, drugo s Kanado. predsednik Špansko republikanske vlade, ki se je po pariških informacijah odloČila za sklenitev premirja in poslala v London in Pariz svojega pooblaščenca, da naprosi Anglijo ln Francijo za posredovanje Norveška kraljica operirana London, 17. nov. AA. Danes je bila v Londonu operirana norveška kraljica. Po zdravniških sporočilih so se pri kraljici v zadnjih dneh pokazali simptomi, ki so ogrožal? zdravje. Z operacijo je bila nevarnost od. tranjena na zadovoljiv način. Kraljica je operacijo dobro prestala. Danes je prispel v London norveški kralj Haakon, Pomen angleško italijanskega sporazuma London, 17. nov. i. Italijanski poslanik Grandi je bil danes pri notranjem ministru Johnu Simonu. Sestanek je bil v zvezi z uveljavljenjem angieško-italijanskega sporazuma. Angleški tisk izraža svoje zadovoljstvo nad uveljavljenjem sporazuma, ki pomeni konec nesoglasij med obema državama, ki sta si bili od nekdaj prijateljici. Velika Britanija, pravi »Dailv Mali«, odslej ne bo krenila več na pot laburistov, pacifistov in bojevitih pristašev Društva narodov. »Ncws Chronicle« ugotavlja, da je bil spora/um uveljavljen, še preden se je špansko vprašanje dokončno uredilo. V zvezi z uveljavljenjem sporazuma izražajo listi mnenje, da Italija odslej ne bo več tako zelo ve/ana na os Rim-Berlin, da bi morala pristati na sleherno nemško mednarodno politično akcijo. Odnošaji med Italijo in Francijo ostajajo še nadalje neurejeni, od Anglije pa Italija sedaj v prvi vrsti pričakuje, da ji bo priskočila na pomoč pri investicijah v svrho eksploatacije Abesinije. Rim, 17. nov. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Sporazum med Italijo in Anglijo se je začel izvajati. Anglija je priznala italijansko cesarstvo. Doba burnih dogodkov je zaključena. Poslej slone odnošaji med Veliko Britanijo in Italijo na temelju enakopravnosti dveh imperijev. Razčiščeni so številni pojmi, omejene koristi in določena območja vpliva. Vse to je že pre-d dolgim časom predvidel ducejev genij in po njegovi volji se je polažaj v marsičem razčistil. Priznati pa moramo tudi Chamberlainove zasluge, ki se je izkazal za odličnega državnika v času, ki ni bil ravno miren. Zato moramo izražati svoje priznanje grofu Cianu in lordu Perthu. Sporazum med Italijo in Anglijo je nov dokument, s katerim se versajske razvaline zamenjujejo s pravičnejšim redom. Vatikan in italijanski antisemitski zakon Vatikan, 17. nov. AA. Vatikanski list »Osse rva tore Romano« pravi, da pomeni objava zakona, s katerim se prepoveduje sklepanje zakonov med italijanskimi državljani arijskega plemena in med osebami drugega plemena enostransko kršitev konkordata, ki je bil 1. 1929 skle njen med Italijo in Vatikanom. Rim, 17. nov. o. »Osservatore Romano« poroča, da je poslal papež kraliu in min. predsedniku pismo, v kateremu protestira proti glavnim določbam novega italijanske ga rasnega zakona, predvsem pa proti onim določbam, ki se tičejo zakonskega prava. Papež opozarja v svojih pismih, da pripada po lateranskem sporazumu cerkvi izrecna pravica za vsa določila glede zakona. Sorzna poročila. Curih, 17. novembra. Beograd 10, Pariz 11.655, London 20.82, New York 442.875, Bruselj 74.05, Milan 23.30, Amsterdam 240.20, Berlin 177.37, Praga 15.15, Varšava 83, Bukarešta 3.25. / Hran 2 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 17. novembra 1988. Ste*. Studenške občinske zadeve Posoflte 15*000 din m graja)« aorotišateo ▼ega bo stndenika trinica ■rofena — DO J Maribor, 17. novembra Snoči Je bila v občinskem domu v Studencih seja studenekega. občinskega sveta, ki jo je otvorili in vodil Župan g. Ka-loh. Uvodoma je ugotovil sklepčnost in prečita! oMimi dnevni red. Sledilo je najprej čatanje zapisnika aadnjih občinskih sej 2 dne 5. in 28. septembra, ki ju je občinski odbor soglasno odobril. Nato je g*. Kaloh poročal, da zahteva sedanji g*vartlian studeaiškega karm. sa-mostana, naj «e naknadno povečajo hlevi, ker so po njegovem mnenju hlevi, ki jih postavi občina, premajhni. Na predlog občinske uprave se je gvardianova zahteva odklonila z motivacijo, da je občinski odbor že iiak več napravil, kakor je bilo prvotno določeno. Ob tej priliki je g. Kaloh omenil, da je ta zmešnjava nastala zaradi tega, ker sta pogajanja vodila 2 gvardiana, od katerih pa je bil prvi skromnejši. Pri debati, ki se je v zvezi s tem raz* ila, so spregovoril gg. Kac, Kum-persčak. Papež in Brenčič. 2upan g. Kaioh je nato poročal, Bmll Adamič« zopet v Mariboru v soboto 19. t m. ob 20. v bivši unlonski dvorani (sedaj Sokolski dom). V tem času je zbor slovenskih učiteljev hi učiteljic priredil več koncertov doma in v tujini Obiskal je bratsko Bolgarsko, ob 25 letnici osvobojen ja pa Srbijo ter povsod zel mnogo uspehov. V Mariboru bo nastopa v okviru proslave 20 letnice osvobojenja in ze-dinjenja, katero prirejajo obmejna sreska učiteljska društva v Mariboru. Nastopilo bo 80 pevcev in pevk pod vodstvom dirigenta Milana Pertota s koncertnim programom, ki ga je zbor izvajal letos januarja na svojem koncertu v Ljubljani. Opozarjamo občinstvo iz Maribora m njegove bližnje okolice na ta sanimiv na-sjop slovenskih učiteljev-pevcev. — Protituberkulozni dinar za zgradbo azila jetičnim bolnikom v Mariboru je do segel v oktobru kosmato vsoto 449.807 din Izven stanovanjske akcije so darovali v fond nameščenci zreškega nacelstva Maribor levi breg, mesto venca na grob obrt* nemu nadzorniku I. Založniku 150 din, družina Obersnu namesto nagrobnega venca Slaviti Urbanijevi 200 din, družina Pfeifer mesto nagrobnega venca pok. Hubertu Hellerju 200 din. Uprava Narodnega gledališča Maribor za Ptl. teden po zaključku tega tedna 408 din. Vsem iskrena hvala. — Mrtvaški zvon. V Stritarjevi ulici 5 je umrla žena upokojenega železničarja Antonija Dolenc, stara 62 let žalujočim nase iskreno so žal je! — Ljudska univerza v Maribora priredi v petek 18. t. m. predavanje o razvoju . slovenske literature v zadnjih 20 letih. Predaval bo odličen poznavalec sodobne slovenske literature dr. Anton Ocvirk, docent na untvsrzi v LjObljam, ki ja predaval o sttezd temi nedavno tudi v LJubljani v zvati t razstava slovenske knjig«. Predavanje zbuja SS Sedaj veliko zanimanje vseh ljubiteljev Slovenske književnosti. V ponedeljek 21. t. m. bo pa predaval prof. L. (skerjanc in LJubljane o samostojnosti, značaju in pomenu slovenske glasbe. — Slovsnjebi&tri&ke novice. Naš- slavni >Ritoznojonn« in znamenita specialiteta s Kovače vasi sta letos dobro obrodila. Sijajna kapljica. Slovenjeblstriska vina so med najboljšimi in as lahko kosajo tudi s ljutomercanom in pekrčanom. Le zal, da niso standardizirana, kar bi bilo zelo koristno. To bi se pokazalo predvsem pri vnovčevanju naše riijne kapljice. — Redek pojav na Dravi. Mae st etično in s pristno špansko >grandeco< je priplavala po Dravi dobro reje na in pitana gos. Kaj takega Mariborčani ne pomnijo zlepa. Goska je oči vidno ušla gotovi smrti, ki ji je bila namenjena za Martinovo. Raje si je privoščila prijetno hladno dravsko kopel. Ob brodu pa jo je ujel službu-joči stražnik. Lastnik lahko dobi svoje gosko na policiji, kjer jo hranijo. — Tudi liik .. . Nič ni več varno. Sedaj je tatovom celo liik dobrodošel. To 3ta spoznali posest niti Marija Bombec in pa Alojzija Irunk iz Goršincev pri Moskanj-cih. Pripeljali sta v Maribor 15 vreč čebula, zrasle v središču nase ponosne luka rije. Voz sta pustili na dvorišču neke gostilne v Tattenbachovi ulici. Ko sta pri. aH po svoje blago, pa sta na svoje veliko začudenje ugotovili, da sta jima zmanjkali dve vreči čebule. Oškodovani sta ca 400 din. Policija išče tatu. — Dlnareki in te kaj. V Gosposki ulici je našel višji kontrolor dr*, zel. A. S. denarnico, v kateri je bUo 23.75 din m še nekaj. Lastnik lahko dobi oboje na poli-ciji — Iz Spodnje Dobrave. V bolnico so od-premili 531etnega delavca Jožeta Skaeo iz Spodnje Dobrave. Radi otrok se je sporekel a sosedom, ki je v razburjenju segel po m o tik i in zamahnil z njo tako močno po sosedovi glavi, da se je moral poškodovanec zateči v bolnico. — Poroke. V zadnjem času so se v Ma-ribari) poročili. Aloj7 Knois, pisarniški sluga drž žel.. Smetanove ulica 60, in Eva Bračko, poeestnica, Pobrezje; Adolf Jurte, aodarskl pomočnik, in Jožefa Raz-bočan. bivša tkalka, oba v Studencih; Jakob Makar, tkalec, in Marija Vazaz, tovarniška delavka, oba na Pobrežju; Franc Poleneič, tkalec, in Marija Bregant, tkalka, oba na Pobrežju; Franc Dmžovec. mizarski pomočnik, in Terezija Jaunik poljska delavka, oba v Studencih; Stanislav Bergoč, tovarniški elektromonter. Ljubljana, in Otilija Brezec, bivša konto-ristlnja, Frankopanova 32; Josip Radi, mesarski mojster, in Antonija Arun; Adoli Steger. ključavničar, in Otilija šule, šivilja, Mlinska ulica 26; Albert Murko, zasebni uradnik, in Marija Knezer, šivilja, Meljska cesta 24; Rudolf Harum, delavec, in Marjeta Poderznik, delavka od Sv. Roka na Selah. Obilo sreče! — 1816 litrov vina pojde v Dravo. Andrej B. iz Ploderščice pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah je prodal tukajšnji Kletarskd zadrugi na Aleksandrovi cesti 4 pet sodov vinskega mošta, ki ga je bilo 1816 litrov. Kletarska zadruga je dala preizkusiti vino po banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru Ugotovili so, da vsebuje novo vino gotove količine kuhinjske soli Vinogradnik Andrej B. je moral k zaslišanju. Priznal je, da je nasul v vmo kuhinjske soli, da bi mostna tehtnica izkazala večji odstotek sladkorja. Vinarski nadzornik v Mariboru ga je radi tega ovadil državnemu tožilstvu zaradi goljufije. Vseh 1816 1 vina pa so zaplenili in jih bodo najbrž zlili v Dravo ali v kanal. — Bombaž zgorel v železniškem vagonu. Proti polnoči je prisopihal na Pra-gersko tovorni vlak Postajno osebje je takoj opazilo, kako švigajo plameni iz nekega italijanskega vagona Takoj so hiteli gasit, da so preprečili večjo požarno nevarnost Preiskava je ugotovila, da so natovorili železniški voz v Trstu s prešanim sirovim bombažem, ki je bil namenjen za neko mariborsko tekstilno tvornico. Streha je popolnoma zgorela. Skoda znaša najmanj 40000 din Možnosti nastanka ognja je vse Verjetno je. da je šinila iskra v bombaž. Možno pa je tudi, da so delavci že pri nakladanju bombaža kadili in vrgli proč cigaretni ogorek, ki je zažgal bombaž. — Deloiirani barakarji. Te dni so de-ložirali v Dajnkovih barakah nekatere stranke. Vsi deložiranci ne bodo imeli prostora v novih stanovanjih v Pregljevi ulici — Slovenjegorilke novice. Sadna trgovina pri nas je v glavnem končana. Tega še nismo zlepa doživeli, da bi bilo zmanjkalo sadja, kakor se je to letos zgodilo Sadjarji so zadovoljni, še precej zadovolj-nejši pa so menda sadni trgovci ta razni mešetar ji. — Naši delavci, ki so šli na sezonsko delo v Nemčijo, se vračajo. — Kam pa mi? Prejeli smo iz vrst mlajših brezposelnih s prošnjo za objavo: »Studije smo končali, pa ne vemo kam. Ko tako opazujemo življenje okoli sebe, vidimo, kako se Židje, katerih število pri nas narašča, vtihotapljajo na razna vodilna mesta. To opažamo celo pri nekaterih domačih zavarovalnicah. Mi pa niti do skromnega zaslužka ne moremo. To nas boli in peče. — Brezposelni trgovski akademiki. _ Elektrifikacija Dravske doline. Ruška zadružna elektrarna je elektrificirala Bezene. Sedaj so v teku pogajanja s fal-sko elektrarno v svrho elektrifikacije Ruš, ki dobe predvidoma dva transformatorja. —- Odpovedana predstava. Dramski gledališki ansambl j« že pripravljal uprizoritev Frankovega »Vzroka«, ki so ga pa sedaj nenadno odpovedali. Ob 2©-!etnid Cankarjeve smrti uprizore »Kralja na Be-tajaovi«. - — Tudi v Blstrlel vrl Limbušu so se pojavili tatovi. Gostilničarki Rotnerjevi so odpeljali svinjo in Jo zaklali. Tatinske srako so se utihotapile tudi v kurnik ge. Gaube ter ji odnesli več kljunov perutnine. — Is Mislinjake doline. Obnovljena cesta Mislinje—Vitanje je bila te dni izročena prometu. — b učiteljske službe- V 5. položajno skupino so napredovali Olga Lorberjeva Janko Pire in Franjo Haberman- — Služb« cestarja je razpisana pri sre-skem cestnem odboru in sicer na banovinski cesti št 1-21 Maribor—Marenberg —Dravograd—državna meja to je za pro- go od km 12.000 do 16.500. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 10. t m. pri mariborskem sreakeni cestnem odboru. —- Pob reške novice. Svoj kino imamo, napredno časopisje jo pri nas lepo razširjano, sedaj pa gradimo svoj Sokolski dom. Naši vrli Sokoli sami pridno in vneto pomagajo. Zanimivo je gledati požrtvovalne sokolske brate, ko pripravljajo s kulukom bodoči pobreski Sokolski dom. pod katerega streho se bo naša sokolska družina še tesneje povezala k vztrajnemu, vzornemu sokolskemu delovanju. — Drobno novico. V stanovanje vini-čarja Franca Dvoršaka s Kozjaka pri Gornji Kungoti so vdrli vlomilci, odnesli gotovine za 190 din in razne druge predmete. Orožniki so nekega osumljenca odvedli v zapore mariborskega okrožnega sodišča. — Zastopnik tt. Motor Sales Fabrici Valter iz Počehove je za vozil z avtomobilom pred moško kaznilnico v obcestni drog. Avto je močno poškodovan, vozaču se pa ni pripetilo nič hudega. — Pred bifejem v Slovenski ulici so našli moško kolo z evidenčno št. 2-21905 Lastnik ga lahko dobi na policiji — Železničarju Jakobu Kamplu iz Razvanja so odpeljali na Tržaški cesti moško kolo znamke Qualitat« Kolo nima evidenčne številke in je vredno okoli 1200 din Se ved-ao se množe prijave zaradi cestno policijskih prestopkov po kolesarjih, ki osraža-1o promet zlasti ob obeh ustjih državnega mostu Zopet je ta kolesarska zmešnjava zahtevala svoje žrtve Tako so trčili skupaj kolesarji Rihard Kastrun in Erik Kantor ter ključavničar Adolf Smodiš In natakar Josip Kepa Padli so in se odrgnili po rokah — Marija M je imel« na trgu precej nabrekle prsi Studenšklm orožnikom ki so jo zasledovali se je zdela ta nabreklost sumljiva Tm^la je okoli orsi skritih 11 omorlčev saharinčka Micko M čaka občutna kazen. Mariborsko gledališče Četrtek, 17.: ob 20. Prevara. Red B. Petek, 18.: Zaprto. Sobota, 19.: ob 20. Boccaccio. Red D. Sobotno predstava »Boccatclo« velja za red D in ne kakor je bilo pomotoma objavljeno za red C. Mariborska belsinica Dežurni lekarni: KSnigova na Aleksandrovi cesti in Albanežejeva na Frankopa-novi cesti. Za novo sokolsko tribuno Maribor, 17. novembra Po/ar tribune na lednem telovadcu matičnega Sokola je uničil velike Žrtve mnogih sokolskih delavcev. Treba bo mnogih žrtev, truda in dela. da vstane nova, še lepša \a ponosnejša tribun«, ki naj i/priča voljo soko!»tva do življenja in ustva-janja. Kar je vzela mračna, meglena novembrska noč. mora sokolstvo mariborskega matičnega društva s požrtvovalnostjo in čim preje postaviti na novo. Zato veljaj vsem, ki nosijo sokolsko misel živo v svojem srcu, kot poziv in opomin, da takoj po svojih močeh prispevajo za stroške neve tribune Ljubezen do sokolske misli naj bo močnejša od sile plamenov. Prvi prispevek 1700 din je nabrala snoči družba osmih Sokolov z geslom: Za zavarovanje betonskega kamna, k: ga ne uniči noben požar. Tem bratom naj sledijo tudi drogi k enako vnemo in požrtvovalnostjo. Zanimive številke socialnega zavarovanja Glavni podatki iz razprave dr. J. Kostla, objavljei v »Organizatorju44 Ljubljana, 17. novembra Navajamo nekatere zanimive Številke o razvoju socialnega zavarovanja v nasi državi. Zanimati morajo tud', širšo javnost, saj je socialno zavarovanje postalo po svojj gospodarski sili zelo pomeben činitelj v narodnem gospodarstvu ne le. da je njegov pomen izreden zaradi globokega vpliva na splofine socialne ter zdravstvene razmere. Podatke posnemamo iz razprave dr. J. Kostla. izsie v »Organizatorju«. Točne stat stične podatke je pri nas zelo težko zbirati v katerikoli stroki. Statistična služba pri nosilcih socialnega zavarovanja ni urejena enotno in tudi njena publicistika ni popolna. Za socialno zavarovanje v naši državi prispevajo le neposredni interesenti, zavarovanci in delodajalci, čeprav so v nekaterih zakonih vza konj ene državne subvencije; a predpisi finančnega zakona so bile te subvencije vsako leto onemogočene. Med gospodarsko krizo je bilo socialno zavarovanje silno prizadeto in so bile nujno potrebne subvencije za sanacijo rudarskega zavarovanja, a vendar ni bila odobrena nobena dotacija. To velja v splošnem za vso državo, med tem ko je Slovenija zopet izjema; nosile! socialnega zavarovanja pri nas sicer niso prejeli nobene podpore od države, a sta jih subvencionirala narodno gospodarstvo (pokrajinski pokojninski sklad) in banovina. Socialno zavarovanje je bilo torej za narodno gospodarstvo v Sloveniji težja obremenitev kakor v drugih pokrajinah v državL Od ustanovitve posameznih ustanov socialnega zavarovanja do 1.1936 je bilo v naši državi za socialno zavarovanje predpisanih in v glavnem tudi izterjanih 5.740 milijonov din. K temu je treba še prišteti 108.7 milijona din subvencij in raznih posebnih skladov. Predpis prispevkov in subvencij je znašal od ustanovitve zavodov do 1.1936: pri SUZOR-ju 4.467.3 milijona din (predpis), 39.5 m lijona din (subvencije), skupaj 4.506.8 milijona din; pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani skupaj 360.1 milijona din (7.1 milijona din subvencije) j pri Bratovskih skladnicah skupaj 776.1 milijona din (62,100.000 din subvencije); pri Osrednji upravi posredovalnic dela (borza dela) 205.700.000 din. Zanimivo je. da predpisi za socialno zavarovanje zmanjšujejo nas narodni dohodek na leto samo za 1%, kar je nedvomno malo v primeri z veliko koristjo, ki jo nudi v socialnem zavarovanju naložen kapital splošnostL Z razvojem gospodarstva In industrije ter z naraščanjem zavarovancev naraSča seveda tudi višina prispevkov za socialno zavarovanje. V posameznih letih so znašali prispevki, odnosno predpis prispevkov milijonov din: 1.1925 1929 1933 1936 pri SUZOR-ju 255.7 386.6 321 362.3 pri Bratov, sklad. 47.5 60.6 56.8 71.6 pri Pok. zavodu 16 25.6 28.9 31.4 in pri borzah dela 9.9 13.7 21.2 24.1 Skupaj din 329.1 466.5 427.9 489.4 V 11 letih je narasel predpis prispevkov skoraj za polovico, tako, da je dosegel predlanskim že približno pol milijarde din. Številke so poučne tudi zaradi tega. ker je v njih prav očiten vpliv gospodarske krize. Od letos bodo prispevki za socialno zavarovanje znatno večji že zaradi starostnega zavarovanja zc delavce. Po presoji stro-kovniakov bo znašal predp's prispevkov v delavskem starostnem zavarovanlu letos najmanj 144 milijonov din. Pri STJZOR-ju bodo znašali letos prispevki okrog 600 milijonov din za vse tri zavarovalne stroke, medtem ko bodo znašal! prispevki pri razširjenem nameščenskem pokojninskem zavarovanju okrog 110 milijonov. Računamo lahko, da bodo vsi prispevki za socialno zavarovanje letos znašali okrog 850 milijonov din, to se pravi skoraj dvakrat več kakor nredlanskim. Od skupnih prispevkov za socialno zavarovanje do 1.1936 je odpadlo na Slovenijo $2.8%, od celotne obremenitve pa celo 24.1 K ali skoraj četrtina, kar je izredno mnogo, glede na to, da je bilo v Sloveniji le zavarovancev in da je bilo name« scensko pokojninsko zavarovanje uvedeno le pri nas. Predpis prispekov do k 1936 je znašal pri nas skupno 1.303.400.000 din. K tej vsoti bi morali še prišteti prispevke -a razne sklade in subvencije, tako da je znašala celotna obremenitev skoraj poldrugo milj. din (1.411,900.000 din). L. 1925 je znašal predpis prispevkov za socialno zavarovanje v Sloveniji 78 milijonov din, 1929 105,800.000 d:n, 1933 100,400.000 uin m 1. 1936 110,700.000 din. Neizterjani prispevki so znašali 31. decembra 1.1936 175,800.000 din ali 3.1'; od celotnega predpisa 5.740,000.000 din. Največ zaostankov odpade na STJZOR (146 milijonov 100.000 din), najmanj pa na Pokojninski zavod (2.600.000 din). Na Slovenijo odpade le 32,200.000 din ali 18..V ^ neplačanih prispevkov In je bil celo za 29% nižji od povprečnega zaostanka v državi, čeprav je bila relativna obremenitev gospodarstva po socialnem zavarovanju pri nas največja. Socialno zavarovanje je izplačalo zavarovancem od ustanovitve posameznih zavodov do vštevši 1.19S6 skupno 4 milijarde 180,500.000 din. Slovenija je prejela 807.8 milijona din, ali 21.7%. torej 2.2% manj kakor bi ji pripadalo glede na višino prispevkov. Socialno zavarovanje je doslej v Sloveniji terjalo skupaj 1.441.9 milijona din, dajatve so pa znašale 907,800.000 din ali 64.2% predpisa. Premoženje socialnega zavarovanja znaša pri nas komaj 10% skupnega, naloženega kapitala, med tem ko je odpadlo n. pr. na Češkoslovaškem 40% kapitala na socialno zavarovanje. Ob koncu 1.19o6 je znašalo premoženje soc alnega zavarovanja brez dolžnikov 998,500.000 din, z dolžniki vred pa 1.183,400.000 din. V Sloveniji je znašalo premoženje socialnega zavarovanja ob koncu 1. 1936 354.4 milijona din brez dolžnikov Na Pokojninski zavod je odpadlo 251,100.000 din, na OUZD in TBPD 41 milijonov, na Glavno bratovsko skladni-co 48,500 000 in na Borzo dela 13,800.000 din. Suzor je vložil v Sloveniji 41 milijonov ali 10% svojega premoženja, a bi moral 16.4% ali 17,100.000 din več glede na predpis prispevkov. OUZD, TBPD in Borza dela ne morejo voditi samostojne naložbene politike, ker so odvisni od svojih cen-tral, ki so izven Slovenije. Iz Cel!a — Popravilo poti. Mestna občina je razpisala oddajo voženj za posipanje pešpoti bližnjice od restavracije Stegu do tovarne bičevnikov v Zagradu. Posipni material, ki bo na razpolago pri apnemku v PeČov-niku, bodo prevažali mimo Domove domačije ln restavracije Stegu na mesto uporabe. Zadevne ponudbe je treba vložiti do vštetega ponedeljka 21. t. m. v vložišču na mestnem poglavarstvu. —c Nova centralna kurjava v Mestnem gledališču bo te dni do konca instalirana. Kakor znano, bodo dovajali topel zrak po ceveh, ki so že položene, iz bližnjega, mestnega kopališča v Delavskem domu. V gledališču obnavljajo aedaj delno tudi lesena tla. Nujno potrebno je, da poskrbi občina za primeren znesek za temeljito zunanje in notranje renoviranje gledališkega poslopja, ki že vec desetletij ni bilo prenovljeno. —c V celjski bolnici je umrla v sredo 281etna delavka Alojzija Medvc v i iz štor. Iz šoštanfa — Proslava 1. decembra. Prvotni program proslave, ki ga je določil me Jru-§ veni odbor, se je 'moral spremeni i Skupne slavnostne akademije ne bo. Občina je v ponedeljek zveier sklicala v me-etni posvetovalnici sestanek zaupnikov vseh tukajšnjih kulturah društev, da ponovno sklepajo o celotni proslavi. Po daljšem razgovoru je sestanek določil naslednji program: Na predvečer bo ob pol ssd-mila povorka z bakla do po šostanjskih ulicah do občinske hiie, kjer bo imel kra-•ek govor g. župan. Na-o bo razhod. Na dan i. decembra bo ob desetih dopo: na Glavnem trgu maša s pr:digo. po cerkvenem opravilu bo govor sodnega predstojnika g. Potočnika o pomenu 1. deceni-Dra- O podrobnostih proslave bomo se poročali. — Število volilcev. Po zaključenih reklamacijah ima občina Soštani 1133 volilnih upravičencev. Na teritoriju volišča I. (okolica) je 604 voli'cev, II pa 529. V&en reklamacij je bUo 84.