84 štev.
V Ljubljani, v četrtek 31. julija 1879.
Letnik VII,
Inseratl se sprejemajo in veljA trisiopnu vrst»:
S kr., če se tiska lkrat,
x- II 1» II II * H ^ II II II II 3 ,,
Pri večkratnem tiskanj se lena primerno zmanjša.
R o k o p i si
se ne vračajo, nefrankovanu pisma se ue sprejomujo.
N troönino prejema opravniStvo («<!»> nistracija) in eksferiieija na Florijanske ulice h. St. 19.
Polititti lisi n slBFBossi n aro d.
Po pošti prejemar velja :
Za celo leto . , 10 gl. — kr. za poileta . . 6 „ — „ ta četrt let« . . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za ceio leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ na četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljnbljani na dom posiljan velja 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25.
izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soooto.
Kdaj pridemo mi na vrsto?
Govori se o spravi s Čehi, govori se o perazumljenji med Čehi in Poljaki, govori se o terjatvah čeških, govori se, da hoče ministerstvo na češki univerzi p( časi jezikovo ravnopravnost uvesti, itd., — samo o nas Slovencih in o naših terjatvah ni nikdar n'č brati, nihče nas ne praša, če imamo tudi mi kako željo ali ne. Ali res mislijo ua Dunaji, da bodo nas Slovence popolnem lahko prezirali, da se na nas ni treba ozirati, in da se pri nas lahko vse pri starem pusti ? Naj dotični gospodje nikar ne mislijo, da smo mi tako neznatni in slabi. Narodna zavest je pri nas bolj živa, nego pri kterem koli drugem narodu; mi nismo osamljeni in krog in krog od Nemcev obdani, kakor Čehi, umpak mi mejašimo na Nemce le na eni črti, druga dolga črta pa je hrvaška meja, ki nas veže z jugos;oven.-kim narodom; sinja Jadra nam daje priložuost svobodnega gibanja in trgovanja na morji, ki nas veže z Dalmacijo in hrvaškim Primorjem. Mi se ne damo ponemfiti, in to tudi nikdar ne bode šlo,' ker nas branijo gorenjske planine pred poplavom nemščine; poleg tega je vsa geografična lega našib krajev taka, da smo bolj ua slovenskem jugu. nego v Nemčiji. Na Tirolskem seže naseljenje Nemcev do Bozena ali Bolcana, če potegnemo ravno črto od tam proti naši strani, videli bomo, da ravno do te črte sega tudi pri nas nemški živelj, na jugu od te črte žive Slovenci, na Tirolskem pa Lahi.
Naša domovina ni nikdar nemška bila, in ne sprevidimo, zakaj bi morala zdaj nemška
postati, zakaj bi jej bil preslab .-lovrnski jezik, kteri jej je bil dva tist č let mil in dober? Mi smo trda slovenska kost in bomo od vsake vlad« odlcčno zahtevali, da z nami račuia. Moti se tedaj sedajna vlada, ako res misli, da zadostuje sprava s Čehi in da se na Slovence ni treba mnogo ozirati. Mi bomo svoje težnje vedno glasneje povdarjali ter ue bomo dali miiu, dokler se nam ne da enaka pravica z drugimi narod'.
Kolikor bolj se hočejo želje Slovencev prezreti, toliko glasneje jih morajo povdarjati naši poslanci. Kakor se je dozdaj z nami delalo, tako ne sme biti zanaprej. Da mi ni-mumo nijedue narodne sreduje šole, to je že nasilja odvrč ktero nasilje se zamore vzdržati le tako dulgo, dokler ga hočemo mi voIjdo prenašati. Znano je, da tudi uradi po starem „š melnu" naprej delajo vse po nemški, in celo uarodni advokati si ne upajo slovenski pisati, boječi se, da ne bi zavolj tega sodnikom zamerili se.
To st.8uje ne žali samo našega jezika, ampak škoduje tudi materijalno našim ljudem. Ker namnč z nemščino lahko thajajo, zato jemljejo v blužbe najraje Nemce ali Pemce, ko t bi se moralo pa vse slovenski uradovati, bi tudi naši ljudje veliko lože kako službo dobili. Pa to našim ljudem ne gre v glavo, zato še sami pomagajo naprej nemškutariti, in se skoraj sramujejo, v kakem uradu po slovenski govoriti, tohko menj pa, da bi kako slovensko pisanje od sebe dali. Še na pismo si marsikdo ue upa napisati slovenske adrese, češ, da potem ne bodo znali na pošti brati. Saj ravno to je žalostno, če ne znajo, in take moramo
Jngoslavenski „Imenik bilja",
sastavio dr. Bogoslav Sulek,
troškom jugoslavenske akademije znanosti i um-jetnoBti. V Zagrebu. 1879. vel. 8°. XXIII, 564 strani.
Častno mesto med starejimi hrvatskimi pisatelji iz Gaj eve dobe zavzima dr. Bogoslav Šulek. Posebno se on bavi s prirodoznanskimi vedami, vzlasti zrastli nstvom. Že mnogo lepih knjig*) je Šulek na dan spravil, tako na pr. sestavek: „Zašto Slavjani poštuju lipu", kterega je v lanskem „Letopisu Matice" poslovenil J. Charpenter. Leta 1856 je napisal „Biljarstvo" za niže gimnazije" I. del in II. del L 1859. — V 39. knjigi „Rad jugoslav. akadem." je priobčil članek jako zanimivi: „Pogled iz biljarstva v praviek Slavenah a na pose Hrvatah," — Plod njegovega tridesetletnega truda in zbiranja pa je gor imenovana ravno za binkoštne praznike dotiskana knjiga: „Jugoslavenski imenik bilja". Res znamenita knjiga, prva take vrste, 8 ktero je Šulek pro-
*) Spisi Šulekovi (okolj 30) so našteti v knjigi : „Ljetopis Jugoslavenskc akademijo znanosti
i umjetnosti" I. avezka. (1867—1877) atrau 128.
slavil naš narod. S to knjigo se Jugoslovani lahko ponašamo, kajti v malokterem jeziku se nahaja toliko bogastvo različnih imen za rast line. Zadnji čas je, da zbiramo narodne imena za rastline, kakor tudi za druge narodne stvari, pravljice, pesmi, šege in navade, ki se po sedanjih šolah vedno bolj zgubljajo. Originalnost ljudska, ki se ravno v takih stvareh najbolj očituje, se po današnjih učilnicah narejenih po enem kopitu vdušuje, in ako so v drugem obziru jako koristne, vendar šole originalnost vničujejo. Grede na goro Slavnik dobim pastirje, mlade fantince, ki so tam pasli, ter jih prašam po imenih cvetic, a malo ktero so mi znali povedati; ko pa pridem do neke stare ženice, ki je bila čredniku za „poganjača", mi na moje vprašanje, kakor bi jih iz rokava vsipala, lepih narodnih imen pove. V okolici štirih ur sem najšel za edino travo, kteri latinci pravijo: stipa pennata, (nemški Federgras) te imena: „bala, balka, balovina, balavnica, balotovna, če-bukiilica, zajka, matona, laski, stara baba." Resničen je pregovor: „vsaka vas ima svoj glasi" Kakor za to travo, tako bi se gotovo našlo še marsiktero ime, ki nij še v nobeni knjigi zapisano. „Žetve je mnogo, ali delavcev je
malo" (Mat. 9, 37.). — Za slovenska imena je rabil pisatelj mnoge zbirke in izvirnike, a neke, ki se mi zde še bogatejši, niti ne spominja, ker jih ne pozna. Imena slovečih priro-doslovcev: Freyer, Erjavec, Tušek itd. so nam porok, da kar je v „Imeniku" slovenskih imen, so iz čistih virov, ali da bi se bil g. pisatelj obrnil naravnost na g. Erjavca, ki ima še bogatejšo zbirko pripravljeno za Matico, bi gotovo več zvedil, kakor le iz spisa Erjavčevega : „Iz potne torbice" v Letopisu Matice 1875. Najznameniteji narodni prirodoslovec na Kranjskem je g. Šimon R o b i č na Šenčurški gori, a tega g. Šulek ne pozna, dasiravno bi menda pri njem največ narodnih imen rastlin in drugih prirodnin dobil. Izvrstni botanik je bil tudi pokojni župnik V. Plemelj, ki je otovo tudi kuj rokopisa zapustil. Za Štajarsko bi bila v tej zadevi izvrstna sporočevalca župnika: Davorin Trstenjak, in Fr. Toplak. Saj o poslednjem pravi Ilaičev Božidar v spisu „Oroslav Caf1 (Letopis Matice 1878 III. d. st. 74): „Fr. Toplak, župnik pri sv. Lenartu
pri Veliki nedelji____hrani mnogo narodnega
blaga: nazivlje rastlin, rudnin, drevja, adja, besede živeče med narodom a ne zapi-
stran spraviti, ki našega jezika ne znajo ali neftejo znati, to pa se le doseže, ako nijeden neče nemšč ne. znati. Če nam je znanje nem-¿č ne v nekterih stvareh koristno, v drugih nam je zopet škodljivo. Deželna sodnija je celo podučila našega vrednika, da kdor nemški ¿ua, nima več pravice do slovenskega jezika, opirajoča se na neko ministersko določbo, da se mora le takim strankam slovenski pisati, ki uemščine ne umejo. Kdor je bil tedaj v šoli prisiljen naučiti se nemščine, kaznuje se po samih organih nemške vlade s tem, da se mu odreče pravica do maternega jezika.
Te in enake pritožbe imamo glede jezi-kove ravnopravno^ti. Koliko imamo pa še drugih želja!! Niklar ne bomo iz oči spustili zedinjene Slovenije, kajti razkosani, kakor smo zdaj, si ne moremo nikdar na noge pomagath Če se hoče nek federalizem ali vsaj kaka avtonomistična sistema upeljati, ne bodo mogli te samouprave ali avtonomije dati tako majhnim deželam, kakor so Predarelsko, Sol-nograško. G >riško, Trst ali Istra. Zato se že zdaj govori, da se bodo naredile deželne skupine („iandergruppen") in tem skupinam se bo dala potem tista avtonomija, ki jo žele Čeho-Moravci za se. Težko je, da bi se nam dala zedinjena Slovenija, pa mogoče je, da se naredi taka skupina, v ktero bodo sprejeti vsi Slovenci. Dale bi se namreč napraviti te le skupine: I. čpška skupina, obsegajoča Češko, Moravsko in Šlezijo; II. poljska skupina, ob-segajcčn Galicijo in Bukovino; III. osrednja skupina, obsegajoča dolenjo in gorenjo Avstrijo ; IV. tirolska skupina, obsegajoča Ti-
rolsko, Predareltiko in Solnograško; V. južna skupina, obsegajoča Štajarsko, Koroško, Kranjsko, Goriško, Trst, Istro in Dalmacijo.
Taka južna skupina bi nam ugajala, ker imamo Slovenci z Dalmatinci večino, ako-ravno bi bili združeni z Nemci ua Koroškem in Štajerskem in s primorskimi Lahi. Ako iu ker tedaj ni še upanja, doseči zedinjeuo Slo venijo, morali bomo zadovoljni biti s tako skupino, ako jo le dobiti zamoremo.
Najbolje se ve da bi bilo, ko bi se cela Slovenija zedinila s Hrvaško, Dalmacijo iu Bosno v veliko Ilirijo, potem bi bilo vsega nemškutarenja kar ua enkrat konec.
Grki in slovanski element na iztoku.
Grki, najjužnejši narod na balkanskem polostrovu, si mnogo mnogo domišljujejo, da vse druge osobito slovanske znanosti daleč presegajo. Ponosni so na to, da so potomci nekdanjih slavnih starih Grkov, kteri so si zavoljo svoje izobraženosti, hrabrosti in državnega talenta, če tudi niso bili tako mnogoštevilni kakor Rimljani — slavno ime v zgodovini pridobili. Pa sedanji Grki ne spoznajo, da v njih ni nič druzega, kakor ime in jezik, kteri je že mnogo spremenjen iu nima tistih prednosti in izobraženosti nego starogrščina. Zgodovinarji so dokazali, da v teh Grkih je jako malo prave grške krvi, temveč so že z Slavjani in drugimi uarodnostmi jako mešano pleme. Ti Grki tudi nimajo hrabrosti svojih nekdanjih preddedov, ki so razbili mogočne perzijske vojske pri Maratonu in Salamini. Današnji Grki si pa nasproti predlanskim, ko so se druge balkanske državice in Rusija slavno bojevale zoper azijatskega vraga, uiso upali začeti vojne, temuč so te skrivno in hinavsko prežali, kako bi zamogli pridobiti kak košček turške zemlje.
Ta grški rod si domišljuje, da je poklican ustanoviti zopet nekdanje mogočno bizau-tiusko cesarstvo na razvaliuah turške države. Videvši pa živahnost balkanskih Slovanov, kteri jih tudi že v oliki presegajo, so se začeli bati, da bi ravno slovenska plemena zamogla skaziti jim velike črteže, in ne vkloniti svojih glav v grški jarem.
Kakor naši severni sosedje Nemci, spo-znavši, da na živahnem slovanskem elementu se utegne razbiti vse njih prizadevanje, razširiti gospodstvo nemškega elementa na iztok in jug, skušajo ponemčiti vse jim protijoče slovanske rodove; tavno tako Grki skušajo pogrčiti slovanski element na balkanskem pol-utoku. Nas skušajo učiti, da naši nemškutarji in Nemci niso izbirčni v sredstvih boja proti uam, ravno tako se Grki ne strašijo nobenih še tako nepoštenih in hinavskih sredstev raz-uaroditi balkauske Slovane. Ko je bilo še turško carstvo bolj v moči, so Be prilizovali turškemu praviteljstvu in črnili Slovane kot izdajnike, puntarje, in s tem dosegli popolno podrejenje bolgarskih pravoslavnih grški cerkvi. Po njih ščuvanju so bili vsi Bolgari odstranjeni od cerkvenih služeb od turške vlade in nadomeščeni z grškimi. Grška fanatična duhovščina je z velikim veseljem šla na delo b požiganjem bolgarskih knjig itd. Na njih buj-skauje je Turčija začela preganjati Bolgare, in tako je prišlo do tega, da je mnogo Bolgarov zatajilo svojo narodnost in si prisvojilo znanje grškega jezika in se nazvalo Grkom. Zato je zdaj po vseh bolgarskih mestih mnogo Grkov, nekaj pa zato, ker so se mnogi iz južnih turških provincij z grškim prebivalstvom preselili v severna bolgarska mesta. Sploh je Grkom nek podobni „Drang nach Norden" lasten, kakor Nemcem ,,Drang nach Osten."
Ko se je narodna zavest med Bolgari jela razvijati, se je med njimi in Grki začel boj za narodnost tako, kakor pri nas. Grke je podpirala turška vlada, ktera je želela slovanske rodove popolnoma zatreti, ker so se jej, imajoč mogočnega zaveznika Rusa, jako nevarni zdeli. Ta grška agitacija je postala posebno silna s tega časa, kar so si Grki ustanovili svoje kraljestvo s samostojnim ne odvisnim vladarjem. Sovraštvo do Slovanov in njihove prazne domišljije so znali diplomati zapadnih držav dobro porabiti. Odsvetovali so Grkom, nuj ne začuo vojske s Turčijo, in jim obetali pri sklepanji miru svoj del, češ, da če vojno začno in Turčija razpade, se moč balkanskih Slovauov z rusko pomočjo preveč vtrdi in to bi grozilo grškim težnjam. Tako je or-jentalna vojska se brez Grkov končala; velike
sane, narodne pregovore itd. ima nabranih kakih 14 vezkov." Se ve, da en sam ne more vsega znati, torej tudi g. dr. Šulek, dasiravno si je kolikor je le mogel, prizadel, da bi svojo najnovejšo knjigo z množino hrvatsko-srbskih in slovenskih imen rastlin napolnil, vendar popolnoma dovršil je ni. Vsakakor bode moral odslej vsak rastlinoslovec ali botanik jugoslovanski Šulekovo knjigo rabiti. „Imenik bilja" utegne po besedah pisatelja koristiti in dobro priti.:
1.	Biljarom t. j. rastlinarjem (botanikom). Težavno je bilo doslej najti pravo narodno ime rastlinam, in prvi delavci na tem polji bo bili velikokrat v zadregi, ter so sami skovali imena, ako niso za narodno ime vedili. Iz sinonimov v Šulekovem „Imeniku" pa bode lahko dobiti primerno ime.
2.	Domačim lekarničarjem in tudi zdravnikom bode menda ta knjiga po godi, kajti bodo lahko Bi pomagali, kadar pridejo v dotiko s prostim ljudstvom, da po domače povedo, kako travo ima rabiti za lek.
3.	Gospodarjem in gozdarjem bode knjiga ustrezala, ker v njej se nahajajo različna imena za pitno in gojzdno drevje. Samo za jabelka je v „Imeniku" do 300 imen (plemen) iu za vinsko trto do 800.
4.	Jezikoslovci bodo marsiktero drobtinico našli za svoje raziskovanje in primerjanje. Mnoga imena gotovo niso še nikjer bile tiskana do sedaj, in tudi različne razvijanja besed, kakor si jih je ljudstvo tu pa tam po svojej go vorici prikrojilo, so podučivne.
5.	Naposled bode vsak pravi iskreni rodoljub, vzlasti pisatelj slovenski rad segel po tej knjigi. G. Šulek vpleta mične narodne pesmice pri raznih imenih bolj znanih cvetlic ali drevja Tako n. pr: pri imenu: Ljubica, rus. ljubža ljubka, viola, viola ogoreta itd.
Ljubica je sama rekla, da je prvi cviet s prolječa; ako i jest kriva vrata, ama lijep miriš *) dava. Kad bi znale djevojčice, što je miriš od ljubice, sve bi cveče potrgale, ljubicu bi poljevale. (Nar. pj. Vuk,
Na Slovenskem (Kranjskem) pa pravijo od majerona nekako podobno pesmico: Ta dišeč majeron Pa je vreden sto kron, Če je frišen al suh, Ima vedno lep duh.
države so jim v Brlinu nekaj turškega zemljišča pripoznale, a ne natanjčno določile.
Iz tega se je rodil turško-grški prepir za-stran prave meje. Turčija bi rada manj ko mogoče odstopila, a Grška več ko mogoče pridobila. PoBebno zastran Janine v Epiru se ne morejo sporazumeti. Janina je zelo važna v strategičnem obziru, sicer je za Turčijo močna brambena trdnjava, a za Grško bi bila pravi vpor za daljne vojne operacije na Bever. Dokler Grška nima Janine, Turčiji in Slovanstvu ni nevarna, čepa enkrat ta kraj pridobi, postane nevarna Turški kakor Slovanom , v teh krajih prebivajočim. Države, ktere v orijentalni politiki vodi le sovraštvo do Slovanstva , kakor Francija, skušajo s svojim vplivom Grkom priboriti ta kraj, Italija se pa boji, da bi hele-nizem v teh krajih ne zatrl Albancev, Italijanom sorodnih, in zato italijanska diplomacija ni prijazna grškim željam. Angleška politika je pa povsod realna, nje ne vodijo nikake ideje, ne prijaznost, ne sovraštvo do narodov, temuč le kramarski interesi. Znatno povečanje grške države na račun Turčije bi okrepilo grško tr-ovstvo v škodo Angležem, ki so do zdaj večidel sami tu brez zaprek trgovali; zato se pa tudi Angleži protivijo prevelikemu povekšanju rške države. Tudi ko bi Be turško carstvo v korist Grkom zdatno prikrajšalo, bi to pomanjšalo varnost angleških kapitalov posojenih Turčiji. Rusija je pa dozdaj bila še vedno dosti prijazna grškim tirjatvam, da bi se jej ne moglo očitati, da preveč podpira Slovane in zatira Grke, zraven pa Rusija, kot pravoslavna, mora že iz verskih obzirov podpirati Grke, če že hoče veljati za pokroviteljico pravoslavja. Da bi pa dovolila tako razširjenje gržkih mej, ka-koršno bi škodovalo Slovanstvu, ne verjamemo. Kak bo konec grško turških prepirov, bo odločila bodočnost.
Gotovo je pa, da boj med helenizmom in slovanstvom še ne bo kmalo končan , posebno ker poslednji kolikor toliko morejo računiti na simpatije in pomoč zapadne Evrope. Zato je tudi potreba, da se balkanski Slovani pripravijo za ta boj. Ker še razne druge nezgode groze balkanskim Slovanom, svetuje neki ruski list, da se Bedanje male slovanske države zvežejo v tesnejšo zvezo ali ligo pod ruskim pokroviteljstvom , potem bi jim tudi bilo lažje osvoboditi še v turški sužnosti ostale balkanske Slovane. Ni dvombe, da bodo balkanski Slovani storili po svetu ruskih prijateljev. Samo, daje po našem mnenji čas sedajni neugoden, ker bi na vsake oficijalne izjave medsebojne zveze teh držav na enkrat zakričala vsa sedanja po psevdoliberalnih načelih spridena Evropa. Zato je umno, da se zveza bolj polagoma usta-novlja, tako, da medsebojno prijateljstvo bo koj le bolj v duševnih t. j. literarnih zadevah in prijateljskih bolj privatnih razmerah državnikov ustanovljena in popolna zveza ob bolj ugodnem času objavljena. Kar mislimo da se tudi godi.	P.
*) Lepi duh.
Politični pregled.
Avstrijske deicle.
V Ljubljani 30. julija.
Kako obupnih sredstev se nemško-libe-ralno-judovska Btranka že poslužuje, da bi si pridobila večino v državnem zboru, kaže nam članek v dunajskem „Tagblattu" od torka. Tam se nekako sramožljivo nasvetuje, naj bi se ustavoverna stranka zvezala s Poljaki, in če ne gre drugače, tudi z velikimi žrtvami, češ, bolje je, Poljakom vse dovoliti, drugim pa nič, nego zgubiti tako Poljake, kakor Čehe

in Slovence. Ker pa pisatelj vendar sam nema dosti upanja, da bi hoteli Poljaki za trideset srebernikov svoje slovanske brate in Bvoje so mišljenike izdati, zato se z veliko zvijačo obrne do popoljačenega juda Ilausnerja, kterega vabi, naj prestopi s svojimi „mladopoljskimi" to-varši v nemško-liberalni tabor, in mu grozi, da če tega ne stori, se bodo ustavoverci pobotali s starim poljskim klubom, in bodo Ilausnerja na cedilu pustili. — To pa ne bo šlo, ker Ilausuer mora sam sprevideti, da kakor brž to stori, neha biti Poljak in zgubi zaupanje svojega naroda. Iz tega pisauja pa je razvidno, koliko se ti ljudje prizadevajo, da bi v našo stranko razpor zasejali, in ne bodo se vstrašili nobene laži in zvijače, da bi ta namen dosegli. „Tagblatt" je tako prebrisan, da Poljakom celö besede v usta poklada, s katerimi naj svoje izdajstvo opravičujejo!
V Ijjiililjuiii smo imeli shod antropologov, v Nolno^radii pa so se zbrali zastopniki železnic. Kaj so ukrenili pametnega, bomo še le zvedeli, če so sploh kaj sklenili.
V nanje države.
Kiimuiiei si še vedno glave belijo, kako bi ustregli berlinskemu kongresu, da bi sami sebe ne oškodovali. Po vsi Evropi se čuje lajanje judovskih časnikarjev, da bi se kakemu judu v Rumuuiji kak las ne skrivil. Tudi angležki minister Salisbury se je potegnil za jude. Rumunci pa si mislijo: ,, Če imajo judje toliko prijateljev, kako je to, da se za nas kristjane nihče ne potegne!"
Nemčija. 25. t. m. je v Paderbornu pokopan bil 16. t. m. umrli blagi spričevalec Kristusov škof dr. Konrad Martin. Rojen 1. 1812, mašnik posvečen 1836 v Kolinu nad Reno, škof 1. 1856. Učenik veroznanstva v Bonu je spisal slavečo veroznansko knjigo, ktera je do zadnjih let tudi pri nas služila za naučno v viših gimnazijah iu je preložeua v češki, poljski, madjarski, francoski itd. jezik. Spisal je mnogo drugih izvrstnih knjig, in še iz pregnanstva jih je pošiljal vzlasti svojim vernikom, za ktere je vedno skrbel, in umrši na tujem počival bode vsaj med svojo čedo v Paderbornu.
Na Nemškem se narodno - liberalna stranka veduo bolj drobi, in Bizmark ima za svoj gospodarski program že veliko večino prebivalstva za seboj. Vendar tudi on ne bo v vseh svojih novotarijah srečnega vspeha videl Najbolj nesrečna se nam zdi njegova ideja, po--birati colniuo od robe, ki se samo skozi Nemčijo prevaža; kajti s tem bo on velik del kupčije od Nemčije odvrnil. Avstrija hoče zidati predarelsko železnico, da bo s Švico in Francosko neposredno zvezana, in da ne bo potrebovala nemških železnic. Rusija pa, ki je svoje pridelke v veliki meri vozila skoz Danzig, Königsberg in Lübeck, hoče zdaj popraviti svoje lastne luke in zvezati jih z deželo po novih železnih črtah, ter tako na strani pustiti Königsberg in Danzig, Ljubeka (Lü-becka) pa se hočejo ruske ladije popolnoma izogibati. Ravno tako mislijo Švedi in Danci nagajati in braniti se Bizmarkovim colnim napadom. Kaj bo Avstrija storila zavoljo colnine na žito in vino, to bomo še le videli, kedar novi državni zbor vkup stopi. Čeravno je Bizmark reke), da Nemčija zadosti žita pridela za svoje potrebe, vendar vsi tega ne verjamejo, in pravijo, da zadostuje ena sama slaba letina, pa bo nastala v Nemčiji lakota.
KlMaMS-Tjorciieem' so dali Prusi nekoliko avtonomije, in nastavili generala Man-teuifelna za cesarskega namestnika. Če so že ■7 Nemčiji prisiljeni, nekterim deželam dati ne-
koliko samouprave, potem je pač čudno, zakaj se v Avstriji toliko branijo federalizma, kjer je toliko bolj potreben pri tolikih različnih narodih 1
Na Angleškem Be pripravljajo že za nove volitve v parlament, in je te dni liberalec Ilartington hudo napadal sedajno vlado. Očital jej je med drugim simpatije za gnjilo Turčijo ter konstatiral, da Turčija do zdaj še ni uvedla nobene tistih reform, na ktere se je zavezala pri berlinskem kongresu, in da kristjanom še vedno ne da ravnopravnosti. — Čudno je vsakako, da se morajo Srbi, Rumunci in celo Rusi strogo držati berlinske pogodbe, samo Turki jo smejo svobodno prezirati.
FVancijH. V nedeljo 20. t. m. so le-gitimisti francoski imeli gostovanje, pri kterem je markiz Foresta v imeuu kralja Henrika V. spregovoril, da si le-ta ne želi bivati dalje zunaj Francije, ampak da hoče prebivati v Franciji. Iz tega more se soditi, da se grof Chambord vrne res na Francosko. Legiti-misti vstopajo sedaj krepkejše na noge, nego kedaj in zdi se, da imajo mnogo upanja. Zato tem bolj gine upanje bonapartistom. Vdova Napoleona III. je v poslednjem svojem razgovorom s Rouherjein izrekla, da se ne bode več brigala o zadevah stranke cesarske in da jenja s penezi podpirati časopise bonapartiške. Tako se hoče tudi Roucher umakniti v pokoj in ne več ni podpirati ni opovirati princa Je-ronima Napoleona.
Izvirni dopisi.
Izza Svete gore, 26. julija. Tisti, ki so zadnji čas o Slovenstvu ua Goriškem neugodno sodili, so se dne 24. t. m. lahko prepričali, da njih misli so res njih osebne misli. Narod na Goriškem je že toliko izobražen iu vzbujen, da ga osobni prepiri nekterih mož ne morejo več spraviti ob dobro ime.
Dne 24. t. m. imela je vSloga" izreden občen zbor. Društvenikov je prišlo blizo 30. Po zadnji volitvi odbora sem Vam omenil o nenavadni prikazni, da društvo s sedežem v Gorici je dobilo v odbor izmed mestnih društvenikov ediuo g. predsednika, še tajnik ni stanoval v mestu. Ta značaj odbora je gotovo več ali manj oviral njegovo delovanje in je posredno vsaj nekoliko zakrivil zadnjo razburjenost. K občnemu zboru 24. t. m. sta prišla le dva stara odbornika, drugi so se menda tudi vsi odpovedali zarad opazke pri volitvi državnega poslanca. Gospoda! hraber vojak mora biti vztrajen ; ako tudi pade in si na komolcu prebije obleko, ne gre se kujat. Pred volitvijo novega odbora je nekomu dopadlo predlagati razpust društva; a na splošni klic, naj se vrši duevni red, gospod prvosednik ni imel ozira na oni predlog.
Volitev novega odbora se je vršila nenadno in zložno. Zborovalci so hoteli imenovati nove odbornike z usklikom, le na besedo g. prvo-sednika so volili pismeno. Predsednik je postal g. dr. Tonkli, v odbor pa so bili izvoljeni iz Gorice : gg. dr. Roje in Ant. Ferfila, trgovec; iz bližnje okolice gg. duhovniki Mašera, Čerin in Godnič ; iz druzih krajev pa gg. posestniki Ličen Jan., Šuc Ant., Ilmeljak in Kovačič Ign., veleposestnik in deželni poslanec. Po volitvi je g. dr. Tonkli obetal za prospeh društva trud in delo, pričujočim pa naročal odboru biti podpora in zložuo delati za razširjevanje in razcvet društva.
Konečno je govoril g. V. Dolenec. Nasve-toval je kot poslanec tržaških rodoljubov, naj se novemu odboru naroči, da v porazumu s
tržaškim društvom „Edinost" povabi na pri-lodnji četrtek vse merodajne narodnjake v Gorico na pogovor zarad ožje zveze in zložnega delovanja vseh primorskih Slovanov. Po opazki gg. Godniča in dr. Tonklija , da je za tako delo do četrtka premalo čisa, se je nasvet g. Dolenca radostno sprejel, izvzemši določbo časa.
Ako bo duh, ki je ta dan vel po dvorani goriške čitalnice, navdihoval novi odbor „Sloge" in sploh vse društvo, sme se mu napovedovati častna prihodnost.
Kje pa je ostala „Soča"? Do zdaj jej je bila „Sloga" bran in obrežje. „Soča" je bila organ društva, pravila „Sloge" in njeni odbor oziroma predsednik je bil vodilo vredniku „Soče". Lastniki „Soče", spoznavši iz dosedanjih dogodeb, da spremembe osob v odboru neprijetno upljivajo na list, so se namenili listu dati samostojno podlago. No, upati je, da ta spromemba ne bo ovirala, ampak pospeševala zložnost vseh primorskih Slovanov.
Nadejati se je, da „Sloga" in „Edinost" stopita v vzajemno bratovsko zvezo in ,,Soča'' bo mogla postati njuni oklep in njuna krona.
Domače novice-
V Ljubljani, 31. julija.
(Vabilo na veselico pod milim nebom na vrtu Čitalniške restavracije), ktero o lepem vremenu prihodnjo nedeljo 3. dne avgusta napravi čitalniško društvo s sledečim programom: 1) Ha vi asa. — „Padajte bračo", zbor. 2) Ne d ve d. — „Z\ezdi", zbor s ba-riton-samospevom. 3) Heidrich. — „O tihi noči", čveterospev (nov). 4) Zajic. „Lovačka", zbor (nov). 5) Vogel. — „Cigani", zbor s tenor-samospevom, kterega poje gosp.Meden. 6)Eiseuhut. — „Bura", zbor s bariton-samospevom. 7) Eisenhut. — „V naravi", šaljivi zbor. 8) Mašek. — „Bleško jezero", zbor. 9) Zajic. — „Davoria", zbor (nov). — Med petjem godba. Začetek veselici 7 uri zvečer. Vstopnina za ude čitalnice 20 kr., za neude 40 kr.
Odbor čitalnicin.
(Iz seje deželnega odbora kranjskega 25. julija) imamo poročati sledeče: Deželni inženir gosp. Wičel dobil je nalog, da ogleda naprave zoper povodnje Unca v planinski dolini, in da preišče, kaj je treba popraviti in kaj še storiti. — Za napravo tehničnih stavb za brambo savskega bregu pri Gorenji Savi nad Besnico se je deželni odbor obrnil na deželno vlado. — Vodja deželne vino- in sadjerejske šola na Slapu gosp. Rih. Dolenec bode po 15. avgustu t. m. šel na Dolenjsko, kjer bode — po dogovoru s kranjsko kmetijsko družbo, ktera je za to potovanje si od ministerstva izprosila državne podpore — po več krajih podučeval o pridelovanji vina in sadja. — Sklenilo se je, da se oni najdenci kranjskih mater, kteri so od leta 1877. v du-uajski najdenišnici, oziroma iz dunajske naj-denišnice na rejo oddani, vzamejo na Kranjsko v rejo. — Deželni odbor je pritrdil, da se polnočnemu učitelju v Cerkljah določi 360 gld. remuneracije na leto, in za šolo v Včlikem Gabru da 100 gld. subvencije iz normalno-šolskega zaklada za notranje oprave. „Nov."
(F občnem zboru) „narodue tiskarne", ki je bil 27. dne t. m., so bili v upravni odbor voljeni gospodje: dr. Ahačič, dr. Drč, dr. Do-minkuš, Fr. Hren, Fr. Iiolman, M. Kreč, J. Kušar, dr. Moše, dr. Munda, V. Pfeifer, dr. Papež, Ferd. Souvan, J. Strelba, K. Tekavčič in dr. Zamik.
(Zbor starinoslovcev) v Ljubljani je bil končan v torek, ko si je družba ogledala še kraj na mahu, kjer se kopljejo stavbe na kolčh. Dežman je mislil s tem shodom dati si nekako zadostenje za grozni svoj propad o zadnjih volitvah , zato je bil celo tako zmešan, da je zboru dal pač predsednika, a ne podpred sednika, ker tudi zadnji je po navadnem redu zborovanja pri vsakem zboru potreben. Veudar se je Dežman zmotil, zbor ni napravil nobenega hrupa, Ljubljančani se tudi niso veliko brigali zii-nj. Obravnave same so bile le nekoliko zanimive, več rtči pa čisto napačuih ker zbrani gospodje so premalo Slovani, da bi bili mogli o najdbah, posebno pa o imenih naših krajev pravo vedeti. Ko dobimo vse go vore v roko, bomo še nekoliko spregovorili o tem shodu.
(Zavoljo ponarejanja desetakov) prideta v poudeljek pred porotno sodnijo litograf Jer šan in stavec Koleuc, o kterih smo svoje dn poročali, da ju je ljubljanska policija prijela.
(Na Vrhniki) je pogorelo 26 posestnikov, cerkev sv. Lenarta in tudi ječa nekoliko. Zavarovani so bili razen 7 posestnikov vsi, in sicer pri peštanski, graški zavarovalnici in „Slaviji", zadnjo zadene največa škoda.
(„Laibacher Liedertafei' in „Tagblatt'1.) Oddelek filharmoničnega društva se je osnoval pod imenom „mednarodno pevsko društvo" ter prvič zapel na kolodvoru o navzočnosti antropologov. Da je pa to društvo razobesilo belo modro-rudečo zastavo poleg cesarskih, to je hudo speklo „Tagblatt", ki je predrzen dovolj, da se huduje nad našimi barvami, kakor bi biku rudečo ruto pokazal. Ali mar „Tagblatt" ne vč, da so belo-modro-rudtče ob enem tudi barve kranjske dežele? In kako se on pre drzne insultirati kranjske barve v kranjski deželi?! Tudi se „Tagblatt" jezi, zakaj ni bilo nobene nemške zastave, ki bi zastopala drugo narodnost v deželi, namreč nemško narodnost. Kje pa je na Kranjskem tista „druga" narodnost? Kaj sta mar Dežman in njegov Ilans posebna narodnost? Mi poznamo na Kranj 8kem samo eno, slovensko narodnost, in čas je že, da enkrat protestiramo proti „švindelnu" s tisto drugo narodnostjo, ki je nikjer ni, pa se vendar v njenem imenu povsodi slovenski jezik zatira. Prevelika je bila mehkost naših deželnih poslancev, ki so pravico nemščine pri nas priznali, ter tako dvojezičnemu uradovanju vrata odprli, iz ktere dvojezičnosti le prerada izvira enojezičnost, namreč nemška, na škodo slovenskemu jeziku.
Razne reči.
— Die or i en t a Ii sc h e Fr a ge und die Krisis in Europa. Von einem patri otischen Südländer. Triest 1879.
Nedavno je pod tem naslovom na svitlo prišla jako interesantna knjižica, ki razpravlja „turške zadeve in evropsko krizo." Izdatelj se imenuje patriotičnega Jugoslovana, in če se ne motimo, je to v naših krogih dobro znan slovensk pisatelj. Že zavoljo tega, ker nam ni znano, da bi se bil do sedaj kak drug naših narodnjakov obširnejšega političnega dela te stroke lotil, je ta knjiga za nas Slovence tem zanimivejša ker pisatelj odločno na avstrijskem stališči stoji in kaže, da je Avstrija poklicana, pa tudi zmožna težko orijentalsko in ž njim tudi jugoslovansko vprašanje korenito in popolnem rešiti. — Našim nemškim nasprotnikom, kateri nam tako radi in vedno očitajo, da so Jugoslovani sploh in vsi Slovenci še posebej izdajalci avstrijske ideje in privrženci
Rusije, bo ta knjiga silen trn v pôti, kajti zdi se nam, da do sedaj še nikjer ni bilo tako odkritosrčno dokazano, da prihodnost Avstrije le v slovanstvu leži in da njena korist odločno rešenje narodne ideje zahteva. Ker pa Rusija tudi za-se na istem stališči stoji, utegnejo ravno jugoslovanske dežele biti polje prihodnjega boja med Avstrijo in Rusijo, zato je naloga Avstrije, se že sedaj pripravljati na to borbo s severnim velikanom.
To je glavna ideja te patrijotične, pod vtiskom srebrne poroke Nj. Veličanstva pisane knjige.
V navedeni cilj in konec je treba, daAv strija današnjo politiko temeljito premeui, da se posebno današnji nesrečui in nadalje gotovo nemogoči dualizem odpravi, da se vsem deželam habsburške monarhije ne samo potrebna avtonomija, ampak tudi vsem njenim narodom ne samo v mrtvih paragrafih na papirji, ampak v dejanji istinita pravica narodnega razvoja dodeli. Pisatelj dokazuje, da je naloga vlade in novega državnega zbora, misliti na to, kako da bi se vsem narodom o tem enakomerno zadostilo, in kako da bi se vsi narodi po enakomerni udeležbi notranje in vnanje politike do veduo više omike in blagostanja pripravili.
Ce tudi avstrijski Slovani rusko vnanjo politiko s toplim Bočutjem pozdravljajo, je vendar tudi gotovo to, da zaradi tega nočejo postati Rusi. Njih zahteve ne segajo dalje, ko do tega, da v Avstriji ostanejo to, kar so — Slovani in da se jim narodna ravnopravnost in svobodno gibauje na domači zemlji zagotovi, vsaj imajo Slovani ravno tako, kakor vsi drugi evropski narodi, živo narodno čut-stvo. Da pa Avstrija premogočni upliv Rusije na Slovane Turčije paraliz.ra, naj ne drži križem rok — piše pisatelj pričujoče knjige — ampak naj si prisvoji Bosno in Hercegovino» junaško in brez strahu, kakor se mogočni državi spodobi, iu še dalje čez Novi Pazar do Soluna grč.
To so glavna ntčela gosp. pisatelja in reči moramo, da je ta načela bistroumno in v pa-triotičnem in narodnem duhu na 4 pôlah svoje knjige razvil. On loči svoje delo v dva razdelka; v prvem razdelku razpravlja glavni dogmatični pojm prave državne politike drugem razdelku pa obrača prvi razdelek na praktično polje. Prvi razdelek je glavno delo, ktero kaže, da je duhoviti pisatelj čuda veliko knjig prebiral (on pozna celo francosko, italijansko in nemško političuo literaturo) in jako bistroumno in logično celo gradiva vredil. če tudi se mi ne skladamo po vse z njegovo dogmatiko in izpeljavo dotičnih načel, vendar zagotavljamo, da je zanimiva knjiga vse hvale vredna.	„Nov."
—	Tržaški mestni zbor je dovolil prejšnemu županu Angeliju 4000 gld. pokojnine. „Edinost" meni, da bi bilo bolje, ako bi se porabil ta denar za šole slovenskih okoličanov, kteri še zdaj nemajo nobene štiriraz-redue šole. Pa za take rtči mesto nema denarja , pač pa mu ga nikdar ne manjka za strankarske namene.
—	Povodenj na Francoske m. Vsled vednega deževja so mnoge reke na Francoskem čez bregove Btopile in mnogo škode napravile.
—	V Sarajevu se bo osnoval penzi-jonat, kder se bodo podučevali dečki iz Bosne in Hercegovine, v starosti 9—16 let, pa le premožnejši, ker bo letne plače za vsa-cega dečka 250 gl. zahtevalo se. Tudi otroci častnikov se bodo sprejemali. Veronauk se bo učil katoliški, pravoslavni in mohamedanski (!),
učna jezika bosta hrvaški in nemški (!). Bogati Bošnjaki se vabijo, naj ustanove štipendije za to šolo.
—	„Slovinac", dober slovanski list v Dubrovniku, prinaša v II. teč. br. 14 s podobo tudi dobro Bostavljeno književno delovanje sedaujega predsednika jugoslovanske akademije, slavnega dr. F ra n j a Ra čk e ga.
—	Prijatelj obrtnikom. V Varšavi umrli bogati posestnik Konj ars ki je daroval vse svoje premoženje 175.000 rubljev za pov-zdigo narodnega izobraževanja. Pred vsem pa je naročil, da naj se ustanovi iz tega deuarja obrtniška šola, kar ima izvesti obrtniški odbor. Ta odbor bo zdaj odprl obrtniško šolo s 4 razredi, v kteri se bo 60 učencev brezplačno podučevalo.
—	Hud vihar v Trs tu je nastal 28. t. m. zvečer. Poškodovanih je bilo 28 ladij in bark in več ljudi je konec vzelo, nekaj j;h je vtonilo, ki so se hoteli rešiti, pa so se čolni prekucnili, nekaj so jih barke zmečkale, ko so vkup treščile.
TfSt-ierndriH" denarne cen* 30. julij».
Papirna renta 06.70 — flreberna rent» 68.15 — Zlata renta 78 65 — 18601etno državno posojilo 126.30 Hankin« »krije 826 — Kraditne akcije 272 50 — London 115 75 — — Ce*. kr. eokini 6.46. — 20-frankov 9.22.
DennrNtven« cene 28. julija.
Državni fondi.			Denar.	Klag.,
6'/, avstrijska papirna renta .			66 56	66.70
6 "/. renta v srebru .			68.-	118.15
4"/, renta v zlatu (davka prosta)			78.40	78.55
Srečke (loži) 1854. 1. . . .			115.50	116.—
„ „ 1860. 1.. celi. .			126 25	126.75
„ „ 1860. 1., petinke			129.—	129.50
Premijski listi 1864. 1., . . .			157.25	157.75
Zemljiščine odveznice.				
ŠtajarBke po 6°/«.....			99.75	100.50
Kraujske , koroške in primorske	po 6*.		96 —	_,_
			87.75	88,—
Hrvaške in slavonske po 5"0 .	t		87.50	88,—
Sedmograške po 6% . . .			84.75	85.25
Delnice (akcije).				
			826.--	828.—
Unionske banke ... .	.	. #	87.60	87.90
Kreditne akcije.....	B	. t	255.60	256__
Nižoavstr. eskomptue družbe .	i		796,—	805 —
Anglo-avstr. banke ....	.		124.-	124 25
Srečke (loži).				
Kreditne po 100 gld.	a.	V. •	168.25	16950
Tržaške „ 100 .,	k.	d. •	119.-	120.—
„ ,. 50 „	Il	•	61.—	63,—
Bndcnske „ 40 gld.	a.	V. •	34.25	31.75
9almove „ 40 „	»>	>1 •	45 60	46,—
Palffi-jeve „ 40 „	>i	II •	36 25	—.—
Clary-jeve „ 40 „	>i	II	37.50	38.25
St. Génois „ 40 „	M	11 •	37.-	37.25
Windischgratz-ove „ 20 „	»>	n •	32.50	33.50
Waldstein-ove „ 40 „	1»	n •	30.50	31.60
Srebro in zlato.				
			6.48	6.49
		• •	9.21	9.22
Priporočila vredne knjige.
Ziverger, Nar lepši čednost in nar gerši pregreha mehko vezana 85 kr. „ Pot V večnost mehko vezana 3 G kr.
Schmitt, Anleitung zur Ertheilung der Erst-communikanten-Unterrichts (br. 1.44). Dr. Lutze, Lehrbuch der Homöopatie, neueste
Auflage (geb. 3.60). Bolanden, die Reichsfeinde, 2 Bände (br. 4.80). Eine halbe Stunde vor dem heiligsten Sacramente (6).
Päpstliche Ablässe, den Lebenden u. Verstorbenen zuwendbar (20). Sv. Križev pot za katoliške kristjane (3).
Podpisana bukvama (nekdaj O. Klcrrovc vdove) ima tudi v zalogi vso od družbe sv. Mo-hora in Matico slovenske izdane knjigo in se priporoča za naročila zabavnih časnikov in drugih v snopičih izhajajočih knjig, ter zamore postreči tudi 8 podobami razne velikosti po najnižji eeui.
Katoliška buk varna
pred Škofijo Št. G.
Idajatelj in odgovorni vrenik ilip Haderlap.
J. lanikovi nasleniki v Ljujani.