81. SffevflRn.
I lUMlnđ. t nedeljo t aprila nz3.
Leto LUL
lih« J« vsak sss sspslsss, terasami! asSstjs ls »rasslae.
»aH t do 9 petit vrat 4 1 O. od 10—IS petJt vrat i t D SO o. vač)! tascraS petit vrata 2 O; notice, poslano. Izjave, reklame, preklld peM' vrata 3 D; poroke, zaroke vdikeet 15 vrst 30 O; zenitne ponudb: beeela 75 a. Popast le pri naročilih od II objav naprej. — Invcratnl davek poaešaj.
Vpr«*«nj«m glede tnaeratov na) se prOoll znamka za odgovor.
rJf»fr*vmlit*a „Slow. Heroda' la Jfaradat Mak ara«" Kaalleva ollea *t S, pHtlloao. — Teleleai at- 304.
Vresaletee
Si. S, L aadatrople
Slov. faMirv Rnanova aUea Telesa ste«. 34. Ispise esrele-aa ls ssSatssse la teSastaa hrankevane. Rokaptsa« a« nm vraCa. ~eaasj
Posamaztia itavfilka:
v Jugoslaviji vsa) dni po Oln 1«— V inozemstvu navadna dni Oln 1, nadeli« Oln V
Poštnina plačana i* gotovini.
»Slovanski Narod"	velja:				
		v Ljubljani		potti	
\2 mesecev   •   . .	-• • •	Din 120-—	Din	144 —	Din 216 —
6     .        . - .	...	. 60-	•	72 —	.    108--
3     ,        • • •	• • •	30 —	•	38 —	. 54-
1           9                •     • •	• • •	. ia—	•	12-	. let-
Pri morebitnem povišanja se ima daljša naročnina doplačati. Novt naročniki  naj  poSljejo v prvič naročnino ve !fw   i*a7"~  P° nakasnid. Na <imo pismena naročita brez poslatve denarja s« ne moremo ozirat!.
0 nacionalni in državni konsolidaciji.
Danes govori vse o nacijonalnf ln državni konsolidaciji. Nacijona-list in radikalec trdita, da je žive* čega   pokolenja najsvetlejša naloga.
Zastopniki opoziciionalnlh strank pa vidijo v svojih programih edino realno pot jugoslevenske konsolidacije. Celo Radić je že trdil« da je Ju-gosloven.
Te činjenice sf ne moremo drugače razlagati, kakor da govore vsi mimo drugega. Radi važnosti, ki jo Igra ta pojem v naš! politični javnosti, ne bo odveč, ako podamo splošno pojasnilo o nacijonalni in državni konsolidaciji.
V čem obstoja nacijonalna konsolidacija? Pač v tem. da premostimo neka obstoječa nasprotstva. Ta nasprotstva se nahajajo v več ali manj narodnostnem, plemenskem in verskem čustvovanju posamnlh delov našega naroda. S pomočjo umetno Insceniranega časopisnega ln strankarskega vplivania se je to čustvovanje tako poglobilo, da se naši narodni deli začenjajo ločiti med sabo in sicer čustveno, miselno. Bolj In bolj stopa v ozadje občutek pripadnosti k enotnemu prebivalstvu enotne države. In baš v tej pripadnosti k enotnemu prebivalstvu enotne države vidimo edino pravo pot nacijonalne konsolidacije. Konsolidacija ni mogoča v tem smislu, da prepovemo Slovencem Imenovati se Slovence ali pa Srbom nazivati se Srbe. Taka prepoved je nemogoča, v praksi neizvedljiva. Toda medtem ko odgovori Beogradčan, da Je Srb, ti odgovori bazelski Nemec, da Je Švicar. V tem tiči bistvo naše nacijonalne konsolidacije. Mislimo, da je vsakemu razumnemu človeku jasno, da je biti pripadnik jugoslovenskega naroda nekaj višjega kakor bftl pripadnik slovenskega naroda, si Ječa! v sužnosti. Kot prlpradnlk Jugoslovenskega naroda si svoboden državljan, ki imaš pravico odločevati o svoji usodi, če se le zanjo v zadovoljni meri brigaš in se na pristojnih mestih uveljavljaš. Oojenje nacijonaine zavesti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih, posebno pa pr? prvih dveh je veljalo nevarnosti tujega raznarodovanja. Takega gojenja pa sedaj v svobodni Jugoslaviji ne potrebujemo. Slovenci Hrvati in Srbi nadomestimo svoje nacijonalne občutke z enotno mislijo o pripadnosti k enemu prebivalstvu ene države! To bodi naš novi narodnostni občutek, naša nova nacijonalna za-
vest, ki ni v nobenem nasprotju s potrebo kulturnega ustvarjanja v smislu pokrajinske književnosti. Slovenci potrebujemo n. pr. svojo književnost v prvi vrsti iz kulturnih ozirov, ker bi sicer kulturni napredek naše pokrajine zastal. Ne potrebujemo pa povdarjanja in poglabljanja specifične slovenske nacijonalne zavesti, ki je izpolnila svojo zgodovinsko nalogo, branit' slovansko prebivalstvo Štajerske, Kranjske in Primorske pred tujim raznarodovanjem Te nevarnosti sedaj nI več, ker smo svobodni gospodarji na lastnih tleh. Kulturno ustvarjanje pa, s katerim so se ovekovečili naši predniki, nadaljujmo tudi v Jugoslaviji. Proces nacijonalne konsolidacije n? naper.r prott slovenskemu književnemu ln duševnemu ustvarjanju, temveč samo proti kultiviranju posebne slovenske nacijonalnostl. Te ne potrebujemo več. Imamo vrednoto, ki je večja In svetejša. to je nova država in njeno enotno prebivalstvo. Jugo-slovenska država ne potrebuje drugega nacijonalfzma In kot taka ni v nobenem nasprotju s kulturnimi zahtevami posamnih pokra im. Nasprotno, ona bi se lahko bridko pritoževala nad prosvetnim in kulturnim mrtvilom, ki je Dreolavtlo nekatere nekoč cvetoče kulturne pokrajine ju-goslovenske.
Enako Je t 3ržavno konsolidacijo. Kakšna državna misel tvori podlago jugoslovenske države? Jasno Je, da nima naša država z besednimi sestavinami svojega Imena (Jugoslavija) globljega stika, ker nI država Južnih Slovanov, temveč država Srbov, Hrvatov ln Slovencev, ki so deloma iz revolucijonarne odpoi-nosti proti bivši Avstriji, deloma iz ljubezni do državne samostojnosti, večinoma pa s pomočjo srbskega orožja In s presrečnim naključjem svetovne volne ustvarili skupno državo radi skupne svobode, skupnega življenja ln skupnega blagostanja.
To je podlaga naše države in naša državna misel, ne pa filologija. Državna konsolidacija Je potemtakem proces, ki naj privede do splošnega priznanja te državne misli od strani veČine Jugoslovenskega prebivalstva. Samo delo, ki bo šlo v tej smeri, bo državotvorno. Mi smo pri tem tudi mnenja, da taka državna konsolidacija nima z ustavnimi določili tako velikega stika, kakor se pri nas običajno misli. Glavno je, dobra volja« zbližati se, porazgovoriti se In zje-
diniti se na unum et necessarium: da smo ena država in en narod in da kot taki delujemo skupno na velikih smotrih Človeškega in družbenega življenja.
SLOVENCI IN SRBI.
Nehvaležnost je najgrša pregreha nele posamnikov, temveč tudi narodov. Ona globoko rani in boli onega, katerega zadene. Zato je umevna ogorčenost Srbov proti Slovencem in Hrvatom povodom njihovega nastopa po zadnjih volitvah. — Pri tem pa so Srbi v usodni zmoti in napaki, da identificirajo slovenski narod z izvoljenimi poslanci glede na mišljenje in politične težnje. Res je zmagala klerika!na stranka na vsi črti, saj pripadata naprednim stru-jam samo dva mandata. Razcepljenost nji nasprotnih strank, ki se niso mogle pospeti do razumevanja dejanskega položaja — ter Izborna organizacija in brez skrupulozna agitacija, Id Je takorekoČ monopol klerikalne stranke, vse to je dpneslo klerikalcem uspeh tako velik, kakor ga sami niso pričakovali. Toda krivično bi bilo radi izida teh volitev metati vse Slovence v klerikalni koš in jim podtikati protisrbsko orijentacijo. Klerikalci še ne predstavljajo našega plemena v celoti, zlasti pa ne inteligence.
Slovenci nismo m ne bomo pozabili, kaj se imamo Srbom zahvaliti. Pod Avstrijo smo vodili težke, dolgoletne boje za svoje narodne pravice in Izvojevall smo s! z velikim naporom in trudom le polagoma nekaj pravic. Dolgoleten boj za šole in urade Je Imel nekaj uspeha šele zadnje predvojne čase, na Koroškem pa ni rodil nobenih sadov. Šele, ko je nam zažarela svoboda, so se nam izpolnili vsi, preje docela neizpolnjivi ideali: dobili smo svoje vseučilišče, svoje srednje šole, dobil? povsem slovensko upravo, skratka vse, o Čemer še preje niti sanjati nismo upali. Naš Jezik je povsod! zavladal naša narodnost je dospela na prvo, odločujoče mesto, kjer se je popreje vedno šopiril tujec. Bila je to zasluga naših osvoboditeljev — bratov Srbov.
Poglejmo na Primorsko, kako ondl tlačijo slovensko narodnost in jo uničujejo, poglejmo na Koroško, kako so ondi naši rojaki brezpravni — pa roke na srce In priznajmo, da smo dosegli vse, prav vse, o čemer so sanjali naši najboljši rodoljubu Sedaj se lahko narodno izživimo, ako bi ostali pod Avstrijo
ali bi pripadli Italiji, bi bili zapisani narodni smrti. Istina je, da je del rojakov še ostal pod tujim jarmom, toda naša država, čim se konsolidira, jim bo lahko nudila krepko oporo ter jih bo rešila v doglednem času, vsaj to je naše trdno upanje in naša srčna želja, izpod tujčeve pete.
Zmaga naše narodnosti, osamosvojitev od tujega gospodstva, od tisočletnega jarma, ali to ni najlepše in najdragocenejše darilo, ki nam je po zaslugi bratov Srbov — takorekoČ padlo v naročje? Sami iz lastne moči bi si svobode ne bili nikdar Izvojevall. Res smo posamniki gojili ideje slovanske vzajemnosti. Ideje Jugoslovenskega edinstva, ali v maso naroda še niso prodrle te ideje, a to po krivdi klerikalne stranke, ki je obdala neuko ljudstvo z debelim avstrijskim zidom. Zato smo o svobodi pač sanjali, nismo pa ž njo računali. In vendar je nam došla svoboda, ki je nismo pričakovali. S kakšnim navdušenjem in srčno radostjo
smo jo sprejeli! Kdo se ne spominja teh velikih in srečnih dni? In vendar se zdi, da smo na vse to že pozabili, zato trobimo že skoraj v isti rog, kakor Koroščevi klerikalci. A zakaj? Ker razmere niso tako rožnate, kakor smo pričakovali. Res. draginja in beda nas mori. Toda ali Je r drugih državah bolje? Poglejmo naokrog! Povsod sta beda in draginja! In če smo objektivni, moramo priznati, d ase nam godi v mnogih ozl-rih bolje, kakor drugim, ako pa se vsi posvetimo uspešnemu delu. čaka našo državo In s tem tudi nas, srečna in lepša bodočnost
Zato pravimo: Slovenci vztra-Jajmo v zvestobi do države in do bratov Srbov, obenem pa bodimo posredovalci med Hrvati in Srbi, da se izglade vsa medsebojna nasprotstva in izravnajo vsa nesoglasja. Vse naše težnje se naj osredotočijo na to. da se uresniči pesnikov rek »Slovenac Srb, Hrvat za uvek brat i brat!c
Slovenci, čujte!
Za prepir v naši hiš! so se začeli zanimati tudi tuji Usti, kar Je dokaz, da preživljamo resno notranjepolitično krizo. Rusko »Novoje Vremja« piše: Konflikt vlade s separatističnimi skupinami (na Hrvatskem Radič, v Sloveniji Korošec) še ni končan. Pravzaprav ni Jasno, kaj hoče Radić. Preje Je oznanjal »hrvatsko ljudsko republiko«, sedaj govori o federaciji enakopravnosti In sporazumu s srbskim narodom, neodvisno od vlade (?) Beogradski listi ne glede na smer Ozvzemšl po pomenu neznatne socljalistfčne) zavzemajo napram Radiću nasprotno in sovražno stališče, videč v njegovem nastopu poskus razkosati državo. Toda v času, ko vsi listi predlagajo najrazličnejše kombinacije, dajejo na stotine nasvetov ln razlagajo na vse mogoče načine vldov-nansko ustavo in konstitucijo, nikdar ne najdemo ocene dogodkov z zgodovinskega in moralnega stališča.
In vendar je ta stran vprašanja zelo zanimiva. V stari Avstro - Ogrski monarhiji so tvorili Slovani okrog 50% prebivalstva; ne glede na to pa so bUl v položaju državljanov druge vrste. Radi umetnega in neproporcijonalnega volilnega sistema so bili gospodarji položaja v parlamentu Nemci, ki so tvorili samo 22% vsega prebivalstva. Ce bi bilo takrat kakemu Radiću prišlo na um črhniti o federaciji ali enakopravnosti, bi ga bili nemudoma vrgli v ječo. Zato pa so vsi Rad Ići mimo sedeli, bili so zadovoljni s mestno samoupravo in so v parlamentu brezuspešno nastopali za zaščito   pravic   slovanske večine.
Stroga državna disciplina m organizacija je bila kriva, da so bili Hrvati, Slovenci in celo avstrijski Srbi prisiljeni boriti se proti Srbiji. Ce bi bile po kon*j čani vojni 191S. leta Hrvatska ln Slovenija izločene v posebno neodvisno državo, bi občutile na sebi staro geslo -*j Gorja premaganim! Kakor Nemčija« Avstrfja ln Madžarska bi morafl tudi oni plačati reparacije. Njun denar bi izgan bil veljavo In beda prebivalstva bi povzročila neprestane nemire* kakor Vk opažamo v vseh premaganih državah. Mesta tega pa sts se Hrvatska bi Slovenija radi ujedinjenja s Srbilo sprav menile Iz premaganih ▼ zmagovalke. Reparacij ne plačujeta, tem ved nasprotno, prejemata lih. Med tem, ko je Stara Srbija izgubila v času vojne tretino prebivalstva in je bila strašno opustošena. Hrvatska in Slovenija nista trpeli od; vojne (na njunem ozemlju nI bilo bitk) in zato sta bogatejši kot stara Srbija.
Zdi se, da bi moral hrvatski ln slovenski narod za tako nepričakovano srečo hvaliti boga ln kraljevsko vlado. Mesto tega pa demagogi Radićevega kova govore, da srbski narod še ni dorasel, da je podoben otroku, ki mu morajo Hrvati šele zapeti hlače (?!) Oni zahtevajo »ljudsko republiko, federacijo« itd. Posledica tega je, da življenje ne more priti v normalni tir. Take so posledice, če ljudje pozabijo elementarno moralo in preneso rešitev kompliciranih političnih problemov v maso, ki se ne briga za zgodovino in moralo. Nezavednost te mase izkoriščajo spretni in brezvestni demagogi v svrho karije-
A- E. W. Mason:
84        KLIC NA POMOČ.
Roman*
»Izborno, mademolselle,« je rekla Helena. In ni še izrekla teh besed, ko se Je že Cul od spodaj rezki in razburjeni glas gospe Dauvrav.
»CeliJat Celija!«
»Hitro, Helena,« Je dejala Celija, ki je bila sedaj že razburjena radi seanse.
Toda Heleni se ni mudilo. Čim bolj bo postala gospa Dauvraj* razdražena In čim manj bo Imela potrpljenja s Celijo, tem preje bo Celija voljna storiti vse tako, kakor bo zahtevala Adela. Toda to še ni bilo vse. S pretkanim In Ironičnim veseljem Je ta večer povečala naravno lepoto svoje žrtve. Njen obraz, njen vitki vrat njene bele rame bodo Izgledale Se lepše, ljubkost njene postave bo Se večja kot sploh kdaj prej. V resnici sta obe ženski Imeli iste besede r mislih.
»To Je zadnjikrat« Je rekla Celija sama sebi ln mislila na te strašne seanse, Id se bodo končale to noč.
»To Je zadnjikrat,« Je rekla tudi ftelena Vauauier. Zadnjikrat Je zapenjala dekletovo obleko. Po tej noči ne bo več potrpežljive ln skrbne službe za gospodično Celijo. To noč naj jo ima Se popolnoma. Naj občuti, da nI bila
nikoli prej tako lepa, nikoli tako zrela za življenje kot v tem trenutku, ko je prišel konec. Eno stvar je Helena obžalovala. Hotela bi vi-videti Celijo — ki se je sama sebi smejala v zrcalu — kako nenadoma spregleda, kaj se pripravlja za njo. V svoj? domišljiji je videla, kako Ji Izginja barva z lic ln kako se jI oči širijo v grozi.
»Celila! Celija!«
Spet se je začu! nepotrpezTjlv glas od spodaj, ravno ko je natikala Helena dekletu klobuk na krasno glavo. Celija je poskočila, napravila hitro eden ali dva koraka proti vratom in se nejevoljno ustavila. Šumenje njene dolge svilene vlečke Jo bo moralo Izdati. Dvignila Je vlečko In stopila naprej. Pa tudi tako se je culo iumenje.
»Morala bom biti zelo previdna. Alf mi boste pomagali, Helena?«
»Ootovo, mademolselle. Sedla bom porj električni stlkalnlk r salonu. Ce bo gospa, k! Je na obisku, preveč otežkočila poizkus, bom že našla način, da vam pomagam,« Je dejala Helena Vauouier In ko je govorila, je izročila Ćeliji dolg par belih rokavic
»Ne bom Jih rabila,« je Sejala Celija.
»Madame Dauvray ml je zaukazala, naj vam lih dam.« je odvrnila Helena.
Celija jih Je hitro pograbila, vzela s seboj belo tančico In feltela po stopnicah navzdoL
Helena Vauauier je prisluškovalo pri vratih In čula gospejin glas v mrzličnem razburjenju.
»Čakali smo te, Celija. Celo večnost te ni
bilo. c
Helena Vau<ru!er se Je zadovoljno nasmejala sama sebi, vzela Celijln beli plašč Iz garderobe, ugasnila luči in ji sledila dol v vežo. Obesila je plašč ravno pred vrati salona. Nato je skrbno ugasnila vse luči v veži in v kuhinji in stopila v salon. Ostala hiša je bila v temi. Salon je bil jasno razsvetljen in vse je bilo pripravljeno.
Poglavje XVIII. Seansa.
Helena Vanouier je zaklenila vrata salona od znotraj In položila ključ na kamin, kakor je vedno storila, če so Imeli seanso. Zastori so bili odvezanl na strani obokane vdolbine nasproti steklenim vratom, tako da so se dali takoj potegniti navzdol V vdolbino so bili postavili k stebru, ki je držal obok. visok stol brez slonila, ki so ga vzeli v veži fn katerega noge so trdno privezali k stebru, tako da se nI dal premikati. V sobi Je stala okrogla miza In trije stoli oko!! nje. Madame Dauvray Je nemirno čakala. Celija je stala na videz brezbrižna, na videz brea zanimanja za vse to. kar se fe godilo. Njene oči niso nikogar vfdeTe. Adela jo je pogledala in se hudobno nasmejala,
»Mademoiselle, vidim, da ste v pravem razpoloženju, da izvršite najčudovitejše fenomene. Toda mislim, da bo bolje, madame,« je vanje nastopa kot strogo spoznavanje. V tem dejala In se obrnila h gospej Dauvrav, »da obleče gospodična Celija te rokavice, katere je* kot vidim, položila na stol. Zanjo bo še malo težje razvozlati vrv, Čeprav bi hotela to s tori tU
Celija je molčala k tem Izvajanjem. Ce se sedaj brani tega pogoja, bo dobila gospa Dau-vray strašen sum. Oblačila le rokavice mirno in počasi. Jih potegnila čez komolce ?n ilh zapela. Oprostiti si roke s prsti in členki, ki tiče v rokavicah, ne bo lahka naloga. Toda izhoda ni bilo. Adela Rosslrriol jo je opazovala s satiričnim nasmehom. Mndame Dauvrav lo Je pri* ganjala, naj se požuri. Ustrezajoč naslednjemu oovelju le dekle dvignilo svoje krilo in stegnilo svojo vitko nogo trr pokamlo svetlo zeleno nogavico In svileni čeveHček. Adela le bila za-dovolfna. Celila Je nosila čevlie, katere Je želela. Napravljeni so bili v zadnjih dneh oo nnflr katere le bila CeWa nrsvkar zgoraj sez^ta. Komaj vfden mldlsf Helene Vauquier jo je razen tega do cela pomiril.
Vzela fe v roke tenko vrv.
»Sedaj p«. V->ko bomo začeli?« fe vnra^?r-ta sVr*no. »MMfnt da vns h^m trosila, gospodična, da sklenete roke na hrbtu.«
rc In čas tihi epn os ti. Mar! se Slovani na primera Rusije Še niso prepričali, kam vodi nespametna propaganda in Igra a besedami: federacija, avtonomija in republika ?
Mariborsko pismo.
Maribor. 5. aprila.
Slavim znani »naistareiš; Marborča-Bl« imao to pot prav; zopet zima! In to fe potem, ko smo imeli ze dober teden toplo spomlad. Takih skokov oosehno Maribor nI vaien. To pot tud? Maribora ne varale ne Pohor'e. ne Kozlak. Preko Slovenskih goric bri»e fe od Velike nedelje tem naravnost leđenomr/el vzhodnlk. ki le prinesel solncu man! izpostavl-enim krajem nov led In vel:Vonnčne ledene sveče. Temperatura ;e padla od par dni pred Vellkonočio 31 R na solncu ali 22 C v senci že 2. aprila na in Se celo pod ničlo zjutraj, od katere se proti poldnevu živo srebro dvigne komal na 4—8 stopTni C. To pot se nenavaden mraz vzdržuie In stop. atfule tako. da so Pudie primorani zopet Baza' v zimsko obleko.
Kakor vreme v naravi, se le poostrilo tudi vreme v vsakdanjem žlvl'en'u. Z začudenem In zavfst'o čitamo, kako padalo cene n, pr. pri žrv'nl celo pri naši brez« trpnf sosedi AvstrPl, dnčtm so se m Se mariborske vtsokopretirane cene »z mesta presetne rod? na debelo, kler stane kjr teletine K 80 |n kler »e mleka še mani dobiti kakor v mestu samem, ker rMast kliuh vtem pritožbam sedal že na'štrfte lavnostl še vedno dovolitve monopol nakupa mleka samo enemu znanemu nemškemu Izkoriščevalcu, ki Izvaža dnevno na!bo1:5e mleko Iz Maribora preko državne me?e. Tako le zadn»e drrl ce«a mleku od K 32 na-rattla fe na K 40. Ker oblast nima zbog nesrečnega rako na o pobi'anhi drag^e nobene moči vpUvatt na cene producenta, smemo pričakovat!, da bo to brervestno podraževm'e Slo se dalle svolo pn| nav-ggor. Velfko krivo temu le tudi občinstvo samo. ker tisti, kt trna'o denar, sami naravnost preptačule'o vsako ceno. samo da sploh dobe Mazo. Nahajamo se torei v popolnoma taki dobi, kakor smo h'tf v naj-boH obupnem ča«n vo'ne t. | od t. 1917— 1918. Pa-ttka ?e le ta. da so takrat ohtastt vsa' skni-»le upUvatl na maksimiranje cen m n»cionfratt nainotrebnp'?! t Ive*. d^Čim le sedal obo»e odoadlo. Kdor more plačati ta lahko Se živi, kdor ne zmore, mora trpeti pomanjkanje. Posledica 'e postala Že vidna. Po zafrdUu štaltstfke pride sedal v mestu samem dnevno 5—6 mrll-cev, med temi na*več na ietikt In na črevesnih bolezni. OčivMno se maSču^e nad velikim delom prebivalstva rud* delstvo, da le nesrečna komunalna politika rale Igrala opozicijo In obstrukcPo ob času. ko fe bUo treba mtslftl in delati za aprovlza-afjo mesta z nazpotrebnelšrml ZrvHI.
la sedal pride ravno v tel na*bntl kritični dobi k vsi dosedanH nesreči le ta negotovost glede nadalme nsode mestne ob-Čtne. fn da fe mera le boli polna, trpi posebno Maribor radi negotovosti glede raz-aeUtve Slovence na dve oblasti. Vsi ki tmas pokrajinsko upravo kal važnega epi a v Iti, občutilo, da bivše pokrajinske Vlade ve€ nI In da se naha'amo v neslenr-af dobi prehoda. Tu Imamo sicer namestnika velikega župana, toda. kakor čutemo, |S tudi to mesto samo provlzorlčno. Naha-famo se tore! posebno v gospodarskem ozira ▼ popolnoma pasivnem stantu. Krita v naSem občinskem svetu le §e vedno aetrpremenlena la nihče ne ve. kda! pride do odločitve. Smo torel kakor ladla sredi nemirnega morja brez pravega krmarja.
Časopisnih   prerokovani o amputactl! se pri nas vesele Nemci. Vidro se že v duhu ▼ predvoinl d«b! svoie prepotence nad slovenskim živl'em. Tisti. k| so v prvi dobi preobrata  potuhnjeno lomiti slovenščino, se drzne'o seda} že iavno groziti: »Wlr sprechen prinziplell nicht mehr slovenischc Svofo prepotenco dajo Nemci občutiti tudi napram slovenskim na'emnikom. Naiemnl-■*> zvlsujelo že daleč preko mere. s katere se Je svolčas zadovolillo društvo hišnih gospodar'ev.   k| le postalo že zato brez ■noči napram gospodarjem, ker se nilh veČina sploh ne naha a v društvu Iz praktičnega razloga, da niso primorani se pokoravati društvenim  navodilom, dočlm vživelo dobrote  organiziranih gospodarjev, ae da b! bili sami v organizaciji. Samostojni nastop Nemcev v Sloveniji le tudi Beograjskim krogom odprl oči, da so storili veliko napako, ko so takoi Iz početka protežirali želle In zahteve Nemcev In ko so srbski ofislrii rale se paidaSall z nemSkiml bogataSl nego da b' Iskali stika z fugoslo-venskim živl!em.   že pod Avstrijo so se tndl med mariborskimi    Nemci nahaiale Častne Izfeme. Toda te redke Izleme v naši dobi niso narastle In se opažalo le Se med Inteligentnimi  obrtniki  in pod'etn'ki. katerih Interes ie navezan na spremembo aovih razmer. NemSkl trgovci pa so ostali sle! ko prei šovinisti, ki Se vedno upalo, da bodo s svoilml IzkliuČno nemSkiml na-stavliencl vzdržali nemSko   premoč nad Slovensko trgovino. Po večini Iz slovenskih glasov za silo prldobrenl Schaiter'ev mandat la razvnel tu na celi črti zlasti duhove nemSke mladine. Oiačfla se la organizacij a netnSke propagande, ki ima svo) Slavni Stab v Gradcu In k? dela   neonaže-toda s čimdalie bol) vidnimi uspehi ob celi severni me'i In za katero se uporablfalo tudi nede'Jski izleti. Na te Izlete m nllho-vo nevarnost ae le opozarlalo fe lani o pernici občnetra rhora rukaišne podružnice Jueoslovenske M tlce. Apeliralo te le ta našo mtelieenco. ki pozna po večini tame svo' f.fmmtl in mirno gleda, kako narodni itasprotrk s svolo avstrllsko nemSko propagando zastrupila naSe ljudstvo ob meS.
Telefonska In brzolaona poročila
Popolno Brtvilo i notranjepolitični situaciji
AKCIJA ZA SPORAZUM MEO DEMOKRATI IN RADIKALI. — ODLOČI SE KONCEM PRIHODNJEGA TEDNA. — SESTANKI PARLAMENT. KLUBOV*
— Beograd. 7. aprila. (Izv.) V notranjepolitični situaciji je sedaj s osirom na pravoslavno velikonočno raspoloženje nastopilo popolno politično mrtvilo. Prenehali so vsi sestanki In razgovori, člani vlade so odpotovali v svoje domače kraje. Velikonočni odmor bo trajal kake tri dni. Vlada bo potem v torek sopet skušala forsirati posvetovanja In razgovore, da dovede situacijo do raz-čiščenja pred otvoritvijo narodne skupščine, ki se ima sestati dne 16. t. m. Zanimivo je dalje dejstvo, da se v zadnjem času najbolj od strani radikalov podpirajo vesti o sporazumu med demokrati in radikali. Nekateri krogi zatrjujejo, da je med Pašićem in Svetozarjera sklenjen že popoln sporazum in da Je to smatrati že zs izvršeno delstvo. Večina demokratov okoli Ljube Davidovica pa absolutno ni naklonjena temu sporazumu, ker koalicija z radikali prinaša demokratski stranki vedno le Škodo. Na drugi strani se zopet zgoščujeio vesti, da Svetozar Pribičević absolutno zeli koalicijo s Paštćem in računa na to. da se bo na bodočem sestanku demokratskih poslancev večina izrekla za njego-govo politično taktiko.
Pribodn.il teden po praznikih nastane v Beogradu fivahno politično življenje. Nastopa odločilen trenotek. ko bodo vse politične skupine v oficijelni obliki precizirale svoje stališče napram radikalni vladi. 2e sedaj vlada veliko zanimanje za sejo demokratske stranke in za sklepe demokratskih poslancev. Videti pa je. da demokratska stranka ne bo takoj 12. t. m. definitivno sklepala o politični taktiki, marveč bo počakala, da tudi radikalci zavzameio svoie stališče. Zemltoradnikl so sklicali plenarno sejo za 14. t. m. Izvrše valni odbor te stranke pa je fe sklenil, da zemliorad-niki nikakor ne vstopilo v kako koalicijo z radikali. Pričakovati je. da bodo zemljoradniSki poslanci sklep strankinega vodstva odobrili in sprejeli.
Ostale politične skupine le niso napovedale sestanka, gotovo pa je, da se proti koncu prihodniega tedna sesta-neio v Beogradu poslanci vseh skupin. Nekateri poslanci se fe tudi dobili od svojih vodstev vabila, da pridejo v Beograd dne 12. t. m.
Iz Zagreba prihajalo zopet nova poročila o sestavi opozicijonalnega bloka.
Siri se vest da prevzame Ljuba Davt-dović vodstvo tega bloka. V radikalnih krogih je vzbudila mnogo nevolje vest. da namerava opozicijonalni blok kandi dirati dr. Vojo V e I j k o v i ć a. pa tudi dr. Koroiec se sili v ospredje, ki bi rad prišel vsaj na podpredsedniško mesto.
ODHOD RADIKALNEGA ODPOSLANCA V ZAGREB.
— Beograd. 7. aprila (Izv.) Po poročilu »Novesa Lista« je narodni poslanec in bivši kabinetni Sel v predsedstvu ministrskega sveta Veiimir PopoviČ odpotoval v Zagreb, kjer bo začel v imenu radikalne stranke razgovore s Stjepanom Radićem.
VLADA PROTI FEDERALISTIČNEMU BLOKU.
— Beograd. 7. aprila. (Izv.) Radikalni tisk reproducira informaelie. Izvirajoče iz vladnih krogov, ki naglašajo. da namerava vlada po velikonočnih praznikih ukreniti stroge mere na podlagi poročil, ki jih je vlada prejela iz zanesljivih rok o zvezi novoostvarjene^ federalističnega bloka v Zagrebu z Inozemstvom. Na podlagi teh Informacij vlada smatra, da je podan akt veleizdaje in da je vlada upravičena proti bloku v zaSčito države in nje varnosti uporabiti zakon.
V Beogradu le Se vedno močno razSirjena vest, da Radič pride na prvo sejo narodne skupSčine ter se udeleži volitev v verifikacijski odsek. Po končanem delu verifikaciiskega odseka pa bi se Radič zopet vrnil nazaj v Zagreb.
KOMBINACIJE O RADIKAL-NO-DEMOKR ATSKI KOAU-CIJL
— Beograd, 7. aprila. (Izv.) Včerajšnja »Politika« je priobčila Informa-
i cije, dobljene od zelo ugledne politične
It osebnosti. O kombinaciji obnovitve demokratsko-radikalne koalicije veli »Politika«: »Edina možna politična kombl-< nacija za delo saniranja razmer v državi je radikalno-demokratska koalicija, V slučaju, da do te kombinacije ne pride pred sestankom narodne skupSčine. bi se naj razdelili državni posli tako. da bi prevzela vsaka teh državotvornih skupin na sebe gotovo natogo za izvedbo državnega edinstva. Na ta način bi se dosegli brezdvomno uspehi.
Gospodarstvo.
Dr. Konrad Vodu Se* i
Zbirpitc znamke za Jugoslovensko Matico"!
POSVETOVANJA GLEDE REKE SE NADALJUJEJO V RIMU.
PRCPLOO ITALIJANSKI: VLADE,
— Rim, 6. aprila (Izv.) Italijanska vlada le danes Izročila naSenra poslaniku Voli Antonlievlču noto. v kateri predlaga, da se v Opatiji započeta posvetovanja paritetne komfsfie glede organizacije Reške država nadaPnlelo v Rimu. Kot razlog navala Italtlanska vlada, da so bili člani komlsfle preveč Izpostavljeni gotovim vplivom reSklh meSčanov. Poslanik Antonlje-vić je o predlogu obvestil naSo vlado.
— Beograd, 7. aprila (Izv.) Zunanji minister dr. N?nčlč ?e včerai pozval na§e-ga poslanika v R'mu V. AntonTeviea, da pride v Reograd. kjer Ima sprejeti na nova navodila glede aadallnih pogajanj s Itall'o.
FRANCOSKO POSOJILO.
— Beograd, 7. aprila. (Izv.) V zunanjem ministrstvu je včerai posebna konferenca razoravlials o 300milijon-skem posojilu, ki ga Je pripravljena Francija dati na$l državi. Kakor je bilo že svoječasno javljeno, ponuia Prancija to posolilo v gotove voia*ke svrhe. — Konference so se ndelefili zunanfl minister dr. NinČič, finančni minister dr. Stoladinovič In voinl minister general Pečic. Razpravljali so posebno o tem. kakSna in kolika naročila naj se takoj Izvrfe. V prvi vrsti gre za vojni materijal.
DEMISIJA BRANTINGA.
— Stockholm. 6. aprila (Izv.) Švedski »»Vnet socialista Branfmga la da^es podat ostavko, ker le vlada v parlament« dolvla nezanon'co povodom debate • brezposelnosti Novo vlade sestavila konservativci m liberalci.
— Stoekhotm. i, aprila fWolff> Br*n-tlngov kabinet *e demm^onlral. na proSnJo nrestolonaslerintka pa vodi začasno le nadale posle. KraP, ki sedal hrva v Nizal, le bfl o odstopu brzotavno ohveMen.
PROTnm^in? DEMONSTRACIJE V VARŠAVI.
— Varšava. 6. aprila (PTA) Včeraj zvečer to se vršile tu radi usmrtitve prelata Butkiewicza velike protestne demonstracije, ki se lih )t udeležilo okrog 100 tisoč občinstva. Delegacija demonstrantov, ki so se pomikali po glavnih ulicah mesta, le ie ročila 'ministrskemu predsedniku resolucijo s protestom proti usmrtitvi Budklewicza. Ministrski predsedn* |« izjavil, da vlada vztraja na svolem stališču napram sov)etskl vladi. Vlada bo storila vse potrebne korake, da sagotovt varnost v Rusin živečih Pollakov. Nastop vlade mora bftl v sporazumu s nastopom ostalih držav, slasti Vatikana. Da bi preprečila demonstracije pred poslopjem sovjetskega poslaništva In ukrajinske ljudske republike, le policija zabranila dostop k tem gostopjem.  Nekaj arsbivakev.  ki so tk
sumili, da simpatiziralo a sov'etl, so demonstranti napadli. Krivce, večinoma neodgovorne in nedorasle fante, le policiia aretirala. Tudi v drugih krajih Poljske so se vrstit protestni shodi. M nosi so zahtevali, na) sovjetska vlada Izroči zemeliske ostanke prelata Poljski. V zvezi • temi dogodki bo bržkone v kratkem odpoklican sovjetski zastopnik v VarSavl OboTenskl.
BIVŠI BOLGARSKI VOJNI MINISTER ARETIRAN.
— Sofija. 6. aprila (Izv.) Veliko senzacijo v vseh političnih krogih le vzbudila aretaclla blvSetra vojnejra mmstra Ko-ste Tomova, ki je bil na Inlcrativo Stam-boirskesra tudi nedavno Izključen Iz zemljoradnike stranke. Tomov je, kakor je sedal ugotovljeno, deTansko In moralno podpiral delovan'e makedonskih orsrantza-cH, aktivno le podpiral giban»e makedonskih č^tnikov. katerim ie dodeljeval aktivne oficire, da so lih vodili v bolih In napadih na m se iužne kra'e. Aretirani Tomov ie bil tudi v zelo Intimnih stikih s vo-dltel'em makedonstvuJuSčih Todorjem Aleksandrovom.
NEMŠKI ODPOR V RUTTRU.
— BerTa, 6. aprila. »Berliner T»g-blatt« poroča Iz Bochuma. da so vodtlnl faktorji delavstva v Porurlu sklenili kaznovati z lastn'ml organizacijskimi sredstvi one trgovce, ki deluleTo proti Trancorom s tem. da Hm nočeio prodajati blaga. Blaga teh trgovcev fe1eznfSkf m prometni delavci nočejo več prevaSati. Organizacije bodo take trgovine bofkotirate.
DIPLOMATICNI STIKI MED POLJSKO IN PITSIJO PRE-KINJENL
— PaHz, S. aprila (Izv.) Po poročilih Is Varšave namerava potiska vin da prekiniti d'pfomattčne stike s sovletsko vlado v Rusfl radi l7vr$rtve smrtne kazni sad prelatom ButV!ew!c*»»m.
PRELAT BUTKTEWICZ USTRELJEN.
— Varšava, 5. marca. fPTA.) Kljub dementijem te Moskve, da prelat Butkle-micz nI bil ustreljen, so sedal oficijelna poročila ruskih listov na razpolago, Id ere-latovo usmrtitev potrt u Je) a
ČEŠKOSLOVAŠKA ŽELEZNA INDUSTRIJA.
mm Prage, 5. aprila (Izv.) Čelkostova-Itra felezolndustrtlska družba le sklenila tekom tega meseca odpreti drugo Peč In v maja trt U o, ker je s naročili preobložena.
VREMt
_ Dunaj. C aprila (uradno vremensko poročno) Na Tirolskem In Solnogralkem so ae oblaki potmtoiill. Na Staierskem se le le nebo pooblačilo. V drugih krajih Avstrija fe ie lasno. Temperatura znala as Dana m S9 pod normalno. Vreme Je malo Izpremen'eno. Pričakovati le Iz preme ni it vo vedno boli oblačno vreme, nekoliko topleje fa asofiss Jniae vetrova,
Obrestna mera.
Ljubljana, 6. aprila.
Že dolgo se ni napisalo toliko in tako raznovrstnih zanimivih gospodarskih razprav kakor letošnjo ravnokar minulo velikonoč. Lahko nam je trditi, da je časnikarstvo vseh držav, ki se pač nahajajo v zelo r a z I ič n i h položajih in razpoloženjih, v tem pogledu izvršilo ali vsaj skušalo izvršiti svojo važno dolžnost vsepovsod na težkim razmeram in problemom primerni način.
Zelo zanimivi so bili zlasti razni glasovi, ki so z velikim nekako novo donečim povdarkom razpravljali o načrtu »Centralne Evrope« in celo o evropskem problemu, ki je postal čez vse nujen zlasti na gospodarskem polju In delu. Vse to razpravljanje nam dokazuje, da se povojna obča gospodarska situacija razvija sicer na zelo težaven, vendar pa glede predvojnih gospodarskih naukov in aksijomov precej samostojen, nepričakovan način. Dan na dan nam odkriva nove rane. Za vse te novodobne bolezni pa donaša le slabotna zdravila, katerih učinki so aH zelo medli ali pa — sploh izostanejo.
Ena Izmed teh gospodarskih ran. ki se vedno bolj odpira in slabša, je dandanašnje ohrestovanje kapitala. Razlike in nasprotja se tu vedno bolj ostre" na strani posojilodajalca v škodo jemalca, ki mora brez vsakega ugovora pristati na diktirano aut-aut-ceno kredita.
Nihče ne more ugovarjati, da živimo in delamo dandanes v dobi diktirane obrestne mere, kateri se nihče pri Iskanju denarja in kredita sploh ubraniti ne more. če nima slučaino kakega papeža za strica, kakor pravi znani pregovor. In še ta mu ne more pomagati vedno. Nasprotno lahko trdimo, da Je vsak lahko vesel, če se mu posreči za nujno potrebo !zno«tovati si pri znanem in skoro nepoboljšljivem pomanikaniu gotovine kak večji ali maniši. dališi ali krajši kredit. Temu niso krivi ne denarni zavodi — četudi vrše danes nalogo denarnih akumulatorjev — ne iskalci kredita, ki v sedanjem, še vedno preob-vladajočem sistemu gotovinskega prometa morajo naleti za svoje podjetje potrebna, visokim blagovnim In vedno se veča točim delavskim cenam primerna obratna sredstva In njih trenotno potrebna dopolnila. Prišli smo nekako v položaj, da nič več ne poznamo obrestnega maksima oziroma da se vračamo k starodavnim in srednjeveškim ča^om in razmeram, ko se je gibala obrestna mera med 12 In pol % do 45 %. da celo do 50 %. Znano pa le tudi. da Je po napoleonskih vojnah zlasti prva leta obresrns mera padla od 8 % na 3 % In da se fe na tej nižini obdržala dolga leta prejšniega stoletja, dokler se v dobi 1845—1871 vsled vsestranskega gospodarskega razvoja, ob prlčetku in ustanovitvi prvih, mnogih akcijskih družb nI dvignila na 5 % oziroma na 6 X. Tu je potem obstala z malimi izjemami do pričetka minule svetovne vojske. Prejšnje stoletje Je imelo svoje vojske, pa tudi svoje obrestne oscilacije, katere so se proti koncu kaj počasi polegle in umirile. Koliko so v to obrestno ozdravljenje pripomogle znane postave tistih časov zoper oderuštvo. nam pač ni treba raz-iskavati. V rajnki Avstriji je oderuški paragraf najprej (I. 1877) zagrabil Galicijo in Bukovino. In šele I. 1881. se je le-ta postava zoper nereelno kreditno poslovanje razširila tudi na ostalo Avstrijo. Skoro paralelno se je razvijala zakonodaja In judikatura tudi po drugih evropskih državah, čeprav so nekatere med njimi prav do svetovne vojske ostale pravi eldorado za oderuške orgije.
Dandanes, vsaj pri nas. Je pojem oderuštva v denarnem poslovanju v vsej resnici In na celi črti — zastarel, povsem onemogel. In vsi zakoni te kategorije, kar smo jih obdržali iz prejšnjih časov, spadajo — kakor menda sploh tudi vsa morala — med staro Šaro. Neverjetna je ta trditev na prvi hip. a nič tem manj resnična. Kajti reglstra-ture naših kazenskih sodišč nam dokazujejo, da so tudi poprej sicer zelo redke obsodbe zaradi oderuštva postale že v vojnem času bele vrane, sedaj v povojni dobi pa so pač povsem — izginile In Izumrle.
Na podlagi teh povsem negativnih kazenskih registrov bi tedaj prav lahko postavili tezo, da oderuštva sploh nI več na svetu, da je je pokopala svetovna vojska In da je na obrestnem polju zavladala prava nebeška svoboda, ki razliva svoj obilni blagoslov po vseh polllli povojnega gospodarstva. V formalnem ozlru bi ta misel utegnila odgovarjati dandanašnji scenerlJL ker postavne obrestne mere že dsvno ni več ne v Civilen jo ne v obratovanju In ne — v sodnih spisih. Saj Je znano, ds se pri kreditu vseh vrst obrestni maksimum m minimum gibljeta v naši državi med letnimi 8 * in — 32 % več sli mani. dočlm pa se splošno obrestova-nie za navadno denarno hranitev sVnro prav nič ni spremenilo In dvignilo. Pre-
iskava nje tega kontremesa pojava bi nas zavedlo predaleč. Vrli utega mogoče tudi ni nič kaj vabljivo in hvaležno.
Veselo pa je drugo znamenje, da so je namreč v zadnjem času začelo pre-iskavati problem dandanašnjega obre-stovanja In njegovih kontradikcij vobče in da so se v prvi vrsti in posebej začele prerešetavati bančne obresti. Tako se je dne 5. aprila t. 1. vršila na Dunaju zelo umestna enketa o bančnem obrestovanju. kjer so se zastopniki bank. industrije, trgovine in delavstva vsak po svoje udeležili te velekoristne, splošno važne diskusije. Ta gospodarski dogodek Je nekak avis prealable. da se hoče tudi v obrestni sedanji anarhiji napraviti red, kolikor in če je sploh mogoča regulacija kapitala in njegovih donosov, pa naist bode v Nemški Avstriji, pri nas ali kjerkoli na tem svetu. Na prvem mestu se je nekako v generalno opravičbo navajalo splošno pomanjkanje gotovine, kar zveni vsaj za Avstrijo kakor tragična ironna. Potreba v števil-kah Je namreč večja nego kvantiteta denarja, ki je na razpolago. Kondicije bančnega kredita so neznosne, dasi je treba upoštevati najrazličnejše stroške, režije, davščine, ki bremene na vsakem bančnem aparatu. Oficielna mera 9 % sama po sebi ie povzročila zvišanje vsega obrestovania vobče. Bančni kartel pospešuje vsekako skrivnostno delovanje in obratovanje, ki se vrši sedaj po strogih tajnih zapovedih. Bančno delo pa je treba vršiti na kolikor mogočo preprost način itd.
O vseh nadaljnih nasvetih In mnogih zelo zanimivih ugotovitvah nimamo danes namena razpravljati. Omenimo le, da so se zajedno začela med bankami in med industrijalci že dolgo potrebna pogajanja zaradi pocenitve bančne obrestne mere in da bo tudi delavstvo po svojih zastopnikih predložilo ministrskemu svetu posebni memorandum o svojem stališču v tem vseobče važnem in na vse sloje In eksistence segajočem vprašanju.
Na to tudi za naše gospodarstvo velevažno vprašanje obrestne mere in bančnega obrestovanja se utegnemo v kratkem povrniti. Smatramo Je namreč za nekak gordijski vozel tudi naših gospodarskih razmer. Danes hočemo le Še poudariti, da pomeni dunajska obrestna enketa prvo besedo, prvo poglavje za neizogibno reformo sedaniih obrestnih težav, ki se morajo ublažiti na splošne
korist in rešitev.
•   e •
BILANČNO STANJE »NARODNE BANKE« dne 31. marca 19231 AkUva.
1. Metalna podlaga 347.921.04*8 0
2. Posojila L4SlJO3^SX0a »
3. Račun za odkup kronskih novčanic L23S.21n.353.4S t
4 Račun začasne razmant 297 573.86A15 » 5- Državni dolg 2.956. 505.000.00 •
& Vrednost državnih domen a 138.277.163.00 » 7. Saldo rasnih računov     100.061.260Al »
Skupaj  . 8^60303.62*7* D
Pasiva.
1. Vplačana glavnica
Rezervni fond Novčanice v obtoku Državni račun začasne Izmene
Državne zahteve Razne obveznosti 7. Državne zahteve za domena
18 822000 00 D 4 997 630.96 » 3.405 309.2.000 »
297373.868.13 » 147.650.993.6*» » 546^72.726.97 »
2.138^77.163.00 »
Skupaj  .   8.360 203.622.72 D Od sadnlega poročili se le Itevilo pa-ptrnateza denarja zvišalo za 6&594.960 IX Obrestna mera znala 6%.
PRVA HRVATSKA ŠTEDIONICA V ZAGREBU.
76. redna glavna skupščina.
Prva hrvatska štedionica le Imela dne 24. marca t. 1. pod predsedstvom g. Miroslava grofa K u I m e r J a svojo 76 redao slavno skupščino.
Iz poročila ravnateljstva, katero le preči tal glavni ravnatelj MllivoJ Crnadak, Izhaja, da (e poslovanje zavoda stalo gotovo celo teto pod vplivom pomanjkanja denarja, katero te bilo povzročeno deloma vsled slabega Izvoza, deloma vsled slabih prometnih razmer, a tudi vsled tega, ker se pri nas drže doma veliko večje svote denarla. kakor bi bl!o to potrebno. Na glede na te razmere pa so vsetedno narasla vloge ta več kot 280 milijonov kron. Skupni promet v preteklem letu presega 128 milijard kron,
Podružnice zavoda so s« razvile povoljno ter so se doselil zadovoliuločl dobički Otvoriene so bile 4 nove podružnice In to v Ljubljani. Novem Sada, Maribora In Skoplju.
Glavne postavke bilance to sledeče: Aktiva. K 3.727^00.000.—, gotovina v blagajni In pri denarnih zavodih K 3M.000.000 vrednostni papirji K 452.000.000.—, predujmi na vrednostne paplrle K 381.000.000.--. menična listnica -K 326,000.000.-., rasni dolžniki K 1^2,000.000.--> krediti 54 mH. 300 tisoč kron. lastne nepremičnine 108 milijonov kron.
Pasiva: de'n?!ka glavnica K ZOO.OoftoOO rezerve K 133.000.000.^., penzliskl fond K 18J0O000.-., vloge K 2.137.000.000^-, ItPniki K  1. 043,000.000.—.
Cisti dobiček nnia K 50.334.606.08 Od tega čistega dobička sklenilo ae je doUraal
rezervni in pokojninski zaklad vsakega t
K 3.933.000.—, fonda Miroslava grofa Kul-mena za zgradbo internata s K 1,000.000, na račun dividende za leto 1922 votirano le 18% od delniške glavnice K 200.000.000 t j. K. 3*0OT.00O---, a ostanek od 1 milijona 963 tisoč. 913 kron, 48 para kateri preostane po odbitka po Itatutib zajamčenih tantiemah ravnateljstva In spravnega sveta, prenese se na račun dobička la lasni be v letu 1923.
Dividenda se bode Izplačala pocenil od 26. marca t. 1. s K 3600 za deset delnic, K 360 za ledno delnico. K 90 za četrtlnko delnice in K 36 za desetinko delnice.
Skupščina Je bila obdržana v vesttbo-hi palače Prve bratske štedionice. Prisotni so bili najugledne'šr člani naših gospodarskih krogov. Grof Kutmer je pozdravil skupSčmo s kratkim nagovorom, v katerem le nanašal, da Je Prva hrvatska štedionica popolnoma zadostila vsem onim velikim nalogam, katere to Ji namenili nje ustanovite!!! In ne samo, da Je tem nalogam zadoščeno, temveč so vse one plemenite IntencMe razširjene na ledno ogromno polje gospodarskega  In narodnega dela.
Poročilo, katerega Je sestavil m prečita! glavni ravnatelj g. Mtllvol Crnadak, Je kratka zgodovina splošnega našega gospodarstva v preteklem letu, a Istočasno tudi dokaz, v kako veliki meri je sodelovala Prva hrvatska štelonlca v celokupnem našem gospodarskem žtvljenln. Ona Je v oblini meri dvignila nalo Industrijo In trgovino, podpirala Je naša gospodarska podjetja, a pomagala Je Izdatno tudi narodnim fn humanitarnim ustanovam.
Veliko zaupanje, katero uživa ta veliki savod. teh a'a Iz ogromne svote vlog. katere so dosegle znesek od dve In četrt milijarde. Obsežnost poslovanja Izhaja Is skupnega prometa, kateri le presegel svoto od 128 mnijard kron.
Iz tega poročila sledi Jasno, da Je Prva hrvatska štedionica vodilni denarni zavod naše krallevtne In da Je nje ra done Ino In napredno delo važen pogoj našega splošnega blagostanja. Veliki ugled, katerega uživa ta denarni zavod ne samo v domovini, nego tudi daleč preko me) naše drŽave, je najmočnejši dokaz o njegovi ogromni važnosti za celokupni naš finančni, industrijski ta ostati gospodarski res*
voj.
g 2ltst trg v Som bore. Soiimor, 6. aprila (lzv.) Živahno Je povpraševanje po koruzi Tendenca Je čvrsta. Cene aotlrajot pšenica 455—460, oves 300—310, koruza 275—285, pšenična moka »0« 675—705. »g« 650—680, kmSna moka 550—580, otrobi 170 —175. Ker le znižana carina aa pšenico In moko, le postalo zanimanja v inozemstvu živahnejše.
— Žagreblkl trt. Zagreb, S. aprila. Cene v dinarjih ta 100 kg* postavno ba-ška, odnosno vojvodinska postaja notiralo; pšenica (76—77 kg) 450—455. začasno suha koruza 270—275, rž (62—65 kg) 400— 405. Ječmen za pivovarne 215—22—, oves 290—295, pšenična moka »0« 675—700, »2* 650—675, »6« 625—650. za krmo 200—250, drobni otrobi 160—180, debeli 305—110. Tendenca mirna.
—g Tržne cene v Cerja. Oovedlns v mesnicah L vrste 20 D, II. 17 D. na trgu L 18. 11. 17; teletina L 20 D. II. 19 D: svinjina 1. 30 D. 11. 25 50 D. slanina I. 39 D. II. 37 D, na debelo 35 O. mast 42 D. šunka 45 D. pre-kajeno meso I. 45 D, II. 40 D, mleko liter 3.50 D, ! kg surovega masla 50 D, čajnega 55 do 72 D. masla 48 do 50 D, bohinjskega tira 35 do 55 D. eno Jajce l.SO D; I kg belega kruha 7.50 D. črnega 6J0 D. lemelj 10 D. kava Santot 48 do 52. Portoriko 65 D. Rio 44 D, pražens kava 1. 70 D, II. 68 D. III. 52 do 55 D. kristalni sladkor 25 D. v kockah 27 D, kavna primes 26 D, ril 9 do 14 D, namizno olje 30 do 32 D liter, bučno 32 do 34 D. petrolej 7 D, špirit 15 D, testenine 15 do 20 D. milo 18 do 22 D kg; moka It 00 7.50 D. št 0 7.40. D. It 2 7 D. It 4 6.60 D, It 6 5.80 D. kaša 6.75 D. JešprenJ 5.25 D. otrobi 2.10 D. koruzna moka 4.25 O, pšenični zdrob 7.60 D, ajdova moka 7.25 D; Uto q pšenice 500 D. rži 450 D, Ječmena 350 D. ovsa 350 D. pross 375 D, nove sufene koruze 330 D. ajde 375 D, fižol t 450 do 700 D. graha 100o D, leče 1500 D. Kurivo: g Črnega premoga 42 D. ruj a ve rs 24 D, m* trdih drv 125 D, 100 kg 33.75 do 35 D. mehkih 100 D. 100 kg 30 D; q sladkega sena 225 D. polsladkega 200 D. kislega 175 D. slame 125 do 150 D, 1 kg čebule 6 D, česnt 12 D, krompirja 3 D. — Trg le z raznimi zeleni a vami dobro založen.
—g Svffalskf se fesi v Mariboru. Na sadnji svinjski sejem dne 6. aprila se le prignalo 136 svtn). Cene: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 900 do 950 K. 7 do 9 tednov stari 1200 do 1400 K 3 do 4 mesece 2500 kron do 3000 kron, 5 do 7 mesecev 3500 za kg žive teit 95 do 100 K. V splošnem se torej cene od zadnjega sejma niso zvišale: kaie se vpliv vuanllti trgov končno tudi na mariborski tra kot doeedaj najdražji trg.
—g LloblJanski vefesejeea. Ker te bo letošnji Jesenski veleseJem v Prati vršil Istočasno kakor v LJubljani, namerava uprava obeh vetesejmov urediti železniški promet tako, da bo vozli ob času vele sejma poseben vlak hi Prag« do LJubljane m nazaj. drugI na Is LJubljane v Prago In nazal. V obeh slučajni se bodo udeleženci sejmov vozili po znižanih cenah. S tem hočejo omogočiti vsem Interesentom, da al ogledajo oba velesajma. Ta dva posebna vlaka pa bosta vozila tamo v sluča'u, če se pristaši zadostno Število obiskovalcev ve-lesejma. Da bo mogoče sfavočasao ukreniti vse potrebno, opozarja uprava praškega veleselma že tedaj vse tnteretente, na! poskrbe, da te bodo pravočasno agia-till
—g Zvišanje delavskih plat v AmstikL
Kakor poroča »Havas« Is Ntw-Yorka. It zveza bombažnih mduttrljcev v Ptll Rlvt* ru sklenila zvišati s 34. aprilom delavske plače za 12 54*. S tem bo sboljtan gmotni polofal 36 tisoč delavcev. Bombaževe severne V Ntsf-Bedforda to ttorle teta*
—g Industrijska sol za slaščičarja al gostilničarje. Upravni Odbor Samostalne Monopolske Uprave rešil je z odlokom z dne 26. marca t. L, da se na dovoli prošnjam slaščičarjev in gostilničarjev za dovoljneje nakupa industrijske soli ker za to nima zakonsko osnove
—g Vtlsttlll v Budimpešti Madžarska trgovska zbornica priredi t pomočjo ministrstva trgovine In občine mesta Budimpešte od 19. do 28. maja t 1. 14. vzorčni vtlettmenl. Podrobnosti o velesajmu priobči v kratkem trgovska la obrtniška zbornica v Budimpešti.
—g Izprememhe v poljski carinski politik!. Poljska vlada je dovolila Izvoz olja, ki Je bil dosedai prepovedan. Nasprotno pa Je zabranila izvoz bakra, nikla, mesinga, brona, svinca In drugih kovin.
—g Izprememhe roeaunsk'h carinskih odredb. 1. aprilom so stopile v velfavo nekatere Izpremembe carinskih odredb v Romuniji. Od 100 kg phrne kvaslce se plača sedal 60 tel. Če se uvaža valjano železo kakršnekoli oblike ali železna galvanizirana žica v premeru 1.5 mm aH več. ki se uporablja v vinogradih m če uvažalo sindikati ali tadruge za pridelovanje vina In se ti predmeti v Romuniji ne Izdelujejo, te plača samo tretjina normalne carine. Od 100 kg lepila (kita) Inozemskega Izvora se plača 5 le), od 1 kg orehov (v lupinah) 3 tele. brez lupin 7 leJ. od 100 kg Igrač tujega izdelka 5 le), od 100 kg tkanin Is prediva In konoplje 5 le), od 100 kg železne rude 5 leJ, od 100 kg lesenih Izdelkov 5 lej, od 100 kg marmelade 5 lej, od 1 vagona drožl 300O lef.
—g Olertalua dražba. Poštna direkcija v LJubljani razpisuje ofertatno licitacijo za dobavo 30.000 kg raznega tiskarskega papirja na dan 1. maja 1923. Popis papirja In pogoji se dobivajo pri ekonomskem ura-radn poštne direkcUe, soba It 10. za 3 din.
—g Očiafft* sadno drevje. Mestni magistrat kot politična oblast naroča na pobV lagi določila § 1. deželnega zakona It 21 ex 1870. vsem posestnikom, uilvaleem in na« jemnikom zemljišč nt ozemlju mestne ob« čine ljubljanske, da najkasneje do 15. spri« la t 1. očistijo vae sadno In drugo drevje zapredenlh gosenic In drugega mrčesa. AVo bl te kdo obotavljal navedene opravila iz« vršiti v zgoraj določenem roku. dals Jih bo mestna občina izvrtltl na njegove stroške In bl ae vrh u tepa kaznoval v armsl" $ 5. omenjenega zakona z globo do 100 Din. v ponovnem slučaju do 200 Din. oziroma s zaporom od 12 ur do 4 dni.
—g Dobava ovsa. Prt Intendanturi Dravske divizijske ohtisti v Ljubljani se bo sklenila dne 12. aprila t 1. ob 11. url dopoldne pogodba za dobavo 250.000 kg ovsa. Predmetni oglat Je v pisarni trgovske tn obrtniške zbornice v LJubljani interesentom na vpogled.
—g Združene papirnice Vevče. Oorl-Oase In Medvode d. d. v LluhllanL Upravni svet Združenih papirnic Vevče. Ooriča-ne In Medvode d. d. v Ljubljani le Imel dne 5. aprila rl. pod predsedstvom družbi-nega predsednika g. dr. Karla Trlllerja bilančno seio, na kateri se le ugotovil računski zaključek za leto 1922. Iz bilance posnemamo sledeče podatke ter nava'amo v oklepaju Iste postavke Iz leta 1921. Aktiva: blagajna 1.49 mil}. K (0.84). tovarne Vevče, Oorlčane m Medvode 42.98 min. K (23.36), gozdno posestvo Jatna 0.50 mil). K zaloga na surovinah, potfabrikatfh In papirju 3734 mil!. K (9.92). dolžniki 32.68 K (21.70). predplačila In rasni dolžniki 27.98 mil). K 20.27). vrednostni papir!! 4.74 milj. K (1.—). Pasiva: delniške glavnica 50 mili. K (40), rezerve 21.32 milj. K (14.76), upniki 66.99 milj. K (1532) podporni skladi sa uredništvo In detavsto 1.57 mil). K (1.03), dobiček 8.035326.32 K (6^81.977.79 K). Na podlagi tega, za težke prilike v minulem letu povsem ugodnega bilančnega zaključka Jt sklenil upravni svet predlagati občnemu zboru delničarjev, ki te bo vršil v soboto dne 5. maja ti. ob S17. popoldne v novi palači Ljubljanske kreditne banke, naj se Izplača ta leto 1922 10% dividenda t J. K 40.— aa vsako delnico. Upravni svet bo predlagal nadalje občnemu zboru s ozlrom na obsežnost, ki so Jo zavzela družbina pod'etja v minulem letu, primerno povišanje delniška glavnice. Iz poslovnega poročila, predloženega upravnemu svetu se Je ugotovilo, da so družbina podjetja proizvajala v letu 1922 skupaI: papirja 646 vagonov t J. 42% več kakor v prošlem letu In razven tega 234 vagonov celuloze t. I. 29% več nego v prošlem letu ter 127 vagonov lesovine t i 4% več aego v prošlem letu.
— Dobava drv. V pisarni Intendanture komande Dravske divizijske oblasti v LJubljani se bo vršila dne 14. aprila H. ob 11. url dopoldne ustmena licitacija glede dobave 11.117 m* drv za potrebe garnlzil LJubljana. Celje, Ptuj la Slovenska Bistrica v času od I. Junija do 31. decembra ti. Predmetni oglas je v pisarni trgovske hi obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom aa vpogled.
—g Majhne dividende v Italiji. Itall- i lanski kreditni zavodi, med njimi največje banke, so pokazala namen, da za preteklo poslovno leto ne zvišajo dividende, marveč Jo znatno znižalo ali pa celo opuste ta letos vsako razdelitev dividende. Ore i sa to. ds se ojačl obratni kapital. Ptaanfi-no ministrstvo odobrava napovedano politiko kreditnih zavodov.
—t Italijansko • avstrijska tfgasita. Lansko leto jt Avstrija uvozna blaga sa 1628 milijonov starih kron In Izvozila aa 926 milijonov. Italija Je bila glede Izvoza aa drugem mesta m glede uvoza aa mera. V prvi polovici umskega leta le zfla Italija v Avstrijo blaga sa 343.7 ratH-loaov lir ta le nakupila avstrijskega blaga ta 420 milijonov. Italijani sklepajo tedaj trgovsko pogodbo s Avstrijo hi ti hočejo ustvariti v alej silen odtok tvojih Izdelkov. Zato gledajo tudi. kako bl Izpopolnili železniške zvtze, pri čemur mislijo v prvi vrsti na predelsko železnico. Pri tem stopa v osprede Trst, ki boce Imeti glavni dobiček od nove trgovske zveze s Avatrh t
Politične vesli.
s Orožna argumentacija. Beogradsko »Vreme« je v sredo priobčilo članek »Hrvatska in Slovenija«. V tem članku navaja vse argumente, ki govore za to, da je za Srbijo in za srbski narod najbolj, ako se Hrvatska in Slovenija izločita iz zajednice s Srbijo in se jima da na svobodo, da si osnujeta svoji lastni samostojni državi Pisec članka tehta vse razloge, ki govore za amputacijo, In navaja tudi vse momente Jcl govore proti tej operaciji. Navaja, da je treba v slučaju amputacije hrvatskih in slovenskih zemelj računati s tem. da postaneta svobodni državi Hrvatska In Slovenija najljutejši nasprotnici Srbije in da se bosta skušali zve-zati g vsemi sosedi. Srbiji sovražnimi državami V tem pogledu prihajata v prvi vrsti v poštev Madžarska in Bolgarija, člankar primerja to nevarnost z dobrimi posledicami ki bi jih imela amputacija za Srbijo in srbsko pleme, ter prihaja do zaključka, da bl dobre posledice te operacije daleko odtehtale njene slabe strani. Kar se tiče Italije, je pisec mnenja, da bi amputacija Hrvatske In Slovenije samo blagodejno vplivala na srbsko - Italijanske odnošaje, povdarjajoč: »Z Italijo niti Hrvatska niti Slovenija ne moreta Imeti nobenih dodirnih točk. nasprotno, z njih izstopom Iz našega okvirja bi odpadel vsak vzrok za napetost med nami in Italijo.« Konstatlrujoč to okolnost, prehaja Člankar na razmotrivanje slovenskega problema. To razmotrivanje Je do skrajnosti brezobzirno In slika brez olepša vanje slovenski problem, kakor se kaže srbskim politikom In državnikom, v naj-temnefši luči. ne da bl skušal to sliko kakorkoli retulirati. Njegove argumentacije režejo v meso ali priznati je treba, da so s srbskega stališča docela neizpodbitne. Ker smo mnenja, da ne bo škodovalo, ako slovenska Javnost ki Ima semtertja jako zmedene nazore o dejanskem našem položaju, pogleda resnici v obraz, priobčujemo te argumentacije v celoti, člankar Izvaja: »Z ozlrom na Slovenijo smo z zunanjepolitičnega stališča prevzeli na sebe ogromno skrb In breme, o katerih je treba povodom teh tužnih razprav resno spregovoriti. S svojim zemljepisnim položajem Je Slovenija na piotu velikih ekspanzij kot klin, ki je zabit v sfero bodočega konflikta med Nemčijo In Italijo. Nesporno Je. da bo Nemčija v toku časa, ko okreva od posledic poraza, nastopila svojo staro pot Njena pot proti Trstu je bila že prej obeležena in brez-dvomno bo znova Iskala oduška na tem važnem Izhodišču, ki le vez za ves Orljent. Na drugi strani si izbero Italijani za svoje Izhodišče v Srednjo Evropo Isto pot. Konflikt med tema dvema silama lebdi nad bodočnostjo ln Ze s tem, ker tvorimo klin na tem vrlo važnem potu, smo se postavili v koncentričen ogenj dveh ogromnih sil, ki bosta, ako nas tudi morda ne zlomita, vendar le zaradi samega fakta, ker smo jim na potu, vodili napram nam politiko dvomljivega prijateljstva. V izvrševanju svoje zgodovinske misije, ki jo le tako lahkomiselno ln pod vplivom pijanega bratimljenja sprejel na sebe, se Je srbski narod polet: ogromnih svojih nadlog lotil tudi nehvaležnega in opasneia posla, da Je spravil sebe v konflikte svetovnih dimenzij za brate, ki svečano odbijajo to bratstvo. Kaj ima opraviti srbski narod, čegar zibelka In težišče Jo Vardarska dolina, v Alpah, ki so daleč izven njegovega delokroga In kjer živi narod slovanskega pokolenja, ki pa mu Ja — po samem priznanju tega naroda — docela tuj. Samo v tem slučaju bl Imelo smisla, da sa mečemo v čeljust dveh močnih struj — nemške ln italijanske — ako bi v podnožju Alp stanoval naš srbski narod ali kak drugi, ki zna ceniti žrtve, ki smo jih pretrpeli in ki jih donašamo za bodočnost Imeli bi Interes, da vzamemo na sebt tako velika bremena, ako bl imeli najzanesljivejše prepričanje, da na tem nevarnem alpskem vetrišcu prebiva narod, ki prav tako trepeče nad Sti-pom, Debrom, Skadrom in Solunom, kakor smo ml trepetali nad vsakim metrom zemlje Istre in Baroša. Kdo stanuje v teh opasnih Alpah na potu dveh sil? Narod, ki v svojih težnjah kaže samo znake odvajanja, odtujevanja od nas in ki nas Iskreno m globoko zaničuje; narod, ki nam odreja vlogo čuvarja, da ga z orožjem v roki In za ceno svojega življenja branimo, da bi on pod garancijo naših teles mimo ln spokojno lahko trgoval na našo škodo m. pozlvajoč se na svojo pasivnost zahteval, da ga vzdržujemo. Oni ki hočejo očuvati to državo takšno, kakršna Ja, zato, kar smo sa njeno ustanovitev doprinesli velike žrtve, naj usmerijo samo en pogled v bodočnost bi naj sračunajo nove žrtve, ki Jih bomo šela morali do-prinašatJ v bodočnosti. Ta račun bo strašen m bolesten. Zato ja treba še pravočasno premagati v sebi Idealista, imperialista ln tudi Slovana, ako hočemo, da bomo lahko živeli kot svobodni la morda tudi kot srečni ljudje.«
as Za spromombo voltnega rada. Beogradska »Politika« Jo priobčila serijo Člankov, v katerih razpravlja o sredstvih, ki bl lahko preprečila neprestana
krize v našem državnem in političnem življenju. Kot eno takšno uspešno sredstvo navaja spremembo sedaj veljavnega volilnega reda. Nasvctuje. da bi se sprejel sistem splošnega državnega količnika. Poleg tega bi se morale v volilni red sprejeti tudi odločbe za izgubo mandata za one poslance, ki ne polož« takoj v prvi seji narodne skupščine prisege kralju in ustavi, in za one. ki brez odobrenja narodne skupščine izostanejo od več kakor treh skupščinskih sej. S tem bl se preprečilo, da bi bili izvoljeni poslanci, ki se ne nameravajo udeleževati parlamentarnega dela. Dvomimo, da bi bil takšen volilni red v položau, da bi preprečil vse krize, ki se neprestano pojavljajo v našem javnem življenju.
= Kaj hoče Korošec? Tako vprašuje beogradska »Politika« in izvaja: »Korošec toliko naglasa avtonomijo, da dela stvar opasen vtis. Kakor se zdi. bi bil Korošec zadovoljen, da se d£ Sloveniji avtonomija, pa mu je vse eno, ako bl to avtonomijo dala tudi Italija. Glavno je avtonomija, a zveza z državo je popolnoma postranska stvar. Njegov organ »Slovenec« piše: »Težka pot slovenskega naroda na Kalvariio še ni končana, ali mi upamo v osvobojenje svojih bratov, ki nam jih Je ugrabil Imperi-jallstični tujec (Italija) in s katerimi bomo vendar le ujedinjeni v avtonomni Sloveniji«. Ali naj to pomeni, da. ako Italijani dado ono, česar ne dado Srbi, avtonomijo, da bi Korošcu tudi v bodoče ostala nujnejša avtonomija od edin-stva z nami? AH znači to. da smo mi danes napram Sloveniji večji imperijalisti zato, ker jI ne damo avtonomije, kakor Italijani, ako bl jim oni to avtonomijo obliubljali? ItalVani bi jim to gotovo takoj obljubili. Kaj pa jih stanejo obljube, če jih tudi kasneje ne izpolnijo? AH hoče Korošec s tem reči, da smo ml danes Slovencem večji tujci kakor Italijani? Ako pa vsega tega on ne misli, ako on ne kaže težnie k Rimu. ako misli z vojno osvoboditi Istro m Oorico, zakaj potem pod svojim podpisom pro-poveduie paciflzem v Sloveniji? Pa v čigavi družbi se misli vojskovati? Sam se ne more vojskovati, to je očividno. V družbi s Srbi? Zakaj potem seje mržnjo proti Srbom?« Na ta vprašanja »Politike« dr. Korošec seveda ne bo odgovoril, lahko pa damo ml v tem pogledu prav zanimive informacije »Politiki«. Mož klerikalnega mišljenja, ki Je sicer zelo trezen v svojih nazorih in ki je bil in je deloma še na glasu, da simpatizira z jugoslovensko idejo, nam Je pri neki priliki docela odkritosrčno priznal, da se klerikalna stranka absolutno ne more sprijazniti s sožitjem s pravoslavnimi Srbi v eni državi. Zato bo usmerjena, tako je rekel dotičnik, vsa politika klerikalne stranke na to, da se sedaj še v Jugoslaviji Živeče slovensko ljudstvo na ta ali oni način združi z brati v Primorja ter s tem doseže slovensko-na-rodno ujedinjenja. Na vprašanje. aH se naj to ujedinjenje Izvrši tudi pod Italijo, jo dotičnik kategorično izjavil, da tudi pod Italijo. To ujedinjenje. Je poudarjal, bl bilo za nas tem večje važnosti, ker bi naše ljudstvo zopet prišlo pod — katoliškega vladarja. Kakor misli ta »zmerni« klerikalec tako mislijo vsi klerikalni kolovodje od dr. Korošca pa doli do očeta Stanovnika, o tem Je lahko »Politika« prepričana.
ae Radlkalno-demokratska koalicija gotova stvar? Beogradske »Novosti« poročajo, da je nastal nagel preokret glede rešitve parlamentarne krize. Po vsestranskem posvetovanju so se radikali baje odločili, da povabijo znova demokrate v koalicijo. Radikali so pripravljeni prepustiti demokratom ne glede na število njihovih poslancev isto število ministrskih portfeljev, kakor so so Jih Imeli v bivši koalicijski vladi. To Število portefeljev bi radikali prepustili demokratom, ako bi tudi samo Pri-bičevlč s svojimi somišljeniki stopil v koalicijo. Ta koalicija bi prevzela vladno krmilo v roke že pred sestankom narodne skupščine. Ako bi se na prvi seji narodne skupščine pojavil revizljonistični blok. bi Pašič-Pribičevlčeva vlada takoj razpustila parlament in razpisala nove volitve. Po vesteh drugih listov bi nova vlada, ako bi Radić vstrajal v svoji abstinenci, najprvo rešila celo vrsto nujnih zakonov, ln sicer državni proračun, finančni zakon, zakon o uradnikih In Invalidih ln zakon o poljedelskih kreditih, pred vsem pa bl smatrala za svojo glavno nalogo, da pametno spremeni volilni zakon. Po tem zakonu bi se število poslancev sa narodno skupščino zmanjšalo na 200 do 250 poslancev. Volilni rad bl te prikrojil po vzorcu volilnega reda za bivši avstrijski parlament kjer Je ponekod volilo že 20.000 volllcev svojega poslanca, po drugih krajih pa, kakor na primer v OallcUl šele 60 do do 100.000 volllcev. No, pa vse to so teveda ugibanja, ker danes niti vlada sama n? ve, po kakšni poti bo krenila In kakšnih sredstev se. bo posluževala, da odstrani sedanjo krizo.
s« Smrt generala Matmoarv. V sredo opoldne Je nenadoma umrl v vlaku general Maunourv, čigar Ime bo večno ohranjeno v francoski zgodovini. Oallleni, Joffre in Maunourv   to trije
možje, ki so orinomogH francoski armadi do zmag        reki Marni. Pokojni general je bH , »veljnik 6. armade, ki je prizadela nemški armadi von Kiucka v marnskl bitki glavni udarec. Po bitki na Marni je ostal poveljnik na isti fronti je bil 1915. leta pri neki inspek-cU ranjen v oko. Ta rana je bila kriva, da je general popolnoma oslepel. Svojo usodo je prenašal do smrti popolnoma hladnokrvno. Star je bil 75 let x=z Madžarske bolečine. Madžarski šovinisti kar ne morejo preboleti svojega nepričakovanega   ponižan.a v svetovni vojni. Radi bl raztegnili tesne državne meje ter spravili podse Slovake, Rusine in druge sosedne narode. V ta namen deluje njih propaganda v antant-nih državah, zlasti na Angleškem. Madžarsko lažipropagando karakterizirata dva znaka: intenzivnost in pa neizbirč-nost v sredstvih. Na oksfordski univer-ci so ustanovili »Ligo za samoodloču-jo3o pravico Madžarov.«   Lansko leto je bilo 30 angleških študentov, ki so jih madžarski aristokratje podpirali in gostili ter navduševali za Magvarorszag. tako da so napravili iz njih goreče pro-pagatorje obnovitve nekdanie madžarske   drŽave.   In dasi v Oksfordu med ondotnimi študenti ni Madžarov. Ima vendar madžarska propaganda močno pozicijo. Tako je bila v »Oxford International Assemhlv*. kier Je zastopanih 43 narodov, nedavno tega sprejeta resolucija, ki zahteva okleščen je češkoslovaške republike in sicer na tak način, ki kaže popolno nevednost razmer. V neki brošuri trdlio Madžari, da si Slovaki žele spojitve z madžarsko republiko, kar izvestno ne drži v obče. Na mizi ene izmed največjih in najvplivnejših dijaških organizacij   je   ležal v Parizu izdajani list »Le Slovaque«, v čigar glavi   ie geslo »Le Slovaque aux Slovarjues.« Tu je nakopičene toliko laži, da se človeku Jezijo lasje. AH neinformiran Anglež aH pa Francoz gre kolikor toliko na te madžarske limanlce. Ali madžarski šovinisti nai vedo. da ima laž kratke noge in da nekdanjih državnih mej ne bodo nikdar več dosegli,   časi nekdanje madžarske slave in sreče so minuli!
Razgled po slovanskem svetu.
— Poljski   profesorji aa Bolgarskem.
Koncem marca Je obiskala večja skupina poljskih profesorjev Bolgarijo. Gostje ta bili v Sofiji prisrčno sprejeti. Na banketu, ki ga Je priredilo njim na čast poijsko-bol-garsko druStvo, le profesor Conev pozdravil goste in naglasal. da le ta obisk kot najprimernejši način za medsebojno upoznanj o za oba naroda velikega pomena. Ob tel priliki Je priredilo tudi Slovansko društvo večer, na katerem Je profesor Bistrou odgovoril na pozdrave bolgarskih profetorjtv takole: Ko smo se po dolgem potovanja približali Donavi, smo začuti dJvne zvoke slovanskega bolgarskega Jeslks. Poslušali smo ta Jezik z radostjo. Res da ne razumemo vsesra, toda v srca čutimo to. kar ste nam hoteli povedati. In razumemo vedno več. Jezik veže nas Slovane In to Je naša največja sila. Toda Jezik ni samo zvok. marveč tudi misel. Jezik izraza misel In predstavlja dušo naroda. Zato Imamo Slovani drugačno psihologijo kot drugI neslovansfcl narodi. Na temeliu te skupne plemenske dale so se razvijale različne slovanske naredne kulture. Razvijale to se v različnih okoliščinah, pod različnimi vplivi, njlbovt različnost Je obenem njihovo bogastvo Jn ml smo ponosni na to bogastvo, kajti ono nam omogoča Izkoristiti medsebojno upoznavanje. Na tel skupni podlasi smo se vedne razumeli potom slovanskeca Jezika In slovanske duše. KMtume vrednote so tralne ln sporazum na kulturnem temeliu le nM1*nšl In nats^nel**. In ml trdno verujemo, da bo kmalu napočil dan. ko bodo vsi slovanski narodi, kot svobodni s svobodnimi, enakopravni z enakopravnimi začeli sktrnno delo ln pozpbUj na vse. kar Jih le delilo v prošlosti. oz^ratAg «e samo v svetlo br<QV>Cnost
— Reski učenjak Izobčen. Znani ruski profesor C. Orim, ki le lansko leto predaval na sofUskl univerzi, se i« vrnil v Ru-sllo m vstopil v sov;etsko slufbo. Ta n'e-gov korak Je dal povod, da Je ruska akademska organizacija v Bolgariji skU-eala sejo. na kateri le b'1a prečltana deklaracija prof. Orima, ki razlaga motive svojega postopka. Organizacija ie ae glede na atemel:eno evolucHo profesorja v prid skrajnim levim strankam Isklenila izključiti ga is svoje srede In sporočiti o tem vsem ruskim akademskim skupinam v Evropi.
— 1. kongres ruskih pedagogov v Pragi. 2. t. m. se Je začel v Pragi 1. kongres ruskih pedagogov v inozemstvu. Kongresa so se ade!e*!ll zastopniki Iz Tranctle, Angleške. Nemčije, kral'evlne SH$, Fstonsk©. Poljske. Litve. Finske. Bolzarske in druzih držav. Kongres Je vzbudil v češki Javnosti In med ruskimi emigranti veliko zanimanje. PredsednfStvo !e bilo sestavljeno Iz dekana ruske juridtčne fakultete v Prngi žekullnova. prof. Novojrorodceva, Lomša-kova. Ostrogorsktza. kneza Dolzontkova In prof. Berna. V Imenu vbde le pozdravil kongres dr. Girsa. zastopnik zunaniega ministra. Navzoč Je bil med drugimi tudi znani ruski pisatelj Čfrikov in rektor kl-Jevske univerze sv. Vladfmirja ?pektorsky kot delegat Iz Beograda. Izvol'enl sta bl!l dve komisiji — prva za sredn'e. drun* pa sa nižje šole. Kongres se konča 6. aprila.
— Čevlje knpalte od domač'h tovaren rvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so Isti priznano na'hnlfšl In na'-cenešl. Glavna taloga na debelo In drobno Ljubljana« Breg 20» Ur Aleksandrova cesta It i«
Stran 4 m ■1
.5 I O V T N S K I   N K R O P«  dne 8. aprila 1923.
Štev. fil.
Sokolstvo.
I poslanici starešinstva JSS.
Na slavni skupščini JSS v Beogradu so bile sprejete resolucije, ki izraža-Jo v jedrnatih besedah stališče Sokol-atva napram vsem današnjim prilikam T naši državi. Sokolstvo v njih jasno izraža vso svojo ljubezen do države, do naroda, poživljajoč vse, ki z njimi čutijo, da se združijo v njegovih vrstah. »Najvišji smoter sokolske vzgoie So vseobči državni, kulturni, socijalni In narodni interesi naše zemlje in našega ljudstva. Od tega ne moremo ničesar odvzeti. Kdor je proti tej nalogi sokolske vzgoje, je naš protivnik. Njemu Velja naš boj dela in resnice.«
Sokolstvo odločno obsoja vsako ■amoralnost v javnem življenju, vsako protežiranje na škodo naših nacijonal-Bih in kulturnih pridobitev — tu stoji naša država pred vsemi, država, ki Je ie davno živela v našem pričakovanju.
Starešinstvo je na podlagi teh resolucij in uvažuioč sedanje razmere v naši državi izdalo poslanico vsemu jug. Sokolstvu, ki ga opozarja na vse na-k>fe. ki jih mora v sedannh razmerah Izvrševati vsak Sokol. »Položaj trenut-no narekuje vsakemu Sokolu ln vsaki Sokolići dolžnost da s preudarno, trezno in prepričevalno besedo razširia. poglablja In utrja od moža do moža In od fene do žene Idejo narodnega In državnega edinstva In tega edlnstva vsestransko visoko prednost In ceno. ki temelji na resnici, da bomo in ostanemo močni In neodvisni samo v veliki In urejeni nacionalni in državni celoti in skupnosti.«
Sokol, ki se zaveda svojih dolfno-sfl In ki se zaveda predvsem, da je »Sokol« — mora to smatrati kot svojo prvo dolžnost. Sokol je bil prvi. ki Je za-teial seme Juirosiovanstva med naš narod, prvi |e bil. ki je neustrašeno propagira! to Idejo, prvi Je dvignil prapor osvobojen la — mora biti pa rudi danes prvi. ki dviga ščit proti vsem onim, ki hočejo s klevetami zrušiti iz politlčno-strankarsklh ozlrov to. kar nam jc bilo vedno naisveteišo. Naloga sokolskih društev mora bl«, da vzgoje dobre, svobodoljubne, samozavestne državljane — Jugoslovane, k? so pripravi ienl Žrtvovati vse za svojo domovino. Vpeljite v vsa društva predavanja o naš! državi, o njenih socijalnih in političnih razmerah, vzgajajte Sokole — zlasti naraščaj — v vsem. kar morajo znati kot dobri državljani, ki presojajo položaj po lastnem preudarku In ne postanejo nikdar žrtve demagoških fraz. Vsak se mora zavedati svojih državljanskih dolžnosti 1 Državo tvorijo občani — po njih se ravna tudi vodstvo države. Moderno-!! tora J. da bo država uspevala, tako kakor si želimo, bočemo-11, da ne ostanejo vsa nsša načela samo na papirju, potem na delo! Letošnje leto Je posvečeno notranjemn vzgojnemu delu •— skrbimo, da ne poteče leto brez aspehov. Poslanica JSS naj služi kot navodilo za delo jug. Sokolstva.
Jug. Sokolstvo nI nikdar služIlo noben! politični organizacij ln jI tudi v bodoče ne bo, ker je v službi celega ju-goslovenskega naroda In ncše države. Zato nas klevete, natolcevanja In neumna zavilanla naših nasprotnikov ne Spravijo Iz tira. Sokolstvo se zaveda svourt dolžnosti In bode stalo vedno na straži, kakor je v preteklih dnhah. toliko boli sedal, z delom v društvih bode pa stvorilo armado samozavestnih državljanov I
— Starešinstvo JSS Ima redne sele Vsak ponedeljek ob 8. zvečer v prostorih JSS v Narodnem domu. Novoizvoljeno starešinstvo se Je konstituiralo sledeče: starosta dr. Vladimir Ravnfhar. I. podstaro-Sta dr. Lazar Car. II. oodstarosta Oiuro Pa on ko vič. lil. pndstar^sta Engelbert Oan-ai: l tajnik dr. R ko Fux: It talnik Ivan BalželJ: blagajnik Bogumil KaJzetJ: načelnik statističnega odseka: VeriJ Svajger; gospodarski odsek: Vilko Tu-k In Julij Dev; zdravstveni odsek: dr. AmbroŽič: organizacijski odsek: Prane Sfajpah ln Jn2a Cobal; arhiv: Nande Marolt; manjšinski odsek: France šlaipah: prometni odsek: dr. Murnik. dr. Hadžl. Pneelbert Oanzl. prednik Sokolskega Glasnika: Miroslav AmbroŽič: načelnik: dr. Viktor Murnik: I. namesrnk Miroslav AmbroŽič: II. namestnik Miroslav VoJInovič; IIL namestnik Branko Palčič.
— Sokolski znaft. V zadnjem Času se pogosto opaža, da Je Sokolstvo pozabilo atroga pravila o nošnji sokolskega znaka. Večina Članov sokolskih drufttev In tudi mnoga druStva ne posvečalo nošnji Sokolskega znaka tiste pozornosti, ki |o zasluži. Sokolski znak le bil vpeljan s namenom, da ga nosi vsak Član kot viden znak. da |e Član sokolske organizacije. Ako pa nosi znak. mora p r-vzeti tudi vse dolžnosti na sebe, ki mu jih nalaga sr kolska organizacija. Zavedati se mora sleherni član(lea), da se s znakom priznava Javno kot pripadnik one organizacije, ki zahteva od slehernega člana, da disciplinarno Izvršuje njena načela. Kdor se Jih ne more ali noče držati, naj ne nosi znaka te organizacije, M nosa društva so bila preveč radodarna pri izdaji znakov. Istotako se niso drsala pravil pri onih članih, ki so bili Izločeni iz aatih vrst. Ravno vsled tega se dogaja, da nosijo sokolski znak nečlani, zlasti Savasčaj. kar se posebno ***** M aat>
skem naraščaju. In pa tudi D udje, ki so vse prej kakor Sokoli. Društva naj vsled tega posvečajo nošnji znaka več pozornosti. Opozarjamo zlasti na točko pravil, glasom katere mora Imeti vsak član. ki Ima znak. tudi predpisano sokolsko legitimacijo In da Je upravičen vsak član, ki se leti« tlmira. zahtevati od drugega, ki Ima tnalu istotako. da se legitimira, To sahteva sokolska disciplina. Kdor ne more izvrševati sokolskih načel, naj rajše odloži znak. Veak si pa pazno prečita! tozadevna pravila, ki jih  dobi  zajedno s znakom.
Sokol Uahllana L vabi brate In sestre, da se udeleže skupnega obiska luh-Ijanskega muzeja v nedello dne 8. t. m. ob 9. url. Zbirališče pri vhodu oa Dleiweisovl cesti. — Prosvetni odsek.
mm Sokol« LjnMana f. V soboto, dne 7. aprila ob 20. uri se vrsi v druSrveafh prostorih na trgu Tabor predavan'e br. st. dr. Pavla Pestotnlka: »Sokolstvo ln Javna vprašania«. Vsi brat'e In sestre so vabljeni, da se v kar naiveč em Številu udeleže zanimivega predavanja ln sledeče debata. Prosvetni odsek sokolskega društva LJubljana I.
— Sokol If. Cna  naiholl domačih prt-
redtfev le pač naSa tombola, kler so de!e2n! igrale! ob'lo zabave In materl'eln'h dobrin. Letošnja bo v nedelo 15. t. m. In bo prs» segala vse dosedanje, kajti nudili bomo Izredno lepe m dragocene dobitke. Nlkdo se ne bo kesal. Pred tombolo bo koncert na licu mesta. Oskrbne pravočasno tablice, cena le Din. 2.50. VeČ na lepakih.
— Dramatičen odsek Sokola na Viča vprtzor! v nedello. S. t m. na večkratno zahtevo občinstva »OOLOOTO«. Vstopnice so v predprndaU pri br. Jeločnlku v Rofni dolini In br Uranu aa Gllncah. Začetek Je točno ob s. url.
— Sokol na VTČo. priredi v nedel'o, dne 10. Junila t. I. veliko lavno telovadbo z lindsko veselico na lastnem telnvadlšču poleg nove lludske šole na fllincah. Pri telovadbi nastopijo vsi oddelki Sodein'e godba drav. div. oblasti. tVatska sokolska drttjfva vabimo, da ae polnoRtevfn** nde-le*e našega lavnega nastopa. Natančen spored ob'avlmo pravočasno. — Zdrsvol I vsa lfo-«»at. r**»***v*r   Sn*«t«j n* v*n.
— Coško Sokolstvo. Pelo v C05 Je zelo živahna zlasti pa sedanje pomladanska Dne Z. norita se |e vr«Ua sela prosvetnega ods**ka C OS. dne 14. m 15. aprila ae vt*-! »ela nrednla«ke«»a -tx»r» fen. £OS ln obenem šola *• a*v!n!ee ea m*»d-rletne tekme t 21. In 22. tnrila M vrli sela moškega prednlaSkez* rbo^a: dne 5. In 6. mala na Seja odbora ČOS. k' izvede tudi volitev nnve*>a predsedstva CO$.
K SEJC VlSiTCH $0!5Kr!fH SVIH"A.
Na seji vlšleea šolskega sveta so bm Imenovani na stalna sio*bena mesta sledeči uČItellii oziroma učiteljice: V Sen*!"r|u nb JuŽ. žel. Olea Senčar. v LJvbeČnl Olga Plevel In Ljudmila Kanfer. Pri $v. I ovreneti pod Prožlnom Albert .Terln. v St. Pavlu pri Preboldu Fran Po* In Marija T>n*i£ v Petrovčah Štefanija "talec v Polzeli Franla Sotlar (HrovatV v Utorak Anton Tzd^llek, v AnaČah Marjana žel. Helena Serlna v Mlethsdorfn An tonil a FerlanČ'č feno mesto se Še razpiše), v Jtoultcah Rado PodVear ln Alfons 7elmofer. pri Sv. Lenartu v Slov. goricah Fran Safarlč. Amalila Vemar. v Sv. Rupretu pri Slov. goricah Elizabeta Jako-pec • Učen. pri Sv. Križu pri Ljutomeru Ivo Karič (drugo mesto se še razpiše), v Vuhredu Josip VVtdmnser, v St. Hiju pri Slov. goricah Adam Sardoč, v Kamnlci Jnsi-pina Verčko. v Framu Peter Mavric, v Sv. Lovrencu nad Mariborom Antonija Jevse-nak. Pod Velko Drago Kngelnfk. v Studencih pri Mariboru Ivan AndrelČič. pri Sv. Andražu v Slov. goricah Frančiška Perdan-Mihelič, v Sv. Marjeti orl Ptuju Ana Krulc in Josinina Vitorl. na Ptujski gori Antonija Cesar, v Stoprcah NeŽica Mešiček - Mlakar, pri Sv. Krizu pri RogaSki Slatini Fma SleJ-ko. v Pa meča h Alfonz Mazlu. v Hrastniku Alojzij Hnfljauer, v Lafkem Antonija Drob-nič. v SmarJeN pri Rimskih Toplicah Gabrijela Pukmeister. «*» Na rsznissns nsd-učiteljska mesta pa so bili imenovani: Pri Sv. Lovrencu pod Prežln^m Albert Jetin. v Apačah Janko žel. v Lokavcu Avgust Relec. v Mletsdorfu .lakob Resman. v Bočni Metod Pofar. v LuČah Fran LttŽnlk, pri Marili Snežni Kari Jakopec. v LlmbuŠu Bruno Rozband. v Framu Valentin Ivanu*, prt Sv. Lovrencu nad Mariborom Stanko Lavrlč. v Cirkovcih Oskar 2o1nlr, v St It-|u pod Turjakom Josip Pukhart. v Podgorju Ivan Klugler. — Oddala uicitellskth služb v Lokavcu in v Slivnici pri Mariboru se odloži. Predlog sa nad učiteljsko mesto na Bregu pri Ptuju se vrne v svrho izjave. Ponovno se razpišejo učiteljska mesta prt Sv. Primožu na Pohorju, dve mesU v št Janzu aa Dravskem polju in v St I!i u v Slov. goricah ter nadučiteljska mesta v Ljubnem, pri Sv. Barbari v Slov. goricah, v St Janin aa Dravskem polju In pri Sv. Lenarta nad Laškem. — Nadalje le bilo rešenih več disciplinarnih zadev. Sprejeta sta bila predloga glede slstemlzlranja službe stalnega kateheta v Dolenji Lendavi In ustanovitve samostojne šole v Sent Joitu. Upokojeni so bili sledeči: Fran Zidar, profesor aa L dri. gimnaziji. Učiteljice: Josipi na OgoJ v Borovnici, Marila Cst - Dolak v Rovih. Ada Ivarotlč - Turk v Novem mestu. Ida W«*J-ler • Rožič v Petrovčah. Cma Seiek-Canlko pri Sv. Bolfenku. Cma Robnik-RogorSek pri Sv. Jurjo Franla JurkoviC v Toplicah prt Zagorju Fran J a zebre, v DobrepolJaa Terezija Jevnlk v Moča h. Učitelji: F. Caea v Celju, Ivan PiŠel v Sevnfd. Ivan Kalan, aad-učitelj, pri Sv. Oothardu. Janko žunkovlč v Narapljah, Ferdinand VVoll v Celin, Ivaa Thuma. Šolski ravnatelj In okrajni Šolski nadzornik v PrevaJjah. Feodor Sehofler. nadučitelj aa JUaaka. S taai Je bila seja aa«
Kultura.
f PrevaJjah. Feodor Sehofler. i rabna i JUaaksa S lesa Je bila seja sa. I sami
REPERTOAR NARODNEOA GLEDA LISCA V LJUBLJANL
OPERA.
Sobota. 7. aprila: Janko in Metka, — Izven. Nedelja* S. aprila: ScviUki brivec — laven,
DRAMA
Sobota, t. aprila: Hasansglaica. Gostovaše g. Mlhaila Markoviča, člana Zagrebškega Narod, gledališča. Red C Nedelja, 8. aprila: Masanagtnlca. Oostova-■ '« g. Mibajia MarkovICa, člana Narod, gledališča. Izven. Ponedeljek. 9. aprila: Hasansglaica. Gostovanje g. Mihaila Markoviča. člana zagrebškega Narodnega gledališča.     Red A Torek. 10. aprila: Sirota Anka, spevoigra. Pevski zbor! malih Slovenk. Prireditev »SpInSnetra  fenskeea  druStva«. 2^ee*ek ob pola Sesti ari popoldne. Izven, e   e a
— Gostovanje operne pevke ene Mane P>fco«re v »Tosel«. Operna pevka slovaškega narodnega gledališča v Bratislavi gna Hana Plrkova gostule na ljubljanskem opernem odra še drugič v torek, dne 10. trn. v naslovni vlogi Pncclnreve opere »Tosce«. Predstava se vrši za red A. kt Se edini ni dob?! v tel sezoni -Toace«. Da ne bo Imel dveh zaporednih predstav, se Igra Orrlzov«čeva -Hasanazmlca«. napo. vedana za ponedeljek, dne 9. trn. zs red C.
— Iz gledal šfee p^ama. Danes, v soboto, dne T. trn. gostuje v Ogrlzovičevl drami »Hasanaginlcl«. ki se igra v originalu. Član zacreMkega Narodnega gledališča g. M?haT1o Marko vič. Ravnotako gn* sh^e g. Markovič pri obeh predstavah •Hasanaglnice«. ki se vrfUta v nedePo. dne S. trn. m v ponedeljek, dne 9. tm. Sobotna predstava (7. tm.) ie določena za red C, nedellsva (S. tm.) ra Izven, ponedeljkova f9. tm) pa za red F, nakar se gledalsko obč'nstvo posebel opozarla. — V opernem gledališča bo danes, v soboto, dne 7. tm. prenVera Hnmnerdlnekove mladinske ooe-rt »Tatikn hi Metka«. V nedel'o. dne i tm. se poJe Rosslnieva komična opera »Seviii-
skl br'vec« s go LovRetovo, g. Betettom, g. B»f,-»b*nom. r. K^fem »n g. Zupanom v glavnih vlogah. Obe predstavi ae Igrata za Izven.
— Dr. Ivan Lah. A neti** ffdar. Sta-mkorotanski roman. Ilustriral Rajko S»blc IW. Založba Tiskovna radmva v L'ubtJa-m. Cena vezeni knMgl Din. 32.—, po po«lfi rVti. t.So več. L*bov «rodov*n<«kf r^^n Aneetfn HM»r. kf ea fe Izdala za WtU>r> noč Tiskovna zadruga v lako oktisnt opremi ln okrašenega t dese^m! S'»bl?«v|-ml ilustracijam!. n«s vodi v Čase koroških tnib**dur'ev. AneePn le s'n an«rlešVega kral'a Riharda Levtesrčneza. ki ie bil na povratku 1t svete debele n'et na Koroškem, ter se »e Se'e po dveh let'h srečno vrnH v domovino. V koroHk»b gorah pa le raste! n'eeov sfn Angelin, ki se !e nanoft! no svetn kot pevee Iskat svo'ega očeta. N^ŠH sta se ln *por-*i* no pesmi o koroških gordov^h. Iz Ang1e?Vee-a se le Angelin vr-nH na KoroSko kot tntb^dttr In beM v;tez. Na Bredah Je tekmoval z vitezom !.!<-hten-•temom v pesmi bi zmagal, a dvobom s čmfm v*»«*rom le nadel. 7rodovms m srednjeveška korofka romantika se prepletata v romanu m nam nndita lep po^ed v te^an'e čase ffn»|go tonto plporoč*mo. Naroča «e pri TT«kovn! zadrugi v L'ublja-nl. Prešernova ulica 54.
-» Pravkar le Izšla nova SSeslrnvei fcnfaa »Naše JHvffeoV«. Obsega 10 slOt, poveo»nt f« vo'ne dobe m rrra pleb*sr|ta na Koroškem. Slike se bero kakor nesml. S srčno krv Jo »e opisana rhst? zgodovina nesrečne Koroške ln gorJe nafih begunrev. Klpen'e čustev v ore'ŠoiTh sluV^h izzveni v sklepni novetl »Ot*tl*a« v mehko re«Jg-nac1*o. v kakršno bi na! pač »zrvenelo vsako flvPenie. nnov. bolev !n nrevar polno. Naroča se kn'hra pri »Narodni knJ'garn!« v Ltt'bi'anl. Cena 18 Dia s poštnino 3.50 Dla več.
— »Novem roda« S števUka le Irisa S s'edeČo v«^bbro: MeSko: Pomlad foe-semV f^astnUVm: Defek nam d«Ši pomlad, f pesem). MWuskl: .!una!l»vo f^rt»ra) Ivan Cankar: Materi. PastuŠV^nr Mali slikar, Zrnra tn Kotiček m^lm. Mladinska revna se dobi v Mat?čui kn'lgarni. Koneresnl trg St. t, stane posamna itevffVa 5 Din.
— Delavska Hud« k a visoka Mt, Po dolgem om^bovan'n začne v nedel'o dne 8. aprOa 1923. Delavska Hodska visoka Šola s svo»tm de'ovanlem pod okrll'em »Akad. soc ped. krofka«. Ob 9. uri dopoldne se vrši v rbornTčn| dvora m na nnlverzl uvodno pređavan'e: »Prof«»»a»-*|at ln oroMeml nlegove Izobrazbe«, (?rS FranJo). NTeno delovanle le namen'eno Izrecno le delavstvu ter se bo oziralo le na n'egove te*nJe In potrebe. Za letošnio pomlad le na pro-eramu ciklus preda van1, ki naj pokafelo delavstvu medseboine vezi v kulturnem razvoja ter na! poglobilo nleeovo po'mo-van'e sodobnfh poJavov. Ta ciklus obsega sledeča pređavan:a: O Proletarl'at in problemi n'egove vzgo»e: 2^ Kulturni pomen dela: 3.) Vsesp1of.nl razvo! In nlegove gibalne sne: 4.) Razvo! orodja ln tehnike do danes In vpliv Izna'đb na ta razvo); 5J Vpliv razvola tehnike na način protzvata-n'a ln nlegov razvo!: S.) Vpliv načina proizvela n!a na razvoj drufbe: T.) Razvoi država, alene oblike m vzroki tega razvoja: S.) Umetnost In družba ter njune medse-bojnosrl: 9.) Delavec nt ume most: 10.) žena v toka razvola. Razen teh predavani se bodo organizirati po potrebah delavstva le posebni tečaji tako Is narodnega gospodarstva, naravoslovni Itd. Začetek le skromen, vendar Je to prvi poizkus lludske visoke sole pri nas, ki bi bila namenlena Izrecno delavstva m ki izvira Is potrebe delavstva po prav Izobrazbi.
— Pedkra^ien, Obrtna ni ti gotska ssp'sfe le tako znana m obče rabi'en a in cenjena knjiga, da le ai treba več pri poročati. Prva fzda'a. kl le bOa svoj čas Jako rabna, Js ari novih državnik razmerah Še zastarela hi vrhnrega fe davno pošla. Ker
loga šolskih knjig ln učil v Ljublianl dala prirediti novo izdajo v dveh delih. Pred kratkim smo poročali, da le Izšel prvi del: Spsje za svobodne rokodelske In trgovinske obrte, kl nudi na 344 straneh vse kar potrebuje imejltel} svobodne obrti ter mantSi trgovec: namreč javna naznanila, poslovno dopisovanje, določila o poŠti, listine itd. Podobna je njem tudi ravno Izhajajoči II. del: Sptsle zs konceslion*rane obrte ?n tvorn'Šks obrste, kl le pri manjšem obsegu (304 strani) namenjen, kakor le ime pove, konceslionTranfm in obrtom in tvornica m v obče. torei bolj uobražen m krosom nego I. del. Vseeno pa prične tudi ta del « uvodom o poslovn?h spsth v obče, o pismih, listinah In vlogah do obla-stev. tako. da bode ts del rabil lahko kot pripomoček vsak začetnik. Razdeljeno ie to delo v 6 delov: Pisma (na dobavltelC naroCnike ln profesHoniste), Javna nazna-nUa. Hstfne (pogodbe. do!?na pisma, pobotnice, teprlčeva'a. revenl. pooblastila, menice, tvovornl listi), občevanje z obtast-vl (obrtnimi, davčnimi, sadnimi) z zavarovalnicami Itd., lavne rbrtne InUtitucPe. delovno razmer'e obrtnih pomofnih de'av. cev. Pridelan ie dodatek, ki da'e potrebna poiasnua o Niz f'mu. postni hranilnici, o kolkih, o *e!ernf*Vem prometu, podaja rar-llčne frife In frbe^e Itd. Naposled sledita 2 Izvrstna slovarčka, k! to!m**č«»a slovenske, hrvatske In nemšVe tehnične izraze. Ml smo prepričani, da brez te kn;ige ne bode moeel izhajati n^ben več"j In izobra-zcne7si obrtnik tn noben večji al! obrtni tovarnfSV-t obrat.
Glasbeni vesfnik
—- Koncert opernega bar?tonfsta g. Afeksand-a Balabana, narnan'en za 3. apr»l le prelomen ln se vrš? definitivno 17. aprila v dramskem triedaJiS^n ob S url zvečer. Spored le muzikalno ee1ezanfmiv ter oblega operne arije m Izbor modernih ruskih pesmi.
— SSfov. gfaab. dr*»<*v« »Lb»*»fbM»a« v Lks|iS| nt. V proslavo .»0 letnice t dne 0. tm. 192.1 Slavnostni koncert v velik! dvorani hotela »Union«. Sodeluje polno!tfevlTn! orkester dravske divizlle pod vodstvom ka-pe'ntV* dr. .1. Cerina. prf VHv«r'n edC. M»-lada Krelzlova. prof. godbe t* Brna, tn drt'^rvenf n^v«tct zbor pod vodstvom pevo-vodla prof M. Ba'uka Ppored? 1. St. Premrl: V. Korot*n. Mešan! ibor. 2. Ant. Foerster: s) Mladi mornar. Sesteroglasnl meš. zbor. b) ljubica. Cetveroglasni meš. Zbor. 3. P. Konjovič: VragoTnn. Ženski zbor s ktavhMem. 4. St. St. Mokr^n'ac: Pesme S Kosova. XII. rukoveta. Mešani zbor. 5. Ant. Dvorak: Koncert op. 33. za k'avlr ln orkester. Pri klavlr'u M'1-^da Kre'zlova. orkester vodi dr. J. čerln. Kratek odmor. 6. Dr. Schwab: Zlata kanzlilca. Mešani zbor z orkestrom. 7. Ant. Latovlc: Gozdni samota, ženski zbor z orkestrom. 8. P. H. Satfner: TI. de! Iz oratorlla »Asum-ptio«. Mešan! zbor. tenorov samospev ln dvospev za sopr. tenor z orkestrom. Za-četeV ob 2n. zvečer. Konec ob 22. Cene: sedefi po 25. 20. 15. 12. 10 ln 8 dl-narTev. Stojišča po 4 dinarje, dilalka po 2 d?nar ia.
Turisiika in sport.
— Pozor terletf! V kod v Kamniški BMtrIcf (v gostiln'škl sob») Je bili na Velikonočni ponedePek zlutraj pozabVena svetloslva fenska volnena lopa z modrimi črtami m modrim ovratnikom. Kdor Izmed turistov kai ve o te! lopi, naj to sporoči na uoravo «S1ov. Naroda« pod ».lopa«. Istega dne popoldne le bila na potu Iz Bistrice do Strani Iztrubl'ena nova bela brisača s črkama J. P. Pošten naJdltel! na» proti nagradi pošUe svoj naslov aa upravo Usta pod »J. P«.
— Hašh. ki Igra danes popoldne ob 17. svolo prvo tekmo v Llnblianl z S. K. Primorlem na Igrišču S. K. Primorla ob Punalsk! cesti, nastopi v sledeči postavi: Zorlč — FHedrlcb T!.. Rainer — KoščevU Llpnvšček — Benkovlč. Be-ranek, Zinaja IU Justin, Plazeriano, Wolf.
— Sestanek noKrrrnetašev SK. ITiile se vrši danes ob 8. zvečer v lokalu Športne zveze.
— ffašk. Zagreo". kl absorvira danes In Jntrl nogometne tekme proti Primorju In proti nJrljl. Je prispel sinoči v LJubljano s sledečim moštvom: vratar Friedrlch, branilca Oasovlč, Vrbančlfi, halfi Benkovlč, VVasserlauf, Sterk. for-ward Zinaja I, Plazzerlano, Ordenlč, Zinaja 11, Kabn; rezerve Koch, Koščevlč, Penlč. Hašk nastopi torej v kompletni sestavi z Izjemo leve zveze Vlneka, ki Je odsoten vsled blesure Iz tekme proti tJnlonu Zifkov. Današnja tekma Hašk : Primorje se prične ob 17. url. Jutrišnja Mask : Ilirija ob pol 16 nrl. Na Igrišča nirtje se vrSIts jutri še tekmi Slavlja : mrlja 11. Pricetek ob 10. In .Jadran : Ilirija rez„ pričetek ob 14. uri. Predprorta-Ja vstopnic za tekme na Igrišču Ilirija pri rvrdki J. Goreč. Dunajska cesta.
— Nova zmaga Oradfanskega v wflL Na velikonočni ponedel'ek le Orad?an-skl odigral revanfno tekmo proti F. C. Of« bon m smaga! s 3-2. Publika fe Igralce Orad"anskega prt odhodu z Igrišča flvahno aklamlrafa. SodnOc le bO nepristranski. Oradlanski le s to tekmo zaklujčO svolo tumeJo v ftpanlll. ki lo le častno absolvf-ral Od 6 Iger le dobi 3, dve 'e zgubil bi ena le ostala neodločna. Score 14:11 ea Spance, od teh le S gnalo v padlo na račun dlktfranm »enaistmetrnvk«. OradJanskemu. ki le naš šport v tn«1n| tako častno zastopal pa le treba Izreči priznanje za doseiene sl»
Trezen glas iz delavskih krogov
(Dopis narodnega delavca.) Dobro bi bilo, ako bi se včasih čul v našem časopisju tudi glas o mišljenju delavskega sloja. S pozornostjo ie vsak pravi Jugosloven sledil pisanju našega časopisja še pred volitvami, pa seveda po volitvah še bo!j. Kajti vsak je upal da se bo po volitvah položaj zboljšal, na žalost pa vidimo, da smo se motili. Glasovi, ki jih prinašajo časopisi, so vsaki dan bolj vznemirljivi tako, da je nujna potreba, poprijeti se resneca dela in sicer takoj, ne slede na levo, ne na desno, sicer bo prepozno.
Ta članek Je namenjen onim osebam, ki so se po volitvah izkazale, da niso vredne zastopati jucoslovenskega naroda. Kajti one so proti njemu in sicer zato, ker na vse mogoče načine ro-varijo in delujejo z namenom, uničiti našo edinstvo in bratsko slogo. Ti apostoli ne vidijo ali pa se ne zavedajo današnjega težkega poT "ija, v katerem se nahajamo vsi zlasti pa nižji slo li.
Ne vidijo prevelikega davčnega bremena, neznosno visokih cen vseh predmetov, ne zavedajo se, da današnji zaslužek malodane ne zadostuje niti za najpotrebnejše stvari, Obrt. trgovina in industrija nazaduje, opaža se pomanjkanje dela, vsakdo se pritožuje, da tako ne more več živeti V tem resnem času vidimo, kako se vrti okoli nas nevarni vrtinec, ki lahko postane usode-polen. če pravočasno ne preprečimo te katastrofe.
Povejmo Javno, odkritosrčno tn brez ovinkov vsem tfsflm, k! se jih to tiče, rotimo jih, naj nehajo s tem sistemom. Naj vedo, da nas. pravih .lugo-slovenov nI par sto. marveč milijone, da hočemo edinstvo Iroimenega naroda Srbov. Hrvatov In Slovencev in da ne bomo nikoli dovolili, da poedlncl ba-rantajo z usodo našega j neslovenskega naroda.
Spominjam se dobe srbsko- turška vojne leta 1912. ko je »Slovenski Narod« prinašal poročila t bojišča, s kak* šnTm zanimanjem in navdušenjem smo brali o junaštvu naših bratov, kako jo bilo pri srcu vsakomur, kdor je Čutil a svojim bratom, kdor je l njim živci in vedel, da Je v njem plemenita duša.
Izbruhnila je vojna in ta strašna svetovna katastrofa je uresničila naše sanje, naše želje so se Izpolnile, postali smo svobodni, ujedinjeni v svoji državi Jugoslaviji. Kakor pa je razvidno Iz časopisja, posebno zadnje dni. pojavili so se ljudje (ne vem kako bi jih Imenoval), ki hočejo to edinstvo razrušiti Vprašujemo, aH se dotični ljudje zavoda jo velike odgovornosti za svoja dola? Naj pomnijo, da tisoči nedolfnlh »-tev, Čijfh kosti počivajo po nekdanjih' bojnih poljanah, tisoč« Invalidov, vdov In sirot dobrovoljcev ln milijoni zvestih Jugoslovanov ne bodo nikdar dovolili, da za potoke prelite krvi ln tolike žrtve, pademo zopet v staro robstvo.
Dovolj Je prepirov, dovolj osebnlli skomin, ambicij In različne politična kmmarlje! Takih zastopnikov naroda In naše Inteligence ne potrebujemo, ker tl so nam boli nevarni kakor 2ldje ln drugI sovražniki Kristusovim namest-nikom svetujemo, naj se bolj brigajo za duševne potrebe svojih ovčlc in naj sa ravnalo po Kristusovih naukih, ne pa po nnih. ki Jih sešivajo od časa do časa v Pimu, kajti sicer bo propadla vera ln ž njo vred tudi oni.
Gotovo niso tem gospodom znana grozote svetovne vojne, Izvzemšl to, kar so čitati v časopisih. Sa! jim Je bila vojna bržkone dobrodošla. Kdor je preživel vojno na bojišču ln pretrpel njena grozote, kdor je Izgubil svoj rodni dom, svoje premoženje, žrtvoval svoje mHa ln drage, bo Žrtvoval tudi samega sebe% če bo potreba.
Želimo mirni razvoj. Kratsk! sporazum, zboljšanje današnjih nemočnih razmer, zboljšanje obrti, industrije, prometa, valute, odpravo korupcije ter ureditev notranjih zadev sptoh. da sf pridobimo ugled In spoštovanje v Inozemstvu. Zato je bolje, da se dotični odpovedo svojim mandatom ln jaslim ▼ korist naroda, ker ts žrtev ni tako velika, kakor Žrtev onih, ki so dali svoja življenje za svobodo.
Posebno priporočamo našemu časopisju, da preneha s takšnim pisanjem proti Jugoslaviji, ker bomo nastopili no proti strojem, marveč proti odgovornim urednikom, pa na si bo Peter ali Pavel, kajti baš časopisi so zastrupili mno* go poštenih In zvestih Jugoslovenov.
želimo dalje, da se sorodne stranke sporazumejo, da se med seboj na prepirajo, marveč da Imajo vse stranke en cilj, to Je procvit. napredek 1 dobro bit našega Jugoslovenskega naroda.
Kdor je proti Jugoslavjil. Je najbolje, da Izgine, ker sicer bomo Iz našega lepega vrta Iztrebili to škodljivo rastlino s koreninami vred.
Končno ne pozabimo naSlb bratov onkraj mej. čijih srce krvavi, ko vidijo, kako se bratje v svobodni državi prepirajo. Gospodje! Cenite svobodo In na Irrahljaite Jof   Pomislite, da Slovenec*
Srh La Hrvat to vedno bat ta krati J
štev 81.
•SLOVENSKI   NAROD« dne 8- aprila 1925.
5. stran
Dnevne vesti.
V Liubuani. dne 7. aprila 1923. — Vsem naročnikom, prijateljem   strasten boj za prezfdenta? Pa bo kdo
In čitateljem našega lista pravoslavne vere želimo vesele praznike, tiri-s t os voskres! — Uredništvo in uprava »S*ov. Naroda«,
— Dr. Danilu Majaronu na čast je Izšla ravnokar slavnostna številka našega »Slovenskega Pravn.ka«. Meseca aprila t. 1. namreč poteče 25 let. odkar je pravni naš jubilar prevzel uredništvo tega velevažnega našega strokovnega glasila. 2e v letih 1869 do 1892 mu je bil sojrednik in urednik. S 15. aprilom 1898 pa je prevzel sam   uredniški   posel,   ga obdržal, spretno in vestno vodil do srede leta 1922.    Od tedaj dalje načeluje uredništvu z vso tisto vnetostjo in ljubeznijo, ki jih uže Izza dolgih let goji do svojega varovanca, kakor bi pač najprimernejše hoteli Imenovati njegovo glasilo.    Mnogo   zaslug ima ta naš mož. In na mnogoterih polj'h se je izkazal navdušenega, vstrajnega In ve-lespretnega delavca! Kedo ne pozna njegovo   vspričo   velikanskih težav levje delo in delovanje za ustanovitev našega vseučilišča? Koliko truda in dela je položil marljivi slavljc-nec na oltar političnega   razvoja hi napredka   našega,   tedaj teptanega slovenskega naroda? S kako vnemo Je pomagal   nepozabnemu svojemu prijatelju   dr. Ivan Tavčarju v boj i zoper celo vrsto smrtnih sovražnikov nagega preporoda in njegovega vstajenja! In Iz vsega srca mu čestitamo ml In mu čestitajo vsi ntegovi prijatelji na najlepšem uspehu, na rernck-delu  ntegoveea življenja in borenja, na uspehu   slovenskega vseučilišča In njegovega rojstva.   In okrog tega vefeospeha se vile nezvenljiv venec posebnih, očetovskih zaslug   za list »Pravn7k«. Redko slavlje! Pridružujemo se mu z velikim veseliem tudi mf, kajti tudi našemu listu je posvetil le-ta mož ohilega dela, obilo svojih moči in krenko,   zavedno   In zelo izkušeno svoje — pero.  Najlepša pri tel slovesnost? pa naj mu bode pač zavest, da je vedno storil vse, kar je bila njegova dolžnost fn kar je sploh storiti morel. fn ta redko komu usojena zavest, naj bode našemu slav-liencu dr. Majaronu rodi prvo fn najlepše plačilo vsega slovenskega naroda.
— Dr.   Korošec  na Gorenjskem.
Včerai je dr. Komšec imel konferenco s svojimi somišlieniki v Radovljici. Utrjeval jih je v Radićevem lederalizmu In jih pripravila! za ujedinjenja s »papeš-klm Rimom«.
— Ali republika ali monarhija? Skoro neverjetno se zdi. da so se slovenski klerikalci pridružili tudi republikanskim aspiracijam Radićevim. Nečem teoretiški razpravljati o vprašanju, katera državna oblika, monarhistlčna ali republikanska je boljša in popolnejša — monarhistični absolutizem je itak Že povsod premagan in v konstitucionalnih
{Iržavah Ima vladar po ustavi zelo ma-o predpravic ter v bistvu le reprezen-tacijske naloge. Vsekakor nI absolutno
tobenega povoda, da bi Slovenci nasto-ali proti monarhiji, najmanj pa proti naši vladajoči kraljevski rodbini, ki je izšla Iz prostega srbskega naroda, ki je zvesto delila z narodom vse težave in trpljenja, ki je bila sodeležna mučeniš-tva v svetovni vojni. Srbi so upravičeno ponosni na svojo kraljevo rodbino, in mi. njih bratje. Slovenci in Hrvatje, naj rujemo proti nji? Mi. ki smo tisočletja zdihovali pod tujo dinastijo, ki nI nikdar imela umevanja za naše narodne težnje, nikdar srca za naše trpljenje. In vendar je opeval Koseški udanost tej tuđ dinastijfl: »hrast se omaja in hrib. zvestoba Slovencu ne gane«. A kdo je bil bolj bicantinski napram nji nego baš klerikalci? Pa ugovarjal bi kdo, prejšnja dinastija je bila katoliška, in zato so jI bili udanl. sedanja je pravoslavna In zato se opaža prememba v mišljenju. Našim tzv. konservativcem so bili oni Iz Nemčiie vedno učitelji in uzomiki. Na Nemškem je zavladala — kot vrhovna med mnogoštevilnimi malim) dinasti ica m i, tem smešnim srednjeveškim ostankom, s katerimi je vojna pometla — Hohenzollernska protestantska dinastija. In vendar so jI ostali vedno zvesti in udanl tudi katoliki, nikdar niso rovarili in spletka rili proti nji, dasl so imeli zelo hude »kulturne boje« s katol. cerkvi zelo sovražnim Bismarckom. katerega je držal in ščitil cesar Viljem I. Takrat se je omejevala verska svoboda, so se tirali duhovniki v Ječe — a katol. narod se nI bunil proti protest, dinastiji. — A pri nas? Ali no vlada POPolna verska svoboda?
Srbi bi gotovo ne pristali na r*> publiko, fn zato. da bi se napravil večji prepad med sloven. in hrvatskim ter srb*k*m narodom, si Je peklenska zloba Izmiclila. da se naj Izpostavimo za republiko ter tako zanetimo novo Iskro soorn In prenlra. ATI hI bili kal na bo-liem? AH nI bolle. da imamo nad strankami stoiečo. ugledno narodno dinastijo — nego da sa vsak rat par let vzbuja
rekel, saj nećemo, da postane država republika, Srbi naj obdrže vladarja — mi postanimo ljudovlada in stopimo z vami v federativno zvezo. Taka ideja se more roditi le v povsem fantastični konfuzni glavi, ki nima nobenega smisla za realnost za možnost in uspešnost ter je tako absurdna, da o nji niti ni vredno govoriti. Naša življenska potreba in zato naša odločna zahteva je, da smo in ostanemo ujedinjeni v eni
v vseh krajih poučna zdravstvena predavanja s slikami na lastne stroSke. Zaveda se ogromnega deta. ki ga čaka. pa s sistematičnim in vztra:nlm delom ter s pomočjo oblasti in posamnikov   upa to Izvršiti. Posebne pozornosti   potrebujejo industrijski In obrtni kraji, ki so na bolj ogroženi. • ker vladajo slabe socijalne razmere in je zbog tega pouk tem na potrebne Si. Načrt za organizacijo   predavani Je že izvršen, ! podrobna organizacija se bo vr5 la sproti, i Za ljubi ansko okolico na primer je predvideno trideset krajev. k:er naj bi se pre-| davalo. V vseh teh krajih prevladuje de-! lavsko  ljudstvo teu mali obrtn'k  In kme-
tovalec. In ti so predvsem ona zemija. kamor naj pade seme in vzkliie! Pozivi am vse, ki Vam je blagor naroda na srcu —
sami.   mogočni   jugoslovenski državi. \ in blagostanje naroda le nemogoče brez
Ker je velika večina te države srbska In pravoslavne vere. je umevno, da načeluje tej državi vladar iz srbske in pravoslavne dinastije. To je tako naravno, kakor je bilo naravno, da je v Nemčiji bil protestantski cesar, ker je bila večina Nemcev protestantov. In če
njegovega zdravia — da ob času ko bode naznan eno predavanja sa vas kraj, skrbite za dobro udeležba
— Priredtev Kola. Kolo higoslov. sester, ki prJredf danes v soboto, zabaven večer, je slišalo začudeno vprasan'c: -Kaj samo velikonočno pecivo se bo dobivalo?« Da potolažimo vsestransko povemo, da se
so se nemški katoliki morali brezpogoj- j prodajala tudi nkusn'a gn at. preskrbljeno no ukloniti temu principu, bo treba tudi pri nas poskrbeti, da naši klerikalci ne bodo več slepomiš'li s svojim republl-kanstvom, ki nI zrastlo na slovenskih tleh. Ako ne bo šlo z ognjUom, pa s šilom 1
— Klerikalci  suvereno prezirajo zakon!   Kolikor   smo   Informirani, »e pristojna oblast pravočasno opczorila mestno županstvo z ozirom na to. da je bila na dnevnem redu zadnje občinske seje tudi točka »volitev novih članov v mestni šolski svet«, da funkcijska doba starih članov v tej korporaciji še ni potekla, da torej občinski svet nima pravice v to korporacijo pošiljati nove zastopnike. 2upan je bil glede na to obvestilo moralno   obvezan,   da dotično točko odstavi z dnevnega reda. Tega pa ni storil, marveč se je postavil suvereno nad obstoječi zakon ter dal Izvesti v nasprotju z zakonom volitve v mestni šolski svet  Da pokaže državni oblasti j vse svoje preziranje in   neuvaževanje, i nI smatral niti za potrebno, da bi dal v | seji prečitati dotični uradni dopis. Kle- | rikalno-komunistična koalicija v občin- | skem svetu ljubljanskem   se torej   po- s stavlja na stališče,   da   zanjo obstoječi i zakoni sploh ne veliajo in da   nimajo : nanjo državne oblasti nobene ingerenec. j Podžupan dr. Stanovnik je v svojem go- j voru posebno naglaŠal,   da klerikalno- ! komunistični večini v občinskem svetu zakon ni nič mar in da hoče preko za-Ima uveljaviti svojo voljo. Radovedni \ smo. kaj poreče k tej renitenci.   da ne ' rečemo naravnost — uporu vlada. \\\ bo trpela takšen nastop. aH bo dovolila, da se na tak način uva'a boljševizem v | javne korporacije. Mnenja smo, da mora z vso energijo varovati svojo avtoriteto in klerikalni gospodi pokazati, da še ipak ni prišel čas. da bi rastla klerikalna drevesa do neba.
— »Slovenac« nas je ta teden zopet obdelava! na žive In mrtve. Tako-rekoS — vsak dan je spustil nekaj »žeg-nanihc kapljic ali kapelj. Prava In znana kronična bolezen se je prijela njega ali tistih, ki se v njegovi redakciji tepejo za vse to žalostno očetovstvo in avtorstvo. Kdo naj jim pomaga zoper ta »de-Ilrium tremens«. ki so se ga nalezli pri
pa bo vsestransko rudi za piJačn. Abstinenti in UubFteHi dobre kapljice vsi, bodo zadovft|:nf, zadovoljna bo pa tudi naša m!ad*na. ki se bo lahko malce zavrtela, sa! bo godba poskočna In prostor se tudi kmalu naredi. Oeslo Kola za to prfređ'tev Je: nttdftl vsakemu neka'. Le pr'dite In videli bodete. da bo res tako! V soboto torej vsi v Narodni dom!
— Jrrfintfnvemka ifevffka »Praffer Pres* »e«. Za Veliko noč je praska »Pra«er Pres* »e« izdala posebno razSirfrno izdajo ter Jo posvetila Jugoslaviji. Številka, ki je tehnič* no izredno dobro oogodena. prinaša teme* I lite prispevke odličnih j»'goslovenskih P** IitiVov in znanstvenikov. V posebnem uvod« niku  razpravi ?a odpravnik poslanikih
poslov v Pra<*i. Branko La carević, o če$ko# slova?ki»i"t3oslovcnsVi ozmorl v katerem podaia glavne smernice dosedanjega sr>dc lovanja obeh narodov. Prav leno naa1«*a. kako je v aedanji svetovni krizi gospodar« ska. kulturna, socialna, politična m vojaška solidarnost veliki un»»m necessari'tm če!P-e* ga in jugoslovanskega naroda. Beogradski »nlv. nrofesor Stanoje Stanolević" je napisal Izčrpno <liko o nastarku }t»ftr»s!ovensVf» dr« zave. Po vsebini je razprava nravi biser Jedrnatega pregleda na*e ntete*t»stl in d«** favne osamosvojitve. I. Auerhahn poroča o Čehoslovakih v Jugoslaviji. H. Wendcl in Jan Herhen pišeta o Masarvku in Jugoslo* venih. posebno *e o vpliv? nrezidenta na jugoslovensVo omladino. Njegov realizem je mnogo prlnomog-1 k pomiritvi hrvatsko« srbskega snora. mlad'na se ie pa zanesla z novimi, etičnimi političnimi idejami. VI. DvorniVovič noda'a razpravico o intelektu* alni kulturi Jugoslavije, ieteč da se nekoč jugoslovenski narod novzpne do lo«lt»«m© enotnega činitelja v Evropi. Zanimivi so spomini Vatroslava Jagi*«, nestorja slo* vansVe filozofi ie. O kulturni vzajemnosti med Cehi in J'igoslovenl razpravlia praSVi univ. prof Bidto. List prinaša nadalje od* lom »»k govora .Tovara C!vfji<*a o kr. srbski akademiji znanosti. Sl-dlio temeljite gosno« darske in t"isVoprometne r*7.r*r*ve Lazare« vi*a. Rimskega in AndreiVe. Milan <Vr<*in pi$e v daliSem podlistku o Mestroviču. Kon* čno prinaša list nekaj prevodov is jiTgoslo* venske književnosti. Zastopani so plsatetil Vojnovlč, Cankar. Gruden. Dučič. Klanič. Ne dvomimo, da je številka napravila na CeSkem kar najlepši vtis. In da bi nrioo* mogla k hnli$emu poznavanju jugostoven* skega naroda, njega politike In kulure. Pri tet priliki bi pa radi naglasih*, naj naše zu* nanje ministrstvo končno organizira ino* zemsko propagando, da ee Evropa seznani z nami in nas po na*i vrednosti, politični In gospodarski, za^ne bolj vpo$tevati kakor doslei. Poleg nosebnih idej naj ae podnt-aio pregledne pubTiVaeiie o na*ih pokra »i«ah In nnhovi  gosnodarski  strukturi. — Kdaj se
teh svoiih na široko popisanih spreho- i nn revan*''-amo praškemu tisku za to veli*
I konočno darilo?
— Nagrade finančnim stražnikom.
Finančni minister je izdal naredbo, da
dih in obiskih po čudno smrdljivih bez-nicah? Tudi so jim začeli sedaj — kakor vidimo in beremo — rogoviliti po zmedenih glavah znani kostanji šolskega drevoreda, katere smo jim pred kratkim poklicali v njihov avstrijski spomin In mentaliteto. In usoda njihovega daleč ne doseženega vzora jim skače po glavi! Od tistega časa sem postajajo vse te halucinacije vedno sumliivejše. Ali pa naj bo to »šnopsarsko« pisarenje — priprava z gromom in bliskom napovedani katoliški shod. na to rimsko-patrijotično In internacijonalno »koncentrirungo*. Predlagamo, da se že danes imenuje naš kruti preganjalec pri »Slovencu« za poročevalca o katoliškem spiritizmu in hu-morizmu In niihovih — uspehih. Torej — le naprej!
—  Zdravstvena  predavanja. Zdravst-
imajo finančni stražniki pravico do nagrade za zaplenjene tihotapske predmete In sicer do ene četrtine denarja ali do ene četrtine od cene zaplenjenega predmeta, ko se ta proda na dražbi.
— Zvišante nekaterih telefonskih pristojbin. Ministrstvo pošte je zvišalo nekatere telefonske pristojbine glede inštalacije in naročnine, inštalacija velia za vse naročnike po 1200 Din. samo za one. ki so navedeni pod točko i) čl. 11 telef. pravilnika, velja Še nadalje 300 Din. Naročnina na telefone v privatnih stanovanjih itd. (točka f) čl. II telef. pravilnika) se zviša v Ljubljani in Mariboru od 500 na 720 Din na leto, v drugih krajih z več kot 10 naročniki pa
ven! odsek za Shwemto v LiublJam pri- j od 400 na 500 Din. Poleg teh SO se Zvišale Se nekatere druge pristojbine. Za stare naročnike velja po višek od 1. Julija t L za nove pa od I. marca t. I. naprej. — Ali ne bo konca teh neprestanih poviškov pri telefonu, ki je tako drag kakor v nobeni d rusi državi? Drugod skrbe, da so občila vedno cenejša in vsakomur dostopna, pri nas pa jih tako dražč, da se jih bodo nazadnje mogli posluževati samo še mlParderjI.
— Zakaj nI v Ljubljani lastavle. Pišejo nam: Lasta vic nI v Ljubljani zaradi kavk, ki to se poslednja leta v našem mestu silno razmnožile. Znano dejstvo ie. da kavka rada stlče za ptičjimi gnezdi in pije Jajca ter tako pokončuje ptičji zarod. Vsi manjši ptiči, med njimi tudi lastavice. Imajo silen strah pred Crno nasilnica Ksvks Je torej prel škodljiva kakor koristna ptica, Zato smrt kavki, da se bo v našem mesta nastanila lastavica, kl ne napravi človeku nltt najmanjše škode, pokonča pa neizrečeno mnogo škodljivega mrčesa. Poleg vsega tega Ima lastavica ugoden glas, kavka na grdo vrešči. V Zvesdl bi nas le veliko boli razveseljevali a svojim petjem ščinkovci. ako bi Imeli mir pred kavko, ki se rada dr-tl po ondotnih kostanllb in Jim Izpfja Jafca. Ako hočemo v resnici ka) storiti za svoje priljubljene pevce-k rila tce, ni d<«v«~||. da |lm toiilaia eUobiiisa,
pravTa javna lJudska zdravstvena predavanja na podlagi kinematografskih sMk s lastnim kmo-aparatom Različne bolezni se čezdalJe bolj širilo med liudstvom čimbolj se razvila Industrlla in obrt Prvo mesto med vsemi zavzema letlka. ta Hudska kuga modernega časa. Pa tudi spolne bolezni |n vse vrste drugm nalezllvlh bolezni kti2IIo In ugonablJalo velik del prebivalstva. Vse varnostne odredbe. k| lih zdravniki in oblasti odrejalo, nimalo fn ne bodo Imele uspeha, dokler ne bodo našle razume-vanla med ljudstvom. Kaitl navaznejši čt-nltell pri vseh odredbah za omefltev raz-šlrjania teh ljudskih bolezni Je ljudstvo samo. Ce ono razume, zakaj se predpisuje tako In ne drugače, zakaj se n. pr. v zaprtih prostorih ne sme pljuvati na tla. bo to tudi Izvrševalo. Ce pa tega na umeva. se mu tdl vse le sekarurs fn prazno besedi-Cen Je. Vzbuditi med liudstvom razumevanje za Javno zdravstvo, za varnostne predpise zdravnfkov ni oblastt, je mogoče le s sistematičnim poukom. Clm prele s« začne s tem poukom, tlmbolle. že otroka, ko shodi, le treba učiti člstoto. nadaLevatj )a treba pouk o zdravstvu v Soli fn potem v Javnem flvllenfu. Uspehi bi pri tem sigurno ne Izostali. Marsfkal se le v tem ozlru 2e •torflo, pa fallbog Še vedno ne zadosti, mantka delavcev fn sredstev. Zdravstveni odsek sf le stavrt v program posvetiti vse moči prosvetl ljudskega zdravja* prirejati
moramo varovati tudi njih zarod. Da bodo torej nad Ljubllano poietavale in SčcbctuJe lastavice, po parkih in vrteh *e vse bolj prepevale ptice - pevke, moramo Iz Ljubljane prepoditi zoprne kavke. Torej lovci na kavke, pozdravljeni nam!
— Celjska naročnikom! Ker smo v olajšane aešim čitateljem v Cel u. ustanovili istotam podružnico, prosimo naročnike, da plačalo naročnino samo tam In ne po položnici v LJubljano. Naročnna se p; bira potom razn2Šalke vsakega prvega za prihodnji mesec vnaprej, in stane za Celie Dn. 12.—. List pride zvečer rb 9. uri s pošto. Tisti naročniki, kateri lma;o ve/na vrata odprta do in. ure zvečer, lahko dobro list še Isti večer, in naj to ;avi:o podružnici, istotako gostilne. V sluča u. da katera stranka lista do 9. ure dopoldne prih. dne ne dobi. ali ga sploh ne dobi, prosimo, da se to javi podružnici.
Uprava »Slov. Naroda« v LtuHian1. —- Umrl Je v Celin g. Josip Ekschtager v 27. letu starosti.
— Požar v Celju. V petek K t. m. zvečer proti 6. uri Je nenadoma izbruhnil no*at na podstrešju hise trgovca Iv. Ravnikarja na Kralja Petra cesti. Zgorela Je cela streha in se zrušila. V nevarnosti so bile sosednje hISe in trgovine ln se je bilo bati da se vnamejo vsled prevelike vroč'ne. Prihitele st» požarne hrambe In vojaštvo, katerim se Je po poldrugouruem naoornem galenji posrečilo lokalizirati požar in odstraniti pretečo nevarnost .Skoda zna<a mnogo tisoč dinarjev, katera Je deloma krita z zavarovalnino. Ogenj Je nastal naibr*e pri dimniku, gotovega vzroka nastanka pobara pa se ne ve. Nesreča se pri gašenju ni zgodila m-kakšna.
— Antfalkohnlna razstava se vt?i v nedeljo dne 8. aprila v mestni osnovni šoli. Razstava Je otvorjena od S. do 14. — V torek 10. aprila ob pol S. zvečer se vrSi v trgovski šoli antlalkobo!no predavanje: »Hro-ničen alkoholizem In degeneracija s posebnim ozirom na degeneracijo spolne zljezde*. Predava s pomočjo sklop ti kon a med. Pedor Mikič. Vstop prost
— Un'čcvanje m'Šl In podgan. Prt okr. glavarstvu v Celju se dobe od uradnih urah vsak dan učfnku'oče sveže kulture bnkterij za unlčevanTe domačih ?n pol sklh m;$| v prelskusne namene brero'^čnn. Učinek Je tak. da treba le eno žival okužiti In ta okuži vse druge, da pogfneio. Bolezen ki se na ta način prenaša na m'Si n| pre-nesljfva na druge domače živali tudi ne na človeka in le popolnoma nevarno. V kratkem se bodo tudi dobite bakterije za uničevanje podgan.
— Žrtve velikonočnega streljanja. V Ritoznoju pri Slov. Bistrici le kovaču Ivanu Preserju možnar raztrgal desno roko. — V nedeljo se Je pa ponesrečil pri streljanju Karol Spaner, monter v eletrarnl na Pall. Strel mu Je raztrgal levo nogo pod kolenom. Oba sta bila prepeljana v mariborsko bilnlco.
— Beg kaznjencev. Iz zaporov mariborske kaznilnice sta pobegnila od dela na vrtu v torek popoldne dva kaznjenca. Na nepojasnjen način sta prenilila okove in pobegnila v smeri proti Sv. Miklavžu. Straža Je enega prijela, drugi, po Imenu Ma-nojlo Matovld, le izginil v gozdu.
— Arefacll* madiarslcth vohunov v Vojvodini. V Novem Sadu so bile aretira* ne tri osebe, ki so vohunile ▼ korist Mad* iarska.
— Prvi april v Pragi. Običajne šale, k! si jih ljudstvo dovoljuje L aprila to tudi v Pragi vzbudile letos veliko smeha. Razširila se Je namreč vest, da se Je vodovod pokvaril ln da na velikonočni ponedellek ne bo tekla voda. Posledica le bila skrb prebivalstva, ki je v nedeljo napolnilo e vodo vso domačo posodo. Seveda le voda tekla tudi v ponedellek In gospodin<e so prepozno spoznale, da so postale žrtev prvoaprtlske šale. V veseli družb! Je neki seliak pozno zvečer Izrazil željo, da b| se rad peljal z avtomob'lom. »To le lahko«, so mu odgovorili navzoči. »Pokličite po telefonu Sfev. 3666 fn naročite avto, ki vam bo v nalkra:Sem času na razpolago.« Seliak le odhltel k telefonu. Halo. centrala! Dajte ml 3666! Kdo tam, se le čulo kot po navadi. Tu fe mestni zavod za umobolne. Sličnih dovtfpov Je bflo še mnogo.
— Otvoritev telefonska centrale v Obrovcn. PoStno ravnMellsrvo v Splitu javila, da Je bHa dne 23. febr. tl. v Obrovcu otvorlena telefonska centrala z Javno govorilnico za medkrajevni promet z omejeno dnevno službo (L).
— Razp'sana pošti. Odpravnlška služba pr! pošti v Tupallčah 0117) 'e razpisana. Pro$nTe Je vložiti v M dneh.
— Afera fffacker Čc Kotnp. Dne 4. marca 1923 smo poročali, da je med drugimi upniki h konkurzu firme Hacker čk Krausz v Trstu prijavila svojo terjatev tudi firma Pl-scher 5c Klelrt v Zentl vsoto 3.0O0.000 kron In 95.000 lir. Kakor nam poroča ta tvrdka ta trditev ne odgovarja resnici, ker firma Pl-scher & Klein nima In tudi ni prijavila nobene terjatve.
— Koncert v kofein Tlvoht. V nedeljo dne & aprila 1921, od 15. do 19. ure. Godba dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča Vekoslav Dolnlčar.
— IT no Matica predvaja od a—13. aprila senzacijsko dramo v dveh delih »Leteči avto«. V glavni vlogi svetovno-znan! Harrv Plel. Borba med Pielom fn velfkomestnlmi zločinci se razvl'a do skrajnosti la le polna burnih fn pretresu-jočih prizorov. Največfa senzaclta tega filma je umetniško tehnička stran fn naravnost virtuozne sposobnosti Harrv Ptcfa. Od 14.—16. aprila znana dramatlzaefta dela »Hanfce pot v nebesa« po motivih Oer-harda Hauptmanna.
— Koncert dravske godba se vrši danes v kavami »Evropi«. Začetek ob 9. ur! Vstop prost.
— Usm'Uenfm srcem. Volni invalid, ki se nahata v težkem gmotnem položalu ln so mu te dni med vožnfo Iz Zagreba ukradli zadnji denar, apelira na pVmenlta srca. da mu priskočilo v skralnl bedi na pomoč. Pečal se le dosedal v Zagrebu s
mm sa prsJtvUai Mae afiat la dva
nedorasla otroka. Ostal Je brez sredstev
tako, da je ogrožena tudi njegova družina. Darila naj se poš liajo na naslov: L. Markih, pekar. Cerkvena ulira.
— Zakonske ljubernfivosti. Pred krat* kem smo poročali o Katarini Hafner, da je svojemu možu pojrcla posteljo s kroponi. Stvar pa jc bila drugačna. Mol je prišel natrkan domov in je naoadcl zrno Ker ae mu je SeM skrila, se je spravil nad svojega lastnega sJna in ga poškodoval z nožem na tilniki. Divjal je tako, da je mora!« žena po stražnika, ki g« je končno ukrotiL
— V »kavarn; Central, dnnes in vsaki dnn koncert, vstrp prost. Začetek ob 21. nrl. Za ooi'en cb:sk se priporoča Stefaa Miholič. kovarnnr.
— Telesno zanrtje. Profesor Ramberrer, soisatelj učne kniige srčnih bolezni, le dognal, da je grenčica »Pranz Josei« Izboratz odvajilo. ,
Donlsi.
— Iz S'Tčne na Dofen'skem. Letni sa* menJ na veliki četrtek 'e bil Mikal še d^hro obiskan. Vreme le bUn zelo lepo. Pogrešali pa smo ohMico gove'e živine, kaltl ta je že večinoma razprodana ali pa io rabf kmet za svo:e domače potrebe. — Na veliko soboto oh 6. url rve^er smo slovesno praznovnJi Vsfa'en'e. Oolga proresJ'a se je v«1a Iz cer'o'r p^d vodstvom č. g. p^tra prlorja —re^ens doktorla Avguština mimo šole. OoclŠknve In Zorčeve trgovine ter se zopet vrnfla v cerkev. Pri procesJjl Je dokaj lepo sv;raTa godba tukr:5n;lh dTakov nfžie glmnazJie pod vodstvom č. g. patra TenhnMa. domači nevci Jn nevke pa so pele velikonočne pesmi Zvečer, kakor tudi na oba velikonočna pfrn'Va. smo sl's.iH v cerkvi, ki ie odsevala v leni elektr'čnl luči. kaJ lepo petle. spremVevanje g orglamt In godbo. Novi zvonovi pa so prt trkava H« da se ie s'?SaIo d^leč na okrog. — Prazniki pri krasnih spomladnnskfh dnevih so mirna mfnull Mladina *e na velikonočni o^nede-1'ek veselo raiala »n p!e«a'a. a »starini« so gostovali ob počirku dohre bož'e vinske kapMice. Na belo nedelo, 8. t. m. se bo vrStl trtkal ob 3. popoldne koncert ImhPaa«. ske »Olasbene Mnttce« fn sicer v društveni bralnlcl. Vstopma 1e 4. 3 »n 2 Pn. spored koncerta le bogat ln oM'ren ter obeta mnogo užitka m Številni obisk. Z ozirom na dober namen tega koncerta In nenavadni užitek umetne glasbe, le pričakovati, mnogobro'ne udeležbe. O Iz'du ln uspeh*
koncerta bomo poročali pozneje.
—- mf
Jnlfska krajina.
— Iz Podbrda. Kr. flnancarjl so se polastili gozda nekega posestnika brez vsakega dovoljenja, sekali drva ter odvažali* ne ve se ali za n'ih lastno rabo ali pa celo' za prodajo. Slučajno jih je lastnik gozda za* sačil pri sekan u — opozoril Jih le, da Hi gozd njegova last ter da na) zapuste ta-' koj gozd. ker drugače se zateče do kr. ka-rablnjerjev. Kr. financarl! pa se niso zmenili za opozorltev lastnika — marveč se-l kali naprej. Po končanem delu naložili soj drva in obenem lastnika, seveda zvezane«! ga. Prišedši v finančno stražnico so lastni*! ka gozda dobro pretepli ter ga pogostili z ricinovlm oljem ter na to Izpustil!; reksl mu, da naj jih drugič ne ovira pr| dela* ker mu bodo drugače še hujšo pokoro naložili. — V neki dobro znani   gostilni v Podbrdu le neki domači fant Igral harmoniko. Med drugimi gosti se Je nahajal tudi kr. karabinjer, k) se Je ob zvokih muzike* prav dobro počutn ter pridno napajal s vt* nom. Naganjal Je venomer godca, na) zaJ Igra kak nov valček. Ker le bilo že pozno ter se je fantu neumno zdelo Igrati v čast] laškemu analfabetu — Je hotel lokal zapustiti s prlstavkom. da mora domov. Na pr4*-[ govarjanje karabinjerla naj le nadalje Igr**' da odgovarja on. čeprav Je pozna ura, Jo domačin odgovoril v šali, da nj plačan, er-i go tudi nI obvezan Igrati. To Je zadostovalo vročekrvnemu kalabrežu.   dvignil sa je s sedeža, kakor bi pičil gad. zapustil lokal ter še predno Je fant zapustil gostilno, se vrnil, ter pripeljal seboj It dva kr. ka-' rabmlerja — aretfral fanta ter ga odvede! v stražnico, kjer so ga neusmll'eno pretepli, ter mu dali piti lastno vodo. Da to, odgovarja resnici, naj Vam služI tole dejstvo: Po Izidu »Oor. Straže« so flnancarjl s karabinjerjl vse iztlse »Oor. Straže« t/. Podbrdu, kakor tudi v bližini Podbrda kon-! flsclrall. boječ se. da so tl dve nasllstvt obfavl'eni v časopisu. — Oorlca:   2e od nekdaj je bila v Gorici navada igrati tom-i bolo po gostilnah za časa praznikov, tako rudi letos. Dobitki so različni n. pr. kokoš, peteMn ali celo kapun . —   Srečo Je Imel mbden'č Jak. Lovrenčič (iz dobro znana goriSke slov. družine)-z dobitkom petelina. Žareč od vesel'a le stekel v kuhin'o ter prosil gospodinjo, na I mu da nož, da za-kol'e ravnokar dob1'ene<ra petelfna. Držeč v roki nož, odpravi se tako! v lokal kričaje veselo, da mu le zadn'a ura odhMa. Nesreča le hotela, da so   vstopili karah'n'eriU prfJeh mladenTča  za  roke ter ga aretirali, čel da hoče nekoga zaklati. Nič mu nI pomagalo dokazovan'e da le smrt n^men'ena petelinu. Tudi ostali gosfe so obrazložili karab. vso zadevo. Zasloni, moral jim }• sled'ti. Med potio pa se le hotel mladenič rešiti z begom, kar pa se mu n? posrečilo. Poplačal Je svo| poizkus s smrtfo: začeli so ga pretepati ter napol mrtvega d^vedll do zapora, kjer 'e po par urah za zad~M!e-nlmi udarci umrl. Pokopali so ga. ne da bi obvestili objeli. Po pogrebu m'^donlča. so sporočili rodblnf. da se fe mladen'č s tem, da Je skočil skozi oVno, k«nč*l ž'vT'eu'e.
— Razna prJrerf:*ve. V*Vr»r fvd' delo-vanle nekaterih druS'ev n. pr. OS. O. Oorlca le ohustavl'eno pod pretvezo, da go-Hfo Jug. propagando.
_ rasizem se verfnn r«P **H m-d rta-Šlmt Ptidml — posebno v Prd»h na Krasu. Človek nI varen nfVfer, paz*t| se mora svo Ih fasfnrh lindf. Oor'e onJm. ki se predrzne^ krtttrJr^t? f-s^rem. čaka '»Vareta-cPa fn batine kl so večkrat ns^ne. Pre-oVml vo!ne odškodnine se ne b-»'e le to vrmk. da se družio n"S» Pud'e t Mfstf. misleč da pridejo laka do vojna
mmmmamMmmVammmiammmmu
Strane,. »SLOVENSKI  NAROD« dne 5. aprila 19*3. ... fitev. 78.
I:
NAJNOVEJŠA PORODILA.
BOLGARSKA PROTI MAKEDONCEM. Bolgarska pričela z akcijo proti make-| donstvujuščim-
I' — Skopljo. 7. aprila. (Ixv.) Po poročnih iz obmejnih krajev in iz Bolgarske so bolgarske politične .oblasti že pričele s energično akcijo proti makedonskim četašem, v obmejnih krajih so bolgarski orožniki aretirali že več makedonskih Četnikov. V nekaterih bolgarskih vaseh je prišlo med bolgarskimi orožniki in četniki do spopadov. Glavni odbor makedonskih organizacij v Sofiji ni protestiral proti akciji
TRGOVINSKA POGODBA MED ITALIJO IN AVSTRIJO.
— Dunaj. 7. aprila. (Izv.) Kakor Javlja »Neues Wlener Journal«, bo v torek. 10. t m. podpisana trgovinska pogodba med Italijo In Avstrijo.
BOLGARSKI POSLANIK TODOROV ODPOTUJE V RUSVO.
— Sofija, 6. aprila (Izv.) Sedaj je go-JSvi stvar, da bo dosedanji poslanik v Beogradu Kosts Todorov premeščen. Poslanik Todorov biva Ze dal] časa v Sofiji ter se pripravlja za pot v Rusijo. Od bolgarske vlade je določen za 5efa bolgarske Sata!« pri sovjetski vladi v Moskvi.
RESNI PROTIŽIDOVSKI NEMIRI V VARSAVL
*~ Berlin. 7. marca. (Wolff). Iz Varšave prihajajo poročila o resnih proti-židovskih nemirih. Povodom velikega protestnega zborovanja na Gledališkem trgu so množice porabile priliko, da so demonstrirale proti Židom. Študentje in radikalni elementi so odkorakali v židovsko četrt Več oseb so pretepli 30 'do 50 oseb je bilo ranjenih. Proti večeru so temni elementi izrabili priliko, da so več židovskih prodajaln oplenili. Demolirali so rudi ponekod stanovanja. Situacija je pozno na večer postala zelo kritična Končno se je fnfanterlji In nlancem posrečilo »postaviti popoln mfr.
ORBENTSKA MIROVNA KONFERENCA.
w Pariz, S. aprila (Izv.) Oflefefno fe SaaaJ 15. april določen na ponovni šesta* pek ortaataka mirovne konferenc* v Lao-pannL
VELIK POŽAR V SLAVONSKEM BRODU.
S Beograd, 7. aprfla (Izv.) Po porocV W ig Slavonskega Broda le včeraj ponovne Isbmhnil velik požar v državni tovarni ES fclezniSke vozove. Skoda znaSa preko detet mRljoaov dinarjev. To je v kratkem ■asa že drngt velik požar v tej tovarni.
ZRAČNA POSTA MARSEILLE BEOGRAD-CARIGRAD.
— Dunaj, 6. aprila. Ogv.) Včeraj so se pričele konferenca med zastopniki Bavarske in Avstrija sa npostavttev zračnega prometa na Črti Marseilla — Budimpešta — Beograd — Carigrad os. Bukarešta. Bavarsko zastopajo ministrski predsednik Milling, minister trgovine in minister financ. Vsi trije so sa včeraj z aeroplanom pripeljali a Mona-kovega na Dunaj.
— Dunaj. 6. aprila. (K. B.) Bavarski ministrski predsednik Milling se le s spremstvom izkrcal ob 11.40 dopoldne v Aspernu Iz aeroplana. Nazaj se odpelje bržkone jutri dopoldne.
DRAGINJA NA DUNAJU. «— Dunaj, 7. marca, (lav.) Na žfvtnslrem trgu so cene horendno poskočile. Za kg teletine le treba plačati 50 000 K. Tudi cene govedini se dnevno dvigajo.
Visoke kazni valutnim špekulantom v aferi Hacker.
CELOKUPNA   SVOTA KAZNI ZNAŠA 5,740.000 DINARJEV.
Po poročnih tz Beograda Je generalni
fnSpektorat ministrstva financ predložil finančnemu ministru obširno poročno o rezultatih preiskave, k! Jo Je vodil v Zagrebu rad! afere Hacker & Kom p.
Na podlagi tega poročila je finančni minister Izrekel sodbo, s katero je raznim špekulantom z valutami naložena velika denarna karan. Obsojen! so: Ote Wlasky ravnatelj Hrvatske eskomptne banke na 300.000 dinarjev, Vilko Schon, borzni dls-ponen* Isto banke na SOO.000 dinarjev. MIlan Lichten*>erg. borzni eksponent Iste banke na 300.000 dinarjev, Amold Diamant, dlsponent iste banke na 300.000 dinarjev, Mirko Lederer. ravna teli Hrvatske eskomptne banke na 150.000 dlnarlev, Dra-gotin r:scher, ravnatelj Iste banke na 150.000 dlnariev, Artur Ovozdanovlč, ravnatelj fste bmke na 100.000 dinarjev. Na 300.000 so bHc dalje obsojene naslednje tvrdke: Sinovi .T?koba Brunera v Zagrebu, tvrdka Adfer & T?flefc?er, rvrdka Scren-ger & drag. tvrđka Sebsrarzenberg 6t Srern, tvrdka Franjo Olanzntann, tvrdka Marko Schleslnger, tvrdka Teztfl d. d. tvrdka Celoniale, Trgovačko prometno dioničko društvo. Lavoslav Schvrarz, borzni mešetar. Na Z00DC «!>arjev tvrdka Plscher & Poflak. na 150.000 dinarjev Albert BJer, na 100.000 dinarjev Edo Oelb & Komp. Okoli deset ostalih tvrdk ie bilo da-IJe obsojenih na globo od 5000 do 50.000 dinarjev. Celokupna naložena globa masa 5,740.000 dinarjev. Za sedaj so kaznovane samo tvrdke v Zagrebu, na vrsto pa prlde-o tudi Spekulantje, ki bnajo svoj sedež v Sloveniji In v Vojvodini.
Borzna poročila.
— Zagreb, 7. aprila.  (Izv J Danes ni poslovala.
— Carin, 7. aprila. (Izv.) Današnja predborza: Zagreb 5.40, Berlin 0.0258, Amsterdam 213.85, London 25.43, Pariz 36.—, Milan 27.10. Praga 16.275, Budimpešta 0.1225, Varšava 0.0135, Dunaj 0.00765. avstr. šla. krona 0.0078, Sofiia 4.15.
— Trat 6. aprila. Zagreb 20.15, Berlin 00)97, Praga 6025, Pariz 133.—, London 94*—* Newyork «&*-> Curih 368.—%
Društvene vesti.
— Kolo mgosJoT. sester vabi na obč. zbor. ki bo v ponedeljek zvečer ob 8. uri v Mestnem domu. Dnevni red: Nagovor predsednice, poročilo tajnice, poročilo bla-gajnlčarke, event nasveti hi želje ter volitev odbora. Članice t Vaia dolžnost le, da se udeležite občnega zbora ter razpravljate o morebitnih predlogfh m željah.
— Kolo Jugoslovanskih Sester, podružnica Novo mesto, priredi dne 7. (n 8. aprila t L v Narodnem domu otroSko Igro s pet-lem in plesom »Med Skrati in med vilami«. Spisal profesor Modrijan. Začetek ob 10. zvečer« oziroma pol 17. popoldne.
— Orem!) trgovcev v Ljubljani ima redni občni zbor v četrtek, dne 12. aprila 1923 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Dnevni red: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Čitanje zapisnika zadn'ega občnega zbora. 3. Poročilo o delovanju Gremija v letu 1922. 4 Računski sklep ra leto 1022. 5. Proračun za leto 1923. 6. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje ravno ta m % »stfrn dnevnim redom drug občni zbor. ki pa sklepa veljavno neglede na število navzočih članov. Proti onim članom, ki se ne bodo udeležili občnega zbora In se ne zadostno opravičili bo načelstvo postopalo v smislu § 24. grem. pravil. Načelstvo.
— Tečaj za obrtno knjigovodstvo v Lfnbliini. Urad za pospeševanje obrti kraljevin« SMS v LJubljani namerava prirediti v Juliu-avgustu 1923 tečal za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani, ki bo tra;al vse delovne dni ob večernih urah. Ker Je za ta tečaj le nekaj mest prostih vabi Urad za pospeševanje obrti, da obrtnlkl-molstri hi pomočniki prijavijo svo'o ndelefbo takoj, najkasneje pa do 1. maja tn sicer ustmeno ali pismeno v pisarni urada, Dunajska cesta 21, 22, da dobe prijavne listine v Izpolnitev.
Poizvedbe.
—» Odč. Vera Urbavs, ki je bila t 1916 Internirana na Spodnjem Avstrijskem in )e od tamkaj pisala več p»s*»m, nai poSfte svoj aaslov na uredn!štvo »Slov. Naroda«.
— NaSfa se le denarnica z man'So sveto denarja. Polzva se pri Ivanu Mlhelčlču, Lepi pot It. 12.
Razne stvari.
* Zanimiv proces. Londonski Tisti Bt-Sejo o zanimivem procesu, ki ga vodi znana angleška pevka Phyllis Lett prod tovarni sa gramofone. Pred 10 leti je pela tej tovarni 19 opernih arij, od katerih Je 16 prišlo na ploSče. Reprodukcija Je bila precej pomanjkljiva. V 10 letih le pevka izpopolnila svoj glas la postala slavna. Gramofonske plošče z njenimi arijami so postale zelo popularne, posebno pa one tri arije, ki lih tovarna prej sploh ni hotela reproducirati na ploSče. Slaba gramofonska reprodukcija ie škodovala umetniškemu ugledu pevke tako, da v zadnjem času sploh ai mosta dobiti angažma. Zato Je vložila proti tovarni tožbo za odSkodniao la uničenje slabih gramofonskih plošč.
* Mož s iglami. V Parizu na bulvarlu Poissoniere Je vzbudil te dni splošno pozornost mož. ki si je sasalal v telo tale, V roke, v noge. kratkomalo kamor je mogel je vtikal igle. ne da bi zganil z očesom. Okrog se Je zbrsla ogromna množica naroda, ki je občudovala to ilvo blazinico za igle. Ko pa je mož hotel sa s vol o produkcijo dobiti nagrado In Je začel pobirati s čepico denar, se je vmešal v sadevo stražnik, ki ga Je odpeljal na policijo. Pri njem so našli 221 frankov, o katerih je dejal, da so njegov dnevni zaslužek. Nekoliko mesecev bo poteklo, je dejal umetnik komisarju in zaslužil bom toliko, da bom lahko živel celo leto in si bom celo privoščil poletni počitek na morju,
* Pravljični grad. Dunajski Žumsllst Wittmsn piše o dvornem bankirju baronu Braunu, ki Je začetkom 19. stoletja zgradil v Lecbersdorfu grad Schonau in Izpreme-nil svoje blvaliSče v fantastični, pravljičen grad. Nad Jezerom v parku se j« vzpenjal most z barvami mavrice, potok, ki le tekel okrog gradu, pa nI imel mostu, če Je hotel grajski gospod oditi na izprehod. Je potegnil za žico tn takoj se Je razk!al ogromni hrast v mnogo kosov, ki so se sami položili čez potok In napravili most. Največje presenečenje pa so povzročate premikajoče se punčke, Id Jih Je gonil potek. A*ed njimi so bili mileči menihi, kopajoče se nimfe In plesajoči derviši. V parku je bil tudi hram noči: lz groma In bliska se je prikazovala Hekata, boginja pekla, prestrašila Je goste takoj nato pa Jih je pomirila z godbo in ©mamljivimi dlSavsnn. Za te igrače ie baron trosil milijone. Neizmerno bogati bankir Je postal nazadnje berač in bil Je vesel, da Je naSel kupca, kt mu je plačal za pravljični grad samo neznatno vsoto. Ta kupec je bil Jerome Bo-naparte. bivši vcstfalski kralj, ki pa ni imel smisla za te Igrače in Je vse razbil >
Nesreča Japonskega princa. Po poročilih iz Pariza se Je Japonski princ Pita smrtno ponesrečfl med avtomobilsko vožnjo Parlz-Cherbourg. V bližini Perlera je avtomobil z vso silo zavozll v drevo. Prmc Pita ie obležal na mestu mrtev. Njegovo spremstvo Je dobilo težke telesne poSkod-be. PnSkodnvana je prinčeva soprojra in njena dvorna dama, Avtomebll la vozli s brzino 12* km. Ponesrečeni princ je bil svak Japonskega cesarja.
• Zrakoplov al rekord. Avljatiku Stel-fermanu se je posrečilo pri dal š^m poletu doseči povprečno brzino 402 km na uro. S tem je pobil vse dosedanje svetovne rekorde.
* Maks Ltnder ponesrečil. Iz Nizze poročajo, da se je dni ponesrečil s avtomobilom svetovni komSc Maks Llnder. k( je znan tudi v Ljubl'anl Ko je sam vodil avto po pariSkih ulicah, mu Je nenadoma priletela muilca v oko In Llnder le izgubil vodstvo nad avtomobilom, ki Je zdrvel na hodnik za pasante in se prevrnil. Llnder je dobil težke poikodbe.
j Vojaške slavnostl ▼ Ital'.f. Organizacija narodne milice napredVe v Italiji z veliko naglico. V glavnem bo sestojala lz dosedanjih faSIstovskih prostovoljcev. 10. aprila te sestanejo v Rimu generalni nadzorniki narodne milice, da poročalo Musso-liniju o stanju organ^zatorlčnih priprav, Pri tej priliki bo spregovoril MussoPnl v daljših izvajanjih o nalogah narodne milice ter o dolžnosti njenih četnikov in voditeljev. 21. aprila o pr'llkl zaprisege narodne milice pa se vrše po celi Italiji velike vojaške svečanosti. V Rimu bo pred predstavnic! vlade In Javnih oblasti defiliralo 10.000 narodnih četnikov.
— Cesar Viljem se misli na spomlad naseliti na otoku Krfu v znanem grada Achilleion-u, ki so ga kot plen pograbili
— seveda Italijani. O teh ekscesarskih namenih se sedaj mnogo pisari po Pvro-pl. dasl se svet ne meni več za tega živega mrtveca. Ba§ radi tega mu Angleži niso poskrbeli za kak otok sv. Helena, kjer Je nesmrtni Napoleon ob skalovju in obrežju viharnega morja končal svoje samotne dni in ure. AH nI huda Ironija usode, da se naj nesrečni cesar, oče toliko gorja, naseli sedaj na jedni naj-bajnejših točk cele nesrečne Evrope, mesto da bi se preselil kam — recimo
— na luno.
— Jezdal odse'c telovadnega društva Sokol Ljubljana poživlja brate lezdece k Izpitu v Jahanju. Izpiti se vrSe v soboto dne 7. aprila 1923 ob 17. url, v nedeljo 8. aprila ob 8.30 in v ponedeljek 9. aprila ob 17. uri v sokolski Jahalnici na Bleiweisovi cesti. Izpit morajo položiti vsi bratje do Inclusive 40. leta starost! pred komisijo. Starejši bratje niso vezan! na Izpit, ker lih komisija sama oceni. Brez potrdila o prestanem izpitu ai nastopa. — Zdravo!
Olovni urednik: T&ASTO PUSTOSLEMŠEK
Od tovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Upokojen uradnik, '
52 let star. samee. ISČrE SLT% BO OBČINSKEGA TAJNIKA ali kako drugo primemo službo. O ovo H In piše slovensko, srbsko, nemško. Italllansko. — Po« nudbe pod »Upokojenecftćlo« na upravo »Slov. Naroda«.
Seaa««aa««Ms«ak«sMB«ai
GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE
«anaje in trajnija »o kakor uiaeael ? Najbolja varstva proti vlagi I aaraaal
{p Polsladko seno
J*A VAGONE po 5 do 10 tisoč kilogramov, 2 Din kg, franko vsaka postaja v Slo* veniji. NA PRODAJ. — Na. Slov pove uprava lista. 3548
Proda se
povsem nov SERVIS sa 12 oseb, krasna izdelava; dalje SERVIS ZA KAVO sa šest oseb. — Naslov pove upra« va »Slov. Naroda«. 3608
Sprejme se dobro Iztirjena j
pletilka na stroj.
Martin MAHKOTA. Spod. nja Šiška.
3606
D
mamo
za 220 V. 9.5 HP SE ZELO CENO PRODA. — Istota* kofoksterierska oslca od premilranih staršev. Naslov pove uprava lista. 3613
Reklamni risar
SE PRIPOROČA za vsa v to stroko spadajoča dela, in sicer: za etikete, kalifraflje, izdelova* nie  diplom,  izložbene reklame
Itd. — Dopisi pod »Emva/3592« na npi«:vo »Slov. Naroda«.
Proda se
DAMSKI PLASC iz močne Črna rips«avile In OBLEKA is Črne belo pisane Libertv* svile PO UGODNI CENI. Naslov pove uprava Usta. 3605
-J3|D|C;i3|Bi
C
,P;BiPlBtBiP!PJBlP P B[P|P|PIP|B|P:B PfP'BiO
LiJLšM
Dinift) flavnica: Din §0.000.000'-.
Iram: Dn 30.000.000'-.
r ■
Bled,
Celi«, DhIii uiniffc,
Herccflaaof,
irililc
Jesenice, Kartala, Kotar,
Uleilkai.
TrlK,
HmerlRanskl odio.
•V !
nilllraiil zModl:
• Trst, Opatija. Wlcnf Zadar.        j,,MM    ) \ : Cortland Street 829 New*Tork <2ify.  < 1 : Valparaiso, Antofogasta, Punta ArciU*, Poerto Natales, Porvenlr.
J mirni   J J LJ aJ aJ mi mm J
Jetika 1
Dr*. Paenlk ordinira za jetične izven torka In petka vsak dan v St Jnr}u ob južni železnici pri Ce'ju Otajte njegove S knjige o jetikl!
Brivski salon,
POSTOJEČ 30 LET. dobro idoč, v najlepšem zdravili« sču Jugoslavije. SE PRO* DA. — Vprašati pri A. M a« taniću. Rogaška Slatina. 3588
Dve meblovani sobi
ODDAM (ena velika, druga manjša % električno razsvetli«« vo), eventualno s souporaSo kahlnje; iz potrebe za dobo šestih mesecev. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3604
Korespondent (-inja),
samostojen, vešč i steno« grafHe, SE TSCE ZA INDU* STRIJSKO PODJETJE. — Plača dobra, nastop takoj. — Ponudbe pod »Samostojen 3530« na upravo »SL Naroda«.
Prostovoljna javna dražba
jedilne sobe
s a vrši dne 8. aprila t. I. ob dveh popoldne na Mari* j in em trgu št. 1. II. nad« stropje. 3550
Naprodaj je hiša
V LJUBLJANI. Poljanska cesta št. 13, trlnadstropna s vrtom. — Več se poizve v pfc sera! odvetnika dr. D. Majaro* aa v Ljubljani *UUoSicevm en« •ta St IS. 3995
Hiša se proda
ht proste roke v Spodnjem štaa* I ju it. 22 s goapodarakbn po« tlopjeai (hlev. skedenj, svinjak) vsa v prav dobrem stanju. K hn spada joči travniki, njive m nekaj gozda. — Poizve se pri Tereziji Sluga, Spodnji K a* šetj 22, p. D. M. v Petja. 289»
12 VAGONOV pred krat*
kim sekanih
lepih bukovih hlodov
nroti takojšnji dobavi NA PRODAJ. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3551
Prodasta se
DVE stari KRANJSKI AVBI in NEKAJ DOBRO OHRANJENIH OBLEK za mlajšo gospodično. — Ogleda se lahko vsa*, dan od 3.—6. ure. Cesta na Rnžnfk It. 5. pritličje. 3547
DOBRO OtTRANJENA
lončena peč
zelenkaste barve za sobo, SE UGODNO PRODA. — Vprašati: Večna pot št. 240.
3549
Dvckolesa, motorji.
OTROŠKI VOZTCKT. STVAL« NI STROJI, PNEUMATIKA NA  DEBELO  TN DROBNO
POCENI. »TRIBUNA«,  tovarna dvoko* les, otrofikih vozičkov m delov. Ljubljana, Karlovska c. 4. 3611
Ceno naprodaj
NOVO POHIŠTVO ZA SPALNICO IN KUHINJO fz hrastovega lesa in politi« rano. — Ogleda se na Vrta« či 't. 3, pritličje, 1 vrata. Vhod lz Bleiweisove eeate med hiiam« It. 3 » 5. 3600
Dve dmžabnici
SPREJME DOBRO VPE« LJANO PODJETJE. Zahteva so snanje knjigovodstva in srbo«hrvatske korespon* dence. Kapital po dogovora. Ponudbe pod »DrufabnIci/3614« na upravo »Slov. Nerada«.
Industrijsko podjetje
ISCE SPRETNO In popol« noma perfektno STENO« GRAFIrTJO IN STROJE« PISKO sa slovensko in nem« ško korespondenco. — Po« nudbe pod »Spretna/3618« aa
Vajenko sprejme
ČESALNI SALON sa dame a FETTICH*rTtANKH EIM. Ljubljana. 3602
Gospodična
srednje starosti a nekoliko premoženja 2ELI ZNANJA s značajnim gospodom. — Le resne ponudbe a sliko pod Šifro Ljubezen '3552 na upravo lista.
Trgovina,
TRGOVINO v industrijskem kraju na štajerskem ob glavni cesti s zemljiščem, te po zelo ugodni ceni PRODA. — Poja« snila daje: Anončnl zavod Dr«, go Bese!jak in drug. Ljubljana. Sodna ulica 5. 3615
„Aikadont"
ZOBNA PASTA, USTNA VODA. ZOBNI PRAŠEK.
Dobi se povsod. Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana. 2964
Praktikantinja.
ABSOLVENTINJA drš. dve razredne trgovske šole v Ljub« ljani ISCE MESTA PRAKTI. KANTIN JE ali KONTORI. STINJE (začetnice). — Vstopi lahko takoj. — Ponudbe na Anončnl zavod Drago Beaeljak In drug, Ljubljana, Sodna uli« en Itev. 3. 3565
Pozor! Priliko!
Ob tivolskem gozdu v Ljubljani
ob Široki cesti aa Rožnik le proti gotovini naprodaj le vtlcd priličnih razmer 0008 n* vellna stavbna pareala v leni proti severu to teverosapada zavarovani, južni legi, pripravna posebno sa stavbo sanatorija aH večjo gosposko vilo, mnogo Izpod vrednosti po ugodni nizki ceni, 50 Din za m*. Potoček teče nima, ob cesti kanalizacija, vodovod la tltktr. napeljava. StavbHče prosto občin, davščine sa nesldaae parcele. Načrt 20 Din. Resa! kupci naj pišejo na t Ljubljana, glavna eolta. poštni predal 135. Dobro Invensti-rana kupnina, pildtJeh km« otre>
— m
Sprejmejo se
VOŽNJE PO NAJNIŽJI CE* NL — Vegova ulic* 12. 35^4
Po ugodni  eenl  SE PRODA
dobro ohranjena kočija
Ponudbe pod »Viktorija/3558« na upravo »Slov. Naroda«.
i _-~
Stalna vožnja,
ra ves dan ali pol dneva. PO NAJNIŽJI CENI. — Naslov pove uprav« list«. 3555
STRANKA BRFZ OT^OK
išče mesto hišnika«
Naslov pove uprava »Slov. Narod« 3620
Stanovanje,
obstoječe iz treh prostorov, SE ZAMENJA za manjSe. Ponudbe pod »Mirno/3607« na upravo »Slov. Naroda«.
Proda se:
2 POSTELJI s nočnima run* rv ^md ht mrh'-*-f»fl les«. 2 MO» DR O CA. 2 MREŽI, MTZA z« jedilno  sobo s  4 hi ore-
hovega lesa, GRAMOFON z 18 ploSfami. Vse še skoraj no* vol — ter VOZIČEK za sede* nje In leJanie, tudi ic skoraj nov. — Na«!o* pove up^vt •Slov. Naroda«. 3559
Išče se družabnik
s večjim kapitalom za krasno nrvovretno trgovino z mednim blagom na drobno in debelo na najpromptnei« tor\-| v veCjem kraju na deželi. Stanovanje, kakor tudi vae ugodnosti takoj na razpolago. — OrJr« ae v prvi vrsti na Strokovno izobražene. Ponudbe pod »Sijajna bodoč. noat/3612« na upravo lista.
Lep vinonrad naprodaj.
Devet oralov velik, dva or«Ia p Hm« vinograd«, nafienSs lega. po! ure od postaje Slivnica pri Mariboru, tri rii&e z mo.xno pre* io, lepa klet a vinom in noso« dami. aadonosnik. travniki, po* lje In gozd. — Natančnef?a no. lasnlla dale Marija Koprivnik. Maribor. Badlova ulica It 15, k aadatfopja, S586
Knanaaaanaaaaaaaa
32
3818
LA
84
Prodajalka
MEŠANE STROKE SE SPREJ. ME. — Naslov pove uprav« »Slov. Naroda«. 3603
Prava mdstva lepote! Katera drle. Kar obetajo!
i* » tet »«#h deželah pfefirutena. hva Bena !» priljubljena »o prava Etza-lepotc poapeitijnla siedstva lekarnama Feller. ELZA-0CRA2BA POMAOA sanrcl Ivo varstvo proti šolnin I m ne^am. •olnćnl  opeklini,   H sam.   hrapavi koži odstrani zajedavce. r^rre. ntbort In vsa fcovrsme neći>tosti knia.  2 velika pore«' lanssu lončka a pakovanjesa la poštnino 2S dinarjev.
CLZA-LILtJKO MLEČMO MILO
pafmilelie in nsjfincjae milo tedotef Ideat vseh mil« Popolnoma neškodljivo, se jako steoro peni in je miteea finega duha. 4 velike kose s pakovanjem In poštnino 35 dinarjev.
ELXA-POaiAOA ZA RAST LAS
Kupim manjšo vilo
NA BLEDU, -m Ponudbe s na*edbo cene na upravo lista pod pV% 303/3599«.
Trstjezastrope
izdetu|e in prodata na debelo In drobno po nainiZHb cenah. Pri "ečjib mi"? - ah rnaten popust. ANTOM STEINER, Ljubljana. Jeranova »jI ca 13. Trnovo.
aeepf feoffo na »levi, nhranjuje ItpadanJ«. lomljenje in cepljenje tas, prhal In prerano osi ve! ost i. L d. 2 velika porcrla-aasta lončka s pakovanjem 25 dinarjev. En poizkus zadostu:e, da tudi vi rečete:
Teod. Kom, Ljubljana
Po I lanska cesta it. 3.
Krovec startni. falanterf]iH la ekrassJ
klesar. Instalacije redovodov. Itartri stntaatft. Irn! Ai it klAsatncuitrtn
I'delovanje posod iz pločevine za firnež. barvo, lak  In  med vsake vcIiKOiU kakor tudi posod (ikalle za konserve.
|MTO JE OHO PRAVO" j
Učite v vseh poslovnicah tamo prava Etsa-peeparate od lekarnarja Fetler.
StaslISnot Lillfno mleko S dinarjev; brkomar 3 dinarje: najfinejši Hega-puder Dr. Klugeria v velikih originalnih ikstljah IS dinarjev, naifinejii robni prašek .Ha* •a" v patent-doaah 10 dinarjev; puder za jama v vrečicah 2 dinar a; zobni prašek e tkati ah 3 dinarje; v vrečicah po 2 dinarja: aachet idiiava' za perilo 3 dinarje; iampon za lasa 2 dinerja; rumenilo za Obrat 13 pltmov 12 dinarjev; najfinejše parfeme od 15 dinarjev dalje; cvet za lase 20 dinarjev; Elia-katranovo milo 5 aSnartev.  Za različne predmete se pako-
vanje in poštnina posebej računa. Na vse gornje cene se računa za aedaj ic »m doplatka.
Namčilna plama »dresirati na: Čuten V.Fellei*. lekarnar. Stubioa Doaija
eiaatrg it 238. Hrvatsko.
.KORHMT'
zajamčeno pravi asbestni Skrllj ta kritja strah.
Korani t ne premoči, ne odzrbe, se ne lomi In ne trga. je popolnoma siguren proti ognju, toči In viharju, lehta na 1 m' samo 12 12 kg. je neomejeno trpežen, je boljši kot vsi eterniti. je najboljša ta najcenejša streha, ker ne potrebuje nikdar popravila.
Fran Hočeuar
Žirovnica (Moste) Gorenjsko.
se ISče za umetni mlin in žago na dve turb ni vsaka 20 H P na dobri vodni moči. — I s to ta m se proda lokomob la 20 H£. 3271
Ponudbe na Štefan Rum* parić, Razkriijc, posta Sbigova, Medžimurje.
m
Ha]liol]{ea sredstvo
llHenle kovin SID0L"
99
tvornica kemičnih preparatov Zagreb
Tel. 23—65.   Palreotlčeva 51 Ctsvnjto aa po tvorb I
CRES LO
lomlieno kupi
m Koti, Zanres, Jelatlčct to M Bnolarl: Mm".
Domačo svinjsko masi
Is garantirano čisto v sodih a 200 kg v dežah a 50 in 100 kg v dozah po 1, 3 in 10 dobava dokler zaloga traja brezobvezno po Din 40*—f za kg pri večjem odjemu Din 39— za kg franko tovarna brez embalaže trrdfca .GLOBUS* konz. tovarne, Vrhnika, Slovenija
2Mfl lnnifl kfini od 4 do 5 letnih, porabnih za tek Pflld lEPIll nllitjf in srednje težke vožnje,
2nil1lfrfi l/nfiii 1 Športni cnovprežni voz ter m-Pllnllll RUlIJi, lična prsna vprega in komati,
l m platen na in 1 ton st&L**agod'
tvrdka BREZNIK « FRITSCH,
trgovina z železom v Ljubljani. 3578
Theodolite, taehvnetre, n vdacijske Instrumente, planlmetre, pan-tografe, nivelačne  In trasirne  letve, merilne trakove, libele, togaiitm. računala. Šablone za pismo, trloglata, prismaUčna In drug*
precizna merita. 3284 Risalno orodja), risalni stolovi. Aparati sa svettousk, svetlobne, prozorne la druge Uturisks papirje
Ima stalno v zalogi.
Viljem 8StesixtJs,fai?đt
delavnica ss precizno mehaniko LJubljana, ftelenburgova
nllOi 4 (na dvorišču). Vsa v stroko spada|oča popravila se I z vrle točno In solidno!
Proda se m L]nbl)anli
1 moderna vila z vrtom: Din 623*000, 1 enodružinska vila t vrtom: Din 400*000, 1 enodružinska hiša z vrtom: Din 95000, 1 enonadstropna hiša z vrtom Din 150000, 1 hiša z gostilno in trgovino: Din 225 000, 1 hiša s ključavničarsko delavnico: 430000. Ha Bledu: l DODOlnoma opremljena vila s 5 sobami in vrtom ob
jezeru: Din 400 000. Ponudbe na: J« Zormaa, anonerjo ta riklsmo podleti«, Hobllana Gledališka ul. 2, vis-a-vis opere.
parček za fabrike ili industrije
s Novom Sadu kraj željezničke prage i domova. Za fabriku ili drvaru  sposobna   veča mesta.
Jedno eveiualno asa drvarom na prodaju«
Pobliže kod LJUDEVITA REINERA, drvotržca,
Novi Sad- 8572
Sprejme se
samostojna in spretna ST* VIUA NA DOM. — Na* tancfffje v kavarni »Central«. Sv. Petra nasip 37. 3597
Mesarski pomočnik,
spreten, z dobrimi spriće« vali, ŽELI PREMENITI ST.U2BO. — Ponudbe pod »Zanesljiv/3619« na upravo *SIov. Naroda«.
Ur." dno dovolfena
32 tet obsto*«Č« posrednv«*-otea bel i h staib F UX ©oso*-s* s o'le*. 4» t. nadstro-•le lavo, priporoča I« Htm o •ob?o vsake vrsta za privela« bofele I« iv-dke. Hetiskttra a« .amo as dobra epr'.eev»l» •II pridne zscetntee. Pri so* nanilli oaroet' b taosaka sr odgovor«
Vel ka zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
Franc [erar
d rab s s o. s. tovarna v Sta. bo poŠta Domiale.
Prevzema'O se tudi stari klobuk' n slamniki v popravilo pri Ko" vacevič 1 T'San v Ljubljani, Prešernova al ca it. &
apretoaaaaje v sredo.
Zaloga v Celfu,  Gosposka mM. 4.
KDOR 2EL! LEPE
trtne sajenke Izabela,
naj se oglasi: Stari trg 1
(v trafki).
3601
DOBRO OHRANJENA
salonska obleka
SE POCENI PRODA. — Rožna dolina 238» 3546
Meblovana soba
S HRANO SE ODDA. Ravrto. *am SE SPREJME PAR GOSPODOV NA DOMAČO HRANO. PRODA SE želez, na sklopna POSTELJA tn U rabljen OTROŠKI VOZIČEK — Naslov pove uprava »Slov Naroda«. 3569
Kupujem stalno
OREHOVE IN ČRESNJEVE HLODE za irdrlovanje turnir, is. dalie BI'KEV z luMiem vred ter HRASTOVE TRAMICrE. — Ponudbe v dinarjih, franko Po« stojna. — Ponudbe pod »Oreh V1S9« na opravo »Slov. Nar.«.
Korespondeofinja
*. bančno prakso, samostojna -noč, veSča fmneoskrga In itn. HiansVega fezflca. 2EL1 PRE* MENITI SLU2BO. Reference
na razpolago. — Ponudbe navedbo place pod »Agilna« na \nončno dnilho Alr»ms Corm panv, Ljubljana, Kongresni trg
**~v. x 35R3
DOBAVLJANO'
odmah uz dnevne cijene sa skladišta Zagreb
SVE STROJEVE i ALAT
za stolare, tvornice pokućtva, kolare i pilane, sa bravare, mekan i čare i radionice za popravke, sa limare, tvorn ce limenih i kovinskih predmeta. Bogato skladište transmisija, sirovoulnjih in benzfn-motora, kao i uredjaje za svariti i bijele kovine.
nurr i strojevi i/idi lFT7BimFD Mgfi
' lUUlL JLltMUlLfl tftaisa auca broj 25
dioa. «r.
I
i
Modni salon
Stuchly-Maške
Ljubljana, Židovska ulica 3
Pozor!
Pripor z ta nafnooelie modele slamnikov, soilenlh klobnkoo la Ceplc Pr'rnano nizke cene.
Zahvala..
Zs dokaze Iskrene?« sočnija ob preran! smrti moje preljube, srčno ljubljene soproge, skrbne mate*«, sestre in tete, gospe
Franje KošnK, ni. žetfio
In za mnogoštevilno spremstvo pokojnice na njeni zadnji poti, za darovane vence zahvaljuje se vscos v svojem ta tvojih otrok imena 3587
ialujoči SOprog
Karol Košak.
t
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je nas preljubi oče, stari oče in tast
ALOJZU SAMOT
ravnatelj tanlflaVk*) kailgo v 9»
dne 6. aprila L L v 75. letu svojega življenja v Bogu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se bo viiil v nedeljo, dne 7. aprila L 1. ob pol 5. aH popoldne, is hiše žalosti aa tukajšnja pokopališče.
T Eranla. dne & aprila 1923.
■earlk •oaotaj, major v Maribora, Dr. BsoO fo> aofkyt odvetnik v Kraniu. sinova, tla ••botof, tako Sabata*« smaba» l*ola aaaata*. vnukinja.
Na hrano in stanovanje
SE SPREJMETA DVA CO. SPOD A. — Naslov pove up-a-va »Slov. Naroda«. 3621
Gospodična se sprejme
NA LEPO STANOVANJE Z ZAJTRKOM. — Naslov pove uprava lista. 3564
Lepa zračna soba
SE ODDA TAKOJ DVE«
MA OOSPOOOMA. Vodmat, Ribniška ul. 191 5561
3gralne karte
vsak vrat priporoča
HI. T čar Uubliana
Proda se
"A m suhih BIKOVIH DRV. VEKA? TRANSPORTNIH in HRAMNIH SODOV (Lager, frtsser). — Naslov po** uprav« •Slov. Naroda«. 3507
V svrho zabave
žeti mlada gospodična kore* *pondtraH z hotfifm gospodom. — Dopl«e se prosi pod Imenom »Nada 12«, po<tno!ezeoa M aH« bor, glavna poŠta. 3371
15.000 kron
DAO ONEMH. KI MT PRE» SKRBI STANOVANJE z 2 ali 3 SOBAMI. Najemnina postran* ska stvar. — Ponudbe ns npr a« vo »SI. N«r.« pod »St. 606/3535«
V najem se odda
nopolnoma opremljena KLJT% CAVNICARSKA DELAVNI« CA. — VpraSa se: Heln« Le* pomik. Maribor. Aleksandrova cesta 39. II. nadstropje. 3580
KUPIM dobro ohranjen
rabljen polnojarmenik
S50mm. — Jakob ABRA* MOV1Ć, p. Crni Lug, Hr. vatska. Gorski Kotar. 3193
Prodam motorno kolo
ntinovejSe vrste s prostim te* kom, popolnoma v dobrem sta* nju. — Natančnejše se po i zve in ogleda prt Antoniji SAD* NIK. Črneče pri Dravograd'v
3272
Proda se
več?« množina lepih NEM* SKIH KNJIG: istotam 5 m ime pristne ŠVICARSKE SVILE 120 cm Uroke. — Naslov pove uprava tista. 3563
Kuoiio se modelčki
7A SUŠENJE STRESNE OPEKE (tudi že rabljeni). — Ponudbe s navedbo cen na Obrtno centralo. Ljtjh* Mana, PraJakova ul. 3. 3562
V naiem mmm lokal
7A TRGOVINO. Plačam visoko nagrado osfroma od* sto^nino. — Ponudbe pod Odstopnlna O560« aa upravo »Slov. Naroda«.
Unndna priložnost!
PRODA St? S» ne ra M trna kom.
nletns SPALVKTA iz m^c^nn, v-e« lesa PO JAKO UGODNI CENI. — Ponttdbe pod »Spal« niča« nn Anon^nl in reklamni zavod »Anono«, Ljubljana. Sta« trg 5t. I9(1T. 3567
Krasno moštvo
NA OORFVTSK^M Oetovlseni Vrai) SE PRODA. Deset ure* enih sob. električna razsvet* I lava. vodovod in vse druge •»eodno«H: tez 20 oralov 7em« I le. — Naslov pove uprava lista nod »Raj/3579«.
Naprodaj!
4 v*le v mestu s prostim stano-vaniem od 1 mil. kron naprej. — 4 saodratfasks ali« z vrtom in prostim stanovanjem od 359 000 kron naprti. «• Trpa sok« ktS« s »taaovapjeai 1 mil. kroni in vi-«|e. — Male eosestvs v bliftnl Maribora od 800.000 K tn vitje. ■Ifta I gostilno In vrtom. — 0>O* riat psrostot 4 In pol oralov 20 ».000 K. 1*/a orala 100.0000 K, 3 orali 120 trO K. travniki In njive v izmeri l'/4 orala. 5 oraov. 26 oralov Itd. po 60.000 K oral in vitje. — Irnefat aatlassf ssslla ia poksrtlo z gosp, poslopjem la elektr. razsvctMava po usodni ceni. — Parna tsaa ta sjaaaao posest«O s sečnim dovoljenjem osir stoječ les is sečnjo. «• ff>a* sestro 11 oralov, pri poslali nova biSa z električno razsvetljavo sa 500000 K. — Maaalaktaraa trgovina en gro* z zalogo, inventarjem, s velikimi prostori. — RWlltetna_ pisana K. TWBa« s
Itoflauic? roftnvfce!
malvečja iiblra
pri tvrrtkl
L S L Bahrat.
V
rece,
RABLJE>": IN DOBRO OHRANJENE — KUPIM.
Jos. BAHOVEC Ljubljana Sv. Jakoba trg St. 7. 410
Nogavice
v ve!:.t izbiri in po najnižjih cenah IZDELUJE "trr'w "»o pleti'stvo N. G^OEGER. Begunje 23, pri Lescah. 1145
Oddajo se stanovanja
t« ver? rodbin v fenem grad" na Dolenjskem, zasilno ali ne* mehfovane, po!t«»hno p^lja in vse ugodnosti. Soba 1000 kron mesečno, plačljivo pol leto ▼ naprej. — Vprašanja pod »Sta* novanjaf3568« na upravo lista.
Velika »slatin
iiorce'aiia.
Ima?!»psajaj la Ittkauatta
posoda.
Pr poroča se
Saa Kos »77
Ljubljana. Restjeva cesta 4.
Industrijalci pozor!
Prodam v Sp. Šiški, tik g'avne proge stavbeno parcelo 2000 m? za ugodno ceno. — Ponudbe pod .Piiltčna možnost za Izpeljavo Industrl'ske proge* na An. zav Draeo Beseljak tn drog, Ljubi1 -v Sodna ul. 5. 3520
Proda se
krasnv pred 17 leti zidana vila z velikim vrtom v Ljubljani sa primemo cena Kupcu stanovanje. obMo'eče Iz S sob ia pritlklin. takoj na razpo!a?o. — Ponudbe pod .Tako) stanovanje9 na An. zav. Drago Beseljak, Ljubljana. Sodna ul. 5. 3519
PB0ĐAM
pred S leti zidano, elegantno, komfortno vilo z lepim vrtom v Ljubljani. Kupcu celokupno stanova nje, obstoječe iz 7 sob In prittkiin, meseca maja na razpolago. — Slike in i.ačrtl na ogled. Ponudbe pod .Selitev" na An. zavod Drago Besrljak la drue. Ljubljana, Sodna ul. S. 3521
Vsakovrstni
vozovi
se izdelujejo, kakor so tudi stalnno v zalogi pri MARTIN MALI. sedlarstvo ln ličanje avtomobilov, Dom fale. Sprejemajo se vozovi tudi v zameno in popravilo. Solidno delo' Cene zmerne! Združeni obrtniki: LCŽAR,
Dragomelj,        MALI. KOŽAR, Dom Za e. 35^6
IV JflX in SIN
Llsbl s-     Ompoi«.'<k« S.
BK13I strel*
kasna ts»lfrskc'|a ■ rli3i«tii rtTilPT
t! kjftrll f Uiro
aSasd|as i. '857
Inr ji 9sstsii
aasafst FirsT? iVi ri'o
a_ M ih|-i*|j «Ss»aaa\saaBi
a Sfinn snav
10 letna garancija.
Pfsatnl stroil „ADLER"
Ceniki zastonj in franko. Kolesa Is prvih tovarn i
Dflrkopp. Styrla. Wafffenrad. Začasno znižane cene.
Bral!ovsU
Redni brzl poSInl parobrorll od Amsterdama In Cherbourga za
Jnžno Ameriko
Rio OS Janelro. San t os, Moots-video in Buenoa Alres. Vsa potrebna navodila daje
Kraljevski Holandtki Koyd
Olavni zastopnik za Jugoslavijo
Jugoslavenska banka d. d.
Zaoraa, B-Coota SS.
Spaja*, naslov: Reallovd, Zagreb ---t H*-** Vi
Izvanredno popravljeni
LOKOMOBILI
promp	tno sa stanice		Zagreb
	I Ljubljana		
Wntt	HP	VVolI	KP
19^8	10/20	1914	62 «0
1908	15725	1970	70/100
1917	20/32	1913	8V1 0
1°12	24/40	1912	iro 1S0
IPO^	30 50	19 9	130/150
?9?0		luna	1 *0 200
1*521	54 75	1916	35 480
Lanz	H •	Lanz	HP
PI2	10/20	1918	5070
1912	\ns	1^21	60 90
1917	20 m	19'4	70/110
! fS	?2'3*	1909	85/120
19'2	2« 42	i9ia	'00/120
1912	34 49	1921	170/2?5
1914	38/57	1910	260/330
VrSaći i samohodni lokomobill svih vp'fčtna. — Lokomob* ko-ll vi 72, 32 q*n — JednogodiV nje t or:i lkn jaTistvo. Pivoraz-redno grneraiuo popravlieni, savjesno iskusan'. — Loicojs svak m gorivom.
Braća Fischer d. d.
Zagreb, PantovZak S.
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi vsako mnoSnoa Drntba ILIRIJA
LJUBLJANA, Kral|a Prt/a trs S.
Telefon 220. 224*
iS
sskftttit la
pooravfle
foltdn«
ki tacaš
ter gre tudf ni debela
Feliks Porte JS5g?%'
Strelno lepenko wmm
Kontlnental ^mmtitnmt
dobavlja fakoj v vsaki množini najooric;o
3es. R. puh, Ijubljana,
m+m     .a. m
medni tesarski moistei1
▼ Lfubifanl j
prevzame vsakovrstna tesarska dela, kakor strežne stole, kupole, stolpe, mostove, vrtne ulice itd. Parna iaga z vsemi stroji za obal delovanje lesa. 1141
Prava turska električno pržena i mljevena
340S
ava
garantirano podpuno čista, sa zlat« no m medaljom odlikovana, dobije se dnevno svježa, najjeftinije je* dno kod L t,
Jovo R. JovaootIc,
(Tuzla. Bosas)
PazaŠII amo poŠt. paketima od 5 kg. te na više, na doplatu (po~ u z ce>. j
DsliifaVta društvo > ▼ Zagreba
PreradovIc>va 2 TELEFON 23— 88 BRZOJAVI: ASTRA,
Važno za industrijalce
ln poljedelce f
fastevafte Iplorzaaslto ln ceni tas I
brez naplate drž. trošarine S
za bencin w Vrapcu pri Zagrebu.
Ia. dup. raf, petrolej
Plinsko olje Vsa mineralna olja Cilindrska olja
a merilc, provenijencije
Avto olja Tovotna mast Parafin
po najmi^h dnevnih cetia«,
YU
165
4227
Stran S.
»SLOVENSKI  NAR OD« dne S. aprila 1923.
Stev. 81.
L Mikuš
gaaflaa«. ■estnl t/i t5.
ariaarfa rrHt aiiu sežaiks« hi soJačal-kot tir sarsesjilalli ■sat
NdjiIi ■ MU wm » »Min.
G. F. iurasek
Ljubljana Wetfofia1.il (J glasa je m ter oo~ravit asa I
glaaovirje in harmonije, špedjelno strokovno In ceno!
! MODNI SALON MARIJA GOTZL
Majstarojtai ilovtntlia
pleskarska Ii litanka
deUTstca
trma BricslJ, Danalska e. It,
se priporoča. Uvrfttev točna, cene
smerne.
2530
Za otroke:
oblekce, predpasnike, perilo, srajce in draga •prema najceneje pri
laMBUKL
■ Liublians, Židovska ul. 8 In 7.
Pravkar došli najnovejši
pariški modeli in slamniki. POSEBNOST
v promenadnih In večernih klobukih.
Prtebnkovanie slamnikov, Min. klobukov Itd. se sprejemajo. Ogled samo v trgovini.       talni klobuki vedno v zalogi.
Za popravilo tovornih auto
iščejo zanesljivo Izvelbano, trezno samsko moč, kl bi prevzela ob*
enem službo šoferja : 3590
KraBjgkO tOVaraO », Titan" d.1 V »a^salSraa
pri LloblfatU.
svirtoramoa ta avtUarajav, sajasa-čano etat * sodih ta roekaa,
terpentlaeko elje, Dokalla
ta laaeaa alfa aadiaao ao aajalsjlb dnevnih eeaaa*
Hrovat &Comp., LJubljana.
Telefon tat.rarbs>n SOI.     9939    BnejavkM KorvatpoH.
fSm*   Največji davki
katere plačata Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje kuDajete, zgiblte denar In Imate poteg; tega še večkrat sit-nosti. Poskusite enkrat z Mustro vanlm katalogom tvrdke H. Surtnar, fmetnik Henrl Malra), Ljubljana it. 4. Ta Vam svetuje resnično dobre ore. Specijalne znamke ,IKO" Iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre Žepne ure, za pest ne, svetilne In stenske ure, verižice, prstene, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in bfrmska darila ter vso drugo zlatnino In srebrn Ino. Pa tudi porabne predmete kakor škarje, nože, britve, lase-strlžne In brivske stroja, ttektorezce, doze za tobak, tvalčfee tn smotv?. nažlgače In denarnice kanite dobro In ceno pri tvrdki: H. Suttner, (Imetnik HenH Malra). v Ljubljani at. 4.
km
9
ms*
TEREZIJA in ANTON LUTMAN y Ribnici
MARIJA in JOSIP GRUNT AR v Kobarida
• '.v ...
Imata Čast javljati; da $0 poroči
ttfon itn t/tndroj
g ffosptoo Justino ffrunfarjevo Im JCobarlda.
njuna hčerka Justina
M gosp. tAndrejem Cufmanom Iz Jiibnlee.
Ribnica
Kobarid - Ljubljana, 7. aprili 1923.
laiS, sf. d. odial Juri Dralle, PaJmetleeva aalloa broj
Posestniki novih stavb
se vljudno opozarjajo na nalo veliko izbiro nižje navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poitev in sicer*
Veslata Izbira prarprog osah oral Iz aafaac, Jate, kaki
olakaa In llaolcja ta ametalfka saaataaaa*
la BKfra. IHaketi ta gobeffal u
Wafaaa za ralaia ta mmngjjjkL IUzJI4taa f»nkc brez ftua, graill za Itamfcc ta kUzfaa, ta aolne« odale, ataant adajt Iz klala.
Cene primerne!
A. I E. Jkolierne,
Postrežba solidna I
Bres lis, n* vleeefo na Arno ali modro
čisto bela
Izdelujem pod lamstvom      BRUŠENJE STEKLA „VITRUM" Novi-SAO III, Futoški put Al
OGLEDALU
Rožonc & I!omp.
LJUBLJANA. Mirio 4.
Izdetajem osakoorsfits iporfne Cepiče o osek obiSkah kakor lađi Capice za gasilce In za osa druga druSroa
po najnižjih cenah
EII6II EBBER, \nm Mww !ro. LJUBLJANA
CUNARD LINE
Nafhtrejii   parobrodi srete Direktni potniški, tovorni In In ekspresni promet
iz flambnras in ftftrtnrp a Ameriko hi Imto
i dimniki, 5 !a pol dni. Lasta« kabine sa potnike III. razreda* Potnik« spremijo Iskale*: uradniki do luke ▼krcan)« ln im proiifo v vaakem pogledu Iragovolino  vsak« pomoč
Navodila da)«:
Cunard LlnS
Glavno zaatonetvo aa Jugoslavijo:
h>s«sliYBrt j bata 1 L. basa
Oi.ivno zastopetro aa Slovenijo:
Ljrtljana. Ralalftrni sta a
Brcojartrt naslov: .CUNARD*
Na prodaj
kompletna garnitura parketnih stroje«
30 ta BO mm doboltao.
Tovarna stolov Jos. Sli
LJubljana, Sodna nllca U
3570
Po nižli ceni
tskor v sezljl sa sprejmejo v popravilo In shrambo damski In moški kožuhi. — V zalogi vsakovrstna koluhovina.
Krznarstvo L. ROT
LJUBLJANA, Gradile ifev. 7.
aa
Josip Petelf
LalllBLJIlNH, So. Petra nasip 7.
'riporocamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, azne suksnee, gumbr, čipke, vezenino, sprehajalne malice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine,
Va|ati?e cena. Postrežba točna.
I STADTi UuMlana, Cesnarjeua ul. i
loplrs umetniško slike na platno in karton. Po-?een|e nmetnUko in pokrajinske razglednice, ?otrete in fotografi|e ter vse druge slike po skrajno lizkih cenah. Za javne nameščence najugodnejši plačilni pogoji. 3345
zemni in neveste!
Si
Prvovrstne žične rnodroce za postelje po najnižjih tovarniških cenah vsake željene velikosti. Žične pletenine za ograje, presipanje peska itd. v pocinkani  in  žgani  žici  v  vseh  velikostih dobavlja
imen Sablatnik, tovarna ZiMi) izdelkOT
JESENICE- FUŽINE
i). DULAR.
Dunajska tJi
S
Ostajte al pred aakapei prvevrataa keleaa
nermatiko
Poch in Va/|enral
najboljše nemike znamke ter vse druge potrebščine po najnižjih cenah pri tvrdki
IGN. VOK
Specijalna trgovina, velika, bogata Izbira molkega In ženskega
in MtW* zaloga tnfti Stlanmr S Scblesingcr v Bron
se priporoča vsem p, n. trgovcem za v nakup. Samo en gr»o«! Samo en orosl
Akcijonarska družba
za prometne in železniške potrebe
L'ubljana, Karlovska cesta 30.
Lokomotivo, voalAklp prakuonlkl. platookl vozovi, okoieija ta poljake tel«n oe ter vsakršen drugI matorljal aa poljske ±e-lasssloa laeas In eosio m akladleoai v LJubljani aH Zagrebu. — Zahtevajte ponudbo I
CJSSiOHHSSHHBaHHrSeBaeBE-^^tđcS Modni salon in preoblikovalnica
Barborič-Završan
Uubllana, Mestni trg 7.
Velika zaloga svilenih klobukov, slamnikov, najnovejših
modelov in nakita.
Preoblikovanje jSLfSSj^
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiKiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiuii     ITiOSKin KIODUKOV po najmodernejših vzorcih in najnižjih cenah, ker s« izdeluje v lastni preoblikovalnid.
OiaiiaiM^BEj^
Pnlei zavod za premog
a. s.
¥ LJubljani
prodaja
lalabllana, Faaaialalsai Moto aa
alloa Ta ■UvalsTiTSa
Iz slovenskih premogovnikov velenisU, fientJanSkl in trbo-vellskl premog
▼soli kakOTOatt, v eelih vagonih po ortg. eenah premogoanikOT sa domačo nporabo kakor tudi sa ladaatrllaks pod|ot|a In razpadava as debelo
Inozemski premog In koks vsake vrste In vsakega Izvora ter priporoča posebno Ia čehoslovaikl ln angleški koks sa livarne ln domačo nporabo, kovaški premog, črni premog In brikete.
Maslo** l PH0MSTH1 ZAVOD ZA PBEMOO, d. d. eestrala v L|nbl|asi, Mikloi oeva oaata 15 U. rodjrmlalaa v Morena Sada (Bačka).
J J J -i J J ji u J (J J JJJJJJJJJ
76
13
46
.K
C2X
9
22
Slev. 81.
•SLOVENSKI   N A KM 11 »•  dne 8 sprila 1^3.
stran. 9.
Dva značilna memoranduma reškega prebivalstva.
Dasi je italijanska vlada v tekočih
opatijskih razgovorih predložila osnu* tek reškega pristaniškega konzorcija, ki v naj dalekosežne j ši meri ščiti itali* janske interese,   se je vendar pojavil odpor   med   samita   reškim prebiva!« stvom. ki s predlogom laške vlade ni zadovoljno. Za to nezadovoljnost sta značilna dva memoranduma, ki ga je sestavilo te dni in odposlalo tujim v las dam. Glavni odstavki prvega se glase: Re£ko  pristanišče.  RaroŠ (?), Pe« troJej.   Brgtidi.   Mandrač z železniško postajo, skladišči in izseljeniškim do* moro   mora  postati  svobodna prosta luka,  brez najmanjšega tujega carin« skega  vpliva ali  fiskalizma. Ta naj olajšuj«  pristajanje  brodov vseh za* stav in njihove trgovinske posle pri uvozu, izvozu, tranzitu in obratu po* ljubnega blat-a ter na poljuben naslov. Brodovi, prihajajoči iz okuženih krat jev in z nalezljivimi boleznimi na kro» v« tn ladje, natovorjene z eksplozivnimi snovmi, municijo in drugim nevar* nim materijalom, naj se podvržejo po* stopanju po mednarodnih konvencijah, ki že obstojajo in ki že veljajo po dru* gih lukah. Ves kompleks zgoraj navc* denc^a   reškega   pristanišča   naj se upravlja po svobodni reški državi — brea  birokratične  suhoparnosti  — s pomočjo strokovno sposobnih, nepri* stranskih  m  marljivih  uradnikov, ki bedo skrbeli za svoboden promet in sigurnost pristajajočih ladij, in za si* gum os t blaga, razloženega po obali in skladiščih. Take uprave se ne sme pod nobenim  pogojem  poveriti konzorch Jem, bankam, trgovinskim družbam ali trgovskim skupinam. Potrebna je tudi ustanovitev jugoslovanske in Italijan* ske carinske ekspoziture, da se olajša m posneši tranzitni promet z Jurjosla* vijo ali t Italijo m odtod na Reko, enako ps tudi za one države, ki mejijo s ItaTHo in Jugoslavijo. V skladu s su* vereniteto svobodne reHke države se rte trne razviti nebena druga rastava, niti postaviti na javnih zgradbah in uradih reške Tuke, železnice, skladišč, na pomolu, lukobranu, svetilniku itd. drugi grb, marveč samo slavna, zgodo* vinska zastava m službeni grb reški.
Drugi memorandum slove ps na* stopno:
V tem odločilnem trenotku opatijskih razgovorov so reški meščani sestavili memorandum, v katerem iz lajajo svoje težnje in ki je za nas posebne važnosti. Glasi se tako-le: »Obvestilo za vse, ki jih to mora zanimati! Nadamo se, da zasledujete z veliko pozornostjo pregovore med jugoslovenskimi in italijanskimi odposlanci — v skladu z ra-pallsko pogodbo in santmarzheritskimi dogovori — da določijo definitivno politično In ekonomsko stanje svobodne reške države, kot posrednika in središča za svobodno razširjanje trgovine vseh narodov reškega zaledja, t. J. Jugoslavije, Madžarske, Romunske in posebej Še Avstrije, Bolgarske, Čehoslo-vaške in Poljske. Morebiti ste prezrli življenjsko važnost predloga, ki so ga stavili italijanski odposlanci na navedeni konferenci glede reškega pristaniškega trusta — glede italijansko - jugoslovansko - reškega konzorcija. Glavna točka tega pristaniškega konzorcija se glasi: italijanski, jugoslovenski in reški parniki in meščani imajo v vseh vprašanjih enake pravice. Niti z eno besedo ne omenja drugih narodov. Jasno je. ne da bi se spuščali v posameznosti, da je smisel tega odstavka, dodeliti Italiji nadzor in monoool celokupnega izvoza, uvoza tn izseljeništva. odjemajoč pri tem drugim narodom vse njihove težko pridobljene trgovinske koristi in zveze, ki so jih imeli pred vojno. Zaradi tega je zelo nujna, da vlade zaščitijo interese svojih podanikov in da delujejo na to, da se jugoslovcnsko - itali-
jansko - reški konzorcij uredi na nastopni način: svobodna trgovina v svobodni luki in svobodno gibanje za vse narode.«
POLOŽAJ V RUSIJI.
Nek bivši član ruskega parlamenta ln ugledni politik, ki ie pred kratkim prišel iz Moskve, opisuje položaj v sovjetski Rusiji takole: Najprej o takozvani »evoluciji komunizma«. Nobene evolucije ni. Boljševiki so še vedno isti agenti III. internaciionale, samo njihova taktika je postala bolj zvita in prebil* sana. V svoji zvijači so nakrilili staro, glupo in kratkovidno Evropo, zvili so jo takorekoč okrog palca. Kaj se godi sedaj onstran usodepolne meje? Poskus, ki ga je vprizorila III. internaci-jonaia in ki mu še vedno Žrtvuje milijone ruskih ljudi — poskusnih zajcev socialističnega eksperimenta — se nadaljuje. Ne verjemite glasnim in praznim besedam, češ, da življenje prihaja v normalni tir, da se vpostavlja industrija, poljedelstvo, trgovina itd. Vse to k namenjeno omejenim poročevalcem burzuaznega evropskega tiska in onemu delu evropske javnosti, ki podpira boljševike in zelo marljivo igra vlogo podčastniške vdove. Boljševik! še dalje podpihujejo svetovni požar in s tem, da so spremenili Rusijo v pokopališče, še ne smatrajo svoje misije za končano. Nova gospodarska politika, ta me-fistofclski izum Ljenina, je le sredstvo za vzdržanje na vladi. Sedaj je že jasno, da nova gospodarska politika ni ničesar spremenila v položaju Rusije. Zadnja poročila predsednika VSNH (vrhovni organ narodnega gospodarstva) Bogdanova v sovjetu narodnih komisarjev so ocrtala sliko popolne paralize industrije. Poročila in statistika, ki jo prlobčuje »EkonomičeskaJa Žizn«. zavedno laže zaslepljenemu občinstvu. Na vprašanje Lunačarskega* komu naj verjame, njemu alt poročilom »Ekonomične Ztzni«, je Bogdanov odgovoril: Anatolij Vasiljcvić, kakšen šoiarček. aH bolje rečeno hinavec ste! Mar ne veste, da imamo za Evropo posebno statistiko, ki ne odgovarja vedno podatkom, o katerih vam poročam jaz. Sicer pa. saj vi počenjate v svojem komisarijatu Isto. V sovjetski Rusiji ni denarja. Trgovina je skoraj popolnoma izumrla. V Moskvi so zaprli v februarju nad 30 % trgovin, ki so začele delovati v zadnjem polietu. O resnosti nove gospodarske politike nihče ne verjame. Pri vseh je na jeziku krilata fraza Trockega. češ, da so nova gospodarska politika škarje, s katerimi bo bo sovjetska vlada stri-gla novo buržuazijo. Sodelovanje s kmeti, s katerimi so komunisti tako računali, je doživelo polom. Komunisti se grizejo m v osrednjem odboru se vrši boj med levo in desno strujo. Prvi zahtevajo, naj vlada aktivno poseže v ruhrski konflikt, naj napove Poljski In obenem tod? Franciji vojno. Desna skupina komunistov pa smatra, da je treba z vojno še nekoliko potrpeti, vsaj do konca poljedelske sezone, potem bo po že kako. Za zunanjo, res temeljito iz-premenfeno skorjo je ostala notranjost sovjetske Rusije prejšnja. V nasprotju s poročili listov ne more biti nobenega govora o tem, da bodo komunist? sami oredali vlado. Ostali bodo v Rusiji, do-ker jih narod sam ne prepodi. Med narodom ?M prepričani©, da ta trenutek nI več daleč in vedno bolj glasno se po-navl'a ime velikega kneza Nikola*a Nikola levica. ki je posebno priljubljen med vojaki svetovne vojne.
Iz drugih virov posnemamo §e tole: fzvrševalni odbor komunistične in-temacijonale je osigura! boini organizaciji 5 milijonov zlatih rub!jev kot prispevek za »fond borbe«. Iz tega fonda so dobile pred kratkim nemška, angleška in druge komunistične stranke znatno podporo. Solidno svoto je prejela fz Moskve tudi balkanska knmuni-stična stranVa z nelegalnim sedečem v Sofiji. Z zadniem času so začeli komu-
nisti odhajati v Inozemstvo. Večinoma
se zatekajo v one države, ker ni sovjetskega zastopnika, ker se boje gonje sovjetske vlade. Tajnik sovjeta ljudskih komisarjev Enukidze je sporočil osrednjemu odboru stranke, da je zbežalo iz Rusije 7 tisoč komunistov, ki so odpeljali s seboj rodbine in precejšnje vsote denar a. Vlada je odredila nad komunisti strogi nadzor. Kako gospodarijo boljševiki, se najbolje vidi iz podatkov o otroški smrtnosti Radi katastrofalnega izumiranja otrok (80** otrok umira v prvem letu starosti) bita je vlada prisiljena proglasiti od 1—15 marca takozvani »teden zaščite materinstva in otroštva« tn vladni organ »Izvestija« je pisal ob tej priliki, da stoji Rusija v pogledu izumiranja otrok na prvem mestu. Gonia proti cerkvi se še vedno nadaljuje. Vlada se je spravila na škofe, ki niso hoteli priznati boljše-viške »žive cerkve«. Dolži jih v prvi vrsti kot protirevolucijonarne elemente, ki so se pregrešili proti proletarijatu že v preteklosti. Pred kratkim je bil obsojen ufimskl Škof Boris radi podpiranja Kolčaka in antante na 7 let ječe. ie-katerinoslavski in irbitskl knezoŠkof Grigorij za isti zločin na 5 let ječe, rvl-ski škof Pavlin za zločinsko stališče napram zbranim darilom za gT lujoče citiran pred sodišče, zabaikaiski škof So-fronij je bil za nepokorščino ob priliki dekreta o ločitvi cerkve od države, protirevolucijo in sodelovanje pri Štabu povelmika zabajkalskega vojnega okro-ga drugič aretiran, čemigojski Škof Averkij pa fe bil obsojen za protlrevo-lucijonarno delovanje na dveletno Ječo. Sovjetska vlada hoče od propagande preiti k delu in pravi, da je treba že sedaj urjičiti vse cerkve. Češ. da bo samo na ta način mogoče zatreti v narodu spomin na nekdanjo slavo cerkve. Treba Je nemudoma zapreti vse cerkve, cerkvene prostore oddati v šolske svrhe, prodati svetnike, zvonove in druge dragocenosti, nedograjene in stare cerkve pa uporabiti za gradbeni materiial aH pa za kurjavo. Denar od te prodate naj se uporabi za komunistične organizacije In klube. V nekaterih krajih se je komunistom res posrečilo prisiliti cerkveno upravo, da ustreže njihovim zahtevam. Tako n. pr. v Vitebsku, kjer le stolna cerkev že v rokah ljudskega komisarja za prosveto m služI v šolske namene. V drugih krajih pa je odpor vemfkov tako močan, da se vlada začasno še ne upa poseči po cerkvah.
Lakota razsaa le vedno. V eni m isti številki »Tzvestij« je priobčena brzojavka o prihodu pamika z ruskim žitom v Hamburg m poročilo iz Carici Tiske gubernije. iz katerega je razvidno, da ne gladuje samo Ukrajina in Krim, marveč tudi kraji ob Volgi. V decembru lanskega teta je gladovalo v tej gube mi ji 130 tisoč prebivalcev, sedaj pa je narastlo to število do 190 tisoč. Tudi v uralskih pokrajinah je položaj zelo kritičen. VeČina prebivalstva je brez kruha in se hrani z različnimi surogati, travo in kostmi poginjenih živali. Ameriška komisija skrbi samo za otroke ln še to v nezadostni meri. V kaki bedi živi ljudstvo, dokazuje dejstvo, da so v Moskvi likvidirali pri samostanih več pokopališč, ki so jih uporabili za sajenje različne zelenjave. V Petrogradu so tujci spomladi začudeno gledali, kako so odhajale popoldne iz mesta trume uradnikov, dam in zasebnikov v pono-šenih oblekah in raztrganih čeviiih, z lopatami in motikami na rami. Daleč za mestom je široko polje, kjer je bilo v Času vojne vse polno železniških tirov. Rodovitna zemlja se nahaja tu globoko pod plastjo kamenja in različnih odpadkov In mestno prebivalstvo, ki s strahom gleda bodočnosti v obraz, ie izkopalo tu zemljo kakor dragoceno rudo. Pomoči ni od nikoder, lakota trka na vrata, sklenili so pomagati si sami. Ljudje, ki prej niso vedeli, kaj je ročno delo. sedaj pridno kopljejo ter sade krompir, zelje, salato in drugo zelenjavo.
Registrima blaoajna
SE PRODA.
Naslov pove uprava lista. 3457
Spretne šivilje
IN UČENKE SE SPREJMEJO TAKOJ V TRAJNO DELO Naslov pove uprava lista. 3411
Sprejme se kompanjon
z večnm kapitalom v lesno industrijsko podjetje. Pred* nost imajo lesni strokovnja* ki. — Ponudbe pod »Lesna konjunktura/3419 na upravo »S'ov. Naroda«.
Ustupa se
GOSTIOriČARSKO * KA*
FANSKA RADNJA sa kompletnim namještajem po pogodb*. Lokali se nalaze na zrjodnTr   po'očntu   u Du* hrovniku. — Reflektanti nek j se obrate na Ivana Lučića n
3497
Izprašan strojnik
ISCE PRIMERNE SLU2BE. — Ponudbe na: M. Kathem, Ljubljana, Žabjak 12. 3476
Išče se interesent
ZA VPELJAVO MALEGA, oziroma večjega PODJETJA s
Erimernlm kapitalom. — Ponvd* e pod »Primerna vsota/3492« na upravo »Slov. Naroda«.
Zamuditi
V X +2) smete,
foldite takoj In si agiejte velikansko zalogo sukna .volne, platna, ce-
fira, hlačevlne. robeev. modrovine ter sploh vso manufakturno robo v ve e-trgovlm R. Ste meckl. Cel e, kaica prodah radi velikanskega nskup d reMno Iz prvih svetovnih tovarn po čudjvitn nizkih cenah.
Zahteva te ceniki 1228
I
smilim! strafl ^aanMs*«^
m mm® *
LUDVVIG
HINTIRSCHVVEICER&CO
iCHTtNEGČ befVVELS.OlO:
X«*tmr> n n»?tm* Isnfln AUGUST V-EvHifIER
ml
fln hi Jsr-^b I fER, GRAZ I I Strt 1
Nekaj važnih predpisov iz poštnega pravilnika.
Clea 26. Pošiljanje kovanega denarja v vrednostnih pismih al dovoljeno. — Člen 27. Glede na razsežnost se dele paketi v navadne (normalne) (n obsežne pakete. Navadni paketi so tisti paketi. k( v dolžini. Širini in višini ne merijo več ko 60 cm. ali pa v dolžin! 110 cm, v širini 40 cm in v višini 30 cm. Vsi paketi, ki presegajo te razsežnosti, se smatrajo za obsežne pakete ali takozvane ločenke. Ločenko pa ne smelo presegati na nobeno stran 2 m 2ll pa v dolžini 160 cm ter v višini in širini 40 cm. Paketi z naznačeno vrednostjo v znesku 600 dinar ev ln več se smatrajo za vrednostne. Na naslovni strani paketa, v katerem je gotovina ali vrednostni papirji, mora pošiljatelj P-'eg označbe vrednosti napraviti barvni odtisk pečatnika, s katerim Je paket zapečaten. — Clcn 29. Tudi na odrezku poštne spremnice, kl spremlja zapečateno pošilko, ie napraviti vselej razločen barvni odtlsek pečatnika.
Člen 30. Poštnine proste oblasti, zavodi itd. smejo priporočeno oddaati samo taka poštnine prosta pisma, v katerih so nenadomestljive listine, posebno važni sprsl ter taka pisma, v katerih je določen kak rok.
člen 31. Poštnine proste ob!asti, zavodi itd. so obvezane, da poš'jajo vse zneske do 1000 dinarjev po poštnih nakaznicah, a ne v vrednostnih pismih. Izvzeti so samo sluča:!. kadar se pešil a denar kakor predmet kazenskega postopanja (eorpus delictO.
Člen 35. PoSTateli povzetne (odkupne) poSiPkc mora napsati svoj natančni naslov besedo »Odkupnina« ali»Povzetje« ln nov-zetnl znesek (dovoljen kvečjemu 5000 Din.) na samo povzetno pošiljko, torej tudi na ovoj povzet n?h paketnih poJPk.
Člen 37. Ekspresne poš:l I:e v krajevnem (lokalnem) prometu niso devopenc. To velja odslej tudi za poštne nakaznice.
Člen 41. DopuSčena je nadomestna dostava paketov družinskim članom do ozna-čonrh vrednosti 600 dtaar'cv ln nadomestna dostava nakaznic in vrednostnih pisem do vrednosti 100 dinarjev. Ne smero pa se nadomestno dosta vl'ati družinskim članom niti prejemnikovim stalno zaposlen'm osebam, priporočene poš.ljke s povratnico, listine poštnih nalogov, poškodovane In vr-n ene noširke. kt so bile napačno izročene. Vse te pošiljke se morajo vračati naslovnikom samim ali pa nifh pooblaščencem. Po-šiTke za drake srednlh šol fn za slušatelje visokih šol se izročalo, ako so naslovljene na zavod (šolo) pooblaščencu, ki ga Je šolska uprava v začetku Šolskega leta za to pooblastila ter n egovo ime pošti pismeno naznanila. Lastniki ali na'emnfkl prenoč'lč (hotelov itd.) sanatorfev in penzionatov. katere označi mestna oblast (magistrat, županstvo, občTna) za zanesffive. smejo prevzemati za osebe, ki pri nTTh začasno bivajo, vse navadne in priporočene pisemske po~ šrlke. pakete do vrednosti SOS dlnartev ter nakaznice in vrednostna pisma do 100 e% narfev, a to samo tedaj če podpišeo pred mestno oblastfo obvezno Izfavo, da bodo pošli fke s popolnim Jamstvom n^stovnikom izročali, oziroma itevročljfve pošiljke pošt! vračal!. Vsak tak hotel, penzlonat. sanatorij sl mora preskrbe!* primerno knjigo, v katero mora po poštnih navodilih vpisovati vse v izdao sprelete pošiljke.
člen 45. Oseba, ki napačno dostavljeno ali napačno prevzeto priporočeno polil ko prtdrZf, se kazau'e zaradi kršitve pisemske tajnosti fn postopka zoper Imovino, a vrhu-tega *e po kazenskem zakonu.
Člen 47. Prejemnik, ki je Izgubit poštno snrermVco In kateremu sa zbog tega dostavi, poslika a nadomestno spremnico, mora plačati proda rno vrednost nove spremnice ter vse druge pristojbine, ki so bile na lx-vlrn? spremnici v znamkah nalepl'ene.
Člen 53. Vsaka stranka, ki stanu e v zn-nrm:em dostavnem področra. sme svo'e pošli'ke odnašat! s pošte v torbi, ki mora Imeti dva kliučka, od katerih enega hrml poŠta, drugega pa stranka. Torba se odpira Hi zapira zmeral vpričo sla. Za uporabo torbe se plačuje razen predalnfne posebna pristojbina na Isti način kakor za predal.
člen 56. Uradne ncšil'ke z železniške posta'e, ki leže v ožem dostavnem področju pošte fn za katere Železniki uslužbenci ne dvipa'o pošTk na poŠti, se dostavijo po poštnih uslužbencih, k| pošto pri ambulantnih poštnh prevzemajo In odda ta jo.
Člen 61. Za ož'e dostavno področje ve« 1'ajo za dviganje pošiljk tile roki: Za vse vrste pošiljk, ki se prevzemajo na pošti, razen poste restante naslovljenih 7 dni. Za poste restante naslovlene pošiljke brez od-
kupnine 30 dn\ z odkupnino pa 7 dni. Za širše dostavi. 'roče veljajo za povzetna pošiljke, za pc&.ne naloge in za izplačilo poštnih nakazni- ;^ti roki kakor za ožje dostavno področje, za ostale- pošcljke pa 14 dnu
Člen 65. Pošiljatelj mora pri prejemu vrnjenih (ncdrstavlenih) vknjlžcnih pošiljk vedno izročiti sprejemni list UeccpU) oziroma predložiti poštno knjigo.
Člen 67. določa rok za poizvedovanje (reklamiranje) na eno leto (ne več na 6 mesecev).
Čijn 70. Odškodninski znesek za izgubljen^ priooročno pošil ko znaša 50 D;n.
Člen 73. določa nove odškodn:nske zneske za pakete brez označene vrednosti: Za paket do 3 kg se plača na več 30 d narjev, od 3 do 5 kg največ 50 Din., a preko 5 kc ra vsak kg ln dinarjev cdSkodnine.
Odškodnino pa dobi prejemnik samo tcdn*f ako preiskava dožene. da se je poškodba ali cpleiiitev paketa izvršila po kriv* dl poŠte.
Razne stvari.
• Odprava mnogoženstva v Albaniji. Na muslimanskem krn-rresu, ki se Je vršil pred kratkim v Tir?n?, se e sklenilo prekriti zveze s kalifatom ln ustanoviti V Kongres *e je izrekel dale tudi za odpravo mnogeženstva In zakrivanja ženskega ob*-raza ter za obvezno versko vzcojo.
* Spolne bolezni ▼ Londona. L. 1922. so ugotovil! po londonskih klin:kah 17.762 novih slučajev s;filisa. napram 19.368 slu-ča em 1. 1921 fn 24.454 slučaicm L 1920. Nazadovan e sifilitične obolelosti razlagajo zdravniki s profilaktičniml obrambnimi menim! zađn'h leL
* Lord Kamavon pred smrtjo. O gna» nem raziskovalcu lordu Kamavon. ki je našel v Ertiotu greb faraona Tut-Ank-Amona, so časopisi pred kratkem poročali, da £s |e ugriznila strt.-prna žival. V zadniem času so je stanje bolnika zelo poslabšalo in zdravniki mfslilo da so mu ure štete,
• Kralj in fVInvcJ. Kr\W v ž'vt'en'u srlnh tako se tudi v pr'f*iki Ang'ež! v marsičem razliku'elo cd dr"x:h posebno slo-vnnsVTi rrrodov. Na'več'1 t?d-»rec, ki 'e zadel Evropo v zadn'cm desetlctfu, J'h nI spravi? \z ravnofež'a. Hladnokrvno preso-ia'o danasn'e razmere, v p*Hamenru deba-tfrnTo o socIjalf7mu kot nrj nas o novi že-lernici fn če se bo rodilo fz vsakovrstnih poTftJčnrh fantasff, k? 50 danes povsod na dnevnem redu, za prakttčno 2ivl'en;e sploh ka? koristne t*?, bodo An«!e*l rotovo prvi, ki bodo posneli s tca mleka smetano* Pred kratkim je ansfeSfcl krall povabil na obed vod'tel'e p^r'-»mpnt-«rne opo-McHe, ki so ve^nnma prfstrš? delavske stranke. Ta sestanek kraTa z delavskimi zastoiynfki nI bit t*rvf, prv* pa le b;l z ozirom na to, da so pr'štf h kraPu predstavftel'f rpoziol:e, ki lahko vs*^k čas pr'de na vlado. Zato )• smatral eden od udeležencev banketa—To-mas — za potrebno, da pove svo*e mlSl'e-n*e glede pol'tike vodltellev delavstva. On mlšll, da ie n'ihov nastop s konstitu^Ponal-nejsra sra?5$ča prav"cn in naraven, če pride v doslednem ča«u na vlado d^lavuka strnnka. bo kral? sledil nasvetom delavskih mW*trov prav tako k-»kor Je prei sledil nasvetom kon s e rva t fvn Hi fn liberalnih mf» n'stmv. Tomas le de'al, da bi bilo slabo, če bf voditelji er*oz*cl!e ne bPi pov-bPenl alf pa bf se ne hote'! uđeleS'ti kraPevega spre'ema samo zato, ker so člani delavske stranke. Če bi jih ne povablP, bi to pomenilo, da ne tirjošteva'o de-avske opozicije, ki preti z nekonstltucijonalnimi de'anjl. Isto bi bilo, če bi samf ne reagirali na to vabilo. Jasno je, da obe struil (socpaPstl In tre-dunion'strt stoMta odločno na stalfSČa konstitucije !n nobena od njih ne krši parlamentarni tradicij. Vodja opozicie, na o-gledneišl član socijalistlčne stranke Mae Donald je pisal v svoji brošuri:! Že 1920 leta. da }e treba ohraniti parlamentarne tradicPe tudi v sluča'u če pride na vfedo delavska stranka. O reptibllkl ali proti monarhi I sploh nI črhnil niti besed'ce. Tudi Tomas pravi v svoji knjigi »Delavska vlada fn konstitucPa«. da mnogi po krlvid mislijo, da hoče delavsko g'banie kršiti konstitucijo alf strmoglaviti kralja kakor se je to zgodilo z ruskim carjem. Kar s« tiče monarhPe na Angleškem Je treba na-glašati. da ima popolnoma drugačne motive za obstoj kaTtl ona le veza med različnimi deli Imperije. »Monarh bi moral biti zelo nespameten, če bi hotel izgubiti vero v narodno srce«. Je dejal Tomas. Naš se-dan'f kralj se Je obnašal ob priliki mnogih političnih kriz kot kons*cituc!ionalni monarh In zato — dokler bo kralj zavzemal tako stališče, se vprašanje republiko n# more kosati z monarhijo.
- -Jas
Nagradna tel
VsSka sVfasftasaa! k il«< aaiva • mmši gaati sapetefk^ katar lasi faari>ta aS tafa asa fe tar*4. it ta a«|fa« l*» ■fjnasni a« saraja njaalanjs tatslicai« ilUet* mapaŠm 1» aafrata* ••••••• 2000 Diaara
%m mapama* ••••••• 1000 DUara
• • •    500 l tava 100 Dinara f   M Dfatra
Odcavari t# 1 mtmm aataaluj atsa is
SO s*£raf »••••••♦as
v«S rnaamaš •••••••• m
ssstarnal« aa IS. rpria L l mm aastv;
Krnu**   SL tU \
kSSU«. 7
OsjSTsrt asss prm g sisa jaff Sav« a assas ass^ajaaSj m hmmm sa
BiaSON Kaank d. rK Zagrni,
trg 7.
stran 10.
„SLOVENSKI NAROD"   ćne 8. aprila 1922.
_.ev. 81.
veščo Italijanskega, nem* škega in srbohrvatskega je* zika ter knjigovodstva in Strojepisja IŠČE OBRTNIK Naslov pove uprava lista. 3511
stavbne parcela «** sredini
In na periferiji mesta. Ponudbe pod .Ugoon* cena- nr. An  ?av. Drago Bese! ak In drup. LJubljana. Sodna ul 5. 3518
Enodružinska filša
z lepim ograjenim vrtom v Rožni dolini št. 106 (pri Marjaku) — TAKOJ NA* PRODAJ. Stanovanje pro* sto. 3516
močm, zdnv. poštenih star šev s nrimeno   Šolsko izobrazbo, ne -od 15 let st.ir, se sprejme takoj v trgovini Ignac AnirašiČ, Kranj Predstavni s je o^rb-o. 3522
Vučenje V klase 5. koTa Državne K'asne Lutriie traie od 7-og do cO-og m«i?a ove godine. U ovoj H.isi Ima se izvući 40.000 numera (od svega 100.000) sa dobitkom od Dinara 14,82^.000'—.
Pored premi}e od 600000*— i~ a i dobitaka no: 400.000*—. jlYj000-—   150 000—,  100 OH)—, 80010" -   70.« 00'—, 60.000*—, 5'J.COO*— I veći broj po 30.000*—, 20/00 dinara i. t d. Cena srećkama za V klasu 5-og kola sle leća : 1 ceo loz sa po5tar. Din 242-—, pola loza sa poštar. Din 122* - , četvrt loza sa poštar. Din 62*—.
Ko želi učestvovati u ovom najglavniiem vučenju, neka odmah pošalje novac poš*an-kom uputn com sa označenjem tačne adiese, da bi blagoviemeno sebi rezervisao srećku.
Po piijeoiu novaca srećku odmah šaljem.
siso
Državne klasne lutrije ovla*ćeni prodavač
Aleksander R. Pavlović
Beograd — Jak?iće-'a 15.
Trgove:, d-amči-: In Primorc'!
PRODA SE dobro idoča velika TRGOVINA na prometnem in» dusrrijskem kraju s krasnim banovanjem za 400.000 Din — TAKOJ. — Ponudbe pod »Sre&* na bodočnost/3493« na upravo »Slov. Naroda«.
Viničar,
o fen jen, brez otrok, srednje starosti, priden, pošten, zanesljiv, SE SPREJME v trajno službo na večjo vinogradno po* est na Dolenjskem. Ponudbe na upravo »Slov Naroda« pod »Viničar/3250«.
Krasno stanovanje,
obstoječe iz dveh sob, jedilne shrambe; 2 veliki drvarnici in d:!i vrta, oddaljeno 20 mhv*t od.-entra v Mariboru v vili, SE PROTT PRTMPVTsr ZAME* NJAVI MENJA s stanovanjem v T. i ubijani. — Ponvcfhe: Pošt* no ležeče »Drava«, Maribor.
VELIKA ZALOGA raznovrstnih otroških vozičkov, lesenih vozičkov na 4 kolesih, d v oko lesa nafnovefšeea tipa. malih najnovejših motorčkov, šival* nih strojev in vsakovrstnih de~ lov Pnevmatika na debelo na drobno po emu Sprejemajo se tudi vsa popravita. »TRIBUNA*, tovarna dvokoles in otroških vozičkov in delov. LJUBLJANA, Karlovska cesta 4.
.23-©a S""4
mma
r*4 O j------------ ~"~=-tt_><!
^-2        P3       - -v;3
P
prasce, tela, ovce 1.1, d, prima
uz najpovoljnije uvjete U komisionarsku prodaju firma
L. SUCH&RD.
oelelrsoolna blagom.
Svoje vlastite hladilne vagona k dispoziciji
■pis^iiiN!
^        :.:fc-vi V^ ..
-.i.iiitaaiia"'^^ "
uleza irz Ijevanog željeza, kao i sav trgovački lijev dobavlja uz najniže dnevne cijene &
BREMEN
Direktna sveza s pratcrasnlml amarlSklml vladnimi parnlkL Neprekos-Ulvl po udobnosti, snalnostl In Izborni prehrani. Hitra laj larst lađi«. „George Waih!ngton*" »America-„Presldent Roosevelr* -Presldent Hardla-a-
Zahtevajte natančnejša polasnlla In vozni rasi St, t17.
ITED STATES LINES
Generalno zastopstvo za 3ogosta*rt]o:
Beograd. Palata Beogradske zadruge
Modema urejena psRaroa
na zelo prometnem kraju v Ljubljani. SE ODDA. — Naslov pove uprava lista. 3510
Taft stalo rabljenih
otroških vozlčhov
se po cen! proda. Ljubljana, Zvo-narska ulica 1. 3215
Klavir,
dobro ohranjen, moćan ton, se po ugodni ceni PRODA. Kongresni trg 14, pritličje levo, od g.—10. in 14.—15. ure. 3440
Kovaška smola
in KATRAN IZ LESA SE PRODA. — Naslov pove 127 -iva *SL Naroda«. 3412
Trebasao
dobrog bnisata
fSchleifer} stakla Fa!?setenschlei-ter) koji \t po mogućnosti v ešt i pravljenju (belegov-mji*) o-jle dala. Ponuđena: SAVO BI LB! J A i drug. Sarajevo. 3 48
iša v Trstu
(Barkovlje-Riviera) SE ZAMENJA ZA POSESTVO V JUGOSLAVIJI. — Nas!3v pove   prava lista. 3413
DOZORl Najceneje Izvršuje vsa
sobna stkarska
in pleskarska dela
ANTON STIPLCŠSS
LJUBLJANA. Rožna ulica it. 13.
Bukovo oglje,
vseka :unoži&a. NA PRODAJ*
Marija SREBOTNJAK, Ko. lodvorska ulica 31. 3490
Suha tekeva rfrva,
vcčradonoT, se take} CENO PRODAJO.
Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3489
Veliko prazno sobo
aH dve manjši s posebnim vhodom in električno raze sveti javo iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Profe* so r/'3442« na upravo lista.
Proda se
dobro obranjen PIANINO in KLAVIR, troje GOSLI ter CIKLOSTIL - PISALNI STROJ. — Naslov pove upra« va »Slov. Naroda«?. 3447
PO ZELO NT7KI CTNT SE PRODA lahek dvosedefni
AVTO in »W*>ndeTer« MOTORNO KOLO,
OBOJE V PRAV DOBREM STAVU. — Vec pri Janko Stti. niča, trgovce. Sodna ulica Ljoffj« Ijana. ^448
DIAMAL T
Si
Poaaf pektl .D1AMALT* to-v*ime Hauser in Sobolka. Dunaf Stadiau, v predvojni kakovosti m 7-opet dobi prt glavnem zsstopnl ku za Juj-joslavljo
kmtm DOSdncC. Zagrab
SkladHia: StraasmaifrpOT IS.
Za mesto Lf ubija no
HUM se   .DIAMALT*   v pekarn: VILJEBB   BIZJAK, fiotpc* tvetska ee»t» 7 po otlgina1 ni tvornlSkl ceni. sin
Radi bolezni se proda v bližini Rogaške Slatine lepo arondirano
osestvo
Posestvo obstoji Iz vinogradov ki so v na bol je m kulturnem stanju, travnikov, niiv in gozdov. Na posestvu so vse potrebne stavbe z lepimi kletmi in bogatim inventarjem. Interesenti se naj obračajo na upravo Slov. Narodi. 33Š0
Lepa nova spalnica
SE TAKOJ PRODA. — Ne. slov pove uprava lista. 3525
PRODAM dobro ohranjeno
motorno kote (BKVV).
Poizve se: Kopitarjeva uli? ca 4, gostilna »Činkole«. 3506
Na kmh hrano
SE SPREJME VEČ GO* SPODOV. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3504
Dve meblovani sobi
s separatnima vhodoma in elcVc ••i"no rasvetfjarvo SE TAKOJ ODDASTA Naslov pove upra* va »Slov. Naroda*. 3514
nove, moderne, NA PRO* DAJ. — Več se poizve v trgovini TIĆAR. Sv. Petra cesta. 3403
Šivilja išče sobo
v mestu ZA TAKOJ (tudi samo za čez dan). — Po« nudbe pod »Šivilj*/3508« na upravo »Slov. Naroda«.
Išče se stanovanie,
obstojr?e Iz ene aH dveh sob in kuhinje v Šentjakobskem okraju — PROTI NAGRADI. — Ponudbe pod Nagrada/3512 na upravo »Slov. Naroda*.
Proda se zemHiiče
v mestni periferiji, obstoječe iz travnika In njive. — Natanc* na pojasnila da Jos. Konig, stavbenik, Ljubljana, Marmon* tova ul. 16. 3-171
j Belega vina prima 1921 j
15 hI, belega vi-a, prav do^re^a oko i 90 hI In 20 hI rdečega vina 19.2 proda gcalttaa 3485
M rjoveč, pošta ZaSretja, Hrvatsko.
iče m itpfi tn^Mesuana
s posebnim vbodom, z električno rnzsvctljavo, event. z uporabo klavirja za bolišepa r/o-noda. — Ponudbe pod .Cena posUanska
Stvar 3533* na upravo Slov. Naroda. 3533
Izoiačne piosča 3282 Izoli i: no zmes Ca3e«i2 In W .tiroof PorttancS cement Živo apno
Gpeko zidno i i strešno .7J*ib!!a^cr-rj8ps
P Ruberoid, hambHrikl Strelno lepenko Lesni cement (smolo) StrešnS I k K nt i* no 3n karbolln«) AsfaH r ravni in umetni SiSumcn (asfaltni kit)
En cSr*u<r*;o s?**fSia-*e m >oh:-. nudi
LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA
LJubljana« BlaiwsIsoua cesta fttev, 10.
^l^*       Prežama Bsfafto-ranla in kvrJevanie ksllentnent rJsVal
10 itorji
motor za vrti ni tok 4 k. s. 720 3S0 volt za Din 7500-— . o . . 220 380   .    .   . 6500*—
220/380 2:0/3S0
5000*—
z jerrncnico, tračnicami fn žagan jačem. V -a'oel so vse druge motorjev in dinaTs. Elektromaterral po najnižih cenah.
Fa?o! nar7aiič2čf Celte, telefon st. 74.
Po w®M mm
PRODAM radi selitve POHT* 5TVO IZ MEHKEGA LESA (kompletna spalna soba in ku* Mnjska oprava, stol', mize). — Naslov pove uprava lista. 3534
Motorno kolo
s priklopnim vozom 6 HP, tre* mi prestavami, akoro novo r>-^evmatiko v nopolnoma do» h"*m stanu, SE za 20.000 Din PRODA. — Ogleda se lahVo pri Ed. PiSlcrju, Vrhnika. 3539
m
ZA NAKUP ZEMLJIŠČA. Primemo za vsako stavbi* šče, industrijo ali letovišče. — Ve^ pov« Ivan Planinšek, Gunrlje It. 26, p. St. Vid nad Liubliano. 3515
^rp jijitomersko vino
Iftnilca 1°*?1.. prvovrstni kva'i* tea, ca. 2°o bi ter i5*-a mnofina T-tnika 1922. SE PRODA. — KtTpci. Icateri vsameio tudi let* nilc 1922. imalo prednost. Cena fs pogoji pri vinoen-dniku In ****-fovcu Ivanu VESELICU v Ormožu. 320
prodai
eiionad«:tropno vili podobno hišo, pred 12 leti zidano s ca 2 00 m2 obsežnim vrtom in malim gospodarskim posl 'pjem, 8 m nut od Gtavnega trga mariborskega oddaljeno, za nizko ceno. — Kupcu tekom 1 nrseea stanovanje, obstoječe iz 2 sob In pritiklin na razpolago. — Slike it drugi pogoji pri An. zsv. Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ul. 5.
Inž. Tiarnšek i% Co*
intSti$trIlsko-lnženlrsko pod)et!t UUBUHMH, Sadaa ulica IL 1
ima v zalogi motorje ne vrtilni tok 220,360 voltov t
3 HP a Din 5.000-—
4 HP a Din 6 000'—
5 HP a Din 6.75(r—
Hedlclcalaa ciflai
IjsolaOf IcatranoTO, ^atrano-^vepleno, Zvepleao« nalcfcrse, lanollnovo« beraks kakor tudi vse vrste tosletaetra mila nad! ob na|ngodiie]ith eeaab v -cnan' BaJbolISi kvaliteti« Tvernlea sapuna nMI-RI8M d. d. Snsak. Glavno zaatoostvo fin Balega sa celo Slovenijo: Dražba „SLOVENIJA^ LJubljana«
Gosposka ulica 4. 2942
Želimo kupiti
90 do 120 konjskih stla, stabilni Sil potu« stabilni- Ponude sa naznakom sustavat proizvodne godine I dosedanje uporabe neka s« uprave na t (ndustrilalni odlo Prva hrvatsko Štedionice u Zagrebu*
Rabljene
tračnice od 7 in 9 kg, dvostroke vozičke In lokomotive sa razmak tira od 600 in 760 mm, kakor
tudi ostali
novi materijal
za ozkotirne železnice: kretnice, okretne ploSče, dvojna kolesa, težaji itd. za opekarne, rudokope, šumske železnice, poljedelska in gradbena podjetja, industrijska podjetja, se dobi takoj po zelo ugodnih cenah pri
FerroaSaal d. d. Zagreb. WIliono¥ trg 7.
Telefon 21—48 in 22—«5. 3432
osija-Fonsier
zavarovala* la pozavarovalna drsiba v Beograda.
Osnoval kapital 5,000.000 dinarjev.
Bavnatellstvo podražnlce za Slouenijo v ijuBljani, Sodna nI. 2|l.
Prmiba Uvriuje aavarovanja vaeh vrati
1. zavarovanje proti požara;
2. zavarovanje  proti  posledicam telesnih nezgod;
9' zavarovanje proti ikodl po toči; 4. zavarovanje proti vloma in tatvini;
5. zavarovanje vseh transportov; 6 zavarovanje jamstvene dolžnosti;
7. vse vrste zavarovanj življenja pod najugodnejšimi pogoji;
8. zavarovanje stekla.
Glavna zastopstva se nahajajo v vseh večjih hrailh.