Posamezna Kevfl* k* t Din mesečno, ie t« »prejema list V upravi, naročnina 4 Din, na dom ia po pofti dostavljen list 5 Din. • Celo« letna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene in škratom po dogovora
ponei)£/:jsk/
SLOVENEC
Uredništvo: Kopitarjeva nI št. 6/111. Telefon št. 2050 in 2996. — List izhaja vsak ponedeljek
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun, I.jubljana 15.179. Telefon štev. 2992
Z mladino za narod in državo
Veličastni prosvetni tabor v Ptuju je zmagoslavno zaključil prvo dobo obnove naše prosvete
Minister Rogič in Krek govorita slovenski katoliški mladini
Ptuj, 19. septembra.
Zgodovinar, ki bo pisal zgodovino slovenskega naroda za leto 1937, nc bo mogel mimo dveh velikih mejnikov, dveh velepomembnih zarez, ki sta slovenskemu narodu v Gospodovem letu 1937 vtisnili svoj pečat. Ta dva mejnika sta nepozabni fantovski prosvetni tabor v Celju, ko nam je nesmrtni vladika Jeglič sporočil svojo oporoko in nam s ,em za vedno začrtal našo pot, in današnji prosvetni tabor v Ptuju, ko je desettisočglava množica slovenskega ljudstva z veličastno manifestacijo zapečatila zmagoslavni trimesečni pohod obnovljene slovenske katoliške prosvete.
Med celjskim in današnjim ptujskim taborom ležijo le trije meseci, kratka, za zgodovino brezpomembna doba, toda v teh treh mesecih se je na Slovenskem zgodilo nekaj nezaslišanega, nekaj čudežnega: Z mogočno, skoro vulkansko silo je v tem kratkem času slovenska katoliška prosveta ponovno osvojila slovensko zemljo. Tista slovenska katoliška prosveta, ki je bila nasprotnikom našega ljudstva največji trn v peti in o kateri so sanjali, da je za vedno poteptana, tista slovenska prosveta, s katero naš narod stoji in pade, zopet zmagoslavno dviga svoje prapore nad slovensko zemljo in v njej je zbrano vse, kar je na Slovenskem resnično Katoliškega, slovenskega in jugoslovanskega. Nešteto veličastnih prosvetnih prireditev, na katerih so tisoči in desettisoči slovenskih mož, iantov, žen in deklet prisegali zvestobo, vdanost in boj za katoliško prosveto, leži med celjskim in ptujskim taborom, nešteto sijajnih manilestacij, ki so na zunaj mogočno spričale vso nepremagljivo, zdravo življenjsko silo in državotvornost slovenskega naroda in pokazale njegovo pravo edino zveličavno lice.
Današnji ptujski prosvetni tabor, na katerem je desettisočglava množica slovenskega štajerskega ljudstva zarezala pomemben mejnik v kulturni zgodovini slovenskega naroda, je bil res veličasten in krasen. Pomemben pa je današnji ptujski tabor tudi zato, ker se jc na njem jasno in določno izpričala zahteva slovenske prosvetne organizacije po popolni enakosti in enakopravnosti z drugimi prosvetnimi organizacijami in to prav v vseh ozirih. Ptujski tabor je bil tudi triumf slovenskih iantov in deklet telovadcev, katerim je zopet dovoljena svoboda udejstvovanja. Zato je razumljivo, da je bil g. minister za telesno vzgojo naroda d r. R o g ič , ki je prisostvoval taboru, deležen prisrčnih in mogočnih manifestacij, ki so izzvenele v iskreni zahvali, izrečeni mu od slovenskih fantov in deklet, da jim je zagotovil enakopravnost z drugimi telesno-vzgojnimi organizacijami. Minister dr. Rogič se je mogel na lastne oči prepričati, kako potreben je bil njegov tozadevni ukrep in kakšne sile je sprostil v našem narodu.	____
[
f Dr. Marij Matulič
Slovesnost na predvečer
Na predvečer je bila po ptujskih ulicah lepo uspela baklada s tremi godbami, kateri sta prisostvovala ministra dr. Rogič in dr. Krek. Sprevod 7. baklami se je ustavil pred domom kumice novega prapora ptujskega prosvetnega društva ge. dr. Vidičeve, soproge ptujskega okrajnega načelnika, kjer je bila podoknica.
Ljudstvo prihaja iz vse Slovenije
Na današnjem ptujskem taboru se jo zbralo ljudstvo s ptujskega polja, iz Haloz, Slovenskih goric in druge severne ptujske okolice. Ni bilo vasi in fare v severnem in vzhodnem našem Stajerju, ki ne bi bila poslala svojega zastopnika. Pa tudi iz drugih krajev Slovenije so pohiteli naši fantje in dekleta v Ptuj. Vlak, ki se je odpeljal ob 0.45 v nedeljo iz Ljubijane proti Mariboru, je samo iz Ljubljane peljal nad 200 udeležencev, spotoma pa jc na vsaki postaji pobiral številne udeležence, tako da je privozil v Pragersko nabito poln. Prav tako je bilo tudi z vlakom, Iri je ob istem času prišel iz Maribora. Na ptujskem kolodvoru so tem daljnim gostom pripravili prisrčen sprejem z godbo. Nabito poln je bil tudi vlak, ki je privozil na ptu jsko postajo iz nasprotne smeri iz Ormoža. Toda vlaki so pripeljali le razmeroma majhen del udeležencev. Največ jih je prišlo peš, s kolesi, vozovi, avtobusi in tovornimi avtomobili.
Že v ranih urah je bilo v Ptuju, ki sc je, moramo priznati, za to slavnosl dostojno okrasil z zastavami in zelenjem, eno samo vrvenje in prelivanje množic, ki so hitele proti zbirališču za sprevod ob kolodvoru.
5000 ljudi v manile-stacijskem sprevodu
Današnji prosvetni tabor se je začel z veličastnim manifestacijskim prevodom, kakršnega šc nismo videli na nobenem prosvetnem taboru. — Sprevod sc jc začel premikati ob 8.30 z zbirališča pred kolodvorom, kjer je imela rediteljska četa mnogo dela, da je uredila vso ogromno množico v sprevod.
Na čelu sprevoda so jezdili trije konjeniki, prvi v modri, drugi v beli, tretji v rdeči srajci, ki so tako učinkovito sestavljali državno zastavo, za njimi pa je jezdilo nad 30 konjenikov, deloma v narodnih nošah, ki so nosili več državnih zastav. Za konjeniki sc je zvrstilo okoli 250 kolesarjev na okrašenih kolesih. Sledila je godba iz Konjic, za katero je šla krasna skupina 25 praporov in zastav prosvetnih društev ter fantovskih odsekov, na čelu z zastavo Prosvetne zvezo iz Ljubljane. Sledil je vod z malimi harmonikarji, koj za njimi pa slikovita in pestra skupina 180 narodnih noš. Nato jc šla druga skupina 15 zastav in praporov. Za ptujsko godbo so korakali funkcionarji zveze, fantovskih odsekov, na čelu s predsednikom g. dr. Žitkom, načelnikom Kermavnerjcin in prof. Ititen-com Takoj za njimi sta sc priključili dve mocm četi naših fantov v krojili, okrog 200. Sledila je velika skupina mož, na čelu s številnimi župani štajerskih občin, za njimi pa prav tako močna skupina fantov. Zelo močna je bila skupina llalo-žanov s svojim praporom. Nato jo šla gasilska godba za katero so sc razvrstila naša dekleta, članice dekliških odsekov, pet skupin, vsaka od njih v enotnih slikovitih krojili. Deklet v krojih je bilo okrog 300. Nato so sc vrstile, razne skupine in čete fantov in mož, žen in deklet. Nad 300 je bila
močna skupina mladcev fantovskih odsekov. Pozabiti ne smemo treh strumnih čet vrlih gasilcev, na čelu z veržejsko godbo, ki so popolnili pestrost sprevoda. Posebnost v sprevodu je bila skupina veteranov od Sv. Martina. Vmes pa so zopet korakale po več slo broječe skupine mož in žen. Slednjič jc bilo v sprevodu 14 voz, vsi okrašeni s cvetjem, zelenjem in pisanimi trakovi. Za vozovi pa se jc zgrnila nepregledna množica ljudstva. Ce ne. vzamemo v poštev množice, ki sc je zgrnila za vozovi, kateri so zaključili sprevod, je šlo v sprevodu okrog 5.000 ljudi. Sprevod, ki jo. šel precej hitro, je bil dolg pol ure brez. presledkov, udeleženci v njem so korakali v tri ali štiristopih z. malenkostno razdaljo. Ce to preračunamo, si lahko ustvarimo pojem o udeležbi.
Udeleženci v sprevodu so ves čas vzklikali Nj. Vel. kralju, knezu namestniku, našim vodite-
Takoj po maši se je pričelo zborovanje, ki ga je začel prof. Alič, kateri je uvodoma prebral vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. Pevci so s spremljevanjem godbe zapeli državno himno. Desettisočglava množica pa je priredila iskreno in učinkovito dinastično manifestacijo. Nato je prof. Alič prečital vdanostno brzojavko pokrovitelju Prosvetne zveze kraljeviču Andreju, dalje knezu-namestniku Pavlu, katerima je množica prav tako navdušeno vzklikala. Med viharnim odobravanjem množice je nadalje prečital brzojavko, s katero notranji minister dr. Korošec pozdravlja tabor in mu želi uspehov. Tudi dr. Korošcu je bila odposlana pozdravna brzojavka, ravno tako banu dr. Natlačenu.
V izbranih besedah je predsedujoči nato pozdravil oba navzoča ministra, katerima je množica priredila viharne ovacije. Viharnega pozdrava je bil deležen škof dr. Tomažič. Prof. Alič je nato pozdravil še zastopnika bana okrajnega načelnika dr. Vidica, celjskega župana Mihelčiča, ptujskega župana dr. Remca, bivšega ministra Vesenjaka,
ljem in slovenskim narodnim svetinjam ter prepevali pesmi. Sprevod je od kolodvora med gostim špalir jeni krenil proti Ptuju, kjer je defiliral mimo okrašenega balkona ptujskega magistrata, na katerem so bili minister dr. Rogič z. vsem spremstvom, minister dr. Krek in drugi odličniki. Množica v sprevodu je ministroma navdušeno vzklikala. —
Sprevod se je nalo zlil na prostorni Tyršev trg za proštijsko cerkvijo. Ta prostar je kakor nalašč za velika zborovanja in ga zlepa ne najdemo takega v Sloveniji. Na obširni terasi za cerkvijo je bil postavljen oltar, nad njim pa velik križ, na trgu samem pa je bil na desni strani postavljen velik oder za pevce.
Dolgo je trajalo, preden se je napolnil ogromni trg. Toda še preden se je jel vanj zlivati sprevod, je bil napolnjen do dveh tretjin, tako da so morali reditelji z vnemo napravljati prostor udeležencem sprevoda. Ko je prenehal tok množice, je bil ves Irg eno samo morje ljudi. Brez pretiravanja moremo reči, da jc bilo na trgu zbranih nad 12 tisoč ljudi. Ko sta se na terasi pri oltarju pojavila ministra dr. Rogič in dr. Krek, ju je vsa ta množica viharno pozdravljala in sc je aplavz polegel šele na opomin vrhovnega reditelja.
Maša in govor škofa dr, Tomaziča
Grobni molk je legel na trg, ko je pristopil k oltarju prevzv. škof lavantinski dr. Ivan Jože! Tomažič ob asistenci ptujskega prošta Greila in prof. Kolariča. Lc z mahanjem robcev ie množica pozdravljala svojega vladiko. Pred pričetkom sv. maše je škof dr. Tomažič blagoslovil novi krasni prapor ptujskega prosvetnega društva s Slomškovo sliko. Pri tej priložnosti je imel kratek nagovor o pomenu novega jvrapora minoritski gvardijan p. Mirko Godina.
Nato se je pričela sv. maša, med katero je ob spremljevanju ptujske mestne godbe dovršeno pel 300 pevijev.in pevk močni zbor pod vodstvom ptujskega organista g. Frasa.
Po evangeliju je imel škof dr. Tomažič na množico kratek cerkveni govor. Začel je s pomenljivo oporoko nadškofa Jegliča v Celju in na njo navezal programatične misli o katoliški pro-6veti. Poudaril je, kako je ravno Jegličeva oporoka sprostila plaz prosvetnih organizacij čez slovensko zemljo. Nato je govoril o pomenu novega prapora ptujskega prosvetnega društva, katerega bistven del sta Slomškova slika in Marijina soha. Ta prapor je v vrsti neštetih drugih simbol, pod katerim se krščanske organizacije v Sloveniji bore za svobodo prepričanja in za samobitnost krščanskega življenja in dela. Zastave prosvetnih društev predstavljajo prepričanje in dolžnost. Vladika je globoko razčlenil ta dva važna pojma. Govor škofa dr. Tomažiča, ki je govoril preprosto, loda iz srca, je globoko ganil množico.
načelnika v ministrstvu za telesno vzgojo Aračiča in referenta prof. Ulago, narodnega poslanca Bren-čiča, člana banskega sveta Janžekoviča, predsednika zveze fantovskih odsekov dr. Zitka ter vso duhovščino na čelu s proštom Greifom in doktor Hohnjecem.
V nadaljnjem govoru se jc prof. Alič spomnil tudi žalosti bratskega češkega naroda, ki mu je umrl prvi najboljši sin. Množica je počastila spomin umrlega prezidenta Masaryka s trikratnim »Slava« klicem.
Minister dr. Miha Krek
Burno pozdravljen je nato stopil pred mikrofon minister dr. Miha Krek v kroju slovenskih fantov, rekoč: :>V svojem imenu in v imenu javnosti od srca čestitam ptujskemu prosvetnemu društvu k blagoslovitvi zastave. Kamen do kamna palača, fant do fanta vojska, deklo do dekleta nada in bodočnost, zastava do zastavo naš jioiios. Celje in Ptuj, dva mejnika, dva slovenska simbola. Pred tremi meseci smo napolnili celjsko ulico tisti, o katerih se jo 5 let zatrjevalo, da jih nikjer več ni, in v treh mesecih jc val obnovljene ljudske prosvete prišel v sleherno vas našo domovino. Danes v Ptuju zaključujemo trimesečno obnovitveno delo vstajenja naše prosvete.«
Minister dr. Krek je nato posegel v zgodovino in govoril o Celju in Ptuju, o mestih, ki sla bili središči ponemčevanja med Slovenci tor nalo nadaljeval: Danes zaključujemo v Ptuju jirvo uvodno ctajK) naše obnovitve prosvetnih organizacij. Pomen tega narodnega prosvetnega prebujenja jo velik. Narod jc z nami, narod nas hoče, narod smo mi. Ni nacionalizma brez naroda. Voditi nacionalno politiko zna tisti, ki zna voditi narod. Naš nacionalizem korenini v slovenski kulturi. Kot Slovenci smo rojeni, iz, to kože no moremo, tudi čc bi boleli. Slovenstvo je naša preteklost, za slovenstvo jc že tekla naša kri in slovenstvo tvori narodno liit naše kulture. Iz leh slovenskih lal poganja nas jugoslovanski nacionalizem, ki jo naše trdno prepričanje. Ce ne hi hili Slovenci, hi ne mogli hili Jugoslovani, in nasprotno, dokler bomo ostali Slovenci, sanio toliko časa bomo pravi Jugoslovani. Kdor hoče odkrhniti en del naše kulture ali narodne bili. nas hoco napravili invalide, jugoslovanske narodne misli. »Od Jegliča do Slomška« se glasi naš program. Jeglič nam je dal svojo oporoko, Slomšek pa jo bil tisli,
Cisto nepričakovano je prispela v Slovenijo vest, da je nenadoma umrl v cvetu svojo moške dobe glavni urednik »Hrvatske Straže« dr. Marij Matulič. Pred par dnevi je rahlo zbolel zaradi pre hlajenja, toda niti njegove ženo, ki je bila na morju na počitnicah, niso obvestili o bolezni, tako se jc vsem zdela neznatna. V Merkurjevetn saniitoriju so ga morali operirati in vse je bilo žo v najboljšem redu, ko so jo naenkrat pojavila temperatura in ga je bolezen v treh kratkih dneh zlomila. Umrl je, objemajoč sveti križ, v krogu svojih prijateljev. kot jo pred loti umrl njegov intimni prijatelj Merz, kot umre katoliški mož, ki je lo bil do zadnjega svojega diha.
Z dr. Matuličem lega v grob pomembna osebnost v hrvatskem katoliškem razumništvu. Vrzel, ki jo pušča za seboj Ia nenadni odhod v večnost, jo skoraj nenadomestljiva v vrstah katoliško inteligence na Hrvatskem. Prišel je z otoka Brača. kjer se jo rodil prod II leti kot sin uglednega trgovca Dominika. Njegov starejši brat jo častni kanonik v Splitu iu profesor na lamošnji gimnaziji. Po maturi lela 1010 jo lakoj vstopil v časnikarski poklic in je prevzel uredniško mesto pri zagrebških 'Kovinah , kjer je pokojni veliki lio-gulja hitro spoznal nadarjenost mladega časnikarja. S časnikarskim poklicem vred jo nadaljeval svojo študijo na filozofski fakulteti, kjer se je / vidiko ljubeznijo bavil z. zgodovino. Ko je leta 1919 Roguljn ustanovil nov dnevnik Narodna politika , je poklical Marija v uredništvo, vodoč, da jc svojemu listu s tem dal tudi pravo dušo. Ni so zmotil. Marij jo bil idejni usmerjevalelj mladega tiska, ki so jo ua pobudo Petra Rogulje začel snovati po vsej Hrvatski. Da bi si razširil svoje obzorje, jo odšel na študij v Pariz, kjer so jp tako rekoč oborožil za pravega katoliškega časnikarja in se umsko in srčno opremil za velike naloge, ki so ga doma čakale. Ko si- je vrnil v Zagreb jo nadaljeval študijo na pravni fakulteti ter lia njej tudi doktoriral. S silno energijo so jo vrgel nu delo, čital in pisal ter zbiral gradivo o vsem vprašanju javnega življenja ter poslal nekak živeči priročnik o vseh domačih in tujih dogodkih. Ponujali so mu sijajna mesta v nevtralnem in veri nasprotnem časopisju, a on je ostal brezkompro miseii, neizprosen katolik in Hrvat. Začasno je vstopil v Delavsko zbornico, toda tamkaj ga ni držalo in ko je leta 1929 začela izhajati »Hrvatska Straža se je jo oprijel ■/. vso vnemo mladeniškogn zanosa in časnikarja, ki jo bolel v sebi uresničiti tudi vzor katoliškega apostolu. Koliko zna in more jc pokazal pri Hrvatski Straži z.a časa diktaturi' in kadnr so bo pisala o tem razdobju zgodovina, bo ime pokojnega dr. Marija zahlcstcln v piavi luči. »Hrvatska Straža«:, to lahko rečemo, jo bila Marij Matulič. Vso ogromno delo, mul katerim se morajo vsi, ki so ga poznali, divili. je zmagal, ker jc bil kristalno čisla katoliška duša, ki jo gorela z.a apostolska dela in j)0 delu v uredništvu veliko, voiiko molila. Skoraj vsako leto jo opravljal duhovne vaje, vsako nedeljo jo bil pri obbajalni mizi.
Trnjeva jo bila njegova življenjska pot. Kol katoliški borec jo jc prehodil vso. S hrvatskimi brati žalujemo za tem velikim katoliškim Hrvatom tudi vsi Slovenci.
Minister dr. Rogič
ki je prvi začel s prosvetnim delom in je rešil severno slovensko zemljo za nas in za Jugoslavijo.
Današnji tabor pa ima šc poseben pomen, ker mu prisostvuje vrhovni predstavnik državne upravo za lelesno vzgojo. (Dolgotrajne burno ovncijc ministru dr. Rogiču). Zato je primerno, da danes povdnrimo nas namen, ki ga hočemo doseči s telesno vzgojo. Mi hočemo, da bi bila mladina zdrava in krepka in da bi sistematična telesna izurjenost rodila novo močno življenje, ki bo v korist nnši slovenski skupnosti, naši državni skupnosti in naši vojski.
Minister dr. Krek jo nalo s povzdignjenini glnsom nadaljeval: V naši državi ni zakona, ki hi
.........................................delil med privilegi
rane in nepriv ilegirane. Nobena telesno vzgojna organizacija ne sme imeli večjih pravic, kakor jih imamo mi. Mi hočemo zalo kraljeviču Andreju
Nadaljevanje na 2. strani
Prosvetni tabor
(Nadaljevanje s I. slrani)
ministru dr. Kopičil in vsej naši domovini pokazati, kako prav so storili, ko so nam omogočili, da zopet svobodno delamo. Mi odklanjamo vsuko surovost in zahtevamo zase kakor za druge športne organizacije gcntlemanstvo v plemeniti tekmi za izpopolnitev telesne vzgoje. Mi imamo pred očmi narodno korist. V okvirju gontlemanskega stališča smo tudi odločeni brezobzirno braniti našo posest in odklanjati vsakogar, ki hi nas hotel podcenjevati. Naša zveza fantovskih odsekov je po par nieseeili dela tako dovršena organizaciji!, kakor je ni v naši banovini, tuko da nam gre v vsakem oziru prvo mesto. Tuko zaključimo ta pregled in si dobro utisnimo ta obraz, da bomo vselej tuko živeli in delali kakor hoče Bog in domovina.
Ministra dr. Kreka je pri vsakem stavku prekinjala množica z burnimi vzkliki. Na koncu njegovega govora pa se je utrgal pravi plaz navdušenja.
Minister dr, Rogic
Navdušenja množice je bil deležen tudi minister dr. ltogič, ki je moral pred mikrofon in spregovoriti nekoliko besedi. Izjavil je: »Dragi bratje in sestre, mladina, dragi Slovenci in Slovenke. Najsrčneje se vam zahvaljujem za ta krasni sprejem, ("'uliiii. da sem tu med svojimi, čutim se med mladino, o kateri mi vsi hočemo, da hodi solidni temelj naše narodne bodočnosti. Pozdravljam vsak mladinski telesno vzgojni pokret, ker smatram, da telesno dohro vzgojena mladina bolje prenese tudi duhovno borbo. Naše geslo je: Z mladino za narod iu državo! Verujem, da ho slovenska mladina izpolnila dolžnost do svoje rodne grude in do širše domovine Jugoslavije. Bog živi!«
Množica je dr. Rogiča za njegove iskrene besede nagradila z dolgotrajnim aplavzom. Kar spontano se je utrgata himna slovenskih fantov, ki jo je pela vsa množica.
Nato je govoril še dr. Holl n je c, ki je imel programatičen govor o slovenski katoliški pro-sveti. Zlasti je povdaril zahtevo po enakopravnosti in enakosti slovenske katoliške prosvetne organizacije z drugimi organizacijami.
Z navdušenim peljem himne »Povsod Boga« se je zaključil dopoldanski tabor. Fantje in dekleta so po zliorovanju odšli h glavni skušnji, množica pa se je začela disciplinirano razhajati.
Posebno poglavje današnjega tabora je vreme. Močno je grozila ploha in premnogi iz oddaljenejših krajev so se oplašili in niso prišli, toda kljub vsem grožnjam v obliki sumljivih oblakov je bilo nelto naklonjeno. Dopoldanska prireditev je potekla v najlepšem vremenu.
Telovadni nastop
Popoldne ob 2 pa se je nad Ptujem in okolico vlila močna ploha, ki je trajala do pol 4. Telovadni nastop, ki je bil napovedan za tretjo uro je bil ogrožen. Toda kljub dežju se je zbrala na telovadišču večtisočglava množica, na čelu z obema ministroma. Telovadci in telovadke se niso zmenili za dež in so kar pričeli z izvajanjem obširnega sporeda. Kmalu je dež ponehal in tako se je mogel telovadni nastop vršiti v redu. Ob uri ko to poročamo telovadni nastop še ni končan.
Naše vojaštvo na manevrih
Ljubljana, 19. septembra.
Vojašlvo iz garnizij v Sloveniji jo sedaj skoraj že vse zbrano na svojih določenih točknh pri manevrih. Nedeljski »Slovenec : je že poročal o odhodu ljubljanskega, Triglavskega 40. pcšpolka. Danes v nedeljo pa jc žo vse vojašlvo na |>oti proti Novemu mestu in proti svojim točkam. Kljub slabemu vremenu se vojaki izvrstno drže na svojih marših. Ljubljansko prebivalstvo lo obžaluje, da ni bil čas odhoda posameznih polkov javno sporočen, sicer bi priredilo vrlim branilcem domovino prav prisrčne ovacije. Toda manevri imajo posebne zahteve in ne kaže, da hi časopisje prehitro izdajalo »sovražni« južni armadi čas odhoda severne armade.
Davi ob 5. jo odšel iz Ljubljano 10. topuičar-ski polk z vso opremo in z vsemi topovi. Polk jo vodil poveljnik polka polkovnik g. Litkanr, sanitetni poveljnik jo kapetan dr. Kossler, poveljnik gorskotopniškega divizijoun pa je major Arandjelovič. lz vojašnice vojvode Mi-šiča so jo zjutraj podal na |Mil z avtomobili, motornimi kolesi in kolesi kolesarski bataljon pod vodstvom polkovnika Jakliča. Ob (i pa jo odšel nu pot planinski jiolk. Prva etapa, ki so jo vojaki napravili danes je bila do 6t. Vida, v teku ponedeljka pa liodo že pri Novem mestu.
Vse vojaštvo je oboroženo tako, kakor v primeru mobilizacije. Povsod, kamor so vojaki prišli, jih je ljudstvo prisrčno pozdravljalo.
?Slovenec« ima nn manevrih posebnega poročevalca. ki bo izčrpno poročal o zanimivostih teli velikih vojaških vaj.
Mariborska garnizija
Marilior, 19. septembra.
Od sredo prejšnjega tedna do danes je vladalo po mariborskih vojašnicah nenavadno življenje, jutri pn bodo že popolnoma puste in skoraj prazne, ker bodo ostalo v njih le neobhodno po-Irebno straže. Letošnji manevri so podali tudi Mariboru svoj pečat. Nekaj lisoč rezervistov, ki so hib vpoklicani iz mesta in njegovega zaledja na služlio k mariborskim vojaškim edinicain, ni prineslo živahnosti samo v vojašnice, temveč tudi na ulice. Navadno rezerviste smo sicer bolj redko videli izven vojašnic, ker so morati izkoristiti pičli čas tor obnoviti svoje vojaško znanje, pač pa so precej oživljali promenado in lokale rezervni častniki. Danes dopoldne so mnogi meščani odhi-loli na Tozno. kjer je bila generalna revija čet mariborsko garnizije, ki nocoj odidejo na manevre. Bila je veličastna slika, ko je nad 8000 mož, pešcev in artileristov tor drugih oddelkov, zasedlo v dolgih kolonah prostrano vežhališče. Vsi so bili v predpisani bojni opremi s čeladami, ovitimi z rdečimi pasovi. Po reviji so čele opoldne odkorakale nazaj v vojašnice, zvečer pn so sc vkrcale v Teznu v posebne transportne vlake, ki so jih odpeljali na »bojišče v Novo mesto.
Novi grobovi
Nanking bombardiran
London, 19. septembra. AA. Iz Pejpinga poročajo, da se je velika japonska ofenziva južno od nekdanje kitajske prestolnice po Štiridnevnih strašnih borbah zaključila z uspehom. Kitajske čete, ki so se razvrstile vzdolž železniške proge Pejping-Hankov, in ki so tam vztrajale cele tri tedne ter odbijale japonske napade, so bile sedaj prisiljene umakniti se proti jugu.
Vrhovno poveljstvo japonske mornarice je izdalo poročilo, v katerem navaja podrobnosti o velikem napadu japonskih in kitajskih letal nad Nankingom. Japonska letala so Nanking bombardirala, kitajska so jih skušala prepoditi in prišlo je do spopada, ki je bil izredno hud. Po informacijah Japoncev je bilo 20 kitajskih letal sestreljenih, japonska letala so se pa vsa nepoškodovana vrnila na 6voje izhodišče.
Tiskovni predstavnik japonskega vrhovnega poveljstva je sporočil vojaškim poročevalcem, da so japonske čete vnovič zavzele Lotien. Kitajce so potisnile proti jugovzhodu in so zdaj 2 km od velike ceste iz Loticna v Tahang. Japonci so zavzeli tudi utrjeno vas Jangmuciau, so se pa morali umakniti pred napadom številčno premočnih kitajskih oddelkov. Japonskim oddelkom hite na pomoč nove čete.
Šangaj, 19. septembra. AA. Na šangajski fronti je bilo včeraj kitajsko topništvo zelo aktivno in je bombardiralo vse japonske postojanke od Vusunga
Odkritje Tavčarjevega spomenika
Visoko, 19. septembra.
Čeprav je bilo vreme slabo in ni v jutranjih urah kazalo, da se bo zboljšalo, je vendarle jutranji vlak pripeljal precej če6tilcev velikega pisatelja v Škof j o Loko, kjer so čakali že najeti avtobusi, ki so lih pripeljali na Visoko h gospej Visošci, dvomi dami dr. Tavčarjevi, ki jih je lepo sprejela. Nato so 6e gostje in domačini poklonili pisatelju na njegovem grobu sredi gozdiča nad Visokim. Ob 9 je bil sprejem gostov ob vhodu v vas, kjer je čakala že godba iz Škofje Loke. domače žene v narodnih nošah, šolska mladina in občinstvo, ki je spremilo sprevod v farno cerkev 6v. Martina, škofa. Gospa Tavčarjeva je zavzela mesto v presbiteriju, kamor je hodil, kadar je bil v Poljanah, tudi pokojni Tavčar. Sv. daritev je opravil pisatelj in bivši trnovski župnik g. F. S. Finžgar, ki je v svojem govoru navezal na današnji evangelij in govoril o pravičnosti in poštenosti ter krivicah tega sveta. Ob koncu se je spomnil današnjega slavja, omenjal Tavčarjevo pravičnost, dobrodelnost, skrb za cerkev, zlasti trnovsko, katere patron je bil, ter nazorno, kakor le on zna, izpovedal svoj pogovor s Tavčarjem malo pred smrtjo, kjer mu je z vso odločnostjo zatrjeval, da hoče umreti kot katoličan. To, da spada v hram božji, ostalo pa na slavnostno tribuno. Pri sveti maši so izbrano peli cerkveni pevci iz Škofje Loke, moški zbor, ki se je odločno uveljavil. Po sveti maši se je ljudstvo zbralo na idiličnem kraju v bregu nad cerkvijo, kjer pred rojstno hišo stoji steber z doprsnim kipom pisatelja, ki pa je bil že zagrnjen v zastavo. Toda — istočasno je začelo tudi deževati ter Vi samo dež ponehal, temveč se je obenem s slavnostjo tudi še stopnjeval. Za otvoritev je moški zbor zapel pesem »Slovenec sem«, nakar je s slavnostne tribune otvoril svečanost poljanski župan g. Ivan Debeljak, visoški sosed pisateljev, ki je pozdravil zastopnika g. bana prosvetnega šefa dr. L. Sušnika, zastopnika ljubljanskega župana podžupana dr. V. Ravniharja, zastopnika univerze dr. M. Kosa, ter soprogo s^iv-ljenca, gospo Tavčarjevo, ki je obenem s sinom dr. Igorom prisostvovala slavnosti; tudi vse druge zastopnike, ki jih pa ni osebno imenoval. BiLi pa so to zastopniki društva Pravnik prof. dr. Dolenc, dr. Sajovec, predsednik odvetniške zbornice dr. Ži-rovnik, predsednik zbornice TOf Jelačin, zastopnik Prosvetne zveze dr. T. Debeljak, »Lovca« dr. Bevk, zastopnik društva Soče, Zveze bojevnikov, raznih drugih domačih in drugih ustanov ter županov bližnjih občin.
G. župan Debeljak se je zahvalil vsem, ki so prispevali za spomenik, zlasti Slov. Matici, Kreditni banki, mestni občini in odvetniški zbornici. Za njim je g. predsednik Slov. Matice dr. Lončar govoril o Tavčarju kot pesniku, označil njegov čas, njegov boj proti nemštvu in proti omahljivosti Slovencev, ki je kriva, da se z njimi igra usoda kot z žogo, kar bo ostalo tako dolgo, dokler od korenine ne spremenimo svoje osebnosti.. Potem je označil njegovo čustvenost, ki ga je gnala v lit. udeistvo-vanje. Ta čustvenost ga jc vodila tudi v politiki. Zavzemal se je za složen nastop vseh Slovencev in za ohranitev slovenske zavednosti. Odkritosrčnost in pravičnost sta ga zlasti odlikovali v javnem delu. Bil je zasidran v domačo zemljo in kmečki rod ter naj živi med nami »kmečki sin Poljanec in
Slovenec«.	.
Nato je recitiral poljanski fant Vari Anton v narodni noši odlomek iz ^Visoškc kronike«, kier Tavčar klasično opisuje slovenskega kmeta m njegovo ljubezen do slovenske grude. Po pesmi »Domovina mili kraj« je že v največjem dežju nastopil
slavnostni govornik lit. zgodovinar prof. dr. A. Slodnjak, ki je podal celotno življenje in udejstvo-vanje velikega pisatelja. Po uvodnih življenjskih podatkih je podal geneologijo slovenskega narodnega duha od protestantizma do Tavčarjevega časa, hoteč naznačiti korenine, iz katerih je Tavčarjeva miselnost in umetnost zrasla v svoj lik. Naznačil je Tavčarjev temperament kot naturnega človeka, ko druži v sebi vse protislovje, bistveno slovenskemu narodu. Označil njegovo dobo proti nemštvu in stvarjanje podrobnega dela, kar je vodilo v dobo svetovnonazorne diferenciacije. Govoril je o Tavčarju liberalcu, pa vendar o njegovi veri v nad-zemske duhovne vrednote. Posebno markantna pa je bila analiza njegove umetnosti, ki jo je dr. Slodnjak sistematično pregledal v štirih smereh, najprej — po tujih začetkih — domačinske novele od Slik loškega pogorja do Cvetja, potem zgodovinske slike od »Vitae« do »Izza kongresa«, njegovo satiro (4000) ter končno zadnji deli »Cvetje« in »Visoška kronika«, s katero se je oddolžil svoji Poljanski dolini, v kateri mu je tekla zibel in v kateri po njegovi lastni želji počiva danes njegovo truplo.
Nato je dr. Slodnjak odkril bronasti kip dr. Ivana Tavčarja (delo g. Pengova B.) na kamnitnem podstavku, kjer je napisano: »Tu nasproti v hiši se je rodil 1. 1851 iudr. Ivan Tavčar, slovenski pisatelj, politik in župan ljubljanski. Na pobudo Slovenske Matice postavili njegovi častilci.«
Zatem jc govoril za mestno občino ljubljansko g. podžupan dr. VI. Ravnikar, v imenu društva »Pravnik« dr. M. Dolenc ter v imenu Industrijske zbornice g. Jelačin. Po pozdravih je prebral gosp. dr. Lončar brzojavke Srpske akademije znanosti v Belgradu, Hrvatske Matice iz Zagreba ter predal kip v hranitev občini v roke g. županu, ki je v zaključnih besedah sprejel varstvo nad njim. l'o državni himni se je svečanost zaključila.
Popoldne se je Jugoslovanski Sokol šel posebej poklonit svojemu nekdanju starosti.
Zemunska vremenska napoved: Pretežno vedro in vetrovno vreme. V zapadnem delu države je pričakovati neviht in nalivov. Temperature bodo ostale neizpremenjene.
do Čapeja. Razdejalo je več japonskih skladišč in utrdb. Pri tem obstreljevanju so sodelovala nekaj časa tudi kitajska letala.
V severni Kitajski pa je imela kitajska vojska južno od Pekinga velike izgube, ker ni bila kos tehnično mnogo boljše opremljenim japon. silam.
Peking. 19. septembra. Poskus Japoncev, da bi obkolili 60.000 kitajskih vojakov zapadno od Pekinga, se je po zadnjih vesteh končal 7. neuspehom. Kitajskim četain se je posrečilo prebiti japonski obroč. Dol kitajskih čel se je umaknil v za-padni smeri, glavni del kitajskih čet pa se umika proti jugu. Japonski poskus se jc izjalovil največ zaradi slabega vremena.
Prihod nemških avtomobilistov na Bled
Bled. 19. septembra. Nemški avtomobilisti, ki so bili že najavljeni, 60 danes ob 7 dospeli preko Podkorena s precejšnjo zamudo na Bled. Na Pod-korenskem sedlu jih je pozdravil dr. žužek v imenu ljubljanskega avtokluba. Vsi nemški avtomobilisti so dobili tukaj jugoslovanske zastave, katere so si nadeli na avtomobile poleg nemških. Prvi je prispel na Bled ob 6.30 predsednik vsega nemškega avtomobilizma general Schindlein skupno 7. zastopnikom ljubljanskega avtokluba, da je pripravil vse potrebno za prihod ostalih gostov, ki so se ustavili in tudi nastanili v hotelu »Toplice«. Hotel je ves okrašen z našimi in hitlerjevskimi zastavami. Pred hotelom je pričakovala nemške avtomobilisle velika množica ljudi, posebno Nemci, ki sc sedaj nahajajo na Bledu in ki 60 svoje rojake pozdravljali s hitlerjevskim pozdravom. Zvečer so ljublj. avto-klub priredil v hotelu Toplice nemškim gostom svečan banket, katerega se je udeležil ludi nemški minister na našem dvoru von Heeren in ban dravske banovine dr. Natlačen. Zvečer bodo v kavarni »Toplice« priredili vesel večer, na katerem bodo gorenjski fantje in dekleta v slovenski narodni noši pozdravili goste in jim pokazali naše narodne plese. Jutri dopoldne se bodo nemški avtomobilisti odpeljali dalje v Zagreb in potem proti Bolgariji, nalo pa se bodo zopet vrnili na Bled. Zastopane so tudi vse nemške avtomobilske tvrdke po svojih najnovejših modelih.
■f Marija Ucrzinič. V Ljubljani jo v 86. letu starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Gorzinič roj. Legovič. Pogreb ho danes ob pol 5 popoldne. Blag ji spomin! Žalujočim naše globoko sožalje!
-J- Ivan Kakovcc. V Vrhovčevi ulici je umrl g. Ivan liakovec, sodnijeki uradnik v pokoju. Pogreb bo v torek, dno 21. septembra ob pol 5 pop. iz hiše v Vrhovčevi ulici št. 9. Naj v mini počiva. Žalujočim našo iskreno sožalje!
"t" Loo .lolovšok. Po dolgi in hudi bolezni je danes dopoldne umrl sprevideli z zakramenti za umirajoče Leo Jclovšek, lesni trgovec iz Dolenjega Logatca, siu Gabriela Jelovška, bivšega deželnega poslanca in dolgoletnegu župunn nu Vrhniki. Zapušča ženo Vero iz znane rodbine Bulovec. Pokojni Leo jc menda zadnji moški potomec staro vrhniške rodbine Jclovškove, katere zgodovina se da zusledovati nazaj v 15. stoletje. Pogreb bo v torek, dno 21. septembra ob 4 popoldne iz mrliške voze splošne bolnišnice v Ljubljani na pokopališče pri Sv. Križu. Nuj v miru počiva! Prizadeti ženi in rodbinam Jclovšek in Bulovcc pn izrekamo našo iskreno sožalje!
Ljubljanska nedelja
Frančiškanska prosveta v Ljubljani bo v torek, 21. t. m. ob 20 zvečer v novi frančiškanski dvorani otvorila svojo sozijo 1937-38 s potopisnim ski-optičnim predavanjem g. dr. P. Roman Tominca o njegovih vtisih s pota Krakow—Censtohovo—Bu-dapešta. Krasne nove slike. Glasba. Rezervirajte si pravočasno vstopnico v predprodaji v pisarni »Pax et bonurn« (Frančiškanska pasažu) za sedeže po
3	din (člani z legitimacijami po 2 din) stojišča po 2 din (člani in dijaki z legitimacijami po 1 din). — Odbor ima v svojem obsežnem programu za novo sozijo prvovrstna predavanja in prireditve, novo ustanovljena dramska družina pa bo vprizorila na našem odru okoli 10, pod strokovnim vodstvom na-študiranih ljudskih iger. Vljudno vas vabimo, da posečute vsak lorek naše prosvetne večere, ki so so lanskoletnim posetnikom zelo priljubili. Užitek jo poslušali v naši lepi gledališki dvorani naše prosvetne večere.
Kino Mutica obvešča svoje obiskovalce, da bo prva jutrišnja popoldauska predstava namesto ob
4	ob 3, zaradi komomoracijo za pokojnim češkoslovaškim predsednikom Masarykom.
Tečaj csperanta bo v Šiški vsuko sredo od 8 do 10 zvečer v gost. »Stara šola« na Celovški ce. sti. Ce-mctoda, pri kateri ne potrebujete knjig. Učnina nizka. Pridite tudi vi!
Dve nesreči. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela dva ponesrečenca. Prvi jc 37 letna sluga Kari Dermota s Tržaške ceste 27, ki ga je na Blei-vveisovi cesti podrl neznan avto in ga močno poškodoval. — Drugi pa je 32 letni šofer Anton Godec, ki je razbil v kavarni Zvezda šipo ter se pri tem ranil po prstih.
Mariborski drobiž
Maribor, 19. septembra.
šahisti so šli t Gradec. Danes so bijo v Gradcu oster l>oj na šahovskih deskah med repre-zentanti Maribora in Gradca. Jo to revanžna tekma. Prvo, ki se je vršila v Mariboru, so Mariborčani izgubili. Današnja tekma se vrši na 20 de-* skati. Mariliorčani so odpotovali v Gradec ob 5 zjutraj na dveh avtomobilih v spremstvu mnogih vnetih kibicev, ki bodo s strokovnimi nasveti in kibiciranjein iiomagali šaiiistoni v težki borbi.
Pevski zbor Glasbone Matice je imel občni zbor, na katoroni jo bil izvoljen za načelnika Anton Faganolli, za podnačolnika Vlado Bertoncelj, za jiodnačelnieo Marija Rozman, za tajnico Vlasta Vrečko, za blagajnika Jakob Novak, za arhivarja Anton Janežič, zn dirigentovega namestnika prof, Ubald Vrabec, za reditelje dr. Cmok, Lcskovšek, Bizjak. Živičeva, za zastavonošo Mirko Schneider. Dosedanji načelnik pevskega zbora Janko Arnua je po 15 letnem delu odložil svojo funkcijo prostovoljno.
Smrt kosi. V bolnišnici sta umrla 32 letna ais vilja Anica Srnec in 42 letni kurjač drž. železnio Jože Vinčar. Naj počovata v miru.
Slovo naroda od Masaryka
Praga, 19. septembra. AA. Davi ob treh so spel pripustili množice ljudstva v Plečnikovo dvorano na Hradčnnih, da sc poklonijo pokojnemu prezidenlu. Do osmih jc šlo mimo krste pre-zidentn Osvoboditelju okrog 60.000 ljudi. Med njimi jc bilo nn tisočo otrok, majčkenih in nebogljenih. ki so jih prinašale delavske matere v naroč-! ju, nn lisoče starcev, ki so sključeni pod težo let ] in žalosti počasi korakali mimo svoje pokojnega I prezidenta, delavci s trdim korakom in v delavskih oblekah, sokoli v svojih sokolskih krojih, častniki, kmečki ljudje in vojaki, da ni bilo prepoznati razlike mod njimi, vsi enako potrti, enako nemi_ od spoštovanja napram velikemu pokojnemu očetu domovine.
Maribor spominu prezidenta Masaryka
Maribor, 19. septembra.
Na lop in dostojen način je proslavil danes Maribor spomin pokojnega čehoslovaškoga prozi-denla-osvoboditelja T. G. Masar.vka. Proslavo sta priredila JČ liga in Češki klub, vršila pa sc jo v veliki dvorani Narodnega doma. Komcmoraeije so so udeležili mariborski župan dr. Juvan, zaslop-
Umrla nam jc previdena s tolažili svete vere, naša ljubljena mama, gospa
MARIJA GERŽINIČ ROJ. LEGOVIČ
v 86. lotu svoje starosti. — Pogreb nepozabno pokojnice bo v ponedeljek, dno 20. septembra 1937, ob pol 5 popoldne izpred hišo žalosti, Pogačarjov trg št. 3. Poklonitev vencev se hvaležno odklanja.
V Ljubljani, dne 18. septembra 1937. Globoko žalujoči: 1'oter, Alojzij. Anton, sinovi — .losipina por. Bačič, hčerka.
nik mestnega poveljnika jiodpotpovnik Jevrem Stojkovič, predstojnik mestne policije dr. Trste-njak in druge odlične osebnosti iz mariliorskega javnega življenja. Navzoči so bili zastopniki vseh mariborskih kulturnih in narodnih organizacij in društev.
S črnimi draperijami, cvetjem in sliko pokojnega Masaryka okrašena dvorana je bila ob pol 11 nabito potna, ko jo otvoril turobno svečanost orkester vojaško godbe tor je pod taktirko svojega kapolnika kapetana Jiranoka zaigral Chopino-vo žalno koračnico. Predsednik JČ ligo dr. Vekoslav Kukovec. je 7.atcm pozdravil navzoče ter jo v svojem govoru orisal veliko osebnost in sekula«
ki je zadela češkoslovaški narod z Masarykovo smrtjo. Moški zbor Jadrana jo pod vodstvom dirigenta prof. Ubalda Vrabca zapel pesmi »Umrl jo mož- in slovaško »Teče voda točo--, govoril je šo dr. Fornazarič, po recitaciji pa jo zaigrala vojaška godba obe državni himni, češkoslovaško in jugoslovansko.
Davidovičev shod
Belgrad, 19. septembra, m. Danes dopoldne jc bil v belgrajskem predmestju Kuburi v tovarni Srbska carevina shod bivše demokratske stranke, katerega se je udeležilo okoli 600 ljudi. Optimisti so pričakovali, da bodo na tem shodu zvedeli kaj na-tačnejšega o vsebini sporazuma med skupinami združene opozicije. Vendar govorniki na današnjem shodu o sporazumu niso povedali nič bistvenega. Prvi je govoril bclgrajski odvetnik Slavko Dukanac, za njim pa Miloš Carevič, ki sc jc v svojem govoru popolnoma soglasil z onimi politiki, ki so nastopali pred meseci proti konkordatu in s tem proti enakopravnosti v državi. Iz Carevičevega govora se vidi, da Davidovičevi pristaši niso niti najmanj iskreni glede deajnskega izvaanja eventuelnega sporazuma s Hrvati. Kakor pri Lazi Markoviču, tako j« tudi večini pristašev demokratske stranke even-tuelni sporazum s Hrvati samo sredstvo za dosego oblasti, nikakor pa ne cilj. Zadnji govornik je bil bivši predsednik Ivan Ribar, ki jc izjavil: Pri sedanjih pogajanjih s Hrvati gre za to, da sc naglasi načelo, da so Srbi, Hrvati in Slovenci vir in nosilci državne oblasti, če se od vseh prizna to načelo, potem bo šlo lahko. Ker demokrati to načelo priznavajo, bo sporazum skoro gotov. V tej želji so poslali s shoda pozdravne brzojavke Davidoviču In Mačku.
t
Nedeljski spori
Lahhoaileishi meeting SK Ilirije
Acfllni športni klub Ilirija jo priredil v soboto popoldne soniorski, v nedeljo dopoldne pa junior-ški lahkoatletski meeting, ki Je nosil značaj boja za prvenstvo Ljubljane. Prireditev se je odigravala na Letnem tetovadišču. Atlete so prijavili na start tile klubi: Primorje, prireditelj Ilirija, SK Elan iz Novega mesta, SK Litija in Hermes. Oba dni je vreme neverjetno nagajalo tekmovanju. Ves čas je lil dež, ki je že v soboto popoldne raz-močil teren, v nedeljo dopoldne pa je preko noči kar preplavil površno regulirani prostor. Ln teka-liščne proge so ostale kolikor toliko porabile.^
V	soboto popoldiio sc jo prireditev pričela mesto ob pol 5 šele nekaj minut i»o peti uri. Vzroka jo bilo treba iskati v dejstvu, da sta bi a od delegiranih sodnikov navzoča na terenu le dva. Merodajni faktorji pri nas le preveč radi meže na obe oči. kadar se dogajajo take nesport-nosti. Odgovorni voditelji bodo morali ostreje napeti strune in v zadevni kader uvesti disciplino!
Prvi dan je bil soniorski meeting, ki pa je bil bolj pičlo zaseden. Manjkala so skoraj vsa znana imena. O. Megušar je odredil — zaradi pozne uro _ dve točki istočasno, /.a plotom so se preskušali metalci krogle. Sreča je bila tod prav do zadnjega meta negotova. V zadnjem metu sele sc
10	Ilirijanu Pribovšku posrečilo, da je za 10 cm »prevrgek Kajfežu. Rezultati so bili naslednji (moramo reci, da zelo, zelo povprečni):
Met krogle: 1. Pribovšek (Ilirija) ll^Sm, 2. Kajlež (Primorje) 11,18 m, 3. Kosec (Primorje)
11	m.	. .
V	drugi točki, teku na 100 metrov je s štirimi metri naskoka zmagal Kovačič, ki je prišel od vojakov. V stilu mu zazduj pri nas še nihče ne more resno konkurirati. Njegov čas (na slabem terenu, v dežju in ob šibkih rivalih) jo prav zado-
V°'^Tek na 100 m: 1. Kovačič (Primorje) 11,6, 2. Vukšinič (Ilirija) 12,1, 3. Eltrin (Litija) 12,4. Oba zadnja tekača nista ob Kovačiču mogla niti za hip priti do pravega izraza.
V	naslednjih dveh ločenih točkah, v metu diska in v ekoku v višino so sc uveljavili seveda favoriti. V metu diska je zmagal talentirani Kaj-fež, v skoku v višino pa j>o večkratnih etapnih riopravah atlet Primorja, Edo Slanina.
Met diska: 1. Kajfež (Primorje) 36,26, 2. prof. Dobovišek (Ilirija) 35,07. Skok v višino sc jc zavlekel precej časa. Atleti so podirali lato in iz-
gadali. Nekaj časa sta so ob favoritu držala še aloh in Grilnfeld, r>oznejo pa se je Slanina preskušal sam. Tla ob odskočišču so bila mokra in spolzka, skakalec, pa jo bil rahlo nerviran ludi zaradi blatnih rok. Mivka onstran late je bila namreč močno blatna. Rezultat 170 cm jo treba pisati za zelo dober — ob teh okoliščinah.
Skok v višino: 1. Slanina (Primorje) 170 cm, 2. Raloh (Primorje) 155cm, 3. Griinfeld (Ilirija) 156 cm.
Nato so sc javili na štart atleti za tek na 400 m. Takoj v začetku jc prevzel vodstvo stilno zelo lepo izdelani Skušek. Njegov zavidno v dolžini in v odgonih izdelani korak jc jrožiral v taktično skrbnem tempu progo. Tempo je menjal le zadnjih 80 in v finishu. Dokaj dobro se jc držal tudi šo Czurda.
Tek na 400 metrov: f. Skušek (Primorje) 52,4, 2. Czurda (Primorje) 51,2, 3. Safošnik (Ilirija) 58 Skuškov čas jc poleg Krcvsovcga na 5000 metrov v sobotnem meetingu brez dvoma najboljši.
Po teh disciplinah smo šli gledat metalce kopja iii skakalce v daljavo. V kopju sta sn borila za čast in slavo Pukl ter Kajfcz. Nazadnjo je Pukl po dovolj ostri borbi lc ugnal Kajfeža.
Met kopja: 1. Pukl (Ilirija) 39,74 m, '2. Kajfež (Primorje) 39,07, 3. Vukšinič (Ilirija) 36.80.
Pri ekoku v daljavo jc spet jiotcgnit talenti rani Pukl, ki pa se jo moral pošteno znojiti pre den jo ugnal Kosca. Ostali možje so ostajali pre cej zadaj- ter so za mesta lasali kar lejx> ined seboj.
Skok v daljaTo: 1. Pukl (Ilirija) 5,95 m, 2. Ko sec (Primorje) 5,92 m, 3. Griinfeld (Ilirija) 5,70m 4. Slanina (Primorje) 5,67 m., 5. Eltrin (Litija) 5,40 m.
Pri teku na 5000 metrov nas jc razveselil dobrodušni Višnjegorčan Ive. Pokazal je, da tej progi še ne ho imel kmalu resnega tekmeca Njegov tempo jc bil vzgleden, stilna drža telesa odlična, korak dolg pa dovolj prožen in ves čas enoten. Nekaj časa so ga jo Srakar Ivan še držal jToz.neje pa mojstrovemu tempu ni utegnil bit več kos in je od runde do ruiide bolj zaostajal. Zadnja dva tekmovalca. Osterc in Berger, sta vzbudila med občinstvo šc največ živahnosti. Mladina je podžigala: zdaj jc Berger prehitel Osterca, pa ga je ta spet. -»snedek, nalo Oster Bergerja, |>a se mu je sloki Ilirijan spet revanžiral. V finishu, v zadnji rundi pa jc Novonicščan imel za bregom lc še nekoliko več rezerve, ki jc zalegla, da je Bergerja potisnil na zadnje mesto. — Krev-bov čas jo za razmere kar odličen.
Tek na 5000 metrov: 1. Krevs (Primorje) 16,08; 2. Srakar Ivan (Primorje) 16,45; 3. Adi (Elan) 18,35; 4. Berger (Ilirija) 18,41.
S lem je bil senionski del mitinga ki ni štel za točke, zaključen. Nov, obupen naliv je odložil za nedeljo skok ob palici ter štafeto 4X100 metrov. Obiskovalci predvsem šolska mladina nižjih in višjih razredov — so sc razkropili v večerno Ljubi j ano.
Drugi dan:
Juniorsho tahkoatletsho prvenstvo Ljubljane
Danes dopoldne se jc tekmovanje pričelo že dovolj točno ob napovedani uri ob devetih. Sodniki so se znašli to pol žc kar skraja trije (!). Pogrešili smo med atleli talentirane lahkoatlete SK Planine — zadeva, na katero sc bomo morda o priliki šc povrnili! Tekmovalci so spet — oh obilnem deževnem blagoslovu iz meglenih višin — pričeli z metom krogle. Tod sc je pokazalo, da večina naših mladih in najmlajših moči kroglo meče namesto, da bi jo suvala. Zc takoj v začetku je povedel močni Poljšak, ki si prvenstva ni več dovolil izpuliti. Doseženi rezultati niso povsem zadovoljivi.
Met krogle (5 kg): 1. Poljšak (Primorje) 13,Os; 2. Smodiš (Primorje) 12,59; 3. Cibi (Ilirija) 12,47; 4. Smiljan (Elan) 12,40; 5. Bojan (Primorje) 11,76; 6. Janez (Elan) 11,39.
Pri skoku v višino so moči izpadale druga za drugo. Na koncu sta ostala le še talentirani all-round-atlet Primorja, Polak, in mali, nad svojo telesno višino poskočni Ilirijan Bralovž. Pri 165 cm pa je Polak moral odnehati, ker ga ludi poprave niso utegnile rešiti Bratov/, se jc držal odlično, saj jc brez poprave iircskočil v spolzkem in blat-
nem terenu znamko 170 cm; boljši uspeh kot so ga bili prejšnji dan dosegli seniorji! Ta mlada moč š« marsikaj obeta za bodočnost, moral pa sc bo telesno malo potegniti, ker je kaj majhen!
Skok v višino: 1. Bratovž (Ilirija) 170 cm; 2. Polak (Primorje) 165 cm; 3. Poljšak (Primorje) 155 cm; 4. Gabrijelčič (Ilirija) 155 cm; 5. Milajiovič (Ilirija) 150 cm; 6. Pfeiffer (Ilirija) 145 cm.
Nato so se udarili najmlajši metalci kopja. Tod sta se dajala Dular in Polak. Zmagal je prvi po dokaj trdem in žilavem boju.
Met kopja (600 gramov); 1. Dular (Ilirija) 39,83 m; 2. Polak (Primorje) 38,32 m; 3. Gale (Ilirija) 36,60 m; 4. Lenari (Ilirija) 33,32 m; 5. Poljšak (Primorje) 33,13 m; 6. Nedog (Hermes) 32,15 m. Vsem metalcem se je tako kakor prejšnji dan 6e-niorjem poznalo, da nimajo > pogruntanega« momenta, kdaj sc je v teku treba zdrzniti in suniti. Vsi so sc ustavljali, počakali in razmišljali ter prosto vrgli.
Tek na 1500 metrov nam ni pokazal Kotnika, ki ni nastopil. Tekmovalci so še v prvi rundi razpadli na tri skupine. Zmagal je Ilirijan Ivo, ki je progo pretekel v zadovoljivem času.
Tek na 1500 metrov: 1. Ivo (Ilirija) 4,45 dve petine; 2. Goječ (Ilirija) 4,46 štiri petine; 3. Kien (Primorje) 5,05 dve peline; 4. Marine (Primorje) 5,26; 5. Žargaj (Primorje) 5,33; 6. Šlamberger (Ilirija) 5,34. Izven konkurence je tekel Adi (Elan, Novo mesto), ki je dosegel čas 4,58 dve petine.
Pri disku se je sreča pošteno nasmehnila ambicioznim Elanovcem. Zasedli so j>rav zasluženo obe frrvi mesti z dobrima rezultatoma.
Met diska (1 in pol kg): 1. Janez (Elan) 37,94 metrov; 2. Smiljan (Elan) 33,14; 3. Poljšak (Primorje) 32,84; 4. Marine (Primorje) 28.55; 5. Gale (Ilirija) 28; 6. Smodiš (Primorje) 27,47.
V teku na 100 metrov je zmagal izredno talentirani Čičar v prav dobrem času, lepo in z veliko sigurnostjo, Tudi ostali tekmovalci niso bili slabi.
Tek na 100 metrov: 1. Čičar (Ilirija) 11,8 (!); Reber (Ilirija) 12,3; 3. Ribičič (Primorje) 12,4;
2.
4. Poljšak (Primorje) 12,5; 5. Groš llltrija) 12,8. Rezultati, ki so z ozirom na dež io na slab teren
kar dobri.
Štafeta 4X100 m je bila kar dovolj dramatična. Sele pri tretji predaji jc prevzelo vodstvo Primorje, ki je tudi zmagalo. Ilirijanski tekač je za tretjo predajo predal zelo nerodno.
Štafeta 4X100 metrov: 1. Primorje 49,3; 2. Ilirija I. 49,4; 3. Ilirija II. 51,8. Časi vseh štafet so precej slabi in ne zadovoljujejo.
Zadnja točka so bili seniorski in juniorski skoki ob palici. Zmagal je talentirani Kosec pred Pribovškom, ker je preskočil 3 metre brez poprave. Pri juniorjih jc zmagal Elanovec Smiljan.
Skok ob palici: Seniorji: 1. Koscc (Primorje) 300 cm; 2. Pribovšek (Ilirija) 300 cm; 3. Kula-kov (Primorje) 280 cm. Juniorji: 1. Smiljan (Elan) 270 cm; 2. Bratovž (Ilirija) 260 cm. S tem je bilo juniorsko prvenstvo Ljubljane tudi zaključeno.
Na koncil je komisija proglasila stanje točk. Zmagala jc Ilirija, ki jc s tem dobila naslov juni-orskega prvaka Ljubljane.
Stanje točk: Ilirija 26, Primorje 23.
Tekmovalni teren že sam po sebi ni bogvc kako primeren z.a lahkoatletske prireditve, 6aj ic tekališče dolgo le približno 290 m. Dež pa je tudi pokvaril doskočišča pri vseh skakalnih disciplinah.
Tekmovanje je vodil vzorno in brez zamujanja g. Maks Megušar, na čigar ramah je slonela vsa delovna teža. Tudi to pot sc je spel pokazalo — kakor že večkral dozdaj — da pri nas idealno lahkoatlctsko delo sloni le na maloštevilnih ramah požrtvovalnih garačev za slovenski šport. Voditelja sta podpirala brata Sancina, g. Pevalek in g. Banko ter g. Gorjar.c. Manjša tehnična dela so poleg g. Megušarja samega (!) opravljali člani ekip in bližnji znanci sami. Občinstva se kljub brezplačni vstopnini ni nabralo bogve koliko, kar pa ga je bilo, so ga v pretežni meri tvorili srednješolci. Ljubljančani bi vendar morali biti dežja malo drugače vajeni, saj niso srečni, čc nimajo dežnika odprtega! Tako v 6oboto kot v nedeljo jc tej lepi prireditvi prisostvovalo pičlih 200 ljudi.
P. S.: Med tekmovanjem smo izvedeli, da so se na včerajšnji banovinski konferenci zastopniki prav vseh športnih organizacij zedinili, da bodo g. ministru dr. Rogiču, ki prihaja k nam na obiske, predložili spomenico, v kateri ga bodo zaprosili za prireditev prihodnjelelnih balkanskih iger,
Upajmo, da bo g. minister to nadvse upravičeno prošnjo razumel!
SK Ljubljana:SK Bala 4:2 (1:1)
Zadnje nesrečno deževno vreme je vse malo-dušne kibice zaprlo v kinematografe in kavarne. Na igrišču so se razlile hudo luže, teren se je zmehčal, da skoraj ni bil več za igro regularen. Okrog tribune so se uvrstili tudi vstojiščniki*, da bi za vsak primer imeli streho pri roki. Teh ljubljencev g. blagajnika pa so je nabralo kvečjemu 200. SK Ljubljana bo spet občutila deficit: Ljubljančani so nezavedni povsod.
Gostje iz daljnjega Borovega so nastopili v modrih dresih in v takile postavi:
Adjanski. Radonič — Tošič, Milivojevič II — (Kondič) — Stankovie — Cvetkov. Boil — Borovič
—	Milivojevič I — Rajič — Nikoli«1.
SK Ljubljana pa je za zadnjo trening tekmo pred naporno in nerodno hojo v Belgrad preskusila in vežbala moči, ki smo jih zadnje čase — in to je prav — redno gledali.
Bela Ljubljana je to pot nastopila plavo-rdeče. Ob pol 4 jo pritekel na blalni teren še g. Pečar, sodnik.
Postava SK Ljubljane:
Pogačnik, Hassl — Bertoncelj Stanko, Slapar
—	Pupo — Boncelj, Janežič — Lah — Pepček — Žitnik — Drago.
Potek: Prvi polčas: Prve najiadc izvede Ljubljana, hranilca |>a snemata neodločnemu napadu žoge. V 2. minuti pobegne Nikolič, Borovič oddaja v petercu Iiajiču, ta bije čez prečko; šan-sa je zapravljena. Bala igra pred golom prav nevarno, blatni teren pa močno ovira napadalce. V 4 minuti Milivojevič I tolče nizko, Pogačnik brani. Ljubljana vrača, toda Nikoličeva žoga gre v korner, ki ostane neizkoriščen. Nato izsili Drago korner. ki ga strelja Pepček. Rezultat: nov prodor Bate, ki prihaja pred gol mnogo bolj nevarno in ludi mnogo več strelja. Dva nevarna — Nikoličev in Beilov — strela najdeta pot v out. Ljubljana igra raztrgano in medlo. V 14 minuti uide Beil in tolče ob Pogačniku 1:0 za Bato. Moštvo je la gol po igri zaslužilo. Igralo je — edino koristno ob tem terenu — po krilih in naglo prihajalo pred nasprotni gol. Ljubljana brezplodno slepomiši po triu. Dve razburljivi situaciji pred Adjanskim, ki jih ustvarita Drago in Pepček. Bata vrača. Ljubljanski najiad izgublja žogo za žogo, za nove se lc mlačno trudi s starikavim startom. V 21 minuti kočljive zadeve pred Adjanskim. Branjlcc rešuje na črli- Plavi dobivajo skoraj vsako žogo, rdeči igrajo brez glave. ^ 27 minuti končno Žitnik daje Dragotu, ki teče in zabija 1:1; lep in efekten gol.
V	28 minuli ima Drago ponovno sijajno šanso, loda strelja z desno v out. V 34 minuti Lah tolče oslro v vratarja. Ljubljanska obramba se počasi ureja. Tudi halfliuija začenja igrati boljše; napad pa ga kida na vsej fronli iu v vsakem oziru.
V	petercu si ne upa nikamor, štarta mlačno, oddaja naivno in po večini na nasprotnikove noge. Temu mučnemu prizoru napravi težko pričakovani konec sodnik g. Pečar, ki je prvi polčas sodil prav dobro. Ljubljana je igrala ta del srečanja bedno in je nakazala za srečanje z Jedinstvom v Belgradu kvečjemu mikroskopične šanse. Treba bo presneto pljunili v roke tam doli na vročili čar-šijskih tleh, če bo naš ligaš hotel spraviti vsaj kakšno piko na varno. Teli dobrot pa bo SK Ljubljana presneto potrebovala, če noče ostati na — še ne gotovih — šestih točkah. To pa hi se reklo, da smo za točko slabši koncem jesenskega tekmovanja, kakor srrio bili lani. Srečanje z Jedinstvom je letos jeseni za Ljubljano brez dvoma najvažnejša borba. Toda kako se bo končala la borba uspešno za našega reprezentanta — ob tako sumljivih avspieiiih?
Drugi polčas: V drugem polčasu se je spet začela vsipati izpod neba ta preklirana vodena mana. Teren sc je na ta način le šc poslabšal. Igralci so se le s težavo premikali po terenu. — Prvi najiad izvede Bata, toda Ceglar, ki je nadomestil Hassla. pošlje, žogo nazaj v polje. Toda že v 2 minuti kiksira Boncelj in Nikolič pošlje neubranljivo v mrežo — 2:1 za Bato! Bata pritiska, njene akcije so lepo jiovezane in predvsem -smotrne. V 5 minuti ustvarita I.ah in Drago razburljivo sceno. V 6 minuti uide Beil. Nikolič tolče z glavo, loda Ceglar in Pogačnik po vrsti ubranita. Ljubljana igra čedalje slabše. Njen napad ni vreden piškavega oreha, poleg vsega jia ga s slabim oddajanjem lomi tudi Pupo. V 13 minuti izrabi Pepček nepazljivost obrambe in zelo lepo zabije 2:2. Stanje jc izenačeno. Ljubljana po tem izravnalnem golu pritisne nekoliko živalineje, loda vsa prizadevanja so jalova. Vse vrste igrajo slabo. V 17 minuli dobi Nikolič čisto žogo in udari tik ob prečki poševno mimo. Zaradi nepazljivosti igral-
Nagradno tekmovanje
,,Slovenca44
Dobitki organizacij JRZ
Ljubljana, 19, septembru.
Nagradnega tekmovanja, ki jc bilo razpisano v »Slovencu«, «o se udeležile tudi organizacije JRZ in so dobile nagrado sledeče organizacije JRZ:
Velike Lašče nagrado za 1 meces »Slovenca', Kočevje »Slovenski doni 1 mesec, Smlednik Slovenca« 1 mesec, Planina-Rakek -Domoljuba« 1 mc-6ec, Ajdovcc »Bogoljuba^ 1 lelo, Trebnje -Slovenski dom« 1 mesec, Šmarje-Sap »Slovcnca 1 mesec, Ig »Slovenski dom« 1 mcscc, Polšnik »Slovenski dom« 1 mesec, Radaloviči »Domoljuba : 1 leto, Tre-beljuo »Bogoljuba« 1 leto, Boštanj Slovenca« 1 leto, Trzin »Slovenski dom 1 leto, Bohinjska Bistrica »Slovenski dom« 1 mesec. Vsi dobe vse naštete liste brezplačno.
Nova nevarnost povodnji
Ljubljana, 19. septembra.
V soboto in nedeljo dopoldne jc bil nad Ljubljano in ljubljanskim poljem skoro nepretrgan naliv, Posledica je bila, da so narasle vse reke, zlasti Sava in Ljubljanica. Sava jc danes med laenom in črnuškim mostom dosegla 2 m nad nornialo. Močno jc narasla tudi Ljubljanica ter vsi njeni pritoki. Kakor običajno ob visoki vodi, je Ljubljanica ponekod v Lipah in v bližini bregove prestopila ter se razlila čez travnike. Zaradi tc visoke vode je onemogočena jesenska paša dokler se voda nc odteče, Velika nevarnost jc bila tudi pri Zalogu, da ne bi voda prestopila ceste. Popoldne pa ic voda pričela lako v ostalem kakor v Ljubljanici nekoliko upadati, tako da jo večja nevarnost povodnji zaenkrat odstranjena, seveda, č« se ne ponove nalivi.
cev ostajajo vse šanse neizrabljene. V 19 minuti Drago dobi na praznem lo|>o žogo, vodi in nepričakovano, ob padlem goltnanu, udari oslro v out. Ljubljana v tem delu ustvari več nevarnih šans kot Bata. Igra začenja tudi v polju postajati enakopravnejša, le da je Batina vedno še hoinoge-nejša in tehnično nn večji višini. V 27 minuti jc izza Stadiona posijalo sonce. Janežič dajo Lahu, Lah Janežiču, ta Pepčku, ki oddaja Dragotu. Drago centrira, Janežič spet ujame in zabija 3:2 z.a Ljubljano. Ljubljana zaigra bolj živo — v kikserjih pa noče odnehati. V 30 minuti se žoga dolgo časa mota okrog Balinih vrat. Nazadnje pride do Žitnika, ki poviša na 4:2. Že v 32 minuti! Janežič spet udari na gol; žoga frči--, pa ne more v gol. Bata začenja popuščati. Kondicija Ljubljančanov prihaja do izraza. Ljubljana stalno napada. V 34 in 35 minuti se vrste nevarne zgodbe pred Adjanskim. Kakor je prvi polčas žoga našla vedno le k Batovceni, lako ima zdaj rada Ljubljančane. Bala poskuša s sporadičuimi prodori, ki rezultirajo iz. nepazljivosti ljubljanskih igralcev (igračkanjo z žogo!), šc nekaj razburljivih situacij ustvari dobro razpoloženi Janežič, toda nerodni možje jih zapackajo. V 44 minuti Pepček okleva, žoga gre zopel nazaj v polje. Ljubljana stalno pritiska. Še brezuspešen napad in sodnik g. Pečar odžvižga konec.
Bata je pokazala v prvem polčasu prav lep, tehnično dobro izdelan nogomet. Moštvo jc sijajno povezano, posamezniki dobro obvladajo žogo, igro hitro in pametno prenašajo ter obilno in ostro streljajo, start je dober, včasih celo nekoliko surov. Po Igri v prvem jiolčasu sodeč jc Bala prav dobra enajstorica, ki je dokazala, da so njeni rezultati (5:0 in 5:1 nad Osiješko Slavijo, 3:1 nad Ploridsdorfom, ki je ugnal BSK v Belgradu s 4:1, ter lansko leto le 2:4 s BSK-om v Belgradu, tedaj, ko je bil BSK še polni formi) povsem razumljivi in zasluženi. Gostje ko imeli najboljše moči v levem branilcu, desnem halfu ter v Nikoliču, Beilu in Rajiču med napadalci. Moštvo pa — kur je razumljivo — nima prave fizične kondicije in ni vzdržalo niti do srede drugega polčasa.
Ljubljana jo v prvem polčasu in tudi v dobršnem delu drugega pokazala (dokler gostje niso omagali!) prav reven nogomet. Vsaka linija je igrala zase, napad pa niti zase ne. Šlurlal ui nihče, igralci so so čim hitreje iznebljali žog ter za-padali v zauiišljeuOBl in kiksirali, kadar jih je iz dremanja zbudila akcija v bližini. Dobra je bila obramba, posebno Pogačnik, ki je danes branil zelo težke strelo pogumno, zanesljivo in učinkovito. Prvi polčas v hnlfliniji ui bilo dobrega moža. šele v drugem polčasu so prilezli drug za drugim na vodno površino. V napadu dolgo ni bilo ludi drugi polčas reda. Vzporedno s Pupotom se je popravil Pepček iu tudi Žitnik, ki je bil prvi polčas neznansko krompirjevski., se je v svoji lastnosti malo unesel. Kljub vsem tem številnim slabim mostom v moštvu pu ostajamo trdno pri mnenju, naj moštvo igra v Belgradu povsem v današnji zasedbi, brez spreminjanja! Moštvo sc mora uigrati, drugače ne bo nikdar prešlo na polju iz golega otipavanja, poskušanja in slučajnega predlaganja. Zlasti napad bo moral dobiti nekaj šablone. Današnja tekma je bila za nedeljo prav dober trening. — To prijateljsko srečanje jc kar dovolj dobro sodil s. s. g. Pečar.
Robna opazka: Tekma z. Bato jc bila draga! Ljubljančani bi radi gledali dobre tekme, ko pa te tekme pridejo — ni nikogar od nikoder! 200 gledalcev na laki tekmi! Potem pa občinstvo godrnja nad vodstvom Ljubljane, zakaj ne prireja močnih prijateljskih tekem!
Zagreb. 19. septembra, b. Danes je bila v Zagrebu nogometna tekma Zagreb : Sofija. Dasi jc bilo vrenie deževno, jo vendar prišlo na tekmo okoli 5.000 ljudi. Igra ni bila posebno dobra in občinstvo ni bilo zadovoljno z načinom igre. Rezultat tekme 4:2 (2:0) za Zagreb.
Celjski spori
SK Atleti : Trbovlje 10:1
Celje, 19. septembra.
Danes popoldne ob |>ol 5 je bila na razmočenem igrišču pri Skalni kleti prvenstvenu tekma med SK Atletiki in Trbovljem. Atletski je bil stalno v premoči, a Trboveljčani so pokazali mnogo požrtvovalnosti, šele v drugem |>olčasu so začeli Atletiki s precej lepo igro. Schticli je dal I gole, Koželj 3, llonigmann 2 gola. Sodil je dobro in nepristransko g. Kušer iz, Ljubljane ob deležbi približno 200 ljudi.
Podzveza je debatirata v dežju in blatu
Letos nam jo pošteno lomi vreme. Pozabili smo že, kaj je lo poletje. Čc bo šlo tako naprej, nianufakturisti ne bodo več utegnili prodajali kopalnih hlačk. Julij ni bil veliko prida, avgust nam je podaril dober teden jasnih dni. September je v začetku obetal prijazno jesen, zdaj pa nas krmi s samim pustim deževjem. Saj še nismo niti v koledarski jeseni! Zgodaj smo začeli z blatom!
Tudi nogometaši se po pravici jeze na muhasto vreme. Nedeljo za pedeljo odganja klubskim blagajnikom dež zložno občinstvo z. igrišč. Blagajne zevajo v žalobni praznini. Kaj bo, čc bo lako ostalo! In v6i klubi krvavo rabijo nekoliko mernikov denarne »ozimine !
Danes sla se že dopoldne pomerila na blatnem igrišču SK Ljubljane dva trdna rivala, SK Svoboda in novi ligaš«, SK Mars s Poljan. Srcca simpatičnim Poljančanom ludi to pot šc ni bil.i naklonjena.
SK Svoboda:SK Mars 5:1
Ti čudo čudovito glej, Mars nc premakne sc naprej! Zdaj ga jc spodrecala« šc Svoboda! Svoboda se pričenja razvijatil Ne bo dolgo |lc cneg.i močnejših kalibrov naj še prekucne!) pa bo postala pravi bavbav v prvem razredu. Njeno moštvo pričenja po dolgem, dolgem času spet lepo funkcioni-i rati. Obramba jc dovolj zanesljiva, halflinija jr lepo povezana z napadom in z zaledjem, napad prihaja pred nasprotnikova vrata s kratkimi toda koristnimi in nevarnimi potezami. Tc značilnosti so sc pokazale tudi na današnji tekmi v prav svetli luči.
Mars se je nekaj časa šc prav pošteno boril, toda mislimo, da sc nc molimo, čc sc nam zacenia dozdevati, da se v moštvo pričenja krasti rahla senca resignacijc in utrujenosti. Igralci postajajo siti neprestanih porazov. Izgubljajo elan in trdno, odločno voljo, ki jc trdno potrebna za zmago. Saj Marsovci niso bili tako slabi, da bi bili zaslužili poraz kar s 5 : l! Ali kaj, ko niso že 6ami več j>rc-pričani o svojem znanju — in to je vendar prvi pogoj, čc hoče kakšno moštvo doseči uspeh! Vodstvo kluba bo moralo na kak način igralcem povrniti zaupanje vase!
Popoldne ob 4 je postalo prav zelo živahno tam doli na jesensko otožnem Viču. Zu ilak umirajočo in na počitek se spravljajočo prirodo je poškropil 7. mrtvaškim žegnom« še mrzli, trmasto vztrajni dež. Teren sc jc razjezil in lovil igralce za podplate in gležnje Žoga sc je Ic leno premikala po gostem blatu. Kihici so se razburjali: tudi oni iz Mcdprožja niso hoteli ostati viškim na .sposobnostih prav nič dolžni, Viška dekleta imajo srebrne in navdušene glasove; najboljši del pod-žigaškega zbora 6e vselej rekrutira iz milili pripadnic šc milejšega spola. Klici, ki se orijo pod »ncbosklonom« sicer niso angelski, vendarle so na vso moč blagoglasni. Sploh jc Vič od sile fleten, zelen kraj. Danes popoldne sla priredila podeželsko idilo ondi ob Gradaščici dva ljuta in zagrizena borca, ŽSK Hermes in domačin, SK Reka. Boj jc bil vroč in hud; divna tekmeca si nista -prizanašala.
ŽSK Hermes: S K Reka 4:t
Hermes nadaljuje svojo triumfalno inšpekcijo igrišč. Preteklo nedeljo jc Bralstvu nkrlačil sredi Jcsenic svatovska oblačila, danes jc še! snažil« na Vič. Njegovo moštvo začenja igrali pametno, brez neplodnega igračkanja (upajmo, da se nc bodo po teh vrsticah »nalašč« povrnili v stare grehe). Trio zna spretno izkoriščali krila, halflinija dobro gradi in uspešno razdira, pa tudi obramba je prav solidna. S lo enajstorico utegne Hermes zlesti v svoji skupini ludi definitivno na čelo tabele. Zavedali pa se mora, da v bodoče nc bo — kakor lani! lahkomiselno z.ajiravil nobene točke!
Reka jc nastopila nekoliko oslabljena. Mošlvo igra dober nogomet, igra ga pa po principu: če bo šlo, dobro, če nc, tudi nc bomo p^-ulili las! To prepričanje pa jc silno kvarno. Kjer ni volje za zmago, pa čeprav za zmago po trdem boju, lam tudi ne bo uspehov! Rcčani jo vsako lelo na enak način ležerno in nepremišljeno vozijo.
SK Jadran:SK Slovan 3:0
SK Jadran jc svojega nasprotnika potolkel v zraku — par forfait. Slovan sc ni javil na izpre-glcd, ampak ostal na scvernovzhodnem koncu Ljubljane. Kdo bi vede!, če sc ni morda zbal hudega dežja!
Za to nedeljo jc bi! s tem program izčrpan. Prihodnjo nedeljo pa se bodo spoprijeli nasprotniki spel z drugimi nasprotniki.
Šport v Mostah
Ljubljana, 19. sept.
Danes popoldne sla igrali v Mostah pri Ljubljani zanimivo nogometno tekmo nogometni dru-štvl Korotan : Moste 7. rezultatom 2:1. Sodnik je bil zelo na ine-du in je sodil nepristransko. Igrali so zelo lepo ob udeležbi okrog 150 ljudi.
šinoborju, v Nemškem Plajbergu itd. Edino sestanek v Velikovcu se jc vršil na nekdanjem glasovalnem ozemlju.
Iz tega so lahko sklepa, da se na teh tajnih shodih ni razpravljalo samo o narodno-političnih razmerah v mešanem ozemlju — za take pomenke bi bili veliko bolj primerni kraji in ljudje glasovalne cone — temveč da se je govorilo tudi ali celo predvsem o narodno-socialističnem gibanju na Koroškem. Ta domneva postane tembolj verjetna, če so nekoliko natančneje pogledajo imena okrajnih zastopnikov, katerim je bila poverjena organizacija zaupnih setankov: za okraj šmohor: oskrbnik Kari Fritz: za okraj Špital na Dravi: okr. šolski nadzornik F. Tiirk; za okraj Beljak: prof. ing. Fr. Kranz-mayer; za okraj Nemški St. Vid: okr. šolski nadz. J. (latternig; za okraj Trg: veterinarski svetnik dr. O. Fenkart; za okraj Velikovec: okr. šolski nadz. Fr. Gornik; za okraj Celovcc-okolica: ravnatelj J. Kopp; za okraj Volšperk: major J. Stossier. Za večino teh imen se namreč skrivajo bolj ali manj odkriti simpatizerji koroškega hitlerizma. Ta okol-nost daje okrožnici še svoj poseben pomen.
Po tem praktičnem delu in po razdelitvi vlog 60 nadaljuje okrožnica zopet dobesedno:
»O vseli podrobnostih naj se krajevni zaupniki pogovorijo z okrajnimi referenti, lahko pa se tudi obrnejo naravnost na koroški Heimatbund. Potrebno bo ludi, da so v vsakem manjšem kraju osnuje I »o možnosti čimprej »obmejni odbor-.. O lom kakor tudi o nameravanih ukrepih je treba obvestiti koroški Heimatbund najkasneje do 5. sept. Prepis teh obvestil se mora poslati tudi pristojnemu okrajnemu referentu. Poudarjamo ponovno: kdor se hoče stvari posvetiti, naj no odlaša s pripravljalnimi deli.
Ce bi se po gornjem načrtu vršil kak zaupen Koroške v vašem kraju iz kakršnegakoli vzroka
Kako delajo koroški Nemci
Za letošnjo obletnico plebiscita se pripravlja splošna ofenziva na slovenski živelj na Koroškem
Leto za letom bežijo mimo nas obletnice nesrečnega plebiscita na Koroškem, ne da bi vsaj enkrat samo poskusili doumeti, kaj ta obletnica za nas pomeni. Vse kaže, da nam niti ni mnogo do tega spoznanja in da smo se z danim dejstvom tako sprijaznili, da nam je že samo razmišljanje o izgubljenem delu našega naroda neprijetno. Zato ob takih obletnicah najrajši vtaknemo glavo v posek in si domišljamo, da smo s tem tudi že storili svojo dolžnost. Glavno, da gre »ta kolih- mimo nas, da nam ni treba piti iz njega in pogledati na njegovo dno — vse drugo lio prišlo samo po sebi.
17 let je poteklo od poraza na Koroškem. Slovenci smo dobili tam svojo Kosovo, toda danes, po tolikem času, moramo priznati svojo sramoto, da se nam ni niti najmanj posrečilo, da bi to naše ~Ko-sovoc postalo last celokupnega naroda in njegova skupna bol. Zadnja hribovska vas bi se morala zganiti in prispevati svoje, kadar gre za naše ljudi za mejami. Pri tem ni Ireba takoj misliti na denarno dajatve, tudi moralna zaslomba prečesto mnogo pomeni. Če pa je enkrat narod v kakem vprašanju duhovno strnjen in enoten, potem je sani po sebi pripravljen tudi na materialne žrtve.
Slovenci smo doživeli na Koroškem hud poraz — in kaj smo medtem storili, da bi svoje izgube zmanjšali? Kaj nameravamo storiti, da so naš za-mejni narod ne bo počutil tako osamljenega in zapuščenega? Poglejmo si, kako delajo koroški Nemci. Kljub temu, da so v usodnih dneh zmagali in bi jim sedaj ne bilo treba ganiti niti z mezincem. Saj so tedaj dobili, kar so jo dobiti dalo. In vendar se ne zadovoljujejo z enkratno zmago. Oni delajo naprej, danes s podvojenimi silami, ker hočejo zabrisati na Koroškem vsako sled slovenstva
Oglejmo si tokrat okrožnico celovškega Heimatbunda. ki daje svojim zaupnikom navodila za organizacijo plebiscitne proslave in z njo združene nabiralne akcije za >ogroženo obmejno ozemlje'. Okrožnica jo bila strogo zaupna, niti koroške politično oblasti navidezno niso smele vedeti zanjo. Razposlana je bila žo 19. junija! Kdo se jo tedaj pri nas spomnil na 10. oktober? Ker je okrožnica za koroške razmere nadvse zanimiva in nudi jasen vpogled v nemško raznarodovalno delo. jo prinašamo v dobesednem prevodu:
Koroški Heimatbund kot organizacija za na-rodnopolitično, kulturno in gospodarsko življenje v nekdanjem glasovalnem ozemlju posega letos jx> samopomoči, da bi mogla nadaljevati svojo kulturno (!) in obrambno delo ob meji. Ker od oficielne strani nimamo nobene finančne pomoči in ker je na drugi strani delo slovansko usmerjenih Slovencev vodno bolj odkrilo in vedno bolj bojevito, pozivamo vso deželo, tokrat tudi samo obmejno cono A. da žrtvuje k 10. oktobru svoj delež. Obračamo se v jKiInom zaupanju do vseh Korošcev, posebno pa do učiteljstva (!) in do naših sodelavcev v glasovalnem ozemlju z nujno prošnjo, da nas kar najbolj izdatno jiodprojo in zastavijo vse svoje sile v prid naše domovine na meji.
Koroški Heimatbund lio tedaj letos od 8. oktobra opoldne pa do 10. oktobra terjal '.žrtev za koroško obmejno ozendje«, za katero mora prispevati vse nemško misleče prebivalstvo.
Kor pa mora biti ta -.žrtev za obmejno ozemlje«' (Grenzlandopfer) tako organizirana, da bo na oni strani izražala smisel za narodno skupnost in na drugi strani odločen borben duh vsakega posameznika za obmejne krajo, jo nujno potrebno, da organizacijo vodijo možje, ki imajo z narodom in mladino kar najožje vezi. Zato vas prosimo, da nam vaše pomoči ne odrečete in da v smislu priloženega organizacijskega načrta priredile v vašem kraju oziroma občini zbirko, ki bo veličini naloge v polni meri ustrezala. Da bi vam in vašim sotrudnikom omogočil globlji vjx>glod v trenutni narodnopoli-tični jioložaj obmejnega ozemlja, bo koroški llei-mat bund priredil colo vrsto sestankov, katerih se morajo posamezni krajevni zastopniki nujno udeležiti. Dotlej p;i naj se vsekakor osnuje v vsaki občini obmejni odbor« (Grenzlandausschuss), da bi bilo mogoče o dolu do jiotankosti razmišljati in vse skrbno pripraviti.'
Nato podaja okrožnica načrl za 15 zaupnih sestankov, ki so se vršili mod 23. avgustom in 2. septembrom. Zanimivo je, da so bili skoro vsi li lajni sestanki v krajih na robu mešanega ozemlja ali pa že na čisto nemškem ozemlju, tako n. pr. v Volš-perku in St. Pavlu v Labudski dolini, v Nemškem Št. Vidu, v Trsu, v Brežah, v Spitalu na Dravi, v
Opčine - turistično središče
Leta 1903 so zgradili električno železnico iz Trsla na Opčine. Od tedaj se je pomen Opčin zelo povečal. Tržačani so dobili lahek dostop na Kras in zelo lej>o izletno točko. Sčasoma so napeljali še električno razsvetljavo, vodo in plin. Temu primerno se je ludi prebivalstvo znatno pomnožilo. Leta 1900 so Opčine štele 1605 prebivalcev, danes pa je število naraslo na 2877. Prebivalstvo se je pomnožilo tudi zato, ker so Opčine postale važno železniško križišče in 6 tem sc je moralo povečati tudi število uradništva in delavstva. Po vojni 6e je zelo razvila turistika. Prej skalnati predeli so bili kmalu spremenjeni v vrtove in zgrajenih je bilo doslej že nad 100 vil letoviščarjev. Opčine se razširjajo najbolj proti Banam. V poletnem času štejejo Ofičinci skupaj z letoviščarji do 500 oseb. Opčine so prifKiročljive tudi za tiste, ki bolehajo na dihalnih organih. So 300 m nad morjem in imajo čist zrak, ki je skoraj sličen gorskemu in 6o torej pravo nasprotje Trstu, ki leži v luknji in ima slab zrak. Pomen Opčin se bo še povečal, ko bodo zgrajene še nekatere železniške naprave, s katerimi bo omogočena razvrstitev blaga po železnici v razne dele tržaške luke.
Huda nesreča pri električni centrali pod Doblarjem
O električni centrali, ki jo grade pod Doblarjem, smo že večkrat poročali. Pri delili se je pripetilo že več nesreč, med njimi ena smrtna nesreča pred približno dvema mesecema. Te. dni se je zopet pripetila huda nesreča, ki je zahtevala eno smrtno žrtev, dva delavca sla pa nevarno ranjena. Nesreča se je zgodila v gornjem delu rova, po katerem bo tekla Soča s poilselskega jeza v doblarsko električno centralo. Pravkar so razstrelili mine in delavci so hiteli, da popravijo razmajana ogrodja in odre. Pri enem teh odrov so bili zaposleni štirje delavci. Naenkrat pa so jo začel oder podirati. Močan tram jo padel na delavca Alojzija Frara, doma iz okolice Vittoria Veneta, in ga ubil. Dva njegova tovariša jo kamenje pojiolnoma zasulo, šele po dveh urah so
onemogočena, vas prosimo, da najdete za predpriprave zaupno oselio, ki jo določite sanil. Posebno nujno prosimo one učitelje, ki ne bodo v nabiralnih dneh ali že prej radi počitnic na svojih službenih mestih, da najdejo zanesljivo osebnost in ji jx>vo-rijo to nalogo. Treba je pazili na to, da pri tej manifestaciji sodeluje vsa Koroška brez izjeme.
Če bi se |>o gornje mnačrtu vršil kak zaupen sestanek v vašem kraju, vas jirosimo, da mesto sestanka pravočasno določite, ga javite koroškemu Heimatbundu in okrajnemu referentu ter ukrenete vse potrebno za ta zaupni razgovor. V svoj načrt smo namenoma sprejeli nekaj manjših krajev za naše sestanke, ker so je prav v teh krajih jiosebno pridno delalo in se čutimo dolžne, ravno temu prebivalstvu pojasniti položaj v obmejnem ozemlju. Poročilo o položaju bo j>odnl glavni jioslovodja koroškega Heimatbunda, g. stotnik A. Maier-Kaibitsch ali pa prosvetni referent dr. M Rumjiold.
Prepričani smo, da boste svoje dragoceno delo v celoti posvetili tej neojiorečiii koroški stvari.. .<
Okrožnico so podpisali za koroški Heimatbund: predsednik .los. Perkonig; glavni poslovodja A. Maier-Kaibitsch; zastopnik učiteljstva J. Pratnekar in kulturni referent dr. M. Rumjiold, vsi svojeročno.
Tako se loroj koroški raznarodovalci pripravljajo na proslavo plebiscitne obletnice. Nadvse zanimiva so praktična navodila za slavnostne dni, ki so priložena tej okrožnici. Toda o tem bo Ireba spregovoriti še jiosebej.
Samo po sebi 60 razume, da bo plebiscitna proslava nudila lejx> priložnost, da so jiokažejo koroške hitlerjevske formacije v vsej svoji moči. In ker bo demonstracija naperjena proti Slovencem, bo deželna vlada najbrže zopet sfiodobno zatisnila obe očesi, kot se je to zgodilo v Dobrli vasi in sedaj v Št. Jakobu v Rožu. Sicer se pa varnostni komisar za Koroško sam udeležuje takih manifestacij, zato se pač ni čuditi tako svojevrstni tolerantnosti. Gotovo ne bi bilo prav nič odveč, če bi se enkrat tudi pri nas na merodajnih mestih malo bolj jiozanimali za dogajanja na Koroškem. Verjetno, da bi se našlo marsikaj, kar ne odgovarja več dobremu sosedstvu. Mogoče, da bi se dalo ob vsestranski dobri volji ludi marsikaj [»opraviti.
vesti
ju izkopali iz grušča in takoj odpeljali v goriško bolnišnico. Stanje enega delavca je nevarno, drugi je pa k sreči odnesel le lažje jioškodbe. Četrti delavec se je pa v usodnem hipu oprijel lestve, ki je peljala nn oder, in je, viseč na lestvi, nič ranjen, gledal, kako so njegovi trije tovariši padali v pogubo. Delavca Frara so prepeljali v domačo vas in ga tam pokopali.
Kriminal
Tatovi so okradli Antona Kogoja iz Št. Pelra pri Gorici in mu odnesli nad 1000 lir. — V Suti pri Komnu so karabinjerji aretirali Rafaela Kovačiča, ker se je v gostilni pri kartanju stepel s 6vojim tovarišem Ludvikom Lozejem in ga težje ranil. — Tržaško apelacijsko 6odiščc je razveljavilo sodbo goriškega sodišča, s katero je bil Stanislav Sirk s Kojskega kaznovan na 2 leti zapora in 20.000 lir denarne globe zaradi bega čez mejo. Sirka so takoj izpustili iz zapora. — V Močilah pri Kanalu so karabinjerji aretirali 33 letnega Štefana Berdona. ki je osumljen, da je ubil 71 letnega Antona Ku-marja iz Humarjev.
Ker so brez dovoljenja prestopili mejo, so bili naznanjeni sodišču sledeči mladeniči: 18 letni Andrej Rožinec in 19 letni Karel Gomilščok iz Sv. Križa na Vipavskem, 23 letni Benedikt Ra-dovan, 25 letni Stanko Mužina iz Števerjana ter 28 letni Ivan Prinčič iz Cerovega.
Drzen roparski napad. V nedeljo, 12. septembra ob treh zjutraj je v vasici Čekavec nad Ose-kom pri Gorici udri v hišo že priletne vdove Terezije Smet maskiran zločinec, zgrabil ubogo ženo, še preden so jo prav zavedla in skočila s postelje, za grlo in jo začel daviti, medtem ko ji je z eno roko mašil usta. Zahteval je od svoje, do smrti prestrašene žrtve denar. Revi ni kazalo drugega, kakor da se je vdala. Vstala je in raz-kazala roparju vso svojo hišo. Ropar je vse pre-vohal in prevrgel, prebrskal vse predale in pretipal vse obleke, našel pa ni ničesar. Zadovoljil se je končno z edinimi desetimi lirami, ki jih je imela žena v denarnici, in nato z dežnikom, ki ga je v zadnjem hipu jiograbil, in zginil v noč. Smetova je hitela na vas klicat sosede, toda bilo jc prejiozno. O roparju ni bilo nobene sledi.
Nesreče
Petnajstletna dečka Vladimir Pahor in Dušan Blažič iz Sela na Krasu sta se igrala. Pahor je med igro padel s skale in se močno poškodoval po glavi. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. — 17 letni Marcel Sancin se je na kolesu peljal j>o škedenjskem klancu pri Trstu. Nenadoma je prišel čez cesto neki starček, zaradi česar je .Sancin moral narediti oster ovinek, ki je bil zanj usoden. Padel je tako nesrečno 6 kolesa, da je dobil hude notranje poškodbe in je čez dve uri umrl v bolnišnici, kamor 60 ga prepeljali. — 5 letni Albert Rusijan iz Renč je plezal jx> lestvi na senik. Pri tem mu je spodrsnilo in padel je na tla tako nesrečno, da si je pretresel možgane in prebil lobanjo,. Njegovo 6tanje je nevarno.
Drobne vesti
Goriški grad. O obnovitvenih in vzpostavitve-nih dolih na goriškem gradu se je že mnogo pisalo. Najrazličnejši so bili načrti za obnovitev gradu. Preurediti so ga nameravali v spomenik padlim, napraviti so hoteli iz njega grobnico, ohraniti so ga hoteli kot zgodovinsko pričo napol razdrtega itd. Končno je zmagala misel, da ga vzpostavijo in obnove v njegovem nekdanjem beneškem slogu. Ta načrt jo sprejela tudi osrednja vlada in nakloaila potrebna finančna sredstva. Zdi se nam, da je ta rešitev grajskega vprašanja za Gorico najbolj srečna. Zdaj zopet ponosno vlada nad mestom okusno in s finim zgodovinskim občutjem vzpostavljeni grad, ki je tako tesno združen s podobo goriškega mesta, čigar lepoto in vabljivost tako silno dviga. Zato bo obnovitev gradu gotovo blagodejno vplivala na razvoj tujskega prometa, zlasti še, če bo cesta na grad, ki jo zdaj popravljajo, res prikladna ia prikupna. Te dni si je ogledal grad vojvoda D'Aosta in ga slovesno otvoril. Slovesnost, katero so se udeležili najvišji predstavniki civilnih in vojaških uradov, zastopniki raznih organizacij in mnogo ljudstva, so zaključili furlanski nart i plesi, ki jih je umetniško zaplesala skupina gospodov in go-sjiodičen na grajskem dvorišču.
Žetev smrti. V Trstu je umrl g. Matej Bole, pomorski kapitan, doma iz Rojana. Star je bil šele 41 let. — Na Opčinah je umrl trgovec Ivan Žerjal, 6lar 63 let. — Mrtvo so našli v Novakih v bližini njenega stanovanja Marijo Petcrnelj, staro 49 let. Vzrok smrti je neznan.
Uboj. V Šmihelu pri Šempasu se je 18 letni Franc Peršič spri z 79 letnim Antonom Lebanom. Med prepirom je Peršič Lebana sunil s tako 6ilo, da je starček takoj izdihnil. Zdravniška komisija iz Gorice je ugotovila, da je smrt povzročila notranja izkrvavitev in slednjič kap. Peršič je pobegnil in ga doslej še niso izsledili.
Nagrada za dvojčke. Goriški prelekt je v Mus-solinijevem imenu podaril družini Antona Čerina iz Cerkna 800 lir, ker je pretekli mesec dobila dvojčke.
Opoldanski strel v Trstu 6o s 1. septembrom ukinili na zahtevo vojaških oblasti. Doslej je V6aki dan strel iz topa na tržaškem gradu naznanjal poldne.
Vojaike vaje so se začele 11. septembra po vsem Goriškem.
Podražena kava. V goriških kavarnah so podražili za pet centezimov kavo, ostale pijače pa za deset centezimov.
Knjižnico je dobil kanalski dopolavoro. Podaril jo je znani general Francesco Scodnik, ki je tudi kanalski občan. Knjižnica obsega 200 knjig iz novejše literature.	, ,,
Stroge odredbe glede bližajoče 6e . trgatve je izdal goriški prefekt. Nepoklicanim je strogo prepovedano vsako postajanje v bližini vinogradov kakor tudi hoja po potih v bližini vinogradpv.
Zagonetna smrt. V neki ulici blizu kapucinske ccrkve so našli nezavestnega 22 letnega Petra Lev-puščeka iz Pevme. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl, ne da bi se zavedel. Pokojnemu so očitali, da je ovajal ljudi zaradi žganjekuhe, zato se o tej smrti širijo najrazličnejša domnevanja.
Programi Radio Ljubljana/
Pnncdeljvk, 20. te)>(..- B Ttatctna godba (plošče) — 12.45 Vreine. porodila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.IS Z ruskih poljan (plošče) — 11 Vreme, borza — 18 Predavanje o pasivni zaščiti prebivalstva pred zračnimi napadi — 18.20 Pisano polje (plošče) — 18.4a Zdravniška ura (g. dr. Ivan Matko) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19..10 Nac. nra: Stari Dubrovnik in tradicija njegovega ljudstva (Branko str.i7,ičič, nov. Zgb) — IS.ftfl ZanimivoRt.i — 30 Rad. orkester — 21 Dva goloba, silita (godba republik, garde, ploščo) — 21.15 Komorni trio (gdč. Silva Hrašovec, ga. Folger-T.obe, gdč. Francka Ornikova) — 22 Cas. vremo, poročila in spored. — 22.15 Kadijski jazz (vlož-ko poje g. Drago Žagar).
FOTOAMATER
Od negativa do pozitiva
Po tonski postopnosti
so negativi trdi, normalni, mehki ali medli, brez-kontrastni, po stopnji kritja pa gosti ali tanki.
Pravilno osvetljen in pravilno razvit negativ je po tonskih odtenkih harmoničen, najmočnejše svetlobe niso preveč krite in sence vsebujejo toliko risbe, da jih je lahko kopirati. Značaj takšnega negativa je normalen.
Trdoto negativa istovetijo nekateri amaterji nepravilno z ostrino negativa, čeprav sta to docela različna pojma. Trd je negativ, ki ima neprosojno krite svetlobe in stekleno čiste sence vsled prekratke osvetlitve in predolgega razvijanja v preveč koncentriranem razvijalcu ali pa s prevelikim dodatkom bromkalija. Takšen negativ nekoliko izboljšamo, če ga oslabimo v amonijevem persulfatu.
Mehki so dobro osvetljeni in v izenačevalcih ali razvijalcih za drobno zrno razviti ali kratko razvijam negativi s precej prosojnimi svetlobami in dobro kritimi sencami in poltoni. Kontrasti takšnih negativov so še vedno tolikšni, da jih je kopirati na papirje z normalno gradacijo, lahko pa je doseči tudi večjo briljanco s kopiranjem na trdo delujoče papirje. Za povečave so primerni le v povecalnikih 6 kondenzorjem.
Negativi z zelo šibkimi kontrasti, kakršne dobivamo pri močnih preosvetlitvah in v preveč energičnem ali v pretoplem razvijalcu, so medli in niso uporabni za kopiranje. Moramo jih pred kopiranem ojačiti.
Gost negativ je po vsej površini crn in nepro-zoren, da je opazna risba šele v prosoju proti močni svetlobi. Takšen negativ je zelo težko kopirati, ker je osvetlitev zelo dolga, za povečanje pa je sploh neprimeren ter ga je prej oslabiti v Farmerjevem slabilcu. Vzrok gostote je preosvetb-tev in predolgo razvijanje.
Tanki negativi so po vsej površini stekleno čisti ter imajo polno risbo le v svetlobah, v sencah pa le šibko ali sploh nič. Takšni negativi rezultirajo
iz jjrekratkih osvetlitev, prekratkega razvijanja ali pa razvijanja v premrzlem ali preveč razredčenem razvijalcu. Pred kopiranjem jih moramo ojačiti.
Zelo važno je, da zna lotograf na podlagi izgo-tovljenega negativa s sigurnostjo presoditi, kje je napravil morebitno napako: ali pri osvetlitvi ali pri razvijanju. Z vajo tega ni težko doseči, zlasti če upoštevamo pravilo, da se spozna pravilna osvetlitev po tem, kako je izrisan negativ v senčnih partijah, pravilno razvijanje pa po gostoti kritja svetlob. Če nima negativ v sencah nobene risbe, je bil negativ premalo osvetljen, negativ s preveč kritimi svetlobami pa je bil razvijan nepravilno.
Napake pri razvijanju
so gotovo bolj pogoste kakor napake pri osvetlitvi. Najlažje življenje imajo v tem oziru amaterji, za katere po očetovsko skrbijo fototrgovci in poklicni fotografi z razvijanjem njihovih posnetkov. Z osvetlitvijo je opravljena edina skrb takšnih ^amaterjev«, vse drugo je zadeva spretnosti poklicnih, ki so jo razvili že v svojevrstno umetnost izenačevanja najrazličnejših osvetlitev. Mnogi amaterji pa razvijajo sami in ti imajo pri razvijanju večkrat opravka z različnimi napakami kot poiavi posebnosti tvoriva in razvijalca, neprevidnega postopka amaterja ali učinka nepredvidenih okolnosti. Teh napak je dolga vrsta. Našteli bomo najvažnejše.
1. Negativi sc pokrijejo med razvijanjem s sivo, rumeno ali dvobarvno mreno. Kopije takšnih negativov so medle in monotone z nedoločno risbo v senčnih partijah.
Postanek sive mrene je zelo različen. Večkrat je vzrok preveč staro negativno tvorivo ali pa tvorivo, ki je bilo shranjeno v vlažnem prostoru. Takšni negativi so zamrenjeni ob robu močneje kakor v sredini ter jih je razvijati z večjim dodatkom bromkalija. Če nastane mrena vsled pre-osvetlitve, je to ugotoviti. Slika sc pokaže pri razvijanju zelo hitro, kmalu pa jo prekrije mrena. Robovi ostanejo čisti nezamrenjeni. Razvijati je v I starem razvijalcu ali pa z večjim dodatkom brom-I kalija, Vzrok zamrenjenja celotne površine slike
so lahko ludi svetlobni refleksi med posnetkom, če pa je zamrenjenje progasto ali ima obliko kometa, pa prepušča svetlobo ali kamera ali kaseta. Celotno zamrenjenje povzroča tudi neprimerna temnična 6vetilka, premočan, pretopel ali preveč alkaličen razvijalec ali razvijalec s premajhnim dodatkom bromkalija. Če je zamrenjenje neznatno, 60 negativi sposobni za kopiranje, močnejšo mreno pa odstrani z negativov Farmerjev slabilec. Po potrebi jih po oslabitvi še ojačimo.
Rumena mrena nastane vsled mučenja premalo osvetljenih negativov v razvijalcu, vsled pokvarjenih razvijalnih substanc, zlasti natrijevega 6ulfita, ali vsled okvare razvijalca z natrijevim tiosulfatom. Vzrok je lahko tudi nezadostno izpiranje negativa pred ustaljevanjem, zelo star, že pokvarjen razvijalec, pa tudi zelo izčrpan ustaljevalec. Rumeno mreno odstranimo v raztopini 1 g kalijevega per-manganata na 1000 ccm vode. Po tej kopeli je položiti negativ še v 10% raztopino natrijevega bi-sulfita, da sc izčisti.
Dvobarvna ali dihroitična mrena je največkrat posledica onesnaženja razvijalca z večjo množino ustaljevalca. Opravimo io v 10% raztopini senola. Večkrat pomaga tudi kopel kalijevega permanga-nata, kakor jo uporabljamo za odstranitev rumene mrene.
2.	Bele ali črne pike in črte, madeži ali ma-roge v negativu. Majhni, okrogli beli madeži nastanejo v razvijalcu, če se v začetku razvijanja usedejo na plast negativa zračni mehurčki, ki za-branijo učinkovanje razvijalca, za debelino igle majhne bele pikice pa so posledica s tvoriva pred snemanjem neodstranjenega prahu. Negative, jc vložiti v razvijalec previdno in skodelo v začetku razvijanja zibati ter mehurčke odstraniti. Razvijalec naj prekrije ves negativ naenkrat, da ne nastanejo progasti madeži, s trajnim zibanjem skodele pa preprečimo, da se ne stvori marmorirana struktura. v plasti negativa. Večje ali manjše črne pike povzročijo nestopljeni delci kemikalij v razvijalcu, ki se usedejo na plast, dočim so črne, večkrat ve-jasto razpredene črte posledica obdrgnjenja bro-mosrebrne plasti ob papir, posledica pritiska ali pojavi elektrike pri coluloidnih filmih.
3.	Na plasti se napravijo mehurji, plast se p»rične na robovih kodrati ali pa od podloge celo popolnoma odstopi v pretoplih kopelih ali če je v tem-
peraturi kopeli prevelika razlika. Večkrat je vzrok tudi v fabrikaciji tvoriva, posjješevalno pa učinkujejo tudi močno alkaličai razvijalci in preveč koncentrirane in okisane ustaljevalne kopeli. Ker sc v razvijalcu ta nedostatek običajno ne pojavlja, j»o-gosto pa v ustaljevalcu in še razši med izpiranjem, je priporočljivo vključiti med ravijanje inustaljeva-nje utrjevalno kopel s 5fo raztopino galuna ali for-malina.
4.	Pri zelo dolgo trajajočem razvijanju občutno premalo osvetljenih negativov, izpostavljenih med razvijanjem učinkovanju temnične svetilke, 6e obrne negativna slika v pozitivno in sicer v celoti ali samo delno. To je tako zvana psevdosolarizacija. Prava 6olarizacija nastane V6led močne j>reosve-tlitve negativa. Najpogosteje je 6amo lokalna kot posledica preosvetlitve močnih svetil — sonca, obločnic itd. Srebrov bromid ima namreč lastnost, da počrni 6amo do gotove meje. Pri močno stopnjevani preosvetlitvi počrneva vedno manj, dokler ne ostane pri večtisočkratni preosvetlitvi nelz-premenjen.
5.	Plast negativa se tudi po daljšem sušenju ne posuši temeljito in ostane vlažna, če ni iz negativa temeljito izpran natrijev tiosulfat, Tudi belkasta plast, ki prekrije negativ po sušenju, in izkristaliziramo natrijevega tiosulfata v obliki belih žarkov, je znak površnega izpiranja. Takšne negative je ponovno temeljito izprati. — Vsled neenakomernega sušenja negativov nastanejo na plasti večji svetlejši in temnejši madeži ovalnih ali okroglih oblik in ostrih obrisov, majhni, prozorni in okrogli madeži pa so sedež bakterij.
Razstave in natečaji
The Irish Salon of Photographj-, Duhlin, od
30. oktobra do ti. novembra 1937. Termin za poši-ljatev slik 25. septembra 1937, največ 0 slik, pri-javnina angl. šil. 4/6. Prijavnice pri Tlic Hon. So-e.retary, The Irish Salon of Photograpby, 18, Moro-hamptou Road, Dublin.
XI. Annual Open Exhibition of thc Lincoln Camera Club, Lincoln, od 29. oktobra do 26. novembra 1937. Termin 1. oktobra 1937, prijavnina 1 angl. šiling od vsako sliko. Prijavnico Hon. Exhi-bition Secretary, Miss E. Redfern, 8 Cecil Street, Lincoln.