105. stew. 1# CELJU, četrtr k 2. septembra «920. Puätnina plaCana v gutoviiii LETO 5-:. l*haj« iMktoril, *•%¦»••¦ in ••**«•. - Omi ¦ Za eelo leto W K, M pol leta 40 krea, za f«trt lei« 20 K, I* 1 BMMC 7 krOB. NllHMU fttovllfca «tit I ki^M. Na pismooe aaroCbe brez pollljatvp denarja •• ¦• Wr*m* or.lrafl. SnročnM aas pollljajo naročnino po potod Mkaznici. RcKUpwdfr •tode Hate *3 poitaint protte. Hš- franklrani dopiai m b« iprtj—nly. Na dopise bra podpiaa te ne oiira. «fr««al*tv« !¦ tfprttvnlttv* »e «abafa v Zvcutl tWkarni v CelU», IHi «p»MiJ»i !»¦¦ ¦!!•¦ *t* If. OgUai •• računafo po p«rabl)«Nai pwtoni ki afccr: xa MT«d»c «gtaae po M v #4 I mm, M p«sUiul at- ¦MaHa ofcLa* *iwv, miwi • MM«, MtlV«l« ML ft I'M «d 1 M «4 to*, M* ofla« (•^•L4vrMt) IZDJUA IH TISKJt ZVEZNJL TISKARNA V OELJÜ. EBP ODGOVORHI UREDMW VEKOSLAV SPIRDLER Nova slovanska orijen- tacija Jugoslavije in Francozi. Naša vlatla je iz.iavila svojo nevtral- nost v rusko-poljskem sport; in jc to svo- jo izjavo ponovno potrüila ob priliki sklc- pa zveze s Ceškoslovaško. V nekatcrih ententnih kro^ih sc je to smatralo kor nekakšcn neprijatcljski čin napram en- tcnti, da, celo kot poraz politikc zapaa- nih držav. Niso niogli all pa tudi ne ho- teli razumeti, da leži v teni le dokaz giu- bokega smisla naše dr/.ave za realnost. ki sc vživlja v novo slovansko oriicnta- cijo. f^ol.ic in praviliio je razinut;! to zna- meniti dopisiiik pariškega lista »Journal dcs Dcbats«, Albert Moussct, ki razprav- lia v daljšem članku o nasi zunanji poli- tiki in o n.ienih tendencnli za slovansko oiijentacijo, koja sc zadnjc case tudi v našcni easopisju vedno očitnejše j.avlja. V elanku utamcTmed dnigim: Dogodki na Poljskem so vzbudili v vseli jugoslovenskih krogih globoko vz- nemirjenje. Vrgli so tragieno hie na po- sledice mirovnih pogodb v vzhodni fev- ropi. Jasno so dokazali, da veliki zavex- niki nimajo moci. priboriti spoštovanje do svojih najsvečanejsili sklcpov. Po- novno, v najbolj dramatični obliki. so iz- nesli problem najbližje bodocnosti Rusj- je, te/.ak problem za slovansko zavest. Predobro je ziiano tradicijonalno pri- iatcljstvo, ki spaja Jugoslovcne z Rusijo. da bi niogli dvomiti o miSIjen.iu beogrni- skega kabineta o rusko-poljskem kon- fliktu. Samo popoluorna zapadnjaško iie- poznanje stvari na Balkami more le tre- nutek vcrovati. da bi so drzaya Srbov. Hrvatov Iti Slovjnccv mogln pridružiti ukciji, naperjeni proti Vusiji •— in naj^ sibo to Rusija Romanova ali 1-jcniiia —, tako številne in niočne so vezi, ki vežejo •fugoslovene z njiliovinii bra:i na vzho- du. Hesedo »nevlraliiysl« naidenio te tlni v vsch listih m v vsch rozgovorili. Ni dvoma, da se Srbo-lirvatov ne more su- miti, da so obzirni napram boliševikom. toda zanje je politični rožim Ria ije stvar notranjega rcdu. Oni .30 rnnenja. da s-c niorajo Rusi dvigniti sami in da vsaKa ilitervencija pod katerokoli krinko more le pokvnriti nonnalni tck obnove, 0 ka- tcri nihče ne dvomi. Zato it* smatrati Ju- goslav ijo kot faktor uajstrožje ncvraln-o- sii v sedajni krizi vzhodne Plvrope. Ka- korkoli so simpatijc vodij kraljcstva na- pram Prancoski in Angleski velike, vsak poskus tell sil, da nagovore državu SHfe na ofenzivo proti sovjetski Rusiji, bi po nepotrebnem razburil javno mnenie in privcdel do časniških boiev. neugodnlh za velike zavcznikc. Co pustinio ob strain nervozne geste nekatcrih jugolovenskili listov napram zapadnim zaveznikorn. vidimo, da jav- no mnenje kaže tendeiico in da vsak dan vedno bolj naglaša, naj se pozornost od- vrnc od zapada in naj se isce ona velika ncznanka, ki jo je postnvil ruski svet. — Nesposobnost entente, litične vesti. Izjava nove vlade. V seji Nar. prcd- stavništva due 3\. avg. je min. predscd- nik Vesn'c prečital izjavo nove vlade. (jovori se v niej 0 ustavi, volitvah, a- grarnem vprasanju. Qlede zunanje poli- tike naglaša naše pravo do zasedenega ozcmlia. pa lud' pripravljutiost na direkt- na pogajanja z Italijo. V toplih besedah P. R.: Registrator Lapuh. (Konec.) (). Registrator .Jakob Lapuh je našel l)ravo smer do svojega stanovanja. Pla- nil je v tem no kuhlnjo in odprl obsež-io j skrinjo, ki jc stala v kotu. V njej jc siipal j vrvi. Vse so se mn zdclc preslabc, dokler ni slednjič našel dovolj dcbclc. Tudi do- volj dolga je bila in spravil jo je v žcp. Nato se jc /aklenil v izbo, prižgal svetil- ko in zagrnil okno. Poiskal ie vse potrcb- 110. pisemski papir modrikastc barve. gosje pero, čniilo in zaOel pisati pismo: »Oospodiena! Ko prejmete to pi- smo, ne bom več živel. Zaradi vas m ;e veliKe sramote ne niorem več živeti. Moja sreča jc na veke pokopana, brc/' njc pa se mi ne izplača življenje. Ne rečeni, da stc samo vi krivi moje sinr- (i. nc imcjtc ncmirnc vesti. Predno od- idem odtod, odpuščam vseni in prosim vse, da nieni odpustijo. Odločeno jc! Zadnji pozdrav! I. Lapuh.« Roka se mu je tresla, ko je Sc enkrat prcčital napisano. Razburjen je pimo za- !>rl in napisal naslov. Hitel je zopet skozi mrtvo mesto in ni ničesar videl. ničcsar čul. Kar se mora zgoditi, to je stalo neizogibno pred njim, kakor da so drugi, silnejsi tako odločili in ni drugega izhoda. Tveba jc tako sto- riti. Tarn v gozdu za reko se bo sklonila tiha veja in na veke bo pozabljena vsa ta velika sramota. Doinislil se je pisma in ga vrgel v bližnjj nabiralnik. Ko jc šel čez most, »e otipaval vrv v žepu. Sedaj ga je nenadoma vsega spre- lctcl silcn rnraz kakor strah in 011c- moglost. Zhal se je tc debele vrvi, ki lio- cc napraviti konec njegovemu zivlii'u.iu. In prišhi mu ie misel: »Ali ni drugega izhoda, kni se mora zgoditi tako?« »Mora!« jc zakricala sramota vanj, da so rnu vztrepetala kolena. Občutil je vso neizprosnost usodc, spoznal je, da ji ne more uiti, da je ne more preprosiii. Sklonil je glavo in se udal. Tedaj se je prikazala na mostu drobna postava, ki sc je zibala kakor v pijanosti. Zagugala se jc naravnost v nc- žcčega Lapuha, da jc obstal in se vzdra-- mil iz omotice. Prestrašen je spoznal ofic. Kravarja, ki ga je objel in govoril vanj s sapo, ki jc dišala vsa po vinu: 1 »O Lapuh, gospod registrator, nikar j tako hitro, ne bo še zmanjkalo pijačc pri ! Beli mi.ski. Hrez skrbi! Kar z mano, poj- ¦ deva skupaj. Kdo bi hodil žc spat, saj se f imamo današnji dan. Tudi jaz pojdcm na- \ zaj. pojdeva skupaj.« j Lapuh se je udal Kravarju, ki ga ]e i uržal tesno i)od pazduho. Izpustil ga Jc \ še le. ko sta dospcla v kremo pri Beli mi- j ški. Ceprav je bilo že pozuo. je scdclo I tarn še precej veselih gostov. Vsi so po* ' znali rcgistratorja in posadili so ga v sre- ! dino svoje družbe. Takoj so opazili, da i ima na obrazu in obloki krvave madeže in da se obnaša, kakor da ni pri vsakda- ! nji zavesti, da se je opil in ob tej priliki ; potolkel do krvi. Oficiiaut Brlizg mu je segcl v žep po robec, da ga očisti ž njim. ¦ Otipal ie v žepu debelo vrv in jo privle- . kc! na svetlo: j «Kaj pa to? Lapuh ima obešenjaške : namene.« i Vsa družba se ie glasno zasmejala ; in ni raztmicla. Tudi registrator se je j vz-dramil in segcl po vrvi: j »Pustitc mi, to jc moje. Jntri ne ži- vim več, umreti moram.« »Na zdravjc in na mnoga leta gospo- du rcgistratorju, ki je danes izredno clo- vtipen in zabaven. No, saj prvi je samo enkrat v mesecu in mi mu ne zamerimo. Naj živi!« Tej napitnici Kravarjevi so vsi na- vdiuseno pritrdili in Lapuh ie moral trkatj /. njimi in pit'. Na njegov račnn so patla- lc nove sale, a on jih ni poslušul. Vsega ga ie prevzela pijača iu zaspal ie pri mizi. Zjutraj se jc prebudil na trdi klooi v "OKfHn' Of ciiant Kravar ga Je vzdramil in postavil na'noge. Pri.šla je kremarica in mu povedala račim. Plačnl je in se na- potil proti domu s težko glavo in vestjo. Kravarjcve oči so Mle r'dece zalite iii zaspane. a v nogah ie bil trden. Lapu- ha je držal pod pazduho. Tako sta §la skozi mesto. Kolikor mogoče sta se ogi- bala glavnih ulic. kjer so ravnokar odprli trgovine. Ha sta prišla v ulico Lapuhovega stanovanja, sta morala prestopiti ulico, kjcr je bila ona usodcpolna trgovina. Pred njo je stala Fanika 'n čitnla pismo, ki ga ji je ravnokar bil izročil pisnionoSa. Skoro na glasse je zasmejala. ko je prav ist? hip zagledala regisrratoija še živc- ga in v tako žalostnem stanju. PriklicaTa je se par liudi iz trgovine, jim pokazafa Mtra/i - » ft O V A I) O B S 0 onienja zvezo s Ceškoslovaško. Glede Albanije naglaša, da spoštujeino iijeno ncoclvisnost, svojc mejc pa homo branili. Seüajne spopadc jc izzvala Albanija. upati pa jc, da so zadnji. Iziava izreka obžalovauje nad vojno med Rusi in Po- ljaki. Sporazum med dcuiokratl in radikaf- ci se jc glasom porocUa »Jutra« dosegel v Beogradu za novc obč. vol'tve. Prcd- suinik iiove obč. upravc bi bil radikalet. podpredsediilk dcmokrai. Albanci poraženi. Naše četc so po pripravljalnem načrtu tiapudle albansko fronto, po enourni arfilerijski pripravl nizrušile albanskc pozicijc in jili z mali- lnj žrtvami zavzele. Albanci so deloma zbežali. deloina bili ujeti. Med ujetimi Je več italijanskih prostovoljcev. Naše čole so prekoraeile Guštcrico in zask-dujejo bežečega sovražnika. Osvobojeni kraji kažejo strašno sliko albanskega pnsto- Šenja. Albanci zbirajo pri Tirani nove oil- delkc. Mala entcnta. Tako iiazivajo neka- teri zvezo Jugoslavije, Ceškoslovaške, Runmnije in Orške. Po vesteh iz Buka- rešte pride začetkom septembra Venizc- los z regentom Aleksandrom in mln. preds. Vesnieem v Bnkarešto, da sc u'o- ločijo podrobnosti glede zveze Grške z Jugoslavia in Rumunijo. Zastopana bo tudi češkosloavška repnblika. Madžari prezirajo mirovno pogodbo. Fz Pariza poročajo, da so države «male entente« podvzele nove korake pri za- veznikih ter zahteyale odgovor na svojo noto, v kateri zahtevp.io. naj sc niadžar- ska vojska v smislu mirovne pogndbe zniža na 35.000 mo/. Zopet uspehi rusk h rdečih čet. — Wrangel poražcn. Naprcdovanji; Rusov proti Poljakom. Ljuciski komisar Čičciln je javil sovjctskemii zastopnikn Kamen- jevu v London, da je Wrangiov odpor po 1 jntili bojih zlomljcn. Sovjctske čete na- fjredujeio, Wrangel se je umakuil v Krim. Na poljski front; so rnske čete zo- pet zacele napadati in so pri Bjalistoku, Brest-Litevskcm in v Vzhodni Galiciji že doscglc uspehe. Došla so nova oja- čenja. Novo prodiranjc Rusov. 31. avg. po- ročajo: Trocki sam je zopet prevzel vr- hovno poveljstvo nad rnsko armado. Ru- si so iznova osvoj'ili Grodno. Za Bjalistok se bijejo Ijnti boji. Poljski maršal Pilsud- skj pa izjavlja, da imajo Poljaki dovolj rezcrv proti vsem ruskim ojaceiijem. Ruski ultlmat Angliji. Ruski odpo- slanec Kamcnjev je izročil angleški vladi novo noto sovjetske vlade. Nota je pro- tiultimat r,a Balfourievo unto in zahtcva 1. objavo vsch angleškili pogojcv za končnoveljavni mir z Rusijo; 2. naj An- glija izvrši na Poljsko pritisk, da privoli v sprelcmljiv mir z Rusijo. Rusija ~ pra- vi nota — je močna dovolj, da izsili z orožjom takojšnji mir. Irocki se zvcže z Nemčijjo? Iz Mo- skve poročajo preko Berlina, da jc ko- inisar za vojsko Trocki pred voiaštvom, ki je odhajalo na bojišee, izjavil, da se bo Rusija združila niakari z Nemčijo, sa- mo da stere imperijalizom stare F.vropc, zlasti Anglijc ,in Franeije. Zedinjene države nameravajo zvi- pismo in Lapuha. Registratur je videl in slišal in hitel, kolikor so to dopuSčale noge. Se Kravar ni mogel za njim in sc je obrnil raje pro- ti uradn. Lapuh je izginil v svoje stano- vanje. Epilog. $>e isti dan je registrator Jakob La- puh zapustil naše mesto. Nikomur ni po- vedal, kam odhaja. Pozneic so pripovc- dovali vsevedni jeziki, da je šel baje ot>- iskat imiirajočega strica, ki pa je še imet obilo življenja v sebi in je trdno držal tl- sočake v svoji oblasti. Nato se je bale nnpotil daleč proč od naših krajev. Mor- da živi še dandanes in morda se danes čaka zaželjcne in zaslužeue srcče. ki ga rcši samotnega devištva. Bivša gospodična Fanika je daiies vobčc spoštovana gospa in ob posebnih prilikali prav rada pripovcduje o dogod- kili svoje mladosti. V skromnem kotičku 'njenega srca živi še spomin na registra- tor ja. Tudi pisateli se jc potrudil, da mu v tej.povesti postavi siccr skromen, a ven- dar dostojen ^pomenik. Ob koncu svoje- ga dcla izreka zahvuio občinstvu, ki je z zanimanjem in socutjem sprcmljalo ju- naVa na vsej trpki in kr vični poti. šati svoi annadni kontingent za 1O0.00O mož. IZ PREKMURJA. j Iz Beltiuc poročajo , da si tamošnji ! prebivalci in iz sosednih vasi toplo želi- j jo, da hi pripadli pod niurskosobot^ko In ne pod dolnjelendavsko sodnijo. Iz Bel- tinc do Murske Sobote je samo 7, do D. Leudave 28 kin. Svoj čas so jih Maü- žari vtaknili pod Lendavo, da so jih ime- li bolj v rokah v svrlio madžarizacije. — Naša vlada pa bi naj s(var gospodarsklrn koristim primerno uredila. »Prekmurski Olasntkx pišc, da Je komisar za Prekniurje pravzaprav dol- njelendavski »župjan«. znani klerikalni agent Sever. Ljubljanska vlada samo nje- ga upošteva, njega celo vpraša, koga naj sprejme v službo v Prekmurju. Zato Pd je tudi severno Prekrnurje popc^lnoma zaneniarjeno. Iz Korotana. Razkr'mkana netnšUutaiska löpovr ščina. Okrajna plebi-.Jil:na komisija jc ao- oila vlogo z raznimi podpisi, v kateri je bilo nagroinadenih na kupe laži proti SlO- vence.n, češ da iz\ /.snjei') protip- stavno agitaciio. Nedavno }c angieški Clan te kn- ¦¦nisije /asliševal price, ki so l>i!e podpi- sane na vlogi. Na veüko začndonK' An- gleža p*a so vse iziavile, da vloKc niso podpisale in ko so ve na zahtevo Angle- ža vse podpisale, s:> bili vsj podpisi res popolnoma drugačni od onih v vlogi. ••¦¦ Podpisi so bili torcj potvorjeni. V'loga je bila napisana na p;salnem stro.iü v pi- sarni Fritza v Rožcku. Angle/ in NeiricJ so odšli z dolgim nosoni in upamo. da bo plebiscitna komisija napnivila koneL takšnemu delovanjv; Fritzove pisarnc s tem, da jo enostavno zi'pre. Slnčai pa jasno kažc, da Nen.cu ni nobena lopov- ščina preslaba v dosego namena. Letoviščarji mur&lo odiii. : Slove- nec« prinaša izvirno poročilo iz Cclov- ca, da je plebiscitna komisijji odredita, da se morajo vsi letoviščarji do 10. sept, ods-niniti z Vrbskcga jczera. V Pliberku sc n.^staui n:nrcsto iimr- le.cca odvetnika dr. Sushik.i kot ( -ivetrik dr. Jurr) .!;in, tloslcj o'lv^tnik v '!'rst\i Mariborske n^v?ce. Člani razrnejitvene komisije se ra?r- un jugoslovenskili dclcgatov niso udele- žili sokolske slavimsti. .Japonec se je od- peljal v Zagreb, Nemec in Italijar. v Gra- dec, Anglež v Celovec. Pa je tudi brcz n j ill Slo. • Belo zasiavo z napisom: Commis- i sion dc delimitation de la Frontiere vpc^ rablia na vožnjah razmcjitvena komisT- ja, Jugosloveni in Avstnjci še povrh svo- je dr/.avne barve. j Napad na zdravnika. Due 29. avg. ic ; ptujskega zdravnika dr. Jenka na pn- | vratku s Tezna na Tržaški cesti prcd ne- ko gostMno napadel ča°,tniški namestni* Sinko in ga udaril s sabljo čcz prsl. Razmejitvena komisija se je podala veeraj 1. tm. na Aluto. odtam k Sv. Ur- banu. odkoder bo pregledala obmc.ino o- zcmljc teffa odscka in kotlino med bistri- §kim potokom in Krumpahom do točke nad Sv. Lovrcncom. Zaslišcvala bo tnat obmejne interesente glede niihovih go- spodarskih tcžcnj, ki so v zvezi z defini- ! tivno določifvo mej. V sredo 8. septembra vsi v Celie! Še vas zremo in gledamo v duhu. vas vrle in čile mladeniče in može, ki ste nas pred 30 leti klicaii in dramili iz sp^i- nja na delo, na gibanje, napredovanje In na ttžavno borbo za ogroženo domovl- no. .Vi stc nam vskresiij spnsonosno mi- sel o sokols'vu ter vi, navdušeni iunaki ste nam ustanovili nri^c i'riiStvo >^SokoI«. hi takrat je začelo v Celju novo delova- nic in tekmovanje v narodncm dolova- nji!, ki nas je vod'lo od vsneha do vspc- ha. Ali borba ni bila lahka. — Se vsi ve- mo, kako šiien sovmžnik nam je stal na- sproti! Venchr se ga sokolska misel ni plašila! Odločno smo delali iavno. a 3e bolj tajno. Neprcstano smo rovaril: prof! nečlovcj>!;'m svojim tiranom in koneč- no nam je delo uspelo. Naša idcia je zma- •cala in danes smo svobodni v svobodnf. novi doimvini! To tri'Jcsctk'tno dobo lircpcncnja, dela in napora. zdruzenega z opasnostjo in raznimi težavami, a tudi s trdnim za- upanjem v konečno zmago, hočemo Ie- tos, 8. septembra primerno proslaviti. Na slavnost povabimo še vse živeče ustano- vitelje celjskega »Sokola<, a k slavnosti vabimo tudi vse zvesie. jiigoslovenske Celjanc vsch slojcv in vsakega stami. posebno pa se tebe, mili slovenski narotl, ki bivaš v selili in vaseh, tako lepo nasc- janih po naši krasni celjski okolici. Prl- dite čvrsti krneeki fanlje, ve, draga dc- kleta, ponosni možje in žene, da sprevi- dite in spoznatc na lastne oči. kakšen ]e »Sokol«, kaj dela, po čem stremi in hrc- peni. Na§ »Sokol« je skozinskoz deino- krat, je vsakemu bratu brat zato bo vsa- kemu, ki pride, prcsrčno stiskal roko. najsibo kmet, delavec ali gospod. Z njim se bo drage volje razgovarjal o naših vc- likih delih, ki nas eakajo v prid naroda in naše nove, mile domovinc. Pridite dra- gi bratje in sestre, da si v prijazni družbi poživimo duha in sree za težavno borbo v blagor vseli nas in na5e lepe in velikc Jiigoslavije! Program objavimo v prihodnjih šte- vilkah »Novc Dobe«. Sokol. Celjske w^tiI^^, Minister dr. V. KuKovec sc k v pon- deljek zvečer v spremstvu svojih tova- rišev min. dr. Rafajloviča, dr. Riba-'ja in drugih vračal skozi Celje v Beograd. Osebna vest. Za primarija na kirur- giOnem oddelku celjske javne bolnice Je Imenovan Slovenec dr. Steiufclser, ki na- 8topi službo te dni. Dozdaj je bil names- čen na javni bolnici v Radgoni. Pozdrav- Ijamo rojaka v naši sredini! Sanatorij v Celju. Uovori se, da u;> ineravata dr. Jesenko in dr. Negri nsla- noviti v Celju sanatorij. Olepševalno društvo v Celju priredi, kakor žc objavljeno, v soboto, dne 4. tm. cveM'cni dan. Apcliramo na prcbivalstvo mesta in okolice, da izkaže društvu svo- jo naklonjcnost s tem, da pridno posega po cvetkah in društvo z denarnimi pri- spevki gmotno podpre. •-- Vcsclica, ka- tcro jc to društvo uameravalo due r>. tni. prircditi v mestnem vrtu, se z ozirom na dnigc prireditve ne more vršiti, vrše se pa že scdaj priprave za veselleo, k a torn. se botic inircOila due 3. oktobm tl. v lio- telu Union. Novi del pokopališča na Čretu jc bil včeraj 1. tm. ob 9. urj slovcsiu) blago- slovljen. »SIgv. trgovsko dmštvo v Colju« naznanja, da se vrše redni tedenski sc- stanki ta mesec vsak četrtek v gostilni Raclej na Bregu. Člani sc ozozarjaja. na.i se sestankov rodtio mi polunšii-viino tuie- ležujejo. Vse vojne »JivaJ-'de :n vdove vabim na ustanovni občnj zbor ^Sloge«, drn- štva vojnih invalidov za okraj Celje v Celju, dne 5. sept, (nedeljo) ob 8. uri dop. v notelu Union v Celju. Brezplaenc žel. voztie lisike dobe samo e!ani «Sloge^-, za!o ie v interest vsakega. da pristoni k »Slogi« ter jo podpira. Isto velja za vdo- ve. Na svidenic v nedeljo! — Koštnmaj. nstvo- vanic, je sokolstvu tuje. 3.) Kakor pa sokolstvo nredpisnje svo-jim članom, da sc politično udeistvu- 3.) Kakor pa sokolsfvo prcdpisuje svojiin članom, da se politično udejstvu- jejo, tako jim vsled svo.iega nravnega staiišea glede metode daie scboj gotovc ozire. Kakor vam klieemo: strnnkarsko DOÜfiko ven iz sokolskih drnstev, tako opomlnjnmo: več sokok-Kega duha v po- Htlko! Nc le v stvari, tndi v obliki. Nc- brzdana, surova borba, nnsiljo. laž in drus:a nemoralna sredstv.i v politiki, o- sebno rovanje, pomanikani1: stvarnnsti, I kritikastrstvo. ki nad vsem godrnin, cle- j la pa nič — tch lastnosti Sokol, ki se po- litieno pojavlia, nc sme pokazovati. Nc- oma.-:leževanost, sposohnnst, rcsnost. to ! zahtcvamo od politienih delavcev. V i strankarskem tekrnovaniu velnj naeelo: I korisi narodii grc nad koristjo strankc! i Preporod naroda pojde preko poTi- ! tike. Lc-ta danes omaloya/.uje sokolstvo. ! ki ga država in javnost vse premalo pod- ! pirata. Sokolstvo pa sc zaveda svoje vc- ! like naloge tndi y politiki, k' ji hoce s ¦ svojim vzgojevalnim dolom dati indirekt- j nim potom podo'bo svojega vzvi.^encga i narodncffa in nravncgn jirograma. j Jugosiovenski Sokolski Savez. Due d(). avg. je imel Sokolski Savez v /VJari- boru svojo glavno skupsčino. Prečitale so se ined dnigini brzojavke, s katerimi so pozdravili sokolski tabor min. precis, dr. Vesnič, minister za prosvoto PribiCe- vič, minister vojne in mornarice Jova- novič in general tfasič. PrisostvoviMa sta podpredsednik Nar. predstavuistv.x dr. Ribar in min. dr Kukovec. Iz tajni- škega poročila posnamemo, da znaSa premoženje Saveza danes 394.S*lfj K. Pri volitvah so bili izvoljeni dr. Oražen, sta- rosta, dr. Vlad. Ravuidar, dr. Car l.azar in dr. Ojuro Paunkovič, podstaroste, dr. V. Murnik, načelnik. Vilko Kukec za Slo- venijo, Švarcvakl zn Hrvatsko in Hoi- man za Srbijo, podpredscdniki. Sprejet je bil predlog, da se osjnije Ccškoslova- ško-jngoslovenski Savez. Z navdnsennn odobravaniem je bii sprej.'t predlog. tTa sc Savez imenuje odslcj. JugoSlo\ciiski Sokolski Savez. Sprcjcla se je tudi reso- luciia, katero prinašamo na driigtm me stu in ki označiije siališče Sokolstva iin- pram Oriom, politiki itd. ONEVNE r>üYIGE 25%-na draginiska doklada uradiii- štvu se glasom odredbc linančnega mi- nistra izplača za September kaker v av- ' gustu brez vsake spremembc. Slovenska Solska Aiatica je na iz- rulnein obenem zborsj 27. avg. v Maribo- ru izvolila predsedhikom prof. dr. Ljud. I}ivka ,podpredsednikom okr. šol. nad- zornika Ljud. Cerneja. Kazen za naioüne izdajite. Ivici ! I'rankii, Vladimirju Sajhs.i in Liinan«- | elu (iagliardiju, ki so v tuji službi in ue- lajo tain proti naši drzavi, je akaderniOnl senat zagrebskeg'a vseuOii'sca skltnil odvzeti naslov doktorja Družba sv. Cirila in Aletoda ne bode za letošnjio veliko skupščino pošiljala glasovnie in zglasnie, ker je pošta tako draga in bi se po nepotrebnem zapravilo s tern kakih 500—700 K. Vsi p. t. podriiZ- nicnj zastopniki in pokrovUelji ter ela- ] ni driižbenega vodstva se vljudno vabijo, \ da se zglase za potrebne listine (glasov- • nice in zglasnicc) pred zborovanjem v • družbeni pisarui. Ta bode poslovala V). \ septembra od 8. ure zjutraj, na predvc- ! čer zborovanja pa do S. ure zvečer. Ce pa kdo želj preje zglasniee in glasov nice, ! se clobe te vsaki dan v družbeni pisarni. > Ako bi kdo zastopal pokroviteljnine dnr- ; gih oseb ali drnstev, naj prinese seboj ! pjjoblastilo dotične osebe ali društva. Spoinenik o. Stanislavu Skrabcu, znanemu odličnemu jezikoslovnemu ; znanstveniku, odkrijejo 12. sept, v Hrva- ; či pri Ribnici na Dolcnjskem. Sesianek naprednega dija^t'va se je ( vrsil ob iiriliki sokolskega /.leta (ine 3n. j avg. v Manboru. Udelezile so su ga po • delegatili akadeinske in pa'sredniesolsKc napredne dijaške organizacije. Storili so se sklepi glede akcijc za sokolstvo me'fl ; dijaštvom. Sestanek sta posctila in po- i zdravila min. dr. Kukovec in poverjenik ; dr. Žerjav. Železnica Maribor—Murska Soboia. Sestanek intercsentov za to železnico sc j vr.ši pri Sv. Lenartu v Slov. gor. due 29. ' sept, in ne, kakor je bilo pomotoma jav- ljeno, 9. sept. Kotoriba se imenuje odslej dozdaj- na postaja Kotoriba — Holnja Hubravn. Češkoslovaški predsedaik dr. Masa- ryk je imenovan častnim doktorjem modroslovnc iakultete zagrebSkcga vse- učilišča. Jugoslovensko učiteljstvo v zasede- i nem ozemlju, združeno v »Zvczi jugoslo- ' venskih ueiteljskih dništev«, je soglasne : sklenilo, da pristopi Zveza k socijalno- demokratski »Delovni zbornici«. Sedaj pa poroča »Lavoratorc«, sodialistično ¦ glasHo. da Zveza ni bila sprejeta v zbor- ' nico, ker je nacijonalistična organizacija. Vrnene Iadje. Avstrija nam je z ozi- rom na določbe mirovne pogodbe vrnila Iadje, ki iih je Srbiji zaplenila začetkom : vojne in siCer Iadje »Trina«, »/bar«. »Mačva«, »Neretva« in «Krajina«. Te dm : so Iadje prispele v Beograd. Požarna bramba v Levcu jc priredi- la 22. avg. 1920 veselico, h kateri je pri- hitelo obilo ljudstva. Tudi celjska požar- iia bramba se je udelezila te prireditve. Zahvaljujemo se vsem udeležencem. So- sednim požarnim brambam, ki so nas sa- mo od daleč gledale, bomo pa ob priliki njih poset vrnili. — Odbor. (k) « Iz Vltania. V našem tr.iju, ki je slo- ! vel za časa Avstrije kot edei! najbolj za- 1 grizenih nemškutarskih gnezd na Spod. i Žtajerskem, vodi posle izza prevrata j sem, torej še dandanes nemški oziroma ! nemSkutarski tržki odbor, kateremu je i poverjeno med drugim tudi nadzorstvo ' in gospodarstvo nad t^kozvano »JevSe- : vo loko« tik Vitanja, kateri gozdni in j pašni kompleks je leta 1S18 volil tedajni ; lastnik vitanjske graščine vitez l.enzeri- ' dors tržanom v splošno brezplačno pora- ; bo za vednQ. Ta gozdni in pašni kom- i picks je precej obširen ter donaša trgn ; lepe dohodke. Saj je tekom letošnjega | leta prodal imenovani gospodarski od- \ bor, ki sestoji iz najhuiših zagrizencev in ; nemfikih nacijonalccv, iz omenjene loke I za blizu 100.000 kron lesa; a tudi v prej- \ šnjih letili, osobito med voino, je prodal j omenjeni odbor večje množine lesa za J i !ep denar iz omenjenega komplcksa. Ni ¦ nam sicer znano, ali in kako se nadzo- ruje gospodarstvo tega odbora, čudno se pa vsakomur zdi, da se do danes, ko bo ze vendar kmalu minulo dve leti od pre- vrata semkaj, nobena oblast ne sane, da bi napravila red in odvzela imenovani I kliki tc tolikanj važnj gospodarske po- i sic iz rok. Vprašamo okrajno glavarstvo i v Konjicah, ali res nima moči, da bi se to i predrugačilo, apelujemo pa obenem na ; deželno vlado v Ljubljani, naj ona vsa] | stori svojo,dolžnost in ukrene, da že nc- : ha enkrat gospodstvo tržkega odbora, v ; katerein sediio najliuiši nacijmialci, ki Cr- i tijo vse, kar lc m'sli in čuti le kolickaü ; slovensko. V tržkem gospodarskcm oti- j born se šopirijo: usujar in lesni trgovec ; Hofbauer. trgovec Strnsser, okro^ni zdravnik dr. Kokoschitiogg. klepar Schu- \ i ster. gostilničar Pirch in kot denuneijant ' poznati krojač Findenigg -- samo l.iudje : ¦ strogo nemško-nacijonalnega misljcnla, i ' ki imaio še do danes v trgu vso moč v I rokah. j ! Žetale. Tu ic bil te dni ponoči okra- ! i den posestnik Jože Jus. OdncScna mu Jc j i bila obleka in še drugo. Orožniki so cc- i ! nili Skodo na 13.000 K. O tatovih ni sTe- | | cju> _ Tudi Matevžu Fišerju na Prcvolili j i so odnesli tatovi vso obleko, da we more j ! nikamor. Vsc ujmc nas tlačiio. povrh pa j še tatovi, in še v tej neznosui draginli. j ! Pred nekaj časom je bil v Kočicah okra- i den Matija Plajnšck. Nek Hrvat je tarn I prenočil; ko je zgodaj zjutraj odšel, jc iz- ginilo ž n.iim tudi troje parov novega o- [ buvala. Tatov nam torcj nc manjka_. za- to so nam pa naložili pasji davek in .— i pasii vM.por, da imaio tatje lažjc delo. ' ! Žetale. Tu smo imeli 29. tm. shod ' Samostojne kmctijske strankc. UdeleŽI- lo se ga je nad 1500 naših kmetov In kmcčkih delavcev. Oovoril je o naših tež- njali g. Jože Drofenik, nmožica mu Je r vel'kim zanimanjem sledila. Medklice jc delal vodja tukajšniih socijalnih demo- kratov ^anda, ssveda sebi v sramoto. i Ormož. Za okrožnega zdravnika Je ; imenovan ordinarij bolnice dr. Anton Hrovat. j K''.plja. Šulferainske vžigalice Se pro- : daia na Kaplji, ob skraino severni držav- \ ni meii. trgovec Hermann, ki sc tndi ba- ha s svojim nemško-avstnjskim držav- Ijanstvom, ne pomisli pa, da j<5 slovenski ; kni.h. Proč s takimi ljudmi! | TRB0VWÄ." OBRT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. HMEL.I. Žatec, 28. avg. 1920. Mirno kupova- nje na deželi po 2800—3000 č kron za 50 kg (t. j. 10600—11400 j. K za 100 kg). Nürnberg: Na trgu dnevno prodanih do 300 bal; kupčija mirnejša po 2300— 2S00 mark za 50 kg (t. j. 10.000- ! 3000 j. K za 100 kg). — Zaveza hmelj. drušiev. Nakup žrebcev. Kupi se 5-6 prvo- j vrstnih eno- in dvoletnih toplokrvnin žrebcev, ki imajo popolnoma dokazan rod po matcri in po oeetu. — Ponudbe sprejema državna žrebčarna na Selu pri ljubljani. | Za aktWnost naše zunanje trgovlne. j Iz Reograda poročajo 28. avg.: j Pred dvema dnevoma sc je sestala v i borzi enkcta, ki io ie skl'cal finančni mi- j nister. Razpravljalo se je o devizni cen- j trait. Rnketn je zahtevala, da sc- devizna ! centrala ukine, a dinar da se Sinatra za zdravo valuto. Predsednik beograjst^e borze jc reasumiral zakl.iiičke o tujih va- lutah v naslednjih točkah: 1. Da se dvig- nc naša valuta, je treba, da se osvobodi I in favorizira izvoz vseh predmetov, ra- : zen onih, ki so neobhodno potrebni za ! obnovo zemlje in /a zaijotovitev prc- hrane prebivalstva države. 2. lzvaža naj ; se za našo in ne za tuje valute. Sanro | majhen del tuje valute naj izroče izvoz- [ ničarji finančnemu ministru za državne ; potrebe. 3. Devizna centrala naj se takoj i ukine. 4. Rcvidirati se rnora uvozna ca- ' rina. Treba je, da sc zmanjša za nckate- re predmete. 5. Treba jc omejiti uvoz Inksiizneg«'« bla.ua tako, da bo postala na- : Sa zunanja tr^ovina aktjvna. : Zadružna banka v Ljubljaiii. Pod I tern imenoni se je ustanovila v Ljubljani ; socijalistična banka z delniško glavnico | 5 milijonov kron. Državni valutni kurz. Ker jc kurz - inostranskega denarja zopet poskočil, je ! odredil finančni minister nov državni I kurz. Vsled tega sc pri državni blagajni | zamenja 100 francoskih frankov za 150 ! dinarjev, istotako belgijski franki. itali- ! janske lire za 105 dinarjev. dolarji po 20, I angleški fiinti po 80, švicarski franki po j 308 in češkoslovaškc krone po -10 di- ! narjev. ¦ Alonopolski zakon velja za vso drža- : vo. Upravni odbor državnih monopolov ! je sklenil, da se monopolski zakon. ki je | bil doslej v veljavi samo za Srbijo, raz- I širi tudi na ostale kraje naSc kraljevinc. Finančne delegacije, ki so doslej zbiraTe monopolske dohodke izven mcj Srbije, zamenijo se z delegacijami uprave dr- j žavnih monopolov. j Slovanska trgovska banka se usta- [ novi tc dni s češkoslovaškim kapitalom ! na Dunaju. j Devizno centralo namerava ukiiiiti finančni minister. Valute za izvoz se bo- j do v bodoče polagiile pri večjih bankaii. Tudi se poenostavi postopanje pri dovo- : Ijcnjih za izvoz. I 100 milijonov dinariev za nakup to- ; baka iz letošnje kampanje ie dovolilo tf- | nančno ministrstvo upravi državnili mo- ; nopolov. ; Izvozna carina za stavbni inaterijaF. ! Zadnji čas se je vse stavbno gradivo v | splošnem podražilo. kar jc v vsej držav^ i silno otežkočilo gradbo novih in popravi- | Io starih in porušenih zgradb. Eden glav- j nib vzrokov te draginje jc bil v tern, da | so vse naše velike žage v Hosni in Hcr- cegovini izvažalc ogromne količine stavb. matcrijala v prvi vrsti v Italijo, pa tudi v druge države. Da bi se zavarö- i' vala domača potreba stavbnega matcrl- jala, predvideva finančni zakon za 1920- 1921 pooblastilo za ministrstvo prchrane ; in obnovo zemlje. da se mora za vsak Iz- voz stavbnega materijala plačati carina in natura, to je s stavbnim materijalom. Ves materijal, ki se bo na ta iiačin dob!l» se odstopi brezpiačno ministrstvu za ob- novo. Ko bo finančni zakon stopil v vc- ljavo, bo ministrstvo za obnovo odredf- lo, da se bo ta naredba takoj začela izva- jati. Ves materijal, ki se bo na ta način dobil, bo ministrstvo za obnovo odsto- pilo javnim institucijam in stavbnim oi- j ganizacijam. Tržne cene žita v Beogradu 31 .avg.: pšenica 750, ječmen 350—400, oves 220, moka št. 0 11.50. St. 2 10.50, St. 6 9 K- Curlh. 31. avgusta. Berlin 12.35, New- vork 610, Londonv21.65, Parir. 42. Milan 28. 17 in pol, Praga 10.15, Beograd 21.50, Zag- reb 5.40, Budimpešta 2.50. Dunaj 2.80, av- strijske žigosanc krone 2.60. Dunaj. 31. avgusta. Zagreb 217—237. Bu- dimpešta 100-110, Praga 416 442, VarSava P6 107, čehošlovaške krone 414—440, dinar- ji 910-960. Zagreb, 31. avg. Devize, Berlin 228 -232, Italija 550-554, London 365, New York 112-113, ParU: 780-790, Praga 185 —190, Švica 1700-0, Dunai 4fl.—45.50, Valute: Dolarji 108-110, avstrijske krone 43—44, carski rublji 13*-135, 20 kron v zlatu 0, francosV.i franki 780 — 0, napo- leondori 390-410, nemSke marke 218—22i?, ronumski leji 245 250, italjanske lire 0, i bolgarski lovi 0, tur. lire 0, argk-Ski funti ! 375-385, čt. Z c^irom na vesti listov p,lede vabiienja nosamez- nih <ü!-?nov rR^rnrjitvene kornisije na sokolsko siavnost se inv<>tavlifi: Znstop- stvo mariboiskeRa Sokola ;e bilo v soho+o zvoCer pri preds«?dniku komislje, an.-JešI.em polkovnikn C'awe'lu ter je of.cijslno povabüo na ulavnost celo- kunnv- komisijo. St ran 4, »NOVA DOBA« Stev. 105. stu, Sarajevu, Gorici, MHapibaru*- B&rcsirljah in Piuju* Sprejema Vloge na knfižfce in tekOČi J35JS5J Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun protl ugodnemu obresiovanju. *W% valut in dovoijuje vsakovrstue Kredite. 296 -20 Reciistrow. ks°ediina in stavbena "L&LSTNI DOÄI$f Sprejema frranihte vloge iis jih abrL&tuLe |io ^r^BLOI "fe 401 stis*S Od st» \rÄ \OßP 156-50 Edlna slövenska specijalna ! trg^vina z barvami in laki. Agenfura In Komi- sijsko podjefie. Prosveta. Pododbor Udruženja gledallSkih Igraicev SHS v Ljubljani bo izdajal začenši s 1. okt. 1920, gledališko revijo »Maska«, ki bo izhajala 2krat na me- sec. PrinaSala bo strokovne članke iz gledališke umetnosti, novosti in kritike iz dramatične literature, satire iz gle- dališkega življenja, karikature, slike gledaliških umetnikov, inscenacij itd. Naročnina znaša za člane Udruženja gledaliških igralcev SHS: celoletno K 120'--, polletno K 70 — , četrtletno K 35"—. Za neClane: celoletno K 140—, polletno K 75'—. četrtletno K 40'—. Posamezna številka K 8'—. Naročnina naj se pošilja npravi »Maske«, Dram- sko gledališče, Ljubljana, po§tni pre- dal 156. Proda se fina na pol pokrita enovprežna ko- čija. Ogleda se lahko pri g. Ornik, Mikloš čeva ul. 2. 1184 3—1 Kdor najde Janezov klobuk (bil je še čisto nov,) in ga prinese v tiskarno, dobi nagrado. Zgubila 11602~' sc je, oziroina bila odpeljana v nedeljo popoldan 6 mtscev starapsica (voIČje pasmc), ki sliši na ime Lora. Kdor bi o njcj kaj vedel, naj sporoči proti nagradi v Gabcrje št. 91 (Rode). s^dcsrs Med univ. is>iH||NJ.....DBIIIBeBEEBBBIiBBnin>ll»lLIIEn