Ksavmmzi Poštnina pTa?aria 'v golovfnf Cena 1 Din Leto I. (Vlil.), štev. 136 Maribor, petek, 14. oktobra 1927 Uh aja razun nedalje in praznikov vsak dan ob 16. uri R*£»n pri podtnem t»k. sav. V Ljubljani it, 11.409 ♦•ti« K*#»«čno praj*m«n v »pravi ali po poM K) Dm, do*UvU*« m dom pa 13 Dt« fej BSS8S8BE5B Telefon: Ur od«. 440 Uprav« 455 U rad ništvo in uprava: M ari bor, Aleksandrova cesta it. 13 Ogla« pa tarifa Oljtaaa aprejama tudi ogtaani oddoiok ^Mra“ v Ljuktj«»f, PraSaraova aflae K. 4 Kombinacije fn negotovost DO REDNEGA ZASEDANJA SKUPŠČINE NE BO IZPREMEMB. -RADIČ ODKLANJA POOAJANJA Z VUKIČEVI^EM. BEOGRAD, 14. oktobra. Vlada se je baviJa včeraj in danes izključno s teko* čimi posli. Ministri odločno odklanjajo vsako iziavo glede položaja. Pač pa Je znani komunike demokratskega poslanskega kluba še vedno predmet živahna' razprave po listih, ki soglašajo v tem, da je postal položaj vlade tako kritičen, da pride lahk0 vsak dan do izpre-niembe. V današnii »Politiki« naglaša neki sotrudnik ministrskega predsednika, da dosedanii pogoji demokratov nikakor ne tvorijo kamen spodtike, ako pa bi prišli demokrati z novim; zahteva« mi, posebno z zahtevo po vzpostavitvi pravnega reda, potem je vladna kriza neizogibna. Radikalni centrum se sicer odločno zavzema za ohranitev dosedanie koalicije, želi pa, da bi prevzela vodstvo vi a« de kaka nevtralna oseba (morda do Ninčič). Govori se tudi o možnosti koncentracijskega kabineta, v katerega bi stopili radikali, demokrati, radičeve! in samostojni demokrat. Močno razburja radikale stališče demokratov v verifikacijskem odseku. Demokrati namreč popolnoma soglašajo z muslimani, da mora volitve v sa* raievskem okraju preiskati parlamentarna komisiia in so tozadevno odklonili vsak kompromis z radikali. Muslimani so za vsak slučaj pripravljeni v verifikacijskem odboru glasovati tudi večinskemu predlogu, pa čeprav bi pri tem padla vlada. Današnii listi prinašajo dalje vest, da je Vukičevič včeraj trikrat poskušal stopit v kontakt z Radičem, ki na od« ločno odklanja vsaka pogajania ž njim. Splošno prevlad u'e zato mnenio, da do sestanka skupščine ni pričakovati bistvenih izprememb. „AmerikanGlrl“ oadla v morje APARAT IN POSADKA REŠENA NA AZORSKE OTOKE. Na vzletišču Le Bourget pri Parizu je vladalo včeraj ves dan podobno mrzlično vrvenje ljudstva, kakor ob Prihodu Lindbergha iz Amerike, ki je Prvi premagal ocean. Na tisoče in tisoče ljudi je pričakovalo prihoda letala »American GirI«. s katerim je poletela pod vodstvom kapitana Halde-mana pllotin.ia Ruth Elder iz Amerike v Evropo. Nervoznost je dosegla vrhunec okoli 10. dopoldne, ko se je dvignilo 12 francoskih mornariških letal, da poiščejo lctalko in jo eventualno spremijo na vzletišče Le Bour-get. Policija je le z največjo težavo vzdrževala mir in red. Tem večje razburjenje in vznemirjenje pa se je polastilo prebivalstva, ko so se francoska letala vrnila, ne da bi našla »American GirI«. Tudi francoske brezžične postaje ob obali, ki so imele permanentno službo, niso mogle dobiti nobenih poročil o usodi letala. Tudi v newyorških krogih se že izraža bojazen, da je Ruth Elder In kapitana Haldemana zadela ista usoda, kakor že toliko pilotov v zadnjih mesecih. Vsekakor je zelo malo upanja, na rešitev. Parniška proga je namreč tako dobro zasedena, da bi po mnenju strokovnjakov letalo moralo biti kje opaženo, ako bi se približevalo Evropi. Vremenska poročila z morja so neugodna. LONDON, 14. oktobra. »American GirI« le padla v morie, kjer jo ie vzel neki norveški parnik na krov in 'zkrcal Ruth Elder in kapitana Haldermana na Azorsih otokih. Na aparatu ie počila do« vodna cev za olle, vshrl česar se ie moralo letalo spustiti na morja. Aeroplan ie zelo pokvarjen in potrebuje temeljitega popravila. Šahovske zanimivosti Aljehin ropot vodi. Dvanajsta angleška partlfa Aljehln-Capablanca je pri nadaljevanki končala z zmago Aljehina. Capablanca je kapituliral po 41. potezi. S tem ,e prevzel na tem znamenitem m&tchu za svetovno šahovsko prvenstvo Aljehin zopet vadstvo, Sedanje stanje ie namreč 3:2 Aljehina, 7 parti) pa je končalo re= tois. ^retie kolo londonskega turnirja. , y Sredo se ie na londonskem turnirju >STa'o tretje kolo, ki je končalo 8 sledečim rezultatom: Wint©r ;0 porazil Thomasa, dr. Vidmar Colleja, Bogoljubov Marshalla. Partiift Tartako\ver-Buerger jo Ida prekinjena. Niemcovj.j je porazil Fajrhursta. Nove praktične položnice uvala poštna hranilnice SHS za odpošiljanje denarja adresatom, ki imajo svoi račun pri niej. Občinstvo ,e neredko v položaju, da vo za naslov in gte. vilko poštnega računa upnika, pa nima od njega čekovnih položnic za izvršitev plačila Poštni uradi «o prejeli novo položnice, ki jih lahko vsakdo dobi na poštnih uradih h 25 pur. Odpošiliatelj zneska mora napisati sam številko čekovnega računa na vseli treh delih položnice, na priznanici na sprednjem delu pa ime lastnika računa. Vsaka pošta ima tudi seznam lastnikov čekovnih računov, iz knterega * so razvidni točni' naslovi in številke računov. Za točno izpolnitev teh novih položnic odgovarja seveda pošiljatelj sam. — Vlom v Poljčanah, Dne 11. t. m. so neznani storilci vlomili v trgovino [vana Logarja v Studenicah pri Pobranali, a so bili pravočasno pregnani in so le neznatno oplenili trgovino. Odnesli so tri pnre Če v« liev in nekaj manufakture, d oči m 80 ostale zaloge ostale nedotaknjene. Vlomilec Je n n begu zgubil suknio. Žn-ndnr-tneriju v Poljčanah, ki vodi preiskavo, je storilcu že na sledu. □oaoODODODOD Q o nrr-inrv-rttTTrjrT Kupujte železniške vozne karte v bil)e'arni .Putnika' v Mariboru, A!eksandr.35 anannoPcaxiDD a arutxiacja onoa K obifnsklm volitvam v Mariboru N6VA SITUACIJA — NOVA POTA. — BREZPLODNE SPLETKE »SLOVENCA«. M a r i b o r, 14. oktobra. Še dobra dva meseca nas ločita od občinskih volitev v Mariboru, ki so razpisane za 18. decembra. Zdi se pa, da so gospodje v taboru SLS postali že danes precej nervozni, ker bi sicer ne pričeli že sedaj streljati s kanoni velikega kalibra. Ce pa vidimo, kako ljubljanski »Slovenec« že tedne sem in zlasti zopet zadnji čas s prozornim namenom objavlja vesti o paktu SDS in socijalisti in podobne, se mora to vsakega treznega človeka, ki politične dogodke in razmere v Mariboru pozna, vsekakor čudno doj-miti, Jasno je, da je situacija glede občinskih volitev v Mariboru postala iz dveh vidikov popolnoma drugačna nego je bila leta 1924. Takrat smo še vedno domnevali, da je politično nem štvo v Mariboru močnejši faktor nego se je pozneje pri ponovnih volitvah (leta 1925 in 1927) izkazalo. Pokazalo se je med tem. da morejo Nemci spraviti v Mariboru v najboljšem slučaju krog 1000 volilcev in da toraj ni niti od daleč misliti na to, da bi mogli občino zavojevati. Pokazalo se je na drugi strani, da stoji nasproti prilično 2500 klerikalno-radikalsko-nemškim glasovom nad 3000 slovensko-napred nih in socialističnih glasov, tako da klerikalci tudi s pomočjo Nemcev ne morejo več postati gospodarji položaja v mariborski občini. Z ukinitvo določbe občinskega volilnega zakona, v smislu katere je poprej v avtonomnih občinah stranka z relativno večino glasov dobila absolutno večino vseh mandatov, ter z uvedbo čistega proporca, je odpadla potreba nenaravnih vezav med strankami. V trenutku, ko se je to zgodilo, je bilo jasno da SDS. ki je bila v Narodnem bloku grdo izigrana od klerikalcev in od radikalov, ne more več iti v nobeno kombinacijo s strankami, ki so nasproti jasnim določbam svoj-čas sklenjenega pakta med strankami Narodnega bloka postopale verolomno. Ne bomo za te trditve navajali obširnih dokazov, naj zadostuje, ako povdarimo slučaj Mestne hranilnice, zvezo klerikalcev z Nemci pri oblastnih volitvah !• t. d. SDS v Mariboru, ki polagoma, ven dar stalno narašča, se dobro zaveda, da si mora na podlagi dosedanjih izkustev v občinski pojjtiki iskati novih poti- Pila je odkrita kompasiscent-ka v Narodnem bloku ter je do zadnjega hipa držala obveze iz sklenjenega pakta. Novih paktov s strankami. ki so delale za njenim hrbtom In tudi proti niej. ne niore več sklepati. Laž je na. da bi se bili vršili do sedaj med SDS in soeltnlisti kakoršnikoli dogovori in sklenili kaki pakti, dasi bi se jih SDS čisto nič ne trebala sramovati, pač na je med nristaši SDS snlošrlo prepričanje da naj v bodočem občinskem svetu SDS podpira soci-jaliste. ako bodo na čelo mestne uprave kandidirali v nnciionalncm pogledu neonorečno osebo. Klerikalci so pričeli v »Slovencu« tudi 7. raznimi Intri^antskimi r" očili, tako n, pr., da je SDS hotela v Mariboru nostaviti več list in podobno. Vsi ti balončki imajo po stari klerikalni navadi namen, zanašati v vrste SDS nezaupanje in razdor. Bili so časi, ko so res tudi nekateri pristaši SDS nasedali takim klerikalnim Intrigam. Zdi se nam pa, da so ti časi minuli. V strankini organizaciji SDS se pripravlja nastop za občinske volitve s treznim prevdarkom položaja, s hladnim računanjem s številkami in možnostmi ter s tem. da je treba v delegacijo SDS v občinskem odboru spraviti baš iz teh razlogov res najboljše ljudi, o katerih se ve, da imajo jasen pogled na velike naloge komunalne politike v mestu, kakoršno je Maribor. Pojdimo hladnokrvno preko bomb, ki jih kot ouverturo v občinske volitve mečejo v klerikalnem Časopisju v javnost! Jesenske tekme osov otitariev v Mariboru V nedeljo, dno 9- t. m. so se vršila ob najugodnejšem vremenu pod vod* stvom g. ravnatelja Bogdana Pogačnika poljske in jesenske varelne tekme psov ptičarjev v loviščih Hoče, Slivnica in Rogoza. Kot sodniki so vršili svo) nelahki posel gg- svetnik Erhardt 2 Dunaja, veloindustrilalec Urbanc in rav natell dr. Lokar iz Ljubljane; prisostvoval je prireditvi načelnik savčza klubov ljubiteljev ptičarjev v naši kraljevini g. Michel jz Beograda. Dobri organizaciji tekme se je zahvaliti, da so se prijavili tekmovalci nele iz naše oblasti, temveč tudi iz ljubljanske, beograjske in novosadske ter veliko šgnač«... Bogve! Bo treba iti enkrat poskusit. V zares (preko in mimo vseh dvomov!) Slovenski ulici pa ti je nekdo »Zierstraucher« prestavil razločno »germia za liputite«... Kaj bi uekj to bilo in v katerem jeziku? Zaman si razbijaš glavo, sai iuc-raš biti zadovoljen, da je ta reklama v — Slovenski ulici., • Krenem po Gosposki ulici navzgor in ker mi ie medtem postalo slabo (kakor pravijo in bi bilo dovolj razloga), sto* pim k naši Francki Rotarjevi na čašico brinjevca, da zamorem dalje zasledovati pristno narodni značaj mesta mariborskega. In res! Na hiši fotografa, o katerem gre po mestu govorica, da, 'e papež, škof, kanonik ali kali neke nove vere, berem razločno v velikih črkah slikano: »Izdelovanje kino - trikov«! Tableau! Dosedaj sem misli!, da se triki ne dajo zdelovati in da se na nje razume le kak premeten bankir; da jih pa izdelujejo sam škof adventistov, pa res nisem vedel. Iti še kino-trikc izdeluje! Uffa - Fanamet - Pathe Freres - režiserji skrite se; kaiti v Mariboru SMS ic tovarna za čisto druge trike kakor jih imate alj razumete vi kinodiletanti v povoiih! Na kino*trakih vas gledamo, da o trikih nimate pojma! Pa brez za-Irtere! Ker je bil v Gosposki uhci tisti čas prav gosposiki »drenj« sem jo mahnil čez Slomškov trg jn sc znašel v Stolni ulici pred »kliniko za — lilikej« Iz strahu pred vsem, kar se imenuje »klinika« in še posebno taka za »lilike«, sem io mahnil na Koroško cesto, kjer nekdo ponuja »prošeno pšeno«, a nedaleč od njega je nekdo (desno) v gotici napisal vse ono, kar potrebujejo našo slovenske gospodinje za kuhinjo v »slovenskih« izrazih, pa takih, da se Bogu smili in vragu gabi. Kljub temu pa do* tipni po moiih informacijah ne bo še šel v konkurz, ker zato skrbijo naše »lians-frave«. — V poltemi sem naletel na delavnico iza »avtogeno varanic«, pa sem zbežal, ikaj- so me nogo nesle. Med tekom sem mi slih da me vara samo moja, cventuelna žena in da se na prevare razumeje samo klerikalni »narodni« poslanci, Špeharji in drugi mešetarji, zdaj pa vem, da imamo v Mariboru poleg tovarne za trike tudi delavnico za autogeno vara-nle... Pa nai še kak tepec trdi, da Maribor in napreden in kulturen! Ko sem tako bežal, se znajdem pred velikim kmodetakom •.. »Kaj pa je tebe treba bilo?!« sem vzdihnil, ko sem prečita! par prevodov filmskih naslovov. Res pravi unikum so naši kino-lepaki, pravi izbor za gurmane jezikovne naslade. Če jih naštejem, bo cela brošura oz. leksikon klasične terminologije- Ni zamerit} našim »umetnikom« če se na primer s cirilico borijo kakor vp tez sv. Jurij z zmajem, ne štejem! v zlo »Medo-kavi« ki se prodaja v prozornih — rujavih zavojčkih — ali če se pripeti kaka malenkostna pogreška na gostilniškem napisu »Ne plavaj po tleh« kar je dobrotni šl jen opomin in najmanj toliko odkritosrčen kakor oni mesar, ki ima nad svoio prodajalno napis »mesar in »prekanjevalec«; zamerim pa tembolj tistim našim rodoljubom, ki veliko dajo r.a »nacijo«, ne ustvarijo pa narodnega zakona, da morajo slikarji, prevaiaJc’ naslovov kinofilmov in črkostavci v slo venskem delu Esliaeziie znati vsaj — slovenski jezik, najmanj pa v taki tneri, da stvar vsaj pravilno prepišejo ali preslikajo. Tu je samo par mariborskih ulic brez čuvenih Studencev, Pobrežja, Tezna, Melja in drugih slavnih predmestij ve-leslavnega in velenarodnega Maribora. S tem sem hotel dati iniciiativo za nadaljno raziskovanje in čiščenje nacionalnega lica mesta mariborskega v duhu devize: »Naša Špraha mora bit ralu!« Aufbiks! narodno $Mm? lita . Kepertoar: Petek, 14. oktobra. Zaprto. Sobota. 15. oktobra ob 20. uri »Revi* zor ab- A. Kuponi. Nedelja, 16- oktobra ob 20. uri »Bajadera«. »Pygmalien« ua mariborskem odru. Kot tret5e letošnje delo pripravlja mariborska dra-ma. znano duhovito komedijo »Pygmalion« v režiii g. Vlad. Skrbinška- S tem delpm. ki ie imelo tudi v Ljubljani zelo velik uspeh, se predstavi mariborski publiki slavni angleški komediograf Bernard Sha\v, ki je danes menda najbolj popularni dramatik na svetu. Premjjetra bo v torek, !8. okt. Odgoditev kongresa kopališč. Predvčerajšnjim smo poročali, da sc bo vršila 18. trn. v Vrnjački banji skupščina saveza kopališč in letovišč, kamor posije tudi naša oblast dva svoja zastopnika. Ta kongres pa je sedaj odgo-den na nedoločen čas, ker ie generalna direkcija železnic odbila brez motivacije prošnjo za 50% popust v-ozne cene. katero ugodnost priznava po pravilniku vsem društvom. — Za mežiške rudarje. Posredovanja in pogajanja radi nameravane velike redukcije v mežiškem rudniku imajo vse izglede uspeha, da bo silna nesreča za veliko število rudarjev jn njih družin za enkrat še od-vrnjena, — D. N. D. »Napredek«. Prosim vse odbornike, da se v pon-deljek dne 17. trn. ob 17. uri sigurno u* deleže seje v Narodnem domu. Posebej opozarjam 'tov. predsednika Alberta Sentočnika, da se na vsak način udeleži seje. — Tajnik. — Slovenskj Maribor! Sedma obletnica žalostnega koroške* ga plebiscita je na obzorju. Pričajmo našim koroškim bratom, da nismo še klonili glave, nai je tudi oni ne! Da jim damo duška in moralne opore za v st rajanje v njih narodnih pravicah, je naša sveta dolžnost, da se spomnimo sedme obletnice nesrečnega plebiscita. — Jugoslovanska Matica priredi sporazumno s klubom koroških Slovencev v soboto dne 15- t. m. ob 20. uri v mariborskem Narodnem domu »Večer koroških narodnih pesmi« 7, jako zanimivim vzporedom. — Vroča želia in prošnja mariborskih Korošcev je, da se te 'proslave udeleži ves slovensko in jugoslovansko čuteči Maribor, zlasti pa še naša mladina, da pokažemo združeno zanimanje za naše neodrešene brate tam preko meje, ki biieio neenak boj za svoje narodne pravice. — Vstopnina je ravno zato tako nizka (Din 5, za diiaštvo Din 2), da se proslave lahko vsakdo u* deleži. — Vsi na krov! — Klub koroških Slovencev. Pozor, napredni volilei v Mariboru’ Vse one, ki so dobili od nas pozive, da prinesejo dokumente radi reklamacij, ponovno opozarjamo, da jo sigurno sto* re najkasneje do 15. trn- Tudi še enkrat pozivamo vsakogar, ki ima po zakonu pri pvedstoječih občinskih volitvah že volilno pravico, da na vsak način pride v naše tajništvo in pogleda v imeniku, ali jc vpisan. Reklamacijski rok poteče 18- t. ni. To opozorilo objavljamo po* novno, da ne bo pozneje na dan volitev nepotrebnih rekri mi nacij. — Tajništvo SDS v Mariboru, Cankarjeva 1. — Letošnja trgatev je povprečno dobra. Kvantiteta letošnjih vin zaostaja, sicer za onimi Vnske-ga leta, zato pa ie kvaliteta bobša- V mariborski okolici, v Slovenskih goricah in po ljutomerskih in ormoških go* ricah je bila letošnja trgatev za 30% slabša od lanskega leta. Vina, ki so imela, pretečeno leto 14 stopinj, imajo letos 18, vina iz ljutomerskih goric, ki so vse bovala lansko leto 17 do 18 stopini, pa. vsebujejo letos 20 stopinj. Cene so vsled boljše kakovosti znatno poskočile in sicer .se letos vina kupujejo ha • lica mesta po 6 do 8, ona iz Ljutomera in Ormoža pa po 8 do 10 Din za liter. — Tudi v Dalmaciji še letos ni toliko vina pridelalo kakor lani, toda kakovost ;e mnogo boljša vsled česar so tudj tu cene poskočile, tako da se danes v Maribor dostavljenega, dalmatinskega vina ne dobi izpod 8 Din liter. — Dar Narodni galeriji. Veliki župan mariborske oblasti, g. dr. Fran Sehaubach, ki ic član častnega predsedstva razstave slovenskega modernega slikarstva v Pragi, je daroval Narodni galeriji 500 Din v kritje stroškov za razstavo. — Nova predavanja Ljudske univerze. V petek, 14- oktobra, predava priljubljeni Zagrebški pedagog vseučiliščni prof. dr. Turjč o zelo aktualni temi: »Kultu* ra in' politična kriza sodobne inteligence kot posledica zgrešenega prosvetnega sistema«. — V pondeljek, 17. oktobra, prične državljanski ciklus s predavanjem vseučil- prof. dr. Pitamica iz Ljubljane o predmetu: »Kaj je država«? — Vodstvo Liudske univerze prosi Miri-borčane in ostale rojake, da podpirajo .nieno kulturno delo s predavanji o aktualnih in interesantnih problemih-Kdor. ima, na razpolago tako snov, naj jo blagovoli ponuditi brez nadaljnega s kratko označbo vsebine. — Pevski koncert dne 15. oktobra v društveni dvorani v Ptuju. Glasbeno društvo »Sloga« iz Ljubljane bo izvajalo v Ptuju spored, ki ga je po večini izvajalo že letošnjo pomlad v Ljubljani. Izbralo si je predvsem znane skladatelje. Uspeh, ki so ga' skladbe dosegle doslej, gotovo tudi ne bo izostal v Ptuju- Vsi večji zbori se bodo izvajali s spremljevanjem klavirja, le znamenita pesem težakov »£j uhnem« in štiri kon* čni moški zbori pa. brez sp^emljevanja-Razven domačih skladb vse prvič v naših krajih- — Gospodarsko in Politično društvo za magdalenski okraj ima jutri, 15. oktobra, ob ?'). uri v go stilni »Pri jelenu« redno odborov0 sejo. Ker so na dnevnem redu občinske vo* lit ve, prosimo, da se seie vsi zanesljivo udeležite. — Predsednik. Ljuska univerza in delavstvo. Zadnjič je po predavanju omettjl mlad delavec, da .preprosti delavei predvajanjem težko sledijo, češ da so za nje previsoka. Ta očitek jc z njih stališča morda za nekatera predavanja res upravičen. Ljudska univerza se pač mora ravnati po svoiih stalnih obiskovalcih in ti pripadajo žal skoro vsi inteligenčnim krogom. Nihče pa bi ne bil bolj vesel ko Ljudska univerza, če bi število iz delavskih vrst naraščalo. Samo da sc prijavijo in Ljudska univerza jim bo priredila predavanja in kur* ze, kakor si .»h sami želijo in take, da jim bodo mogli slediti- Naj velja ta poziv onim delavcem, ki imajo vpliv do svojih tovarišev in bi znali med njimi organizirati tako °’"'-ijo- — Večer koroških narodnih pesmi se bo vršil v Soboto, 15. tm. v velik! dvorani Narodnega doma v Mariboru. Spored: 1- Otvoritev. 2. Predavanje vigj. sodn. svetnika g. O. Deva o koroški narodni pesmi. 3. Predavan je gosp. dr. Sušnika o Koroški s skioptičnimi slikami. 4. Sodelovanje Devovega kvar* teta in orkestra Drave. Začetek ob 20. uri. Vstopnina 5 Din, za diiake na galeriii 2 Din. — Po oficijelnem delu prosta zabava pri pogrnjenih mizah. Večer priredi Jugoslovenska Matica in ie namenien poglobitvi spominov in na-rodno-obrambnega dela o priliki obletnice koroškega plebiscita. Ljubitelji Koroške so vabljenj, da se v čim večjem številu udeleže tega večera. — Drzno izzivanje. Sinoči je bil na Aleksandrovi cest! na zahtevo gostov gostihie Kurinčič a-retiran znani izzivač Rudolf Schilko, ki je žalil goste In zaničljivo govoril o Slovencih, češ da so š»a.p3 in da se bo ž niimi že obračunalo. Zatrjeval ie tudi, da ima pri naši vojni mornarici tako vzgojenega sina, da .1 povsod škoduje in dela proti državi. Aretiranca 30 odvedli. v policijske zapore, kjer je lahko do iutra koval načrte in naklepe, kako bo obračunal g Slovenci- Policija pa mu je šla v toliko na roko, da mu ie za premišljevanje dodelila pri »Grafu« ce* lic-o z desetdnevno oskrbo. Glede izjave o vzgoji njegovega sina pa bodo opozorjene vojaške oblasti. — Nezgoda vrtnarja. Jakob Klariček. 461etni vrtnar, Je včeraj pri svojem delu padel z lestve ter se po ramah in roki tako mečno poškodoval, da ga je morala rešilna postaja pripeljati v bolnišnico. — Ponesrečena delavka. V Freundovi tovarni usnja se je te/je ponesrečila 281etna delavka. Marija Dolenc. Rešilni voz io ;e pripeljal v bolnišnico. — Konj ga ie ogrizel. Izvoščku Ivanu Čemaneku iz Koro» ške ceste se je konj zgrudil in začel grizti okrog sebe. Močno je v nogo o* grizel tudi svojega gospodarja, ko ga ie ta skušal spraviti na noge. Izvogček si je dal pri rešilni postaji obvezati nogo, zdravi so pa doma. — Borza dela oskrbi službo šestim zidarjem- Naj s* takoj javijo pri njej. — Pogrešan. Dne 5- t, m. je odšel z doma brezpo selni strojnik Blaž Šober iz Grajske ulice št. 2. Ženi Katarini je izjavil,_ vega pravega sveta in nove dobe "Sploh. Brez Španije in Špancev še ne bi bilo današnje dobe, pravijo proslavili proglasi, ki jih je te dni na veliko izdaja španska vlada. Nas je 100 milijonov in globine ter širine morja ne morejo preprečiti, da ne bi bili mogočna celota po pokole-nju, jeziku in civilizaciji — stoji še nadalje v proslavnih proglasih. Španski zastopniki v vseh državah so dobili od svoje vlade navodilo, naj skrbijo za čim večjo razširitev španske slave. In res. vsaka, še tako mala Špan ska kolonija praznuje ter proslavlja iberijsko raso. Z brigo in vnemo za to proslavo pa gre sedanja španska vlada malo predaleč. Pornp in trušč je tako velik, da vsesplošno vzbuja sum pretiranosti, ki hoče prikriti porazna dejstva ali pa svetu nekaj predstaviti, kar že davno ni več res. Krištof Kolumbova slava, -katero tako hudo ogrožajo Norvežani, bi bila še najmanj kočljiva. Veliko hujša so druga dejstva, ki postavljajo španske vladne proslavne proglase na laž- Sto milijonska španska skupnost je danes bajka. Mehikanci so po pokolenju Španci, a so že davno brez vsake zveze s Španijo. Mehikanci se že dolga desetletja smatrajo za nacijo ter bijejo svoje nacijonalne osamosvojitvene boje. Tudi po drugih delih Amerike so Španci brez vsake zveze z nekdanjo svoio domovino. In končno v Španiji sami je nesrečna diktatura pognala najboljše čla ne državne skupnosti v emigracijo. Enako beguncem pred italijansko fašistično diktaturo je Cvet španskega KOLUMBOVEGA ODKRITJA AME-V. — BIKOBORBE IN PROCESIJE. ;naroda: znanstveniki, umetniki, mladi j nadarjeni intelektualci se zatekajo v i Pariz in druga velemesta ter razpo-išiljajo po svetu plamteče proteste ra-I di nasilja, ki vlada doma. Slavni pisa-|tclj lbanez je že najemal zrakoplove, ' da z njimi po domovini raztrosi proteste proti diktatorski vladi. Španski emigranti odrekajo španski vladi vse pravice do proslav in proglasov v imenu španskega naroda. »Dia de la Raza« je pravzaprav 12. t. m. Slavi se pa že od sobote in se bo slavila najbrž do pondeljka. Generalska vlada si je vzela za vzor rimske imperatorje, samo da daje več cirkusa kot pa kruha. Finansirala je cel ciklus bikoborb. Vstopnine ni, pač pa se med gledalci pobirajo prostovoljni prispevki za »nacijo in državo«- Tujci pravijo, da se s tem več nabere kot pa z vstopnicami. Diktator Primo de Rivera ima namreč svoje pretorijan-ce, ki že tako izgledajo, da jim ne kaže zavrniti nabiralne pole. Višek španskega praznika je po mnenju sarkastičnih Francozov ta, da diktatorjeva legija igra prosilce, ko drugače samo zahteva. Oblastna in grozilna, je pa seveda tudi v tej vlogi. Istotako velikega razmaha kot cirkus brez kruha, je pa Kristovim naukom nasprotna demonstrativna pobožnost. Na večer se po ulicah pojavijo dolge procesije v črne halje z visokimi kapucami, ki imajo samo luknjice za oči, oblečenih raznih bratovščin. Bratovščinarji nosijo v rokah go reče sveče ter prepevajo neke čudne psalme. Poredni Francozi kritizirajo tudi to proslavilo točko ter trdijo, da se uprizarja le tedaj, kadar ni kake zanimive bikoborbe. Za tujo kritiko Se španski diktator seveda ne zmeni: igre .in proslave daje on Špancem računajoč, da prenesejo še vse kaj hujšega. Novo zdravilo srčne bolezni Ugleden nemški profesor dr. G. Zuelzer je skupno z nekim raziskovalcem v Inomostu izumil preparat, na podlagi katerega bi v zdravniški znanosti lahko povzročil velik prevrat. Delovanje novega preparata so nedavno preizkusili na izoliranem srcu žabe. Ko so žabje srce s strupom onesposobili, je po injekciji pričelo zopet delovati, naposled pa je pulza-cija postala normalna- Celo navidez mrtvo srce deluje po uporabi »euto-mona«. V izredno težkem slučaju ie uspelo obuditi celo tričetrt ure zamrlo srce. V zdravem žabjem srcu je delovanje^ srca po injekciji krepkejše in hitrejše. Preparat so preizkusili tudi pri obolenju srčnih mišic in pri težkih slučajih srčne astme in do- segli popoln uspeh. Z vbrizgovanjem male doze eutonopia je nastopilo popolno ozdravljenje. Kljub velikim uspehom izuma še število poizkusov ni toliko, da bi se labko že danes sodilo. kako pot bo nastopil preparat v modernem zdravilstvu. Štiri tisoč let stari napisi. Blizu kraja Vingen v zapadui Norveški so našli starinoslovci skalnate plošče z vdolbeniini napisi in podobami- Starost teh plošč in napisov se ceni na 4000 let. Plosce z napisi se vrstijo na daljavo nad 700 metrov in vsebujejo okrog 800 živalskih in človeških podob. Živalske podobe predstavljajo večinoma jelene in sicer po-šamežhe in v skupinah. Te plošče so danes na’ Norveškem najstarejši odkriti ostanki iz kamenite dobe. Iglasti gozdovi v Baltiškem morju. Danski raziskovalci so kakih deset kilometrov južno od otoka Bornholm v morski globini kakih 100 metrov našli ostanke velikih iglastih, večinoma borovih gozdov. Najprej se je mislilo, da so nakopičili ta les gorski pritoki iz Skandinavije, natančnejša preiskava je pa dognala, da so to gozdovi. ki so se pogreznili v prac*~ ri dobi. Tedaj je bil Bornholm ' zan 4 pzemliem današnje Nenn' ti. t Poroka na sfare^Iega zakonskega oara V nekem londonskem predmestju se je nedavno poročil najstarejši zakonski par na Angleškem. Uradnik ženit-betiega urada ni mdgel verjeti svojim očem, ko se mu je priglasil »mladi starec z dolfco belo brado. Iz krstnih par«: sklonjena starka in naguban listov je razvidel, da je nevesta stara 98 let, zaročenec pa 83. Najzanimivejše pa je dejstvo, da je uradnik opazil, da sta novoporočenca močno zaljubljena, čeprav sta bila že oba dvakrat poročena. Kandidat:) za tretji zakon se poznata že 62 let. Že v svoji mladosti je mister Green hotel poročiti sedanjo nevesto, toda mladenka ga je zavrnila. Minulo je 22 let. odkar se nista videla. Green ie imel že 43 let. ko mu je umrla soproga in ko je po naključju srečal obletno vdovo. Mi slil je, da bo lahko pridobil vdovo zase in ji ponudil zakon. Toda prijate- j l.iica ga je ponovno odbila in se poročila z nekim trgovcem, dočim si je Green tudi poiskal drugo družico. Ko sta v drugo ostala sama. se ga je star ka usmilila in šele na tretjo prošnjo privolila v zakon- r NARODNI DOM Sobota 15. Okt. 1S27 ob SC. (8.) uri « -oS' SPORED; Piedavanje skladatelja vss. p Deva : Koroška narodna pesem — ter — govor prof dr. Fr.Sušnika: Koroška (s skioptičnimi slikami). — Sodelujeta Devov kvartet ter orkester Drave. — Po sporedu prosta zadava pri pogrnjenih mizah. — Vstopnini Din 5-—, za dijake na galeriji Din 2’—-. — R&JAKI! Obletnica plebiscita je za nas „Vseh vernih duš dan". Kdo se jih ne bi spomnil! Kdo naj bi zgubil vero! Soominu in naši zahtevi — ta večer! m m Godba in živali V londonskem zoološkem vrtu so poskusili, kako deluje godba na razne eksotične živali. Majhen orkester dveh violin, flaute, oboe in harmonike je hodil od kletke do kletke ter igral razne komade. Vrstile so se klasične salonske in plesne melodije. Pred domom nosoroga so zaigrali sonato na luno, ki je nosoroga silno razburila. Po vodnem bazenu je razjarjen lomastil sem in tja ter z močnimi vodnimi curki končno pregnal muzikante. Morski psi so pa godbo dobro sprejeli. Znano je že od- prej, da te živali po svoje ljubijo godbo- Prireditelji koncerta za živali trdijo, da je morskim psom najbolj ugajal menuett. Ko se je oglasil jazz, so pa muzikalični morski psi odločno pokazali, da jim ta vrsta godbe ne ugaja. Volkovi in šakali so odklonili s tulenjem vsako godbo. Leopard je pa zadovoljno mrmral, ko mu je orkester zaigral modern salonski komad. Ko so pa začeli z Gouno-dovo žalobno koračnico, je pa začel divje skakati po svoji kletki. Pri krokodilih je dosegla godba velik uspeh; pri prvih zvokih so že bestije priplavale na kopno in mirno ostale, dokler se je igralo. Z enakim mirom so krokodili poslušali godbo vseh vrst. Kače so pa zelo razočarale, ker sploh niso reagirale na zvoke. Iz tega bi se dalo sklepati, da indijski fakirji kač ne fascinirajo z glasovi svojih piščalk, ampak s kretnjami rok in mogoče tudi s pogledi. Drugič so poskusili tudi ž gramofonom in se je tiger ali iz navdušenja ali pa v znak protesta valjal po tleh. Podobno so se obnašale tudi divje mačke. Slon je pa samo migal z ušesi in z rilcem, a se drugače ni dal spraviti iz svojega dostojanstvenega miru. Mlad orangutan je nekaj časa ves zamaknjen poslušal, potem se je pa previdno približal gramofonu ter segel v odprtino, kakor bi hotel muzikanta izvleči ali povabiti ven. Žabe preplavile mesto. Iz Malmda poročajo, da je prebivalstvo neznatnega ribiškega mesteca blizu Landskrona. presenetil nenavaden prirodni pojav. Mali trg. mesteca so nenadoma pokrili tisoči žab- Po vsem trgu. po ulicah, vrtovih in celo v hišah se je gnetlo malih živali, ki so prišle iz zaliva. Pojav je napotil dr. Hanstrema. da je zanimiv slučaj znanstveno preiskal in objavil svoja opazovanja in ugotovitve. Žabe, ki so naskočile mesto, so dolge le 3 cm. Niih organiziran naval pa se lahko tolmači na več načinov. Najverjetneje je, da jih je nevihta prignala na obalo. Žabe sicer ne morejo živeti v slani vodi. toda ozki zaliv ie radi nepresta-" ra deževja napolmka sladko voda, ' ateri so se zaredile številne ža- UP Svetovni rekorder — lenoba v očeh redarja. Angleškemu majorju Segraveu, ki je dosegel svetovni rekord v avtomobilski hitrostni dirki, se je nedavno pripetil sledeči dogodek: Vozil je po najprometnejši ulici Londona v vrsti z drugimi šoferji- Na nekem križišču je prometni stražnik radi osebnega prehoda zaustavil dolgo verigo avtomobilov in tudi Segraveuov avto. Ko so pešci pasirali ulico, je redar dal znamenje za odhod vozil. Segraveu ni takoj uspelo spraviti avtomobila v pogon, kar je opazil tudi redar in mu zaklical: »Naprej lenoba!« Segraue, ki je nedavno na Floridi z istim avtom dosegel brzino 300 kilometrov na uro in postavil svetovni rekord, se je znašel v komičnem položaju in dejal svoi«mu nrija-telju: »V življenju sem bil že radi mar sičesa karan, vendar me radi slabega avtomobila ali počasne vožnje doslej še nihče na svetu ni ozmerjal«. Logično vprašanje. — Gospodična, je-li ljubi .Bog zbolel? vpraša Janezek svojo učiteljico v prvem razredu. — Za božjo voljo, kako ti pride kaj takega na misel? — Saj sem slišal, kako je čital moj tata v novinah, da je ljubi Bog včeraj V * ** Olimpijski dan v Ptuju. V Ptuju priredi agilni SK Ptui s sodelovanjem Slovenskega tenis kluba, kolesarskega kluba Zvonček in delavskega kolesarskega kluba Olimpijski dan. Sodelovala l>o tudi bazenska sekcija SK Mure. — Ob po! 12. se bo vršil obliod skozi mesto, katerega se udeleži poleg omenjenih klubov tudi sekcija avtokluba Maribor s tridesetimi vozili, kar bo brez dvoma v znatnj meri prispeva k popularizaciji športa. Popol* dne se 1k> vršila interesantna bazenska tekma SK Ptuj:SKMura, najzanimi-ve.iša pa bodo lahkoatletska tek novama. Ako uspe MO v Mariboru, da zbere nogometno moštvo, ki bi gostovalo v Ptuju brezplačno, se bo vršila tudi nogometna tekma. — Upamo, da bo pester program prireditve v obilni meri pri* pomogel ne le udornačenju športa, temveč tudi zadovoljil gmotno stran inia-ko dosegel glavni namen olimpijskega dne. Nadaljevanje prvenstvenih tekmovanj. Prihodnjo nedeljo, 23, t. m. se bodo prvenstvene tekme zopet nadaljevale. Nastopila bodo moštva: Svoboda-Ptuj in Železničarji-Merkur. Obe tekmi se bosta vršili popoldne na igrišču »Maribora.«. Dne 30. t. m. se bo odigrala najvažnejša tekma, jesenske sezone — no* gometni derby — Maribor: Rapid- 6. novembra Merkur:Maribor v Mariboru, Ptuj:Železničar v Ptuju- 13. hov. Merkur :Rapid’ v Mariboru, Ptuj:Maribor v P.tuiu. 20. nov. Maribor:Sv6boda. 27. nov. Svoboda :Železničhr v Mariboru, Ptuj-.Rapid v Ptuju- 4. decembra: Ma-ribor:ŽeIezničar. MOLNP (službeno). Pozivaio se vsi oni igralci mariborskih klubov, ki bi hoteli na lastne stroške v nedeljo 16. t. m- v Ptuj, da se zglase pri predsedniku MO nocoj ob 20. v gostilni Dolničar, ali pa ga obveste na kak drug način- Ako sc prijavi za* dostno število nogometašev, se bo v nedeljo odigrala v ptuiu nogometna tekma. O gostovanju »Maribora« v Beljaku. V kritiki glede goslovania »Maribora« v Beljaku se jo našemu poročevalcu vrinila neprijetna napaka. Objektivnosti na ljubo konstatiramo, da desni branilec »Maribora«, Koren ni bil nerazpo* ložen, temveč je k lepemu uspehu svojega moštva z izredno požrtvovalno igro prispeval v enaki meri kot njegovi soigralci in to celo po ostreni karambolu, katerega posledice čuti še danes. • Kolesarski klub »Penin« sekcija Slov. Bistrica, priredi dne 16- t. m- klubsko prvenstveno cestno dirko na progi Sl. Bistrica - Fram - Sp. Polskava. .Start ob 14. uri- Ne bo še propadel Ford! Iz Fordovih tovarn javljajo, da imajo trenutno ogromno naročil, za 400.000 avtomobilov novega modela, kar pred* siavlja vrednost 200 milijonov dolarjev ali enaist in pol milijarde dinarjev. V tovarni ie zaposlenih 65-000 delavcev, ki zaslužijo toliko kakor pred reorganizacijo dela 90.000 delavcev- Produkcija, ki je zpašala prej 8500 avtomobilov dnevno, bo skoro dosevla 10-000 vozil na dan. \ Maksim Gorki: OtroSha leta 23 Poslovenil dr. I. D. »To so nejasne reči in tudi, kdo Je kriv: ali tisti, ki beži, ali oni, ki lovi, — mi tega ne razumemo.« »Ali pomniš še, oče«, je znova iz-pregovorila babica, »kako sva po tistem velikem požaru . . .« Ded je v vseh rečeh ljubil natančnost, zato je vprašal: »Po katerem velikem požaru?« Kadar sta se tako zatopila v preteklost, sta pozabila name. Njun glas in njune besede so zvenele ne glasno, in tako lepo, da se mi je včasih zazdelo, kakor da pojeta pesem, neveselo pesem o boleznih, požarih, pobojih, naglih smrtih in veščih lopovščinah, o norcih za voljo Krista, o hudih gospodarjih. »Koliko smo doživeli, koliko videli!« —- je tiho mrmral ded. »Ali sva slabo živela?« je dejala babica. »Spomni se le, kako lepa pomlad se je začela potem, ko sem porodila jaz Varjo!« »To je bilo štiridesetosmega leta, ko smo se vojskovali z Ogri; botra so takoj drugi dan po krstu pognali v vojno . . .« »In poginil je«, je vzdihnila babica. »Poginil, da! Od tega leta dalje nama je božii blagoslov tekel v hišo, kakor voda na splav. Eh, Barbara .. •« »Dovolj je, oče .. .« Razjezil se je, pomračil. »česa naj bo dovolj? Nisva imela sreče z otroci, od katerekoli strani jih pogledaš. Kam je izginila najina moč, sila? Mislila sva, da nabirava v trdno košaro. Gospod pa nama je dal v roke slabo rešeto . . .« Kričal je, in kakor, da bi bil opečen, je tekal po sobi. bolestno vzklikal, psoval otroke, grozil babici s svojo malo. suho pestjo: »Vsem si dajala potuho ti! Čarovnica!« Iz skrbi polnega razburjenja je prišel do pokajočega vpitja, padel je v kot. pred svete podobe in se z velikimi zamahi bil po prsih: »Gospod, ali sem večji grešnik od drugih? Zaka-aj?« In ves se je tresel, užaljeno in hudobno bliskal z mokrimi, solznimi očmi. Babica je sedela v temi, se molče križala, nato je previdno šla k njemu in ga pogovarjala. »No, kaj pa si se tako razžalostil? Gospod že ve, kaj dela. Mnogo jih ima še slabše otroke. Povsod, očka, je to in ono, prepiri, razprtije in pretepi. Vsi očetje in matere umivajo svoje grehe s solzami, ne samo ti.« Včasih so ga take besede pomirile, utihnil je, se izmučen zvalil v posteljo, z babico pa sva tiho odšla na podstrešje- Ko pa je nekoč stopila k njemu s prijazno besedo, se je hitro okrenil, zamahnil in jo s pestjo udaril v obraz, da je počilo. Babica je omahnila, padla na kolena, pritisnila je roko na usta, se zbrala ter tiho, mirno rekla: »Eh. tepec . . .« In pljunila mu je kri pred noge, on pa je dvakrat zateglo zatulil in dvignil obe roki: »Poberi se, če ne, te ubijem!« »Tepec«, je ponovila, ko je šla skozi vrata: ded je planil za njo, ona pa je počasi prestopila prag in mu zaprla duri pred nosom. »Meh stari«, je siknil ded, rdeč kakor ogel, se držal za podboj in praskal po njem s prsti. Ležal sem na klopi pri peči, ne živ. ne mrtev in nisem mogel verjeti temu, kar sem videl: prvikrat je udaril babico vpričo mene in to je bilo dušeče, ostudno, odkrivalo je nekaj novega v njem, nekaj vsled česar bi bilo zastonj misliti na zbližanje med njim in menoj, in kar me je nekako razdelilo. On pa je stal tam. zapičen z nohti v podboj, kakor s pepelom pokrit, siv in ves naježen. Naenkrat je stopil na sredo sobe. padel na kolena, da se je dotaknil tal z roko. v naslednjem hipu skočil na noge in se udaril z rokami po prsih: »Nu. Gospod . . .« Zdrčal sem s klopi pri peči. kakor po ledu in zbežal iz sobe: zgoraj je babica hodila sem in tja in izmivala usta. »Ali te boli?« Stopila je v kot. izpliunila vodo v vedro za pomije in mirno odgovorila: »Nič ni, zobje so celi, samo ustnice mi je razbil.« »Zakaj pa je storil to?« Pogledala je skozi okno na ulico in dejala: »Jezi se, težko mu je starcu, da mu je šlo vse po nesreči . . .« »Lezi v božjem miru, ne misli o takih rečeh ♦ . .« Vprašal sem jo še nekaj, pa je nenavadno strogo vzkliknila: »Komu pa sem rekla — lezi! Nepo-slušnež tak . . .« Sedla je k oknu, sesala ustnice in često izpljunila v robec. Ko se je slačila, sem jo opazoval: v modrem kvadratu okna so ji nad črno glavo blestele zvezde. Na ulici je bilo tiho, v sobi temno. Ko sem legel, je prišla k meni, me rahlo pogladila po glavi in rekla: »Le mirno spi. jaz pa grem doli k njemu ... Ne žalosti se preveč zaradi mene, dušica, jaz sem tudi sama kriva .. . Spi!« Poljubila me je in odšla, mene pa se je polastila nestrpljiva žalost, skočil sem iz Široke, mehke, tople postelje, šel k oknu, gledal doli na prazno ulico in otrpnil v neizmerni bridkosti. VII. 2e zgodaj sem spoznal, da je dedov Bog drugačen, nego babičin; brezuspešno bi bilo trditi, da ni tako, razloček je bil očividen, bolj ko je bilo potrebno. Ko se je zbudila, sl je na postelji sedeč navadno dolgo časa česala čudovite lase. tresla z glavo, stiskala zobe in si ruvala cele pramene te črne svile ter se prepirala šepetaje, da bi me ne prebudila: »Da bi vas! Pokora ti taka • . .« Ko si jih je nekako razčesala, jih je začela spletati v debele kite, nato se je. srdito sopeč, hitro umila in ne da bi sprala razdraženost s širokega obraza, na katerem se je poznala še zaspanost, je pokleknila pred podobe: tedaj se je pričelo šele njeno pravo, jutranje umivanje, ki jo je naenkrat vso posveŽilo. Vzravnala je skrivljeni hrbet, dvignila glavo, ljubeznivo gledala v okrogli obraz Kazanske Matere Božje, se na široko, goreče prekrižala in šum-no vneto šepetala: »Preslavna Bogorodica, deli nam svojo milost, o Mati, na ta današnji dan.« Priklanjala se je do tal, počasi upogibala hrbet in znova še bolj goreče in umiljeno zašepetala: »Ti vir veselja, Lepotica prečista, jablana cvetoča! . . .« Skoraj vsako jutro je iznašla novih besedi hvale, in to me je vselej nagnilo, da sem poslušal njeno molitev z napetim zanimanjem. »Srčece moje prečisto, nebeško! Zaščita moja in moje varstvo, soln-čece zlato. Mati Gospodova, brani me vabljivosti zlega, ne daj, da koga ne užalim, in mene naj nihče ne žali brez vzroka!« Z nasmehom v temnih očeh in nekako pomlajena, se je znova začela križati, počasi dvigajoč težko roko. »Jezus Kristus, Sin božji, bodi milostljiv meni grešnici, zaradi svoje Matere . . .« Vselej je bila njena molitev, kakor slavospev, kakor iskrena, prostodušna hvala. Zjutraj ni molila dolgo; treba je bilo postaviti samovar, ded ni hotel nobene postrežnice več, in če babica ni pripravila čaja v času, ki ga je bil določil on, jo je dolgo in srdito zmerjal- Nekoč se je zbudil prej nego babica in je prišel k njej na podstrešje; našel jo je še pri molitvi, poslušal nekaj časa njeno šepetanje, nato prezirljivo zategnil tanke, temne ustnice, pri čaju potem pa je godrnjal: »Kolikokrat sem te že, butica ti trda, učil, kako je treba moliti, ti pa le po svoje mrmraš, odpadnica! Kako le naj te prenaša Gospod!« »On že razume«, je uverjeno odgovorila babica. »Njemu govori, kat veš! Gospod že vse razbere . . .« »Trmoglavka prokleta! Eh, vi-i . . .« Njen Bog je bil celi dan z njo, celo z živalimi je govorila o njem. Bilo mi je jasno, da se takemu Bogu vse lahko — pokorno ukloni: ljudje, psi. ptice, čebele in rastline; On je bil do vseh stvari na zemlji enako dober, vsem enako blizu. (Dalje prihodnjič.) M »M eglMi, kl »Ih« j«* po«r*-Sevalna in aocijiln« namana •Minatva: aaaka baaada 30 p, Mjmanjii tnaaak Din 6- s Mali : Žanitva, dopisovanja In ogla. «1 trgovskega ali rakiamnaga značaja: vsaka baaada 60 p, najmanj« tnaaak Dia 10'— »Halo! Halo! Kam greš?« »V pTav0 dalmatinsko gostilno, Dravska 13 pri starem moetu, ker tam dobim pristno novo dalmatinsko vino, po katerem dobim okrepčilo in zdravje«. Koncert vsako soboto in nedeljo. 1336 Gospod ali gospodična s s »pieimp na hraro m st mo vanie, tudi dv-i poročena s porabo kuhinje Naslov; Tattenbachova ul. 15, IH.nadstrop le. Plorlan. 1337 Zaboje '•llkost lOO^O cm prodam, Albert Vi* col’, Glavni trg 5. IJ?9 Pridna in zanesljiva kuharica in sobarica za trgovsko podietic. Naslov dale tvrdka Hinko Sax, Maribor, Grajski trg 8. 1340 Priznano izvrstno kislo zelje priporoča M. Berdajs, Maribor, Trg Svobode. 1175 Prvovrstno onduUranie in rezanje »bubi glavice« v lugijenični brivnici. ■— Viekoslav Gjurin Jurčičeva 9. 1327 Cviček pristen iz gadove peči in sladki vinski mošt setočj v Narodnem domu. 1306 Ravnokar dospela velika pošilfatev KRZNA iz Lcipzig-a Ne zamudite te prilike in oglejte si mojo bogato zalogo Cene nizke1 — Izbira velikaT iščemo Svetovna tvrdka s tovarno v Jugoslaviji za drobnarijsko stroko najboljše uvedena išče zelo sposobne zastopnike za Maribor in provinco. Gospodje z odličnim nastopom, priljubljeni pri odjemalcih, naj se javijo pod šifro ,Deutschland‘ na Jugontosse, Zagreb, Zrlnje-vac 20. 1335 Naznanlam cenj. občinstvu, d« bom imel vsako soboto In nedeljo krvavice in jetrnice ter mesene pečene klobase1 kakor tudi pristna nova in ttara daimat nsks, ljutomerska in haloška vina. Vsak dan morske ribe. Za obilen obisk se priporoča Rud. tatuta, Jadranska klat, Maribor. Din 199"— Čevlji s spono lakasti in v modnih barvah pri Anici Traun Grajski trg 1 S70 Otvoritev delavske kuhinje v prejšnji štajerski kleti s 15. oktobrom 1927. M ral a in to* pla jedila, ribe, prave domače svinjske klobase. Abonenti se sprejemajo na hrano. Posebne ugodnosti za vajence in diiake Iz dežele. Obed in večerja Din 8—10. Piiača za abonente ni obvezna. Prvovrstno štajersko, šibeni§ka dalm. Črna in bela vina ter apoio. Turška kavarna. Cene nizko postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča Josip Flels, dalavska kuhinja Maribor, Kopališka ulica št 17 Pisarniške nolrebščine najboljše kvalitete kupite le pri 1125 Zlati Brišnik, Maribor, Slovenska ul. 11 Vm tiskovin« p« naročilu. Rusko točotnlco »■ llevencs V založništvu Meriboiske tiskarne v Maribotu, Jurčičeva ulic« 4, je IzSii I II sestavil iu>ki glmn- piof. Maksim Leonldovič Blumenau isoi Cen* broširml knjigi Din 20'— Knjiga Je za aačetnike, kuta« In Sole jako pilporoiljlra Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Fr Stanko O e an BrozovlfivMa riboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.. Predstavnik t e I a v Mariboru.