Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
		m
	I	-'
		
	m	
		M
	, i v	
		J
Upravništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25-— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30"— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 221.
Telefonska številka 65.
] Celje, v četrtek, 29. septembra 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto 15.
Pogajanja v Gradcu so se razbila«
Zasedanje štajerskega deželnega zbora zaključeno.
Sinoči je došla v Celje vest, da so se pogajanja glede delovnega programa v štajerskem deželnem zboru razbila in da bode zasedanje štajerskega deželnega zbora, ki je bilo februarja meseca odgodeno, že prihodnje dni zaključeno. Po neki izjavi namestni-kovi je celo možno, da bode sedanji deželni zbor sploh razpuščen in da ne bo več prišlo do dela.
V naslednjem kratko poročilo o pogajanjih. V torek je poslanec dr. Korošec prvikrat jasno formuliral vzroke obstrukcije svojega kluba: 1. predlog Kaanov za spremembo poslovnega reda v štajerskem deželnem zboru. 2. predlog Wastianov glede pomnožitve deželnega šolskega sveta z nemškonaci-jon. zastopniki mest Gradca in Maribora. 3. delitev celjske okoliške občine (priklopljenje onega zemljišča, na katerem stoji Jarmerjeva vila, Studenten-heim in Maksimiljanova cerkvica mestu). Nadalje je navedel posl. Korošec še nekatere druge zadeve kakor regulacijo reke Drave, ustavljenje brezobrestnih posojil in neizvršitev takozvanih agrarnih zakonov. Med zahtevami je navedel delitev deželnega šolskega sveta, ustanovitev in delitev dež. kulturnega sveta in pa garancije za bodočnost, da nem. nacijonalci ne bodo več ovirali in tlačili Slovencev pri njihovem razvoju na Štajerskem. Dr. Benkovič je še posebej zahteval upeljavo slov. uradnega jezika pri občevanju deželnega odbora s Spodnjim Štajerjem in pa ustanovitev slov. meščanskih šol. Napadel je tudi ostro deželnega odbornika Linka zaradi njegovih finančnih operacij.
Na to se je razvila dolga in ostra debata: nemški nacijonalci so se kajpada postavili v bran vsaki posamezni zahtevi in navajali razne vzroke. Konečno so slovenski klerikalci popustili in stavili te tri glavne zahteve: 1. odpravo Wastianovega predloga. 2. izjavo, kako stališče zavzame večina k delitvi dežel, šolskega sveta in 3. ali je večina pripravljena se posvetovati o slovenskem predlogu glede ustanovitve fn delitve deželnega kulturnega sveta. Točko 2. je včeraj dr. Korošec v sporazumu z nemškimi klerikalci modificiral tako, da bi se sedanjemu deželnemu šolskemu svetu le še pritegnila po jeden sloven. in nemški klerikalec. Vrhu tega je govoril dr. Korošec o garancijah kakor smo jih navedli zgoraj; ker pa teh garancij nista natančnejše pricizirala niti on niti dr. Benkovič, bi bile pač le nekak precej neškodljiv Blažev žegen.
In vendar sta včeraj celo na te skromne zahteve ki bi ne stale v nikakem razmerju s škodo, katero trpi vsled obstrukcije dežela in slov. del še posebej, izjavila grof Franc Attems in poslanec Einspinner, da »gredo predaleč in da se ne da o njih kratkomalo sklepati.«
Na to je izjavil dr. Korošec, da ponavljajo in vzdržujejo slov. klerikalci svoje zahteve v obliki,
kakor sta jih stavila on in dr. Benkovič najprej (torej kakor smo jih navedli v drugem odstavku), ker noče večina privoliti niti v skupen slovensko - nemško klerikalen predlog glede pomnožitve dež. šolsk. sveta z dvema klerikalnima zastopnikoma kmečkih občin. Na to izjavo se je konferenca razšla — in zasedanje deželnega zbora bode zaključeno.
Obrambno - prosvetna anketa v Mariboru.
Poroča M. V. Brezovnlk.
Med nami straši še vse preveč narodno primoj-duševstvo brez pravega, sistematičnega obrambnega načrta. Večina starejše inteligence plove v toku navdušenja, ki je pred 50 leti prepravljal našo domovino: vsako leto nekaj »domu na altar«, par navdušenih govorov na rodoljubnih veselicah, za mizo v prijateljski družbi par gorkih »kietim sovragom« in — ad aeta je položena skrb svetega narodnega dela. Tako pa ne bo šlo dalje. Spremeniti moramo svojo taktiko in iti na delo z dobro izdelanim načrtom. Štajerski napredni akademiki so započeli to akcijo, ki pa je našla, kakor je pokazal začetek, med inteligenco malo razumevanja. Nerazumevanje in nezaup-nost napram mladim in zavožena taktika si podajeta v takem navdušenju roki in si jih stiskata tako prijateljsko, da ne slišita za hrbtom zaničljivega kroho-tanja sovražnikovega.
Pojdimo najvarnejšo in najsigurnejšo pot do cilja; opustimo naporno hojo po ovinkih. Zakaj, na cilju morajo biti naše moči mlade in neizčrpana volja. In če so markirali to pot mladi — brez predsodkov jo naj poskusijo hoditi tudi stari, naj bodo moralna podpora vročekrvni mladosti in naj jo varujejo z izkušenim nasvetom pred brezdni ...
I. Dopoldansko zborovanje.
Sklicatelj cand. med. Brunon Weixel otvori zborovanje, ki se vrši po § 2. Pozdravi navzoče zastopnike mariborske inteligence gg. Turnerja in Stegnar-ja, zastopnike učiteljstva gg. A. Hrena, Juga in zastopnike akad. društev »Adrija«, »Ilirija«, »Tabor«, »Triglav«, »Sava«, in »Slovenija«. V svojem govoru opiše pomen ankete in izraža upanje, da bo rodila kar najlepši sad.
V	predsedstvo se volijo enoglasno tt.: predsed. nik cand. med. Toplak kot predsednik podravske podružnice »Prosvete«; podpredsedniki: predsednik Bodočnosti«, cand. iur. Šumenjak, član kluba napr. akad. cand. iur. Fr. Hrašovec in predsednik celjske podružnice »Prosvete« cand. med. Brezovnik; zapisnikarja: član kluba napr. akad. cand. iur. A. Suhač in abit. Goričan.
Predsednik cand. med. Toplak prosi g. potovalnega učitelja in strejšino celjske podr. »Prosvete« Ivana Prekoršeka, da povzame besedo.
V	svojem uvodnem predavanju »O narodno-obrambnem delu na Slovenskem slika temeljito naše
in nemške moči na Štajerskem ter se obširno bavi z vprašanjem, kako spraviti v naše delo vedno več zistema in načrta, da bo povsod in vedno zmagovala premišljenost.
V uvodu poda številke, ki govore jasno o našem nazadovanju. Leta 1850 so našteli na Štajerskem 642.194 Nemcev in 363.750 Slovencev — torej še 42.653 Slovencev črez tretjino vsega prebivalstva v deželi. Leta 1-880 so našteli 794.481 Nemcev in 388.419 Slovencev. Slovenci so že za 18.003 duše pod tretjino. Nemci so v 30 letih narastli za 152.647 duš. Slovenci pa le za 24.669. Leta 1890 je naštelo 847.923 Nemcev — 400.480 Slovencev in leta 1900 902.343 Nemcev .ter 409.521 Slovencev. V teh dvajsetih letih (od 1880—1900), odkar moramo govoriti o natančnem ljudskem štetju so napredovali Nemci za 107.502. Slovenci komaj za 21.112 duš.
Od 1. 1850—1900 so se po štetju pomnožili Nemci na Štajerskem za 260.149, t. j. 40'A %, Slovenci pa le za 45.781 duš, t. j. za 12%%. Bilo je torej na Štaier-skem na 100 prebivalcev 1. 1850: 64 Nemcev; 36 Slovencev; 1. 1900: 69 Nemcev; 31 Slovencev.
Vzrok temu nazadovanju ni nezadostna naravna pomnožitev, temveč izseljevanje (na Kranjskem čez 30.000 v jednem desetletju) na Koroškem in Štajerskem odseljevanje v industrijske centre, kjer se nam naš človek odnarodi že v drugi generaviji vsled nezadostne nacijonalne odporne sile. Industrija Srednje in Gornje Štajerske in nemška mesta na Spod. Štajerskem privabijo nešteto priseljencev izključno agrarnega dela slovenske Štajerske in ker jim manjka narodne vzgoje in narodne zavednosti, ne vstvar-.iajo v nemškem ozemlju in nemških mestih slovenskih manjšin, kakor dela češki človek v zaprtem nemškem ozemlju. Spodnještajersko nemštvo tvorijo nemški jezikovni otoki — vsa mesta in skoro vsi trgi so v nemških rokah; če že nimajo nacijonalne večine, imajo pa v rokah občinsko gospodarstvo — predpogoj počasnega ponemčevanja.
Referent podaje preosnovo našega obrambnega dela. Ono naj ne bo brez golega navdušenja, temveč pravega, sistematičnega dela.
Moč nemštva leži v njegovi duševni moči. To ni poklon: oni imajo vsa sredstva za izobraževanje in na roko jim gre vse. Glavna njih moč je v mestih in trgih, z njimi živi in pade spodnještajersko nemštvo. Zato moramo ravno tukaj začeti. Ne glejmo samo na mejo. Vrzimo se z vso vnemo na trge in mesta, delajmo zistematično in žrtvujmo vse. Organizirati bi se morali po vzoru Čehov — dasi so pri nas drugi pogoji. Oni so vlada — mi sužnji, ki se čutijo manj vredne napram Nemcem in katerih šolstvo in kratka doba nacijonalnega življenja še leži v povojih. Mi ne branimo naše manjšine na Zgornjem Štajerskem in okoli Gradca — naša »manjšina« je doma in zato moramo delati z vsemi silami. A začeti moramo kmalu, ker le hitra pomoč nas reši. Nemci, ki stoje v bojnih vrstah proti nam, so po večini taki, ki so Nemci le na zunaj, ki še nimajo razvitega pra-
LISTEK.
Instttutka. 28
Roman.
Spisal Fedor Gradišnik.
In priplavala je popolnoma nizko k njemu____
stala je že ob njegovi postelji ... nagnila se je nadenj in Oskar je občutil hipoma poljub na svojih
ustnih, mrzel leden poljub svoje mrtve matere____
Iztegnil je roke ... hotel jo je objeti in ji vrniti poljub, a bila je že na visoki gori nad njim in rajsko srečen je bil smehljaj njenega nebeškega obraza ... Oskar je hotel zakričati — tedaj pa je začutil v prsih silno bolečino ... bilo je kot da se mu je nekaj pretrgalo v notranjosti .. takoj nato pa mu je bilo zopet tako voljno in prijetno ... Na ustnih je čutil nekaj gorke-ga ... sladkega ... in ko se je zbudil, je bil krvav, ves krvav okrog usten ...--
Ves tisti dan je bil čudno utrujen in mraz ga je tresel kakor že dolgo ne ...
Spomnil se je, da se mu je že enkrat pripetilo nekaj podobnega — bilo je to lansko leto in takrat je rekel zdravnik, da se mora čuvati, jako čuvati ... Če se ponovi v drugič, da bo bruhal kri — potem je nevarnost velika — to je bilo zdravnikovo mnenje. ______
Vsega tega se je spomnil v tem trenutku in tesneje se je oklenil gorke roke Helenine ... Bilo mu je kot da prihaja iz njenega telesa v njegovo očarujoča
moč, kot da ga ozdravlja njena bližina in mu daja veselje in srečo, ki je v njeni odsotnosti ni nikdar poznal ...
Šla sta dalje, ne da bi bila izpregovorila besedico ...
Vedno dalje in dalje ju je vodila pot v notranjost tihega grajskega parka, tako tajinstveno mirnega in molčečega ....
Slednjič je izpregovorila Helena s tihim, tresočim glasom:
»Tako kmalu, Oskar, nama bo minil ta lepi čas.. Zdi se mi, kot da si prišel še le včeraj ... in že se bliža čas najinega razstanka ...«
V Oskarjevem srcu se je nekaj zgodilo ...
»In jaz, Helena ... bom zopet sama na svetu .. kot sem bil prejšnje dni ...« se mu je izvilo iz prsij, povesil je glavo in zopet molče korakal ob njegovi strani ...
Helena pa ga je pogledala v oči in tako čuden smehljaj ji je krožil okoli usten ... Težko bi bilo povedati, kaj pomeni ta smehljaj ... ali žalost nad tem, da se bo v kratkem morala posloviti, od tega bolnega zaljubljenega otroka... ali morda sreča ni naslada nad tem, da bo revež noč in dan mislil na njo, koprnel po njenih objemih, gineval od neizprošene želje, biti pri nji in uživati krasoto in bujnost njenega telesa ... piti omamljivo strast iz čase, ki mu jo je nudila v poslednjem času že tolikrat...
»Ne, Oskar! ...« je dejala nato in njen glas je bil silno resen in svečan, »ne boš več sam od sedaj naprej ... Potolažila te bo misel, da čuti zate srce, ki te ljubi, ljubi tako goreče in strastno, kot ne more
ljubiti nobena druga stvar na svetu ... Kadar boš sedel v svoji sobici med srečnimi knjigami, tedaj ne boš sam ... mislil boš name, Oskar, in jaz bom pri tebi ... Prepričan si lahko, da si našel v meni bitje, ki te ne bo nikdar pozabilo, ki bo mislilo nate in te ljubilo, če greš tudi v najskrajnejšo daljo ... Ali mi verjameš to, Oskar? Ali verjameš svoji Heleni, da je tvoja, tvoja na veke? ...
Dela je obe roki na njegove rame in Oskar je stal kakor začaran poleg nje ... Čutil je prodirajoči ogenj njenih oči, ki je žgal in pekel ter prodiral s svojo močjo v njegovo notranjost... omamljal ga je gorki dih, ki je božal njegovo bledo lice ... slednjič je padel pred njo na kolena in objel njene polne, mehke noge ...
»Kako ne bi ti verjel vsake besede, ki jo izprego-vorijo tvoje ustne, o Helena! ... Kako bi mogel dvomiti nad resničnostjo, če mi govoriš ti, ti, ki si prva in edina, ki jo je vzljubilo moje srce ... Ah, Helena, ko bi mogel ostati pri tebi vso večnost, ko bi mi bilo dano, zreti do konca dni v tvoj angeljski obraz ... oh, Helena, ko bi bilo to mogoče! ... Umrl bi zate Helena ...«
Poslušala ga je ves čas njegovega strastnega govora, kakor posluša dete lepo povest o začaranem gradu ... Pri njegovih poslednjih besedah pa se je sklonila k njemu, prijela z obema rokama njegovo drobno, otroško glavico in ga poljubila na čelo____
»Tako, Oskar ... sedaj pa se podvizajva, da do-speva v najin raj ...« je dejala nato in se urno obrnila ...
vega čuta nacijonalnosti. Nemška šola pa nam vzgaja ljudi, s katerimi bo boj neprimerno težji. Zato hitro začeti z vsemi sredstvi. Velikega pomena v tem boju so narodni sveti, ki imajo nalogo zaznamovati vse Slovence in Nemce svojega okraja, vse familije, obrtnike in nad vse važne statistike priseljencev. Priseljenci se morajo uvesti takoj v narodno družbo, preskrbeti se jim mora kredit in na roke se jim mora iti z nasveti.
Cilji nar. obr. dela naj bi bili danes na kratko: utrjenje meje na eni strani, na drugi utrjenje in organiziranje celine in na tretji ukrepitev nar . kulture. Kot narod nimamo pričakovati moči od drugod in to prepričanje je vzgojilo v nas princip samopomoči. Tu leži naša rešitev, ki nam je ne more dati bratska vzajemnost drugih slovanskih narodov.
K debati se oglasi g. dr. Š. Hrašovec, ki prosi za podatke in pojasnila o »Slov. Straži« in o »Branibo-ru«. G. Prekoršek mu zaželjeno pojasni.
(Konec sledi.)
ITALJANSKI DIJAKI IN ITALJANSKO VSE-UČILIŠKO VPRAŠANJE.
V Tridentu se je vršil včeraj kongres italjanskih dijakov. Debata se je tikala italjanskega vseučiliške-ga vprašanja. Na kongresu je bil sprejeta rezolucija, v kateri se povdarja, da kompromisna rešitev tega vprašanja, kakor si jo misli vlada, da bi namreč prišla za 4 leta italjanska pravna fakulteta na Dunaj, ne pomenja nikake končne rešitve italjanskih zahtev. Italjanski dijaki vstrajajo prej kakor slej na stališču, da se ima ustanoviti popolna italjanska univerza v Trstu. Voditelj italjanske ljudske stranke, poslanec Conci, je poslal kongresu brzojavko, v kateri prosi dijake, da naj se glede tega vprašanja nikar ne prenaglijo in da naj se ravnajo in postopajo v sporazumu z italjanskimi poslanci.
AKCIJA PROTI DRAGINJI MESA.
Včeraj je šla k ministerskemu predsedniku Bie-nerthu posebna deputacija, katera mu je izročila memorandum z željami obrtnikov glede draginje mesa. V deputaciji sta bila tudi zastopnika mesta Prage in Krakova. Vlada je izdala o sprejemu komunike, v katerem se pravi, da je min. pred. baron Bienerth sledeče povedal deputaciji: Vlada obrača vso pozornost na draginjo. Zaradi tega je znižala železniške tarife, odredila je veterinarsko-policijske olajšave glede uvoza živine iz tujih držav, specijalno je dovolila uvoz živine iz Italije, Francije in Nizozemskega. Razven tega je stopila s 1. septembrom v veljavo rum.-avstr. pogodba. Vlada se resno pogaja s Srbijo, da stopi v veljavo avstrijsko-srbska trgovin, pogodba že prej, predno je pravomočna. Vlada je tudi za enkrat sklenila dovoliti uvoz 10.000 ton argentinskega mesa, mora pa se še prej glede tega dogovoriti z ogersko vlado, o čemur je min. pred. prepričan, da najde ugodno rešitev.
DROBNE POLITIČNE NOVICE.
Deželni zbori. Včeraj sta bila slovesno otvorje-na moravski in zgornjeavstrijski deželni zbor.
Španska vlada proti samostanom. 1. oktobra bode dala vlada zapreti 34 samostanov, ker niso hoteli izročiti vladi seznama in perzonalij svojih prebivalcev. Isto se je zagrozilo nadaljnim 70 samostanom, ako ne izpolnijo omenjene vladine zahteve. — Vsled tega so začeli klerikalci živahno agitacijo proti vladi.
Sestanek avstrijskega in italjanskega zunanjega ministra. Zunanji minister grof Aehrenthal se je odpeljal včeraj v Italijo, da vrne italjanskemu zunanjemu ministru obisk. Sestanek se vrši v Turinu. — Dne 1. oktobra bo grof Aehrenthal sprejet od italjanskega kralja v avdijenci.
Prestolonaslednik gre v Pariz. V Parizu krožijo vesti, da potuje prestolonaslednik Franc Ferdinand še to zimo v Pariz.
Oskar se je dvignil, prijel Heleno burno in strastno za roko ... njegove ustnice pa so šepetale: »V najin raj, Helena, da, v najin raj ... Ti si mi ga odprla ... pokazala si mi solnce, odgnala si megle in vse je postalo svetlo in veselo okrog mene ... Živel sem v temi in revščini, ti pa si se ponižala in si me dvignila na solnčne višave ... V najin raj pojdiva in tam bova vžila še par trenutkov, srečnih in blaženih, predno napoči grenka ura slovesa ...«
Kakor godba, čudovito mehka in nežna, tako so donele te njegove besede, izgovorjene s toliko milo-bo in naivnostjo, kot more govoriti edinole otrok, nedolžen in nepokvarjen ...
Oskar je verjel vsaki besedi Helenini ... svojo dušo in svoje življenje bi bil dal za resničnost vsega, kar mu je govorila.. Poznal ni sveta in poznal ni ]jucll _ zato je mislil, da je vsakdo tak kot on, da je posebno ženska bitje, ki mu mora moški brezpogojno verjeti, kajti negalantno bi bilo, dvomiti o ve-rodajnosti ženskih zatrjevanj in obljub ... V tem kratkem času, odkar je bival pri Heleni, je postal silno galanten in nikdo ne bi si bil mislil, da je bil lakorekoč prvikrat v ženski družbi ... Cital je Heleni z obraza vsako njeno željo in trudil se je na vse mogoče načine, da bi ji ustregel čim najbolje in naj-
fineje____—
Ves srečen in blažen je stopal poleg nje po stezici, posuti z drobnim, mehkim peskom ... Čutil se
Štajerske novice.
»Straža« v boju proti »liberalnim generalom«.
Potek nedeljskih shodov, zlasti središkega, je klerikalce v Mariboru precej poparil. Zato so se včeraj spravili v »Straži« nad naše shode in polemizirajo proti izjavam posameznih govornikov — seveda tako, da se skrbno izogibljejo stvarnih podatkov in očitkov in se lovijo za posamezne citate, ki morajo seveda dobiti drugačen pomen, ako se jih iztrga iz celote. Tako so »pozabili« popolnoma omeniti pri dr. Knkovčevem shodu bistvene stvari, to je naše stališče proti »katoliški« obstrukciji in pa rezolucijo ter so priobčili samo uvod poročila. Pri Spindlerju so istotako izpustili glavno reč, to je obsodbo neodkritega in nepoštenega postopanja klerikalcev tekom obstrukcije, ki je gotovo več ko povoljen povod za politiko prostih rok v bodočnosti. Pri Lešničarju so tudi prav po katoliško zavili besede in iznašli, da je označil slov. zahteve po samoupravi in spremembi sistema za — fraze. Gotovo, tako dolgo, dokler nam ne bodo podali duhoviti in »zreli« politiki Kmečke zveze, pardon, stranke ljudskih sleparjev natančnejšega načrta te samouprave, dokler nam ne bodo povedali, ali si moremo samoupravo tudi z davkom kmečkih občin in malih trgovcev plačevati, tako dolgo ostane geslo »samouprava« le pusta fraza. Saj še voditelji naših kmetov kakor so Kg. Terglav, Vrečko, Benkovič in Korošec ne vedo ničesar o njej, kamoli politično neizšolana čreda? V ostalem pa je škoda, da sc ni »Straža« spustila tudi v polemiko o
—	draginji in junaških borilcih proti nji, kakor sta znamenita ljudska prijatelja Pišek in Korošec? Isti-nito — s frazami in zavijanji ne bodete dolgo več gospodarili. O tem se bodete že prepričali potem, ko dežela ustavi prav vsak izdatek za Slovence. Potem bo treba utemeljevanja in prepričevanja — ki pri znani inteligenci klerikalnih pristašev ne bo najlažje delo. Kar se doslednosti klerikalnih voditeljev tiče,
—	so za njo ravno graške konference najlepša slika. Pa o tem še bodemo že govorili. Sploh je vse klerikalno javkanje o naši nedoslednosti, kameleonstvu itd. le očividno znamenje klerikalne jeze, da imamo mi o vsaki stvari lastno mnenje in da brezobzirno razkrivamo klerikalne karte. In tega se bodemo tudi v bodoče vedno zvesto držali.
Proti ,,jesenskem sejmu" v Gradcu. Nedavno je sklicala „štajerska obrtaa zveza"' v Gradcu protestno zborovanje zoper današnji način prireditve graškega jesenskega sejma, (Kakor znano, se vrši ta letos od 1. do 8. okt.). Na zborovanju se je ostro in obširno kritikovalo, kako se s to prireditvijo leto za letom oškoduje trgovina in mala obrt. Sprejela se je z veliko večino rezolucija, v kateri se pravi, da „štajerska obitua zveza" pozdravlja vsak korak, ki je pripraven pospeševati industrijo, trgovino in obrt. Dozdajni način prirejanja graškega jesenskega sejma pa pomeni oškodovanje mnogobrojnih trgovcev in obrtnikov v Gradcu in na deželi. Protestira proti temu, da bi se take prireditve podpirale iz davčnih denarjev. Pozivlje se vse, ki z današnjo obliko jesenskega sejma niso zadovoljni, da ga ne obiščejo.
Proti jesenskem sejmu v Gradcu. Tudi med tukajšnjim obrtništvom vlada veliko ogorčenje proti jesenskemu sejmu (Herbstmesse) v Gradcu. Cela prireditev je pravzaprav le veliki tingeltaugel, na katerem se vsiljuje občinstvu malovredno blago Domači obrtniki in trgovci na Sp. Štajerju — v tej točki so si Slovenci in Nemci v sodbi edini — pa imajo občutno škodo. Slovenci moramo toliko bolj nasprotovati obiska, ker je gotovo le v našo škodo, ako naši ljudje nosijo svoj denar v sovražen nam Gradec. Radovedni smo, ali si bode upala katera obrtniška organizacija na Sp. Štajerju govoriti v tem oziru odkrito besedo?
je naenkrat popolnoma zdravega ... in v njegovi notranjosti se je dvigalo nekaj velikega in lepega----
Nikdar še ni bil tako zdrav kot danes .. Helena ga je ozdravila s svojimi poljubi in svojo očarujočo, bajno moč ... Sedaj je vedel popolnoma dobro, zakaj je bil tako dolgo bolan in nesrečen: ker ni bilo Helene, ki bi dahnila v njegovo dušo oni pekoči ogenj ki ga je sedaj polno vse njegovo bitje, ker ni bilo nje, ki je življenje in zdravje in moč sama ... ker ni bilo njenih poljubov, njenih kot balzam sladkih besed in tistih žgočih, strasti in naslade polnih objemov. Da, zato je hiral tam v velikem mestu od dne do dne
bolj____zato so pojemale njegove moči, ki bi jih
vzbujal k življenju, speče in počivajoče na dnu njegovega srca ... Toda sedaj je vse dobro, našel je bitje, ki je ljubezen sama ... in to bitje je njegovo, le njegovo ...
Tako ga je prevzela misel na svojo srečo, da ni niti čutil, da mu postajajo noge vedno težje in težje, da postaja njegov korak vedno počasneji ... in da je slab, silno slab ...
Šele Helena ga je opomnila na to, ko se je ustavila sredi pota in mu pogledala globoko v oči:
»Oskar«, je dejala, »na kaj si mislil sedaj ?...«
Otroško udan in ljubezni poln pogled je bil odgovor ...
(Dalje sledi.)
Poroke. Poročil se je včeraj v Petrovčah g. Mirko Meglic, knjigovodja celjske „Posojilnice" z gdč. Betico Confidentijevo iz Zavodne pri Celju.
—	Danes se poroči v Ljubljani g. Jože Korošec, učitelj v Negovi, z gdč. Nušo Vaupotičevo, učiteljico istotam. — Na Bledu se je poročil g. Dezs(j Orel, graščak in mestni župan v Gyergyoszent-miklosu na Sedmograškem z gdč. Minko Moosovo, učiteljico v Ljubečni. — Vsem parom obilo sreče!
Klerikalni lističi poročajo, da je Ormoška posojilnica, kateri predseduje dr. Geršak, izstopila iz Zadružne Zveze v Celju in pristopila k Zadružni Zvezi v Ljubljani. Nam je cela zadeva znana, a smo hoteli Ormoško posojilnico pardonirati, zato doslej nismo pisali o tem. A ker se nas v klerikalnih lističih izziva, tedaj pa povemo javnosti, da je Zadružna Zveza v Celju Ormoško posojilnico dne 2. septembra 1910 izključila iz svojega članstva. Sklep za izključitev pa je v najtesnejši zvezi z revizijo, ki jo je Zadružna Zveza v Celju izvršila pri tej posojilnici meseca maja t. 1. Član načelstva te posojilnice je drž. posl. Meško. Ta se je izrazil po omenjeni reviziji, da nc morejo rabiti celjske Zadružne Zveze, ker prestrogo revidira. Ce gg. klerikalcem še ni zadosti, pa bomo govorili še jasneje in objavili tudi razne »dokumente«! Vidi pa se tudi na tem slučaju, kako fa-lotstvo tiči za vsakim duhovniškim lističem.
Narodna zbirka. Za „Nar. zbirko" so jiain došli doslej sledeči prispevki: Ljubno (nabiral stud. cult. ing. Fr. Hiuterlechner) 35 K; Sv. Ant. v SI. g. (naduč. Fr. Šijanec) 7 K; Celje I. (cand. jur. Fr. Hrašovec) 100 K; Celje IX. (jur. Rasto Hudina) 4'90 K; Ljubljana (gdč. Vida Mally) 107 K; Celje VIII. (cand. jur. Tonče Suhač) 50 K; Celje III. (jur. Iv. Vrečer) 12o0 K: Rajhenbarg (Sokol) 20 K; Žiče (prof. Jak. Cimerman) 10 K; Vitanje (abit. Maks Repič) 4 K; Lehen (cand. med. Jožko Majcen) 40"20 K. Prisrčna hvala za prispevke. C. nabirateljice in c. nabiratelje prosimo, da čimpreje končajo z nabiranjem; prispevke z nabiralnimi polarni se naj blagovolijo poslati na naslov blagajnika „Kluba napr. akad. v Celju" vsaj do 15. okt. t. 1.
Slovensko delavsko podporno društvo r Celju naznanja, da priredi v soboto 1.- oktobra odhodnico svojemu tajniku g. A. Srebotnjaku, ki odhaja k vojakom, ob 8. uri zvečer v Skalni kleti.
—	Dalje naznanja, da bo prirejalo odslej v jesenskem in zimskem času zopet redno poučno-zabavne večere in se vrši prvi tak večer z zanimivim zgodovinskim predavanjem v soboto. 8. okt. t. 1. ob 8. uri zvečer pri Čečka v Gaberju. Podrobnosti naznanimo. — Končno javljamo, da priredi naše društvo dne 13. novembra slavnost Martinovo gos". — Odbor.
Ljudska knjižnica v Gaberjih (Sokolski dom) se otvori dne 2. oktobra t. 1. Kujižnica se je znatno izpopolnila in je od oktobra naprej občinstvu na razpolago. Knjižnica posluje ob nedeljah od 9—11. ure dopoldne. — Klub napr. slov. akademikov v Celju.
Iz Gaberja pri Celju. Opozarjamo ponovno na vinsko trgatev, katero priredi Ciril in Metodova podružnica za Gaberje in okolico v nedeljo, dne 2. vinotoka v Sokolskem domu. Začetek ob pol 6. uri Podružnica se je potrudila, da pripravi nad vse zabaven večer, bogat srečolov, ki obstoji tndi iz živih krasnih dobitkov. Nadejamo se torej, da slavno občinstvo poseti to prireditev v velikem številu in vsakomur, ki pride, ne bode žal, da se
■i K, -:
je iste udeležil.
Iz kronike celjskih škandalov. Dr. Aleks. Ballogh in kapucinske klobase. Ta glasovita celjska nemška korifeja pravi, da je notarski kandidat v Laškem trgu in da dela za „valtarico" le v prostih urah; a vidimo ga vedno v Celju. Ta zanimivi reprezentant naše nemško-naci j onalne klike, desna roka protestantovskega škofa dr. Ambrožiča v Celju, je bil nekoč dominikanec in pozneje kapucinski novinec v lepem nemškem Schwanbergu. Tamošnji kapucini so si pozimi pripravili z vso umetnostjo velikonočne klobase. Kdo pa more opisati njih grozo in iznenadenje, ko so se prepričali, da so jim lepe klobase v svetem poštnem času izginile! Krivca — Ballogha — so kmalu imeli in magister novitiorum ga je s pobožnega premišljevanja na koru poklical ven in ga nemudoma odpravil . . . Danes je mož svobodomiseln do brade in piše po „vahtarici" s svetim ogorčenjem o rimskih popih, ki so največji škodljivci nemškega naroda . . .
Klerikalci med seboj. Oča Jošt »z lepo brado« je stopil v celjski klerikalni hotel »pri črnem volu«. Bil je slabe volje, pa se ga je natrkal po starem običaju. V nasrkanem.stanu se mu razvozla jezik in pravi: »Jaz pošljem temu teletu Štefetu o zadružnem kongresu članek, on pa ga objavi v »Slovencu«
2 mojim podpisom vred!« Jošt pljune in pije. Ob isti priliki se je g. Jošt tudi tako spozabil, da je pripovedoval, »kako so ga čuki v Petrovčah polomili«. — Vidi se, da se g. Jošt še ni popolnoma uživel v svojo sedanjo ulogo. Orle, ki delujejo za sveto vero, imenovati čuke, je zares škandal za vsakega vernega katoličana!
Umrl je sinoči Fr. Ks. Petek, trgovec na Ljubnem v Sav. dol. star 56 let. Podreb bo jutri
ob 10. uri dop.
Iz Maribora. V nedeljo, 2. oktobra t. 1. je v mariborskem slovenskem gledališču otvorilna predstava letošnje sezone. Igra se štiridejanska burka „Rezervistova svadba", polna humorja, komičnih zapletljajev in smeha. Začetek je točno ob pol 8 zvečer.
Iz Šoštanja. Krajni šolski svet je imel v nedeljo svojo sejo. Na dnevnem redu je bila tudi točka o prepotrebnem razširjenju šolskega poslopja šestrazredne ljudske šole. Ta pereča zadeva se vleče kot trakulja že več let; strokovnjaki so izdelali na vse načine prikrojene načrte tako, da je krajni šolski svet imel na razpolago štiri razne načine. Kako nujna je stvar, razvidno je iz tega, da se šesti razred vlači prav po vaga-bundsko že več let zunaj šolskega poslopja iz ene hiše v drugo. Sedanja soba v gostilni (!) pri Raj št er ju gotovo ne ugaja šolskim predpisom, ker daje dan za dnem tem šolarjem kak pijanček dobre vzglede., je pač popolnoma upravičeno ogorčenje starišev, da se šolsko mladino že toliko let odteguje šolskemu poslopju. Vsak pameten človek bi torej mislil, da se vendar enkrat pri soji okr. šolskega sveta napravi konec tem kvarnim razmeram, odborniki — kmetje uvidijo potrebo ter so za to, da se stvar reši, le mladi g. Woschnagg in g. dr. Mayer tej zadevi ne priznata nujnosti: pričo nas vseh sta se v blaženi nemščini dogovorila, da se nabavi zopet nov načrt. Woschnaggu se ne čudimo, saj ima na zavlačevanju zadeve važen interes: med tem ko se prepotrebno razširjanje slov. ljudske šole zavlačuje, razširiti hoče siidmarkino ponemčevalnico in trg bi se kaj kmalu izločil od prispevkov k skupni šoli. Trg je že itak izdan nemčurstvu, zastrupiti hočejo ž deco^ Okoličani pomislite, da se vam hoče to skupno šolo obesiti na vaše ramo in da trg ne bo več prispeval k skupnim stroškom stavbe in vž^ževanju šole, vse breme boste morali vi nositi.
Protestiramo kar najodločnejše proti tej umazani nakani in zahtevamo v splošno korist šoli, da se zadeva kot krvavo-nujna reši, pripomnimo pa obenem, da nas slov. kmetov zaradi enejga gospoda, ki je slučajno blagajnik „Siid-marke1', ni treba v blaženi nemščini za norce imeti, ker iste ne razumemo.
Pošta v Cirkovcih bo pričela poslovati v soboto dne 1. oktobra.
Tatvina v konzumnem društvu. Delavca Hrup in Rozbergar sta ukradla v hrastniškem konzumnem društvu za 509 K denarja in za 10 K cigaret in salam.
Obsojeni železniški uradnik. Prov. asistent Juž. železnice v Trbovljah A. Š. ni izročil kot kolodvorski blagajnik vsega denarja, temveč si je obdržal 504:61 K z namenom, kakor je izjavil pri sodniji, da b! denar vrnil. To je tudi potem, ko se je primanjkljaj dognal, storil. Celjsko okrožno sodišče mu je prisodilo zaradi poneverjenja en mesec ječe, poostren z dvema postoma.
Usoda štajerskega deželnega zbora. Kakor javlja »Tagesp.«, še razpust deželnega zbora ni sklenjena stvar, ker se bodo poprej še vršila pogajanja s slovenskimi klerikalci. Min. pred. se je dal o pogajanjih minuli torek in sredo natančno informirati.
Druge slov. dežele.
Uspeh Narodne delavske organizacije v Trštu. Iz Trsta se poroča: Po dolgem čakanju je trgovinsko ministerstvo vendar enkrat ugodilo eni najvažnejših zahtev NDO za delavstvo v prosti Inki, namreč v zadevi penzije. Včeraj 'je prejelo strokovno tajništvo NDO obvestilo od ravnatelja javnih skladišč, dvornega svetnika Minasa, da je trgovinsko ministerstvo dovolilo uslužbencem v tržaški prosti laki sledeče poboljške: Namesto do sedanje podlage za penzijo, ki je iznašala dve tretjini zadnje letne plače ali zadnje 52 kratne tedenske mezde, velja sedaj za predlago penzije 80 odstot. zadnje letne plače ali zadnje 52 kratne tedenske mezde. Za pridobitev polne penzije se ne zahteva več 40 let, temveč 35 službenih let. Od pade določba, da se more penzija dobivati še-le po 35 letni starosti. Penzijo torej lahko uživa tudi uslužbenec, ki je star manj kot 35 let. Po 10 letih službe ima uslužbenec pravico do penziie v izmeri 40 odstot. penzijske podlage, za vsako na-daljno slnžbo leto pa nadaljna 2'40 odstot. Vse te
odločbe stopijo v veljavo z dnem 6. okt. 1910. NDO je torej tu dosegla lep uspeh. Ne rečemo, da je to samo njena zasluga, a vendar v veliki meri, ker je prav NDO postavila to zahtevo na prvo mesto poleg zvišanja plače. Seveda ostanejo še ostale zahteve v veljavi, katere bo treba še izvo-jevati. Ali s tem začasnim uspehom je NDO lahko zadovoljna.
Posl. Ploj o Hribarjevi nepotrditvi. hrvatska korspodenca" prinaša pismo poslanca Ploja v zadevi Hribarjeve nepotrditve. Ploj navaja razloge za svoje postopanje izza trenutka, ko je izvedel, da vlada Hribarjeve izvolitve ne namerava predložiti v potrditev. Pripoveduje, kako je pod-vzel vse korake, da bi dosegel Hribarjevo potrditev, a ko je izprevidel, da se vlada ne da do tega pripraviti, je skušal vsaj omogočiti, da bi Hribar vsaj v doglednem času zopet mogel zavzeti mesto ljubljanskega župana.
Razveljavljena konfiskacija. Deželro kot tiskovno sodišče v Ljubljani je razveljavilo konfiskacijo onega dela inserata banke „Slavije", v katerem se govori o geslu „Svoji k svojim". Ker se je državni pravdnik zoper razsodbo pritožil, je skoro gotovo, da bo deželno nadsodišče v Gradcu zaplembo zopet potrdilo.
Koroški klerikalni polom v deželnem zboru. V kor. dež. zboru je nem. nac. poslanec Waldner predlagal, da se naloži deželnemu odboru, naj dež. zboru poroča natančne podatke o polomu v centralni blagajni, ker skušajo kršč. soc. listi celo zadevo zakriti ali olepšati. Ker je razburjenje med prebivalstvom veliko, je potrebno, da se zadeva natanko preišče. Klerikalni poslanec Walcher negira, da bi klerikalno časopisje skušalo stvar zatajiti in slika mons. Weissa kot glavnega in edinega krivca. Predlaga, da se uvede posebna preiskovalna komisija, ki naj zadevo preišče ter potem poroča dež. zboru. Walcherjev predlog je pi opadel, Waldnerjev se je odkazal gospodarskemu odseku. Razni poslanci, med njimi soc. dem. Aich, so še govorili k stvari ter vsi odločno protestirali proti temu, da bi se sanacija izvršila s pomočjo državne podpore, torej na stroške davkoplačevalcev.
Y Trstu sta se mudila minule dni nadvojvoda Kari Fran Josip in grški princ Andrej.
T Gorici se je mudil v torek bivši nemški minister-rojak Schreiner in je „inšpiciral" tamošnjo gimnazijo. Res vedno bolj čudne razmere so v Avstriji. Sedaj bodo šmeli še razni odslovljeni nemški ministri in odposlanci „Volksrata" kar meni nič tebi nič si ogledovati šole po naših krajih! Tega bi se še manjkalo!
Oproščeni „iredentovee". Včeraj se je končal proces proti Brano Ferlugi v Celovcu. Na podlagi pravoreka porotnikov je bil obtoženec oproščen.
Koroški deželni zbor je obravnaval v včerajšnji beji predlog gospodarskega odseka, v katerem se poživlja vlada, da naj vendar enkrat iz-posluje, da se izločijo na Koroškem se nahajajoča državna posestva iz gospodarskega ravnateljstva v Gorici. Za predlog so govorili poslanci dr. Stein-wender, dr. Lemesch in Grafenauer. Nadalje se je obravnaval predlog dr. Waldnerja, ki protestira proti postopanja italjanske oblasti, ki konfiscira strogo ob koroško-italijanski meji vso živino, ki prestopi na italijanska tla in jo izroči lastniku nazaj le proti visoki odškodnini. Deželni predsednik je moral priznati, da je ta pritožba popolnoma opravičena.
Čemu je sklican dež. zbor istrski ? Že več mesecev so tekla pogajanja med italjansko in med hrvaško-slovensko stranko glede diferenc, vsled katerih je dež. zbor nezmožen za delo. Pogajanja niso imela uspeha, vzlic temu je vlada ua željo Italijanov sklicala dež. zbor. Vzrok temu je. da ima koperska »deželna" razstava tako ogromen deficit, da si prizadeti signori ne vedo več pomagati, ako jim ne pride na pomoč dežela. Slovani naj torej plačajo ogromne deficite te komedije, ki so jo uprizorili italjanski fanatiki. Toda kaže se, da so Italjani napravili račun brez krčmarja. — Dokler dež. zbor ne da istrskim Slovanom potrebnih šol in drugih naprav, dotlej tudi Slovani no bodo dovolili za italjanske naprave nobenega vinarja. Slovani so v položaju, da imajo na svoji strani zakon, ki pravi da so v deželnem zboru in deželnem odboru brez sodelovanja in privoljenja Slovanov storjeni sklepi neveljavni in s tem zakonom v roki bodo Slovani znali onemogočiti italijanske naklepe.
Smrt v koritu. V Novakih pri Cerknem na Goriškem je utonila pred nekaj dnevi štiriletna
hči posestnika Peternela po domače Graparja. V navzočnosti petletnega bratca je zlezla na korito v katerem je bila okoli 20 cm visoka voda, padla in utonila, bratec pa je odšel v hišo in molčal. V koritu, ki se je nahaja zraven vhoda v hišo, je našel deset minut pozneje nesrečni oče svojo utopljeno hčerko.
Dnevna Icronika.
Dalmatinski železniški svet je imel v nedeljo v Splitu svoj ustanovni občni zbor. Predsedoval je Ercolano Salvi, tajniško poročilo pa je podal drž. poslanec dr. Smodlaka. Članov je štel železniški svet 81. Deželni zbor je votiral železniškemu svetu 15.000 kron podpore. Na zborovanju se je sklenilo izdajati brošure v raznih jezikih. V teh brošurah se bo delala obsežna propaganda za železniške zveze z Dalmacijo. V tem oziru se naj stopi v dogovor z inte-resiranimi krogi na Hrvaškem, v Bosni, na Kranjskem in Štajerskem. V odbor je bilo voljenih 25 odličnih mož vseh strank. Za predsednika je bil izvoljen splitski župan, dr. Vice Mihaljevič. Prihodnji svoj občni zbor bo imel železniški svet v Zadru.
Nov vojaški zakon in enoletni prostovoljci. — »Vaterland« piše. da na vsak način tudi po novem vojaškem zakonu ostane institucija enoletnega prostovoljca, vendar pa da bode novi vojaški zakon določal v tem oziru strožje pogoje.
Češke predstave na Dunaju. Brnsko češko gledališče, ki je ravno dokončalo svojo operno sezono na Dunaju, bo v prihodnjem tednu prišlo zpet tja ter na delavskem gledališču priredilo predstave in sicer ciklus Smetanovih del. Praško »Narodno divadlo« pride semkaj v novembru ter bo igralo celo vrsto dram.
Deficit ruske železnice. Rusko-vzhodno-kitaj-ska železnica je imela v preteklem poslovnem letu 14 miljonov rubljev deficita. To je posledica slabega prometa ruskih železnic, ter nezdravih razmer v upravi.
Nov civilnopravdni red na Ogerskem. Justični
odsek ogerskega državnega zbora je sklenil predložiti državnemu zboru o novem civilnopravdnem redu na Ogerskem.
Klerikalna gonja na Tirolskem. Tirolski dežel-liošolski nadzornik Leschanowsky gre proti svoji volji v pokoj. Strmoglavili so ga klerikalci, ki so proti njemu spletkarili radi njegovega neomajanega svobodomiselnega naziranja.
Beck namestnik v Dalmaciji? »Obzor« prinaša vest, da je Beckovo potovanje po Dalmaciji v zvezi z njegovim imenovanjem za naslednika Nardellije-vega v slučaju, da slednji poda ostavko. Dalmatinski listi zabeležujejo vest kot malo verjetno.
Nov papežev dekret. Pariški »Figaro« poroča: V najkrajšem času bodo objavili nov papežev dekret, v katerem se župnikom ukazuje, da morajo prepovedati cerkveni pogreb vsakomur, ki ni storil svoje dolžnosti s tem, da je opravil spoved in obhajilo. Izvzeti so samo tisti, ki so na smrtni postelji vsled tega obudili kes. To mora izpričati kak duhovnik.
Protest Čehov proti novi noveli k tiskovnemu zakonu. Društvo čeških časnikarjev v Pragi je sprejelo na zborovanju ostro rezolucijo proti nameravani noveli k tiskovnemu zakonu. Obenem se poživljajo češki državni poslanci, da nastopijo v državn. zboru proti tej noveli, ker bi bila časnikarstvu zelo v kvar.
Novi perzijski regent. V Perziji je bil izvoljen za novega regenta Nasr el Mulk, ki se sedaj nahaja v Evropi. Bivši regent je namreč pred kratkim umrl. Novi perzijski regent Nasr el Mulk je popolnoma evropsko izobražen in je dalje časa študiral na vseučilišču v Oxfordu. Pred izbruhom revolucije v Perziji je bil ministrski predsednik in je vodil finančno ministrstvo.
Jugoslovanski prvak-kolesar. Ker je bila prepovedana II. jugoslovanska kolesarska dirka iz Ljubljane v Gorico, je ostal gosp. Milan Meniga, prvak leta 1909, radi svoje vožnje, ki jo je opravil dne 22. septembra t. 1. iz Ljubljane v Gorico (120 km v 3 urah 46 minutah) jugoslovanski prvak tudi za leto 1910. Gospod Meniga je prejel za svojo bravuro darilo in diplomo s slovenskim trakom, kar pa vse odstopi onemu, ki doseže nov rekord.
Slovanska antologija. Iz Sofije javljajo, da izide tam te dni v tisku »Slovanska Antalogija", ki je imela iziti že v juliju, za časa kongresa. V tej antologiji bodo zastopani poznaneji pesniki vseh slovanskih narodov. Od Slovencev so: Zupančič, Aleksandrov, Prešeren in Aškerc z več pesmimi.
Nečak grofa Tolstega ponesrečil. Pri vse-ruski avijatični tekmi se je 26. tm. ponesrečil avi-jatik Kuzminski, nečak grofa Tolstega. Kuzminski je zadnje tri dni z Bleriotovim aeroplanom dosegel naravnost velikanske uspehe. Danes pa je nenadoma zadel v neko drevo in padel na tla. Zlomil si je ključnico in zadobil več notranjih poškodb.	_
Hmelj.
HMELJSKE CENE V NORIMBERKU. Norimberk, 29. sept. Dovoz 1.200 bal, prodano 1000 bal, živahen nakup, cene naraščajo, 65—130 mark za 50 kg.
Najnovejša brzojavna In telefonična poročila.
FINIS FINLANDIAE.
Petrograd, 29. sept. V podučenih krogih se govori, da je carja silno razburilo odporno stališče Fincev v deželnem zboru finskem napram znani finski predlogi. Vse misli, da bode car finski deželni zbor sploh za vedno razpustil in spremenil Finsko v navadno rusko pokrajino.
SKLICANJE DELEGACIJ.
Dunaj, 29. sept. »Wiener Zeit.« poroča, da so delegacije sklicane na Dunaj dne 12. oktobra.
POTOVANJE MINISTRA AEHRENTHALA V ITALIJO.
Dunaj, 29. sept. Minister Aehrenthal je odpotoval danes v Turin na sestanek z ministrom San Giu-lianom.
NEMIRI V BEROLINU.
Berlin, 29. sept. Zadnja noč je pretekla nekoliko mirnejše ko pretekle. Ob 9. uri zvečer je došlo pri reformacijski cerkvi do spopada med stavkujočimi in policijo. Prebivalci so začeli metati cvetlične lonce na stražarje. 20 policajev na konjih in 40 peš s pištolami v rokah so slednjič pregnali in razkropili demonstrante.
Berlin, 29. sept. Policija je zvedela, da hočejo stavkujoči delavci iz Thiergartena iti v sprevodu skozi Emdensko ulico in napasti premogovno skladišče tvrdke Kupfer in dr. Policaji so nato hiteli v mali Thiergarten in so začeli ljudi razganjati. Pri tem je došlo do boja in je bilo do noči ranjenih nad 100 ljudi, nekateri celo težko. Ranjence so spravili v moabitsko bolnišnico. Novica o atentatu na policijskega predsednika Jagowa se ne potrjuje. Škoda, katero so doslej povzročile demonstracije po mestu, znaša 150 tisoč mark.
Berlin, 29. sept. Ko sta si včeraj tukajšnja zastopnika Reutterjevega biroja in londonske »Daily Mail« z 2 žurnalistoma ogledovala iz nekega avtomobila boje med policijo in delavci, so ju policaji s sabljami ranili, ker so mislili, da imajo opraviti z agitatorji.
KOLERA NA TURŠKEM.
Carigrad, 29. sept. Včeraj je tu zbolelo 15 oseb na koleri in ravnotoliko umrlo.
REVOLUCIJONARNO GIBANJE NA PORTUGALSKEM.
Lizbona, 29. sept. Revolucionarno gibanje se vedno bolj širi. Policija je našla na več krajih orožja in bombe.
- VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Pariz, 29. septembra. Pri postaji Negere je za-vozil brzovlak v osebni vlak. 10 tovornih vozov je popolnoma razbitih. Med potniki v brzovlaku je nastalo strašno razburjenje. 10 oseb je bilo ranjenih.
POŽAR.
Karan Šebeš, 29. sept. V tukajšnji parni žagi je nastal nocoj po noči požar, ki je uničil velike zaloge lesa. Škode je okrog pol miljona kron.
Kolera.
Dunaj, 29. sept. Predvčerajšnjem je prišla neka 231etna služkinja v splošno bolnico, ker je imela črevesno bolezen. Pokazalo se je tekom bolezni, da je najbrže kolera in so se radi tega odredile najstrožje odredbe.
Trst, 29. sept. Pomorska oblast je izdala cirku-lar, s katerim se odrejajo stroge sanitarne odredbe glede parnikov, ki prihajajo iz Carigrada, da ne bi zanesli kolere.
Brno, 29. septembra. Sanitetni departement na-mestništva je izdal včeraj opoldne komunike, v katerem izjavlja, da je v sredo obolel nek zidar z imenom Palnela na kolera-sumljivih znakih.
Vitkovice, 29. sept. V ponedeljek je umrl tukaj delavec Žižka na kolera-sumljivih znakih. Bakte-riologična preiskava še ni dokončana. Zaradi obrambe proti koleri so se odredile na vseh postajah železnic, ki vodijo na Ogersko, sanitarne odredbe.
Rim, 29. sept. V Neapolju je zbolelo v zadnjih 24 urah 15 oseb na koleri, 9 jih je umrlo. V provinci Ne-apolj so zbolele na koleri 4 osebe in 1 je umrla. V provinca Bari so zbolele na koleri 3 osebe in 1 je umrla.
Po svetu.
Živinski umor. V Konstanci je v petek 16-letni fant Jonel Negru umoril svoje starše, da postane tako edini dedič. Ker njegova mati že 14 let ni porodila in je prišla sedaj nenadoma zopet v blagoslovljeno stanje, je sklenil radi tega mater še pred porodom umoriti in jo je v petek tudi v resnici zabodel z nožem v postelji. Nato je udaril še očeta s sekiro po glavi, da je bil revež na mestu mrtev. Bestijalični morilec je skušal pobegniti, kar se mu pa ni posrečilo.
..Dubrovnik" — j edini srbski narodni list v Dalmaciji, je nehal izhajati. Zadnja leta je bil toliko globljen in preganjan, da je moral slednjič ustaviti svoje delovanje za Jugoslovanstvo. Sedaj mora germanska nakana tudi v Dalmaciji insce-nirati kak „veleizdajniški" proces. Lahko bo to izvršiti. Nadejati se je, da s podporo vseh Srbov list čim prej začne zopet svoje delo.
Z avstrljsko-srbske meje. Na zadnji kon-ferenciji srbske vlade je bilo sklenjeno, da je srbskim obmejnim oblastim izdati nalog, da vsako prekoračenje avstrijskih čet na srbska tla (ostrov Samurovič) smatrajo kakor kršenje srbskega teritorija in da take dogodke rešavajo z avstrijskimi obmejnimi oblastimi ter da morajo o tem takoj obveščati vlado v Belemgradu.
Stavka v Berolinu. Iz Berolina se poroča, da se vrše pogajanja med stavkujočimi delavci in tvrdko „Kupfer & Comp.", ki je vsako vladno posredovanje odklonila. Včeraj čez dan ni bilo nikakih nadaljnih izgredov.
Dr. Crippen. Preiskava telesnih ostankov Crippenove žene je dognala, da je bila zastrupljena s hioscinom. Obravnava proti Crippenu se prične v drugi polovici meseca oktobra.
Gledališki ravnatelj aretiran. V Berolinu so aretirali gled. ravnatelja Maksa Garrisona, ki je deloval več let tudi na avstrijskih gledališčih. Garrison je hotel v neki pravdi nagovoriti priče, da bi po krivem pričale, zato so ga zaprli.
Brata umorila brata. Pri Budjejovicah sta brata Franc in Josip Kadlec v prepiru s sekiro ubila svojega brata Karla. Oba brata so zaprli.
Okradeni grobovi. V Greiffenbergu blizu Berolina popravljajo evangelijsko pokopališče. Pri tem se je dognalo, da je bilo odprtih nad 100 grobov in da so bile mrličem ukradene razne dragocenosti.
Umor v notarski pisarni. V neki notarski pisarni v Filadelfiji je te dni ustrelila žena svojega moža, ker jo je hotel zapustiti. Krogla mu je šla v glavo in je bil takoj mrtev.
Spopolnitev ruske mornarice. Ruska mornarica dobi v kratkem 20 aeroplanov, ki se bodo rabili v vojaške svrhe.
Zdravnikovo hudodelstvo. V San Frančišku so prišli na sled hudodelstvu, ki v posameznostih precej spominja na Crippenov slučaj. V kleti neke hiše, v kateri je stanoval nek zdravnik, so našli pod plastjo cementa razkosano truplo učiteljice Swan, ki je izginila že 20 aprila. Dognalo se je, da je učiteljica iskala pomoči pri zdravniku, ker jo je njen ljubimec zapustil. Učiteljica je pa takoj vsled napačne operacije umrla. Zdravnika so zaprli.
Tržne cene.
Dunaj. 28. sept. Borza zakmetijske pridelke. V sporazumu z inozemstvom je vladalo danes prav prav leno razpoloženje in ni bilo tudi veliko kupčije. Pšenica in rž ste izgubili 5 vin. Oves se je držal.
Budimpešta, 28. sept. Žitna borza. Pšenica za oktober K 10'07, pšenica za april K 10'37, rž za oktober K 7'34, rž za april K 7 71, oves za oktober K 7'78, oves za april K 8'23, kornza za maj K 5'54. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca medla, promet 35 tisoč met. stotov, pšenica v efektivu za 5—10 v cenejša, ostalo mirno, tudi ternimim. Vrepe lepo.
Trst, 28. sept. Sladkor. Centrifngal piles prompt K 371/4 do K 38 za dobavo K 31 do K 313/4. Tendenca popuščajoča.
Budimpešta, 28. sept. Svinjski sejm Ogrske stare težke 145—146, mlade težke 150—152, mlade srednje 152—156, mlade lahke 158—162 v kilogram. Zaloga 35.507 komadov.
Budimpešta, 28. sept. Mast. Svinjska mast 173, namizna slanina 146.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Celju.
Sprejmejo se: kontorist 1, potniki 3, pomočnikov mešane stroke 13, pomočnika mannfak-turne stroke 2, pomočnikov špecerijske stroke 6, modne in galanterijske stroke 1, kontoristinje 2, blagajničarka 1, prodajalke 2, učenec 1.
Službe iščejo: Sotrudnikovmešane stroke 5, manufakturne stroke 1, špecerijske stroke 2, kontoristinje 1.
Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
P. n. občiustvu v Celju in okolici uljudno naznanjam, da prevzamem s 1. oktobrom tega leta gostilno
„pri lastovki"
Priporočam:	Pristna domača vina.
====== Izborno pivo.
===== Priznano dobro kuhinjo.
Cenjenim gostom je poleg popolnoma prenovljenih prostorov na razpolago kegljišče in salon, pripraven za razne prireditve.
Ob priliki prevzetja I. okt. ,.domači večer' z godbo.
Za obilen poset 548 3-2	se priporočam z velespoštovanjem Franjo Prihoda, gostilničar.
	
	
	
in modno blago za obleke priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno, Humpo-lec, Češko. Vzorci franko.
Slikar in pleskar
S prevzame vsa v svojo stroko spada-	£
I joča dela, kakor slikanje sob, cerkev,	\ ,
| crkoslikarstvo na steklo, les itd. —	{
S Priporoča se za mnogobrojna naročila,	j
j Svoji k svojim! Svoji k svojim!	j
Oiktor Beuc, Celje
Graška cesta šteu. 8.
X Za gg. trgovce in privat-nike: račune, pismen ^ papir, zavitke, vizitke ^ \ poročna naznanila prospekte, ce-nike itd. itd.
O.
\
G
ELa
%
Za p. t. društva: vabila, ^ V" epake, okrožnice, spoti^ \ rede, vstopnice, čla-^ \ narinske knjižnice sprejemniceitd. itd. itd. itd.
O,
OM
^ X Za p. n. urade, posojilnice tfo	šolske svete itd.
^ uradne tiskovine, # \ zavitke, pobotnice menice, napise itd. itd. itd.
O
Zvezna knjigoveznica
izvršuje vsa knji-goveška in galanterijska dela v najokusneji obliki ceno in točno.
m m
Šilerjeva cesta 3