Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo mesečno 35 Din nedel|»ka Izdaja celole no v Jugoslaviji 80 D!n, za Inozemsivo 100 D
BSSSS5E55.
V redil« tvo /e v Kopitarjevi ul tet it. 6 111 Bolcoplsi se ne vračajo. nefranMrana pisma se ne sprejemala Uredništva telefon Stev. SO, upravnlStva Stev. 329
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l stolp. petlt-vrsta mollogln«! pol SO ln2D,večji oglasi nad 45 mm vi&lne po Din 2-50, veUkJ po 3 ln 4 Din, v uredniškem <lclu vrstica po 10 Din D Pn več)ern g naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeliKa in dneva po prazniku
Uprava le vKopllarjevI ul.St.S * CeUovnl račun: Cjublfana štev. 10.650 In 10.349 xa tnseraie, Sarajevo&t. 7503. f.anrelt St. Z9.0U. Prana in Itunci/ St. 24.797
Nikola Pašič nam je te dni odkrito povedal, kako si misli to državo. Zanj je SHS samo razširjena Srbija, ki je za svoje na oltar velikih zaveznikov doprinešeue žrtve dobila od le,-teh nagrado v Avstro-Ogrski pripadajočih jugoslovanskih deželah. To je mentaliteta starega Pašiča in po tej mentaliteti vlada nad nami kot absolutni gospodar v tej državi. Iz te mentalitete dosledno sledi metoda, po kateri nas tretirajo naši oblastniki. Na njej je zgrajena vidovdanska ustava, ki so jo pustili slaviti s topovskimi salvami, godbo in razsvetljavo. Enakopravni na papirju in bratje, smo v pravem pomenu besede podložni centralizmu, ki nas ne zapostavlja samo politično, oziroma nam kakšne politične osobnosti sploh ne priznava, ampak tudi v gospodarskem oziru z nanii drugače ravna kakor z drugimi, ki plačujejo trikrat manj davka nego mi, pa uživajo vse dobrote od vladne mize, dočim se pri nas niti prebita para ne investira. Vse to in še mnogo drugega, o čemer je odveč govoriti, sledi iz mentalitete starca, ki mu je Jugoslavija popolna neznanka.
Toda pri tem se ne sme pozabiti, da Nikola Pašič tega svojega za naš narod in njegovo gospodarsko blagostanje tako pogubnega nazora in metod ne bi bil mogel uveljaviti, da mu ni iz koristolovstva, neznačajnosti in obla-stiželjnosti pomagala tista slovenska (in hrvatska) inteligenca, ki se zbira v glavnem okoli SDS. Ta žalostni del našega naroda je gospodu Pašiču in našim bratom vedno slikal slovenski narod kot avstrijakantski, kot menjvreden in nezanesljiv, samo zato, da je mogel oblatiti stranko, kateri slovenski narod po svojem verskem in demokratičnem čuvstvovanju v pretežni večini pripada in s tem sebi zagotovi na Škodo celega naroda milosten kotiček v centralistični vladi. Neprenehoma so ti ljudje trobili in trobijo po svojih glasilih, da si Slovenci (in Hrvati) niso stekli prav nobenih zaslug za Jugoslavijo, da morajo zato biti zadovoljni, da sploh smejo biti v tej državi, in da je vse, kar prejemamo, le milost ki nam jo velikodušno naklanjajo bratje. Čisto sistematično so devali v ni3 in še devljejo naš jezik, našo kulturo, našo zgodovino in razume se, našo katoliško vero. Čisto tako delajo kakor delajo razni Ob-ljubki na Primorskem in nemškutarji na Koroškem. Slovensko »pleme« nima pravice ničesar zahtevati, ono je le manjšina — in manjšine seveda nimajo nobenih pravic — mora se ukloniti, če hoče sploh živeti. In ti nauki se oznanjajo v državi, kjer smo vsi bratje ali bi vsaj morali biti!'
To Pribičevič-Zerjavo mentaliteto pa je zdaj prevzela v bistvu še hrvatska seljačka stranka ali pa vsaj njen voditelj Stjepan Radič, ki v tej stranki itak vse pomeni. Na svojih shodih čveka sicer vse mogoče, po pisani pogodbi pa se je obvezal na program Nikole Pašiča in ga hočeš nočeš v vladi tudi pomaga izvajati. Ni nam prinesel politične samouprave ali da bi jo vsaj pripravil, ne davčnih olajšav, če že ne more popolne enakosti, ne kakšnih gospodarskih koristi ali pospeševanja našega kmetijstva in obrti, še huje je v marsikaterem oziru kakor pod PP režimom, v moraličnem oziru pa gotovo na vsej črti veliko huje, ker mora zdaj večina hrvatskega naroda aktivno podpirati centralistični in hegemonistični državni zamisel Nikole Pašiča. In tudi ta Radl-čeva politika je našla svojih pomagačev v Sloveniji, kakor jo je Pribičevičeva, v bivših »samostojnih« kmetih in republikancih. Zdaj že ti pišejo po svojih listih, da poslanci SLS huiska-jo, če v narodni skupščini nastopajo za politično in gospodarsko enakopravnost Slovenije!
Vendar slovenskemu narodu ni treba obupati. Sredi raznih izdajic je ostala SLS kot granitna skala, ki se vanjo zastonj zaletavajo po-magači centralizma. No da se preplašiti, se ne omaje, ne boji se ne groženj niti jo more spraviti iz njenega kur za omahljivost in ne-znaCajnost, ki jo kažejo naši strankarski nasprotniki, kateri svoj plašč vedno obračajo po vetru iz Pašičevegn Belgrada. Naši nasprotniki imajo oporo v režimu, mi jo imamo v moralni sili našega ljudstva in v pravični stvari. Zato pa tudi vemo, da bo na koncu zmaga naša.
Gradoo, 19. febr. (Izv.) Na interpelacijo v štajerskem deželnem zboru radi zgraditve obmejnega kolodvora na progi Gradec - Maribor je odgovoril deželni glavar, da obstoja začasni dogovor z Jugoslavijo, da velja za obmejno postrjo Maribor. Nadaljni dogovori se bodo vršili šele v drugi polovici tega leta.
Prazen govor Svetorarja Prsbicevica.
PRIBIČEVIČ JE NASTOPIL PROTI KATOLIČANOM. — ZAHTEVAL JE NAJSTROŽJI CENTRALIZEM. — VSE V BELGRAD. — PROTI ZBLIŽANJU Z BOLGARIJO. -
PONUDBA RADIKALOM.
Belgrad, 19. februarja. (Izv.) Kljub nasprotnemu pričakovanju je današnja skupščinska seja potekla skoro popolnoma mirno. Oba govornika srbski zemljoradnik M o s k o v -1 j e v i č in vodja samostojnih demokratov Pribičevič sta mogla nemoteno govoriti do poldne. Semtertja je padlo par medklicev. Na splošno začudenost je tudi Sijepan Radič ostal miren. Pozornost je vzbudilo, da ga je j Pribičevič mnogokrat zadel, da je odpiral usta, pa da ga je v poslednjem trenutku dr. Nikič sunil, opomnil in spomnil na striktne naredbe ministrskega sveta, da ne sme govoriti, sicer da bo takoj letel iz vlade, kakor Radojevič.
Radi tega je Stjepan Radič molčal. Vrtil se je na stolu in nervozno pokimaval z glavo.
Posl. Moskovljevič je ostro kritiziral Radičevo demagogijo in njegovo »selja-štvo«. V drastičnih primerih je pokazal, kako se pod seljačkim režimom gazijo zakoni in ustava. Na deželi sta orožnik in puškino kopito glavna argumenta za pridobivanje pristašev za vladne stranke. Zahteval je stanov- 1 ski parlament. Končno je izjavil, da ne more glasovati za zaupanje taki vladi.
Za njim je dobil besedo Svetozar Pribičevič. Da-siravno se je za njegov govor že več kot pel dni delala reklama, ni izpolnil pričakovanega upanja. Njegov današnji govor je bil boljši in bolj logično zgrajen, kakor dosedanji, vendar ni mogel zapustiti glob-ljejšega vtisa. To predvsem radi lega ne, ker je precejšen del govora porabil za izzivanje in špikanje Stipice. V to svrho je zbral že večkrat porabljen star material iz Radičevega »Dona«, njegovih novejših izjav ter posameznih delov agitacijskih govorov.
Prijatelji so Radica čuvali kakor zmaj zakleto kraljičino. Tako so prišli poslanci in polne galerije ob lep užitek, Pribičevič pa ob uspeh, da bi Radiča pripravil do novih izjav. Pribičevič je zameril Radiču njegovo dosedanje delo, pa tudi njegove napade na papeževega nuncija. Pri tej priliki je Pribičevič prišel na dan s svojim protikatoliškim svobodomiselnim mišljenjem in prepričanjem, na katerem gradi ves svoj politični program. Ni pozabil ponovno naglasiti nujnost narodnega edinstva in potrebo najstrožjega izvajanja centralistične ustave. Vse se mora še bolj pritegniti in zbrati okrog Belgrada.
Izjavil se je proti zbližanju z Bolgarijo. Poudaril je, da bi Ljubljana in Belgrad ne bila v tej državi, če ne bi bila na to prostovoljno pristala. S to ugotovitvijo je končal svoja poldrugo uro trajajoča izvajanja in žel odobravanje samostojnih demokratov.
Globokega vtisa ni pustil kljub dobri retoriki, ker ni povedal nobenih globokejših pogledov na našo državo in na njen notranji in zunanji politični položaj. Nekateri vidijo v tem govoru prikrito tendenco za zbližanje z Davidovičevimi demokrati. Gotovo je, da se na tem dela. Predvsem delujejo na to za sedaj samo manj pomembni poslanci iz obeh klubov.
Večina pa je mnenja, da je bil Pribičevi-čev namen, da sc ponudi radikalom in pokaže pripravljenost zamenjati Radiča, ako bi bi la potreba za to. Tozadevni demantiji so prazno govoričenje skozi okno.
Po njegovem govoru je predsednik sejo zaključil in skiical prihodnjo sejo za jutri. Nadaljuje se razprava o proračunu.
SEJA NAČELNIKOV KLUBOV. - MINISTRSKA SEJA.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Na jutrišnji seji je nameraval, kakor smo poročali, zunanji minister odgovoriti na dr. Ilohnječevo vprašanje radi Radičevega napada na papeževega nuncija msgr. Pellegrinettija. Z ozirom na svoje-časni sklep zastopnikov parlamentarnih klubov, da za časa generalno debate o proračunu ministri ne morejo odgovarjati na posamezna vprašanja, je danes predsednik skupščine povabil k sebi načelnike klubov, da se z njimi posvetuje o Ninčičevi nameri. Vsi načelniki so se sporazumeli v tem, da mora Ninčič od-
govoriti na to vprašanje, ker je v interesu države, da se čimpreje poravnajo talci neljubi spori. Edino zastopnik sam. demokratov je nastopil proti. Ker je za ta sklep potrebna soglasnost, zato na jutrišnji seji Ninčič ne bo mogel odgovarjati, pač pa se bo moral, kakor smo se informirali, Stjepan Radič javiti k besedi in podati komentar k svojim napadom na nuncija. V to svrho je dobil Stjepan Radič danes potrobne informacije na današnji ministrski seji, ki se je vršila od 6 do 8 in o kateri niso dajali ministri nobenih informacij.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Posl. Krcmžar in tovariši so vložili na zunanjega ministra vprašanje, v katerem opisujejo obupen položaj naših rojakov na Westfalskem, ki je posledica brezbrižnosti naše vlade. V vprašanju se naštevajo glavne točke spomenice, katero je podpisalo 25 slovenskih društev na Westfalskem. Podpirajoč to spomenico, predlagjo poslanci nujne reparacije in zahtevajo odgovora na sledeča vprašanja: »Ali so znane ministru obupne razmere Slovencev na Westfalskem? Ali hoče z Nemčijo skleniti potrebne pogodbe, da se zavarujejo interesi naših rojakov? Ali hoče ukreniti vse potrebno, kar je našteto v spomenici?«
Naš d@ff v
PRED VOLITVAMI V BUKAREŠTI.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Iz Bukarešte poročajo, da se je danes zgodil tam velik škandal. Velika masa ljudstva je prišla pred občinsko hišo in zahtevala legitimacije za jutrišnje volitve. Masa jc bila tako ogorčena, da je večja skupina ljudi udrla do župana in ga osebno napadla. Zupan je bil prccej ranjen, posrečilo se mu je pa, da je telefonično poklical vojaštvo na pomoč. Kraljevi komisar jc s pomočjo večjega števila vojaštva rešil župana. Aretiranih je bilo mnogo ljudi, med njimi narodni poslanec M a g g i o n , kmetski voditelj. Sploh se v vsej državi vodi volivna kampanja na izredno oster način,in je dobila značaj skrajne ogorčenosti.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) h Romunije jc prispelo poročilo, da so sc v raznih krajih vršile krvave borbe. Mnogo jc mrtvih in ranjenih.
Naši dolgovi pridejo
na vrsto, ko bodo imeli Amerikunci čas.
Belgrad, 19 febr. (Izv.) Iz kabineta pred-sedništva se je izdal sledeč komunike:
»Predsedništvo vlade je dobilo iz Wa-shingf.ona telegramsko poročilo, da je izdalo ameriško finančno ministrstvo komunike, v j katerem pravi, da teko naša pogajanja o reguliranju vojnih dolgov normalno. Ker pa je i ameriška vlada zaposlena v parlamentu z neodložljivimi posli, ni bilo možno pričeta pogajanja dokončati. Radi tega se naš finančni minister vrača v Belgrad. Naša delagacija je ostala tam, da dokonča pogajanja. Komunike pravi, da so glavna vprašanja že rešena in je upanje, da se bo sporazum dosegel, čim bo imela ameriška vlada časa za nadaljevanje poganjanj,«
ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE DELAVCEV.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Posl. dr. Andrej G o s a r je vložil na ministrstvo za socialno politiko vprašanje radi izvajanja zavarovanja za starost, onemoglost in za slučaj smrti v smislu zakona za zavarovanje delavcev. To zavarovanje bi se imelo po § 203. tega zakona izvesti najpozneje do julija lanskega leta.
POLITIČEN SPOPAD V SPLITU.
^ Split, 10. febr. (Izv.) Politične strasti se v Splitu še vedno niso umirile in je zopet prišlo do pretepa med orjunaši in radičevci. Pri spopadu je bilo več lahko ranjenih, eden izmed radičevcev pa je zsdobil težje poškodbe.
Angleški kriminalist dr. Ferguson je prepotoval nekaj mest Daljnega Vzhoda, ki so razvpita po svoji prostituciji, med temi posebno Singapur. Razmere, ki jih je tu našel, opisuje v posebni spomenici na angleške v!?-do. Ferguson pripoveduje, kako po neštetih beznicah vzhodnih pristanišč pri živem telesu trohni in propada na tisoče evropskih deklet in žena, ki so jih zvodniki z najrazličnejšimi zvijačami in goljufijami, največkrat pa z obljubo dobre službe ali zakona, zvabili iz domačega kraja in jih odvedli v ta mesta med« narodne trgovine in razuzdanosti. Tu jih prodajo javnih hišam, kjer morajo potem služiti pohoti divjakov in pijanih mornarjev vsega sveta. Vsaka se v najkrajšem času okuži, toda v bolnišnico ne sme, ker bi potem lastnik hiše izgubil njen zaslužek. Tako so brez po-moče prepuščene bolezni, gniti začno in na živem telesu jih glodajo črvi. Premnoga se v obupu konča in za te nesrečne žrtve imajo v Singapuru posebno pokopališče, kjer jih pokopavajo kakor mrhovno. Oblasti se za vse to ne zmenijo, ker je večina javnih funkcionarjev podkupljenih.
Dr. Ferguson zaklinja evropske vlade, naj napravijo tej strašni sramoti in temu nepopisnemu mučenju evropskega ženstva konec, naj zatro trgovino s človeškim mesom, z mesom lastnega evropskega ženstva. Ali sc bo Evropa končno zganila in odzvala temu klicu? Veliko
si od oficielnih činiteljev ne1 smemo obetati, tembolj jc pa vsak posameznik brez izjeme dolžan, da v svoji lastni okolici bojuje boj proti nenravnosti, proti pohujšanju in zavajanju, proti lahkomiselnosti. Dobra, resna vzgoja mladine, pošteno obnašanje moških nasproti ženstvu v vseh slučajih, dobra strokovna izobrazba in zadostne plače v službah — to so najzanesljivejša sredstva proti prostituciji. Kdor hoče pobijati prostitucijo, jo mora predvsem načelno obsojati, ne samo na Daljnem Vzhodu, marveč tudi doma, ne samo v najtežjih njenih oblikah, marveč v vsaki. Tako stališče zavzemajo tudi vsi iskreni nasprotniki prostitucije, ki načelno odklanjajo vsako njeno obliko, posebno pa prostitucijo pod policijsko patrouanco.
Čisto neresno stališče je zavzel povodom Fergusonovega poročila »Slovenski Narod*. Piše med drugim:
»Vprašanje prostitucije in javnih hiš je zelo kočljivo. Mnoge države so skušale ta žalosten pojav zatreti z najstrožjimi zakoni, pa se je izkazalo, da so človeške strasti in slaba nagnjenja nepremagljiva. Regulirati seksualno življenje tako, da bi prostitucija sploh izginila, je skoraj nemogoče. Pobijanje prostovoljne prostitucije sploh nima smisla ...« Spričo takega stališča nasproti prostituciji in javnim hišam je ogorčevanje nad trgovino s človeškim mesom pač velika nedoslednost in samoprevara. Dokler bodo obstojale kje javne hiše, kjer se bodo sploh smela zapirati dekleta v svrho sramotne obrti, tako dolgo ne bo mogoče zatreti trgovine s človeškim mesom. O prostovoljni prostituciji se pa sploh ne more govoriti, kajti popolnoma prostovoljno, popolnoma po lastni krivdi se pač komaj katera ženska vda prostituciji. Slaba vzgoja, neurejene socialne razmere pa brezvestno izdajstvo prvega moškega, ki mu je dekle padlo v roko, vse to so faktorji, ki največkrat sodelujejo pri propadu deklet. Taka prostitucija pač ni prostovoljna.
Prav posebno pa moramo pribiti dejstvo, da se je odprava javnih hiš kar najbolje obnesla povsod, kjer so to načelo dosledno izvedli, tako v skandinavskih deželah, Rusiji in Ameriki. Največje mesto na svetu — Newyork je brez vsake javne hiše in tudi brez tajnih kotišč prostitucijo; z njegovih cest in ulic je izginilo javno prodajanje ženske časti, zavajanje v nemoralo; izčistilo in odpravilo je i?, svoje srede vsa gnezdišča spolnih kug. Sploh si danes ne upa izlepa kdo več zagovarjati sistema javnih hiš in v vseh civiliziranih državah se s tem sistemom pomela. Le z doslednim' izvajanjem tega načela, da se nemorala ne sme izvajati kot obrt, da vsaj tretje osebe nimajo pravice, da se okoriščajo z žensko bedo in moško propalostjo, bo mogoče priti do živega trgovini s človeškim mesom.
POLOŽAJ V SIRIJI.
Pariz, 19. febr. (Izv.) Po poročilih iz Bey« ru t ha je železniška proga v Hedžns na razdaljo 7 km pretrgana. Vlak je skočil s tira in je več voz razbitih. Tudi proga Damask—Rajan je razdrta. Zahodno od Damaska je francoska arfilerija obstreljevala Druze iu jim zadala loživc poškodbe.
Voiitve v češkem senatu.
Praga, 10. febr. (Izv.) Včeraj so se vršile v senatu volitve predsednika in predsedniškega urada. Seja je bila že takoj ob otvoritvi zelo nemirna, ker je opozicija delala velik hrup. Med sejo so nemški, ogrski in slovaški senatorji zapustili sejo. Pri glasovanju je dobil od 107 oddanih glasov kandidat Vaclav Klofač 86 glasov in je bil izvoljen za predsednika. Za podpredsednike so bili izvoljeni Hruban (lidovec, 80 glasov), Donath (republikanec, 86 glnsov), Niessner (nemški demokrat, 86 glasov) in Soukup (soc. demokrat, 86 glasov). Senator Heller je zatem stavil nujno vprašanje na ministrskega predsednika radi zadnjih vla-dinih jezikovnih naredb. Senat je to vprašanje z večino glasov odklonil.
Madjarska afera.
MAŽARSKA AFERA V ČEŠKEM PARLAMENTU.
Praga, 19. febr. (Izv.) V seji poslanske zbornice je dr. Beneš podal izjavo o mažarski aferi. Opozicija je njegova izvajanja prekinjala z velikim nemirom. Socialni demokrat Rusov-ski je v svojem govoru v ostrem tonu nastopal proti voditeljem ponarejevalcev, ki so hoteli škodovati nele Franciji, temveč tudi drugim sosednim državam. Posebno je napadal grofa Apponyja, katerega je imenoval političnega kameleona. Opozarjal je vlado, da zavzame odločno stališče, ker rovanje sedanjih mažar-skih krogov ogroža mir v Srednji Evropi.
PONAREJANJE ČEŠKIH BANKOVCEV V
ŠTAJERSKEM DEŽELNEM ZBORU.
Gradoc, 19. febr. (Izv.) Na današnji seji Štajerskega deželnega zbora je poslanec Ma-chold (soc. dem.) ponovno stavil nujno interpelacijo v zadevi ponarejanja čeških bankovcev v Wetzelsdorfu in zahteval od deželnega glavarja, da določno zavzame stališče napram grofu Bethlenu. Deželni glavar Rin-telen je nato predlagal, da naj se iz vseh strank deželnega zbora sestavi poseben preiskovalni odbor, ki bo preiskal vso zadevo, ker se je po petih letih že marsikaj pozabilo. Ker se je interpelant s tem zadovoljil, so izvolili 7 članski odbor, ki je sestavljen iz zastopnikov vseh strank.
DEMONSTRACIJE V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 19. febr. (Izv.) Socialdemokrati so na pristojnih oblastih zaprosili za dovoljenje za ulično manifestacijo. Oblasti jim g nisq tega dovolile in izjavile, da tudi od vlad-5* ne "strani ni prijavljena dosedaj nobena demonstracija.
Sv ».-iBudimpešta, 19. febr. (Izv.) Državni predsednik je izrazil željo, da se ne bi vršile ni-kake demonstracije za vlado.
PREGANJANJA NA GRŠKEM.
Belgrad, 19. febr. (Izv.) Iz Aten poročajo: Pangalosova vlada je prepovedala nadaljnje izhajanje republikanskega organa »Demokracije«, ker je natisnil prvi republikanski proglas in govor Papanastazija. Glavnega urednika Furidasa so aretirali, ker se je protivil vladni naredbi.
Pariz, 19. febr. (Izv.) Po poročilih iz Aten vlada še nadalje izvaja svoja politična preganjanja in je bilo tekom včerajšnjega dne zaprtih zopet več agilnih političnih oseb.
Atene, 19 febr. (Izv.) Vlada je izdala na-redbo, da se osnuje izredno vojno sodišče za razsojevanje proti političnim zločitneem.
Ilaag, 19. febr. (Izv.) Generalni tajnik mednarodne strokovne zveze je prejel z ozirom na vabilo te zveze, da se tudi ruske strokovne organizacije včlanijo v mednarodni strokovni zvezi, odgovor, da se ruske organizacije z zvezi ne včlanijo. O tem bo sklepala sedaj prihodnja seja mednarodne strokovne zvezo.
Dunaj, 19. febr. (Izv.) Športni klub Hako-a' je končno sklenil, da odpotuje v Ameriko v aprilu. Vrnil se bo koncem maja. To je prvo potovanje dunajskega kluba v Ameriko.
Posledice MussoBinijeve
Izborno je grof Volpi, italijanski finančni minister vodil pogajanja v Newyorku in Londonu. Italija je dosegla nepričakovane uspehe. Toda fašistovski režim ne pusti zaslug nikomur, tudi Italiji ne. Ne Italija — ampak fašisti — ti večni rešeniki Italije — fašisti so dosegli presenetlj ive uspehe. Fašisti smo to dosegli s svojo politiko. Zato mora Italija ostati fašizem in njegova zdrava diktatura. Tako je odmevalo po italijanskem časopisju.
Gotovo je, da bi se bil fašizem v Italiji zelo okrepil, če bi bili dogovori, ki jih je sklenil Volpi z ameriškimi delegati gladko sprejeti in odobreni na vseh pristojnih instancah. Že tak. j spočetka je bila greniva kaplja v kupi veselja bojazen, da ameriški republikanski senatorji ne bodo brez debate pustili načrta o ureditvi italijanskih dolgov do odločilnega glasovanja. Odločilni senatorji so čisto odločno povedali, da nimajo volje podpreti Mussolini-jevega imperializma, militarizma in tla smatrajo fašistovsko diktaturo, ki je ugonobila vse državljanske svobodščine za najkvarnejši po-fav propale povojne Evrope.
Pa bi morda še šlo, morda bi bili italijanski predlogi prodrli, če ne bi Mussolini s svojimi zadnjimi nastopi podrl, kar je Volpi zgra-
dil. S svojim brezobzirnim nastopom proti
Nemčiji in Avstriji je Mussolini ravno v kritičnem trenutku do nagega rakril svojo in s tem fašistovsko ideologijo. Pri teh Mussolnijevih govorih ne pride toliko v poštev to, da se je zazibala meddržavna varnost in da se j© na Brennerju pokazal ognjen jezik, glavno in najvažnejše jo, da je Mussolini vsemu svetu povedal, dn spoštuje mednarodno dogovore samo toliko časa, dokler jih mora, da pa ne spoštuje ne naravnih ne mednarodno priznanih pravic narodnih manjšin. Mussolini je na ves glas poudaril, da Nemci in vsi narodi v italijanskih državnih mejah morajo postati Italijani — če ne bo pela fašistovska palica. To, kar so tlačeni narodi v Italiji zamanj pripovedovali že 5 let in klicali ves civilizirani svet na pomoč, pa jim svet ni verjel — to je sedaj Mussolini povedal sam odkrilo, določno in jasno, da je vsakdo razumel.
Razumeli so tudi amerikanski senatorji. Rožljanje s sabljo na zunaj in grožnje z zatiranjem na znotraj, to je delovni program fa-šistovske vlade in ta program naj podpira — ameriški kapital. To je okrepilo opozicijo in zadnja poročila javljajo, da italijanskih dolgov sploh — ni na dnevnem redu prihodnjega zasedanja ameriškega senata. S tem je ratifikacija odložena za nedogledno dobo.
Mussolini se je spodtaknil na lastni predolgi sablji. Italija pa ima dokaz, da je fašizem in imperijalizem ne bo koristil, marveč jo le vede do neizogibne katastrofe.
V
sveži z madžarskimi
Že prve dni preiskave in potem med preiskavo madjarskega škandala so se vedno in vedno ponavljale vesti, da so madjarski fašisti in nemški nacionalisti delali po skupnem načrtu in da je treba madjarsko afero smatrati kot združeno akcijo srednjeevropskih reakcionarnih monarhističnih in fašistovskih organizacij, ki so hotele s ponarejanjem tujega denarja uničiti valute nekaterih držav in povzročiti nove prekucije ali z revolucijo, ki bi vsled gospodarskih polomov nastala v kaki državi ali pa pridobiti ogromna sredstva za splošen fašistovski pohod. Madjarska je bila po teh vesteh le najprimernejši sedež podvzetja, ker imajo tam fašisti vso oblast v svojih rokah.
Dasi ni mogoče dobiti še točnejših in zanesljivejših podatkov, ki bi utemeljili gornje trditve, vendar so izjavo nekaterih obdolžencev zelo zanimive. Če bodo dobile te izjave v nadaljni preiskavi primerno izpopolnilo, sef bo značaj in pomen madjarske afere povzdignil v srednjeevropski škandal.
Windischgraelzov tajnik Raba je pred policijo izjavil: Poudarjam, da pobuda za ponarejanje frankov ni izšla iz madjarskih krogov, ampak iz Nemčije. Windischgraetz mi je diktiral pisma na Ludendorffa v Monakovem in na generala S e e c k t. Win-dischgriitz sam mi je potrdil, da je pisal tema gospodoma radi ponarejanja frankov. Gero mi je pri neki priliki izročil pismo, ki je nosilo šifro in naslov nekega vojaškega komandanta. S tem pismom sem šel v Monakovo in bil sprejet med višjimi vojaškimi krogi in sem že v par dneh dobil odgovor v dveh pismih; prvo je bilo naslovljeno na Gero, drugo pa Windischgratza.
Windischgratz sam je izpovedal, da je Rab a prinesel papir za ponarejanje bankovcev iz Nemčije. Trdil je, da je tudi tehnični načrt za ponarejanje iz Nemčije. Windischgratz je poudaril, da ve za podrobnosti, katere nemške osebe so pri podjetju pomagale, toda tega noče povedati.
Grof Pavel T e 1 e k y, ki sicer zanika vsako soudeležbo pri stvari, pa ga drugi obdolženci vedno težje obremenjujejo, je po dosedanjih preiskavah večkrat obiskal ravno pred par dnevi aretiranega Sc h uit žeja v Berlinu.
Gero je priznal, da je bil radi ponarejanja v zvezi K 51 n o m in Berlinom in da je materijal za fotografiranje dobil iz fotografi čnega instituta v Kolnu.
m iporazum z
V belgrajski >Pravdi« poroča K. St. Pav-levič o gibanju med jugoslovanskim dijaštvom za sporazum z Bolgari. Gibanje vodita vseuči-liški društvi za Ligo narodov v Belgradu in Sofiji. V dneh 28. in 31. januarja 1926 se je vršil v Sofiji prvi sestanek, na katerem so sklenili temeljne točke za skupno delo. Točke so sledeče: Obe društvi se obvezujeta, da se ne bosta dotikali vprašanj, ki izključujejo zbli-žanje, gojili bosta intelektualno in kulturno zbližnnje svojih članov, medsebojno uradni ie-zik je srbo-hrvatski, slovenski in bolgarski, sredi maja se skliče v Belgrad balkanski kongres, začetkom marca pa naj se sestanejo v Belgradu bolgarski in srbski, hrvatski in slo-j venski dijaki, da se dogovore o vsem potreb-J nem zaradi kongresa. Poročevalec pravi, da so i kazali o priliki sofijskega sestanka vsi tamkaj-I šnji bolgarski krogi veliko pripravljenost za j sporazum, da so pa kljub temu sprožili vpra-| Sanje Makedonije in makedonskih beguncev. Navzlic temu jc nade, da se polagoma le doseže medsebojno zbližanje.
Imenovanja v So&ki službi.
V ministrstvu za prosveto je podpisanih več ukazov, s katerimi se izvršijo sledeča napredovanja:
Na kočevski gimnaziji se pomakne dr. Josip M a š e k iz 7. skupine v 6., I. kategorije, prof. Anton B u r g a r iz 6. v 5. skupino I. kategorije.
Postavljajo se v 1. skupino II. kategorije: Miroslav Praprotnik za stalnega šolskega upravitelja v Jaršah pri Kamniku; Andrej Roječ, učitelj v Kranju, za stalnega šolskega upravitelja v Križah pri Tržiču; Jakob Slapar, šolski upravitelj v Olševku, za stalnega šolskega upravitelja na Primskovem pri Kranju; Vinko Z ah rastnik, učitelj v Škofji Loki, za stalnega šolskega upravitelja istotam; Franc Keržič, šolski upravitelj v Dobrempolju, za stalnega šolskega upravitelja v Smartnem pri Kranju; Matija B režo var, učitelj v Št. Rupertu, za stalnega šolskega upravitelja v Št. Rupertu pri Krškem ; Ljudevit P i r k o v i č, šolski upravitelj v Škocijanu pri Mokronogu, za stalnega šolskega upravitelja v Zidanem mostu; Jožef P1 e n i č a r, šolski upravitelj v Kropi, za stalnega šolskega upravitelja v Zgornji šiški pri Ljubljani; Franc Musar, šolski upravitelj v Boštanju na Savi, za stalnega šolskega upravitelja v Šmarju pri Ljubljani; Ivan S t u p i c a , šolski upravitelj v Mošnjah, za stalnega šolskega upravitelja v Št. Petru pri Ljubljani; Avgust Ca n j ko, stalni šolski upravitelj v Svetinah, na isti položaj v Pireši-ci, glavarstvo Celje; Ivan Urek, stalni šolski učitelj na Vranskem, za stalnega šolskega upravitelja istotam; Anton Strigl, stalni šolski upravitelj v Keblju pri Konjicah, z istim svojstvom v Črešnjevcih, glavarstvo Maribor, desni breg; Štefan Širen, stalni učitelj v Radvanjih pri Mariboru, za stalnega šolskega upravitelja istotam; Viktor Grčar, stalni učitelj na I. deški ljudski šoli v Mariboru, za stalnega šolskega upravitelja IV. deške ljudske šole v Mariboru, levi breg; Adolf Rosi-na, stalni učitelj v Ormožu, za stalnega šolskega upravitelja istotam; Ivan N a j ž e r, stalni učitelj v Središču, za stalnega šolskega upravitelja istotam; Kari Kobalej, stalni učitelj v Podčetrtku, glavarstvo Šmarje pri Jelšah, za stalnega šolskega upravitelja istotam; Franc Pogačnik, stalni učitelj v Št. Vidu pri Grobelnem, za stalnega šolskega upravitelja istotam.
Z istim ukazom se postavljajo v 2. skupino II. kategorije: Ljudevit Kokot, učitelj v Dobovi pri Brežicah, za stalnega šolskega upravitelja istotam; Izidor S mole j, učitelj v Borovnici pri Ljubljani, za stalnega šolskega upravitelja v Mengšu pri Kamniku; Anton Rigler, šolski upravitelj v Skaručini, za stalnega šolskega upravitelja v Trzinu; Fra-nja S1 a p a r - G r o š 1 j e v a , učiteljica v Kranju, za stalno učiteljico na deško-dekliški šoli istotam; Vladimir Požar, učitelj v Planini pri Rakeku, za stalnega šolskega upravitelja v Radečah pri Zidanem mostu; Jurij K i s 1 i n g e r, učitelj v Laškem, za stalnega šolskega upravitelja istotam; Drago Rosto-har v Št. Juriju pod Kumom, za stalnega šolskega upravitelja v Litiji; Maks Kavčič, šolski upravitelj pri Sv. Križu pri Litiji, za stalnega šolskega upravitelja v Šmartnem pri Litiji; Milena Batin, učiteljica v Voklem, za stalno učiteljico v Dobravi pri Kropi, glavarstvo Radovljica; Josip Jurše, stalni učitelj v Brežicah, za stalnega učitelja na deški ljudski šoli v Celju, okolica;; Branko Zem-ljič, šolski upravitelj v Rečici ob Savinji, glavarstvo Gornji grad, za stalnega učitelja na deški šoli v Celju, okolica; Robert Se-niča, šolski upravitelj v Sv. Petru v Sav. dolini, za stalnega šolskega upravitelja v Go-tcvljah pri Žalcu; Franc Žagar, učitelj v Celju, okolica, za stalnega šolskega upravitelja v Št. Jurju ob j. ž.; Franc Brglez, učitelj v Čadramu pri Konjicah, za stalnega šolskega upravitelja v Slovenski Bistrici;; Josip R a i n e r, učitelj v Zgornji Polskavi, za stalnega šolskega upravitelja istotam; Ambrozij R u s j a n, stalni šolski upravitelj v Sve-tahovcih, v istem svojstvu v Gederovcih pri Murski Soboti; Janko Lešnik, stalni šolski upravitelj v Vurbergu pri Ptuju, v istem stvoj-stvu v Hajdino pri Ptuju; Martin Vrečko, stalni učitelj v Šoštanju, za stalnega šolskega upravitelja istotam.
Upokojeni so: Ivanka Lampe, strokovna učiteljica na meščanski šoli na Jesenicah; Marija G a j š e k - T r a m š e k , učiteljica za ženska ročna dela v Dobovi pri Brežicah; Marija Žel-Stepišnik, učiteljica v Apačah.
usčiielfsžvo
•k Kam je prišlo naše učiteljstvo. Nad-učitclj Pirnat je bil pod bivšim PP režimom nasilno prestavljen iz Mokronoga v Žužemberk. Proti tej krivici sc jc nadučitelj pritožil na državni svet. Od novega RR režima bi vsaj za Pirnata, ki jc menda edini učitelj radičcvcc v Sloveniji, pričakovali pravične razsodbe njegove pritožbe. Pa kakšen odgovor! »Učitelji v Sloveniji, čeprav stalni, morejo biti prestavljeni.« In zato pritožba »nema oslonaca«. Daleč smo orišli!
25

A Za občinske volitve in odpravo komi-sarijatov sc zavzema sarajevska »Več. Pošta« in piše: Komisarji so večinoma zaupniki oblasti. Zdaj jih imamo povsod in svet se ie več ne buni proti temu. Nekoč je bilo to ime odvratno in nepopularno. Kadar je Avstrija v skrajni sili postavljala komisarje po občinah, se je redko kdo hotel poprijeti te »časti«, da bi delal proti narodu. Taki ljudje so veljali za oprode, špijone itd. Nihče jih ni na ulici pozdravljal in oni niso imeli tistega vpliva in moči kakor sedanji komisarji. Danes je to navadna stvar in človek-komisar znači človek, ki uživa zaupanje oblasti. A ipak je odvratno baš v demokratski državi, da se narodu jemlje najprimitivnejša in najmanjša pravica, da vlada s svojo občino, da je gospodar vsaj v svoji hiši. V Bosni ni danes niti ene občine več z narodnimi zastopniki. Celo tiste občine, ki so vzorno gospodarile, so dobile komisarje, ki nič ne delajo. Priznamo, da niso vsi komisarji slabi, toda tudi manj dobri izvoljeni občinoki možje so boljši od najboljšega komisarja. To je temeljno načelo demokracije, in osnovne pravice, ki jo narod mora dobiti. — Dobro povedano, V Ljubljani smo pa še tako srečni, da imamo na magistratu ne samo enega, ampak kar tri komisarje, ki po demokratskih načelih menda odvagajo tri občinske odbore ..,
A Slovenska fronta. »Nar. Dnevnik« je 2 našim odgovorom, v katerem smo pojasnili naše stališče glede na enotno fronto, zdaj zadovoljen. A mogočnost organizacije take fronte vidi le v ustanovitvi narodnega sveta in piše: »Naj se ustanovi narodni svet onih, ki so za slovensko fronto. Na ta način bo onemogočeno, da bi kdo s slovensko fronto špekuliral, čeprav dejansko ne bi bil zanjo. Mislimo, da je na podlagi slovenske fronte narodni svet mogoče takoj ustanoviti, samo če je to res dobra volja.« — Z naše strani bi k temu pripomnili, da nimamo v načelu sicer prav nič proti ustanovitvi takega »narodnega sveta«, kakor si ga »N. D.« zamišlja, da pa mogočnosti ustvaritve takega foruma za enkrat ne vidimo nikjer; ker ne vidimo na gotovih straneh sploh nobene volje za enotno slovensko fronto. Najprej mora biti tu enotno duhovno razpoloženje za akcijo kot tako, potem moremo šele misliti na njeno organizacijo, ali na podlagi »narodnega sveta« aH na kaki drugi podlagi. Toda kakšno je danes razpoloženje za enotno slovensko fronto v Zerjavovem taboru, kakšno je v Pucljevem taboru? Saj je »Nar, Dnevnik« videl, kakšen je bil odziv na naš poziv k enotni slovenski fronti. Divji napadi na nas in na SLS, to je bil odgovpr. In naj čita »N. D,«, kaj piše včerajšnjei »Jutro« o »klerikalni fronti«. Kje je tam le senca kake volje, kaj šele dobre volje? Tam je samo strankarski fanatizem, ki ne mara enotne slovenske fronte, ker mu to ne gre v račun. In kje je s takimi fanatiki sploh mogoča mirna, resna beseda? Konstatiramo, da je bil edino »Nar. Dnevnik«, ki je v predmetu stopil z nami v stvarno, smotreno diskusijo. Kjer je dobra volja, tam je mogoč pač tudi pameten razgovor.
A Trboveljska premogokopna družba je
reducirala in kakor kaže še misli reducirati delavstvo v svojih rudokopih. To je nesocialno početje, ki po pravici vzbuja splošno ogorčenje in proti kateremu smo mi prvi vzdignili svoj protest. Trboveljska premogokopna družba je tako bogato podjetje, ki državi in prebivalstvu tako drago prodaja svoj premog, da bi iz svojih ogromnih dobičkov mogla brez škode vzdržati svoj obrat v dosedanjem obsegu, tako da bi ji ne bilo treba metati na cesto toliko slovenskih trpinov, ki so za dobrobit domačih in tujih akcionarjev pustili svojo zdravje pod zemljo. In če se reducira, bi se morali preje reducirati tujci, ne pa domačini. Sicer pa, ka-kor je splošno mnenje, za redukcijo ne tičijo nobeni stvarni razlogi, marveč je le nova špekulacija, ki naj TPD pomaga znižati delavske mezde, in dolžnost državne oblasti bi bila, da kot postavna zaščitnica dela poseže v samo-oblastnost in samovoljnost privatnega podjetja, od katerega so odvisni toliki interesi javnega blagra. Ogorčenje je torej splošno in upravičeno, dolžnost vseh prizadetih pa je, da se temu stopi na pot. Ta cilj pa se z braliijalnimi napadi na posamezne osebe ne bo dosegel, ampak z organiziranim in legalnim bojem, ka-kor je to treba v demokratični državi. Nelegalna sirova fizična sredstva samosodstva po sameznih oseb ali pa tudi organizacij pa stanja ne bodo izboljšala, marveč le poslabšala, kajti, če gre za tako silo, je velekapitalistična družba, ki razpolaga z denarjem in oporo vlade, vedno močnejša od vsake druge fizične sile. Delavstvo ima od takih činov vedno samo največjo škodo, kar se je neštetokrat dokazalo. Organizacija velekapitala se da zlomiti samo z organizacijo delavstva, z borbo na demokra-tičnih temeljih, s političnimi sredstvi in strokovno močjo in disciplino, nikoli pa ne s terorističnimi napadi posameznikov na posamezne osebe, ki izzivljajo samo reakcijo. Ljudi, ki na lak način delavstvu »pomagajo«, pa naj bo iz dobrega namena ali pa iz preračunane špekulacijo in provokacije, zavedno delavstvo odločno odklanja.
Kypy(te srečke za Orlovski stadion!
Bnerae novice
•k Upokojitve. Upokojeni so na lastno
prošnjo: Višji davčni upravitelj Alojzij Knez v Celju, davčni upravitelj Peter Vovk v Kočevju, davčni upravitelj Josip Cepin v Slovenj-gradcu.
Iz uradnega lista. Uradni list ljubljan-eke in mariborske oblasti z dne 18. t. m. objavlja: Naredbo o službi epidemijskih zdravnikov; Naredbo glede državnega tehničnega izpita; Razpis o sprejemanju in ocarinjanju blaga brez raztovoritve ali z delno raztovorit-vijo iz vozil; Pravilnik o dokladah in posebnih nagradah osebju v območju ministrstva za gradbe; Razpis glede carinskega postopanja pri pogojnih ekspedicijah slik, Id so oglašajo na povratek; Razpis o analizi nafte in proizvodov iz nje; Razpis o ocarinjenju antracita ob uvozu.
-A" Carinarnice. Finančno ministrstvo je ukinilo carinske oddelke v Remšniku, Radii, na Muti, v Liheličah in v črncih.
■jAr Slovenec v francoski promctsi službi. Francoska parobrodna družba »Comp. gen. Transatlantique« je nedavno imeno/ala pri svojem gtavrem uradu v New Yorku za ravnatelja oddelka za III. potniški razred Slovenca Johna Volka.
•k Konkurz za podčastniško šolo. Bel-grajska pehotna podčastniška šola sprejema reflektante 10. maja t. 1. Kandidati ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let Vsa bližnja pojasnila dobijo v svojih občinah in na orožniških postajah ali pa pri najbližji vojaški komandi.
k Brezplačno dobiš tri srečke, če naročiš deset srečk bogate loterije Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami, ki vsebuje 250 krasnih dobitkov v vrednosti 50.000 Din. Cene srečki samo 5 Din. Zatorej nemudoma piši dopisnico na Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami in naroči čimveč srečk. Srečkam se priloži položnica, da te poštnina nič ne stane. Zapomni si: še danes poskusi svojo srečo!
•k Kamnoseki, pozor! Neki zlobnež je na radovljiškem pokopališču iztrgal iz več spomenikov marmornate umetniško izdelane vložke, kakor križce, reliefe, rozete i. dr. — Kamnoseke opozarjamo, naj nikar nc kupujejo od sumljivih oseb omenjenih okraskov, ampak jih takoj naznanijo oblastem.
*k Aretacija hrenilričnega ravnatelja, 'Na ukaz državnega pravdnistva v Zagrebu je bil aretiran v Zagrebu ravnatelj Karlovačke eigradske Stedionice — Karlovske mestne hranilnice — Martin Carič. Mož je delal suir.-•iljive kupčije z uradnim denarjem seveda za svoj lastni dobiček in oškodoval na ta način svoj zavod za ogromne vsote. Moža so izročili sodišču in uvedli obsežno preiskavo, ld bo gotovo razkrila še marsikake čudne manipulacije ravnatelja na škodo svojega zavoda.
■k Vpokojesii železničarji. Prejeli smo: Dobro vam je znano, da bijemo že leta boj za naš obstanek in naše pravice. Dosedaj smo imeli le malo uspeha. Vdinjali smo se svoje-časno v železniški upravi kot krepki, zdravi možje z malo mesečno plačo, dasi bi lahko dobili manj naporne in boljše plačane službe. Kaj nas je zavedlo, da smo sprejeli tako naporno in nevarno službo, da smo žrtvovali dan in noč svoje zdravje, svoje zdrave ude ter gledali vsak trenutek smrti v oči? Zavedla nas je gotovost, da bomo mi in naše družine preskrbljeni, ko nam omagajo moči. To zagotovilo, za katero so nam jamčile železniške uprave, nas je vzpodbujala, da smo vztrajali na svojih mestih cb vsakem času 'in vsakem vremenu v korist upravi, v blagor in prid vsemu prebivalstvu. Da nam je bilo to jamstvo tudi vsestransko postavno in sodno zajamčeno, smo morali od svojih skromnih
prejemkov prispevati tudi sami v ta sklad, tako imenovani »pokojninski fond«. A kaj se nam je zgodilo? Merodajni faktorji, ne meneč se za svoje obveze, so poteptali naše pravice z nogami, nas pa pognali v strašno bedo in obup, ker vsi opomini, vsa pota in vse prošnje nič ne pomagajo, ker imajo oblastniki za naše zahteve popolnoma gluha ušesa, zato nam ne preostane nič drugega, kakor da se zatečemo na sodno pravno pot, kajti pravica jc in mora ostati na naši strani. Da zberemo za to potrebna sredstva, se sklicujejo v nedeljo, dne 7. marca, trije shodi železniških vpokojencev, in sicer v Ljubljani ob 2. uri popoldne v Mestnem domu, v Celju ob 9. uri dopoldne pri Zelenem travniku in v Mariboru ob 2. uri popoldne v Kazini, Slomškov trg. Vsak železniški vpokojenec in vdova naj se zaveda, da s skupnimi močmi moramo zmagati, ter naj se shoda udeleži na kraju, kjer mu je najbližje. — Vodstvo centrale.
•k Fakulteta za muslimansko pravo. Llprava sodno-šerijatske šole v Sarajevu ie poslala pristojnim ministrstvom v Belgradu spomenico, v kateri predlaga, da se navedena šola preosnuje v posebno fakulteto za muslimansko pravo, ki je v Jugoslaviji neobhodno potrebna.
k Teozoisko gibanje v Jugoslaviji. Tco-zofična družba, ki ima svoj sedež v Indiji, a v Evropi svoje središče v Londonu — dasi je malo Angležev v tej družbi — ima svojo organizacijo tudi v Jugoslaviji. Predsednica organizacije je ga. Jelisava Vavra, učiteljica v Zagrebu in podpredsednica Jugoslov. učitelj, udruženja. Ga. Vavra prireja tod in tam propagandna predavanja; tako obišče te dni Belgrad, kjer bo predavala o teozofiji. — O ustanoviteljici teozofične družbe gospe B'a-vatsky smo prejeli te dni zanimiv dopis, ki ga o priliki priobčimo. Za dpnes omenimo le. da je Blavatskyjeva zapustila svojega moža ruskega generala Blavatskega in živela nato po vrsti z raznimi moškimi. Mnogo let se je pečala s spiritizmom in uganjala pri tem največja sleparstva.
k Igralnico v Zsgreba. Oblast jc v zadnjem času v Zagrebu zaprla dve igralnici: kot prvo ono v hotelu Esplanade, nato pa še igralnico v Grand Hotelu. Poslednja je bila navidez osnovana kot klubska igralnica, dejansko pa jo je vodil lastnik bivše igralnice v Zametu, Tedesco.
k Boj sa pečenko. Zagrebški gostilničarji in podobni obrtniki so vložili na pristojno me-! sto pritožbo proti temu, da prodajajo mesarji tudi pečeno meso: mlade prešičke, gosi, race, jagnjeta itd., češ, da delajo s tem njim neopravičeno konkurenco. Proti tej pritožbi sta nemudoma vložili ugovor Zveza zasebnih nameščencev in Zveza vpokojencev, ki zahtevata, da naj sc prodaja pečenega mesa mesarjem še dalje dovoli. Mnogi ne premožni sloji si pri mesarjih kupujejo kosilo, posebno pa večerjo za primeroma majhen denar, dočim so jedila v gostilnah za 50 odstotkov dražja nego pri mesarjih. Bilo bi nedopustno, tako pravijo, ako bi se ljudem odtegnila cenejša prehrana samo na ljubo gostilničarjem. Navedeni organizaciji napovedujeta proti morebitni taki odredbi najodločnejši boj.
k Žejno Sarajevo. Po statističnih podatkih popije Sarajevo na leto 3 mi ijone litrov alkohola, kar predstavlja povprečno vrednost od 40 milijonov dinarjev. Najbolj »žejno« leto je bilo v Sarajevu 1. 1924 in se jc popilo vina 1,078.570 litrov, piva 1,331.181 litrov, ra.kije 301.624 litrov, likerjev 11.700 litrov, šampanjca 1922 litrov in še 185.900 litrov špirita ter 752 litrov »esence« za rum in likerje. V letu 1925. so le številke že nekoliko padle, posledice krize pač. To leto se jc n. pr. popilo
šampanjca samo še 364 litrov. — K temu ' ogromnemu konzumu alkohola pristavlja neki sarajevski list hudomušno,- češ, da ljudje ne pijejo toliko od veselja, kolikor iz obupa...
k Nesreča v gozdu. Na pepelnično sredo popoldne so v Zagorici pri Št. Vidu na Dolenjskem sekali bukve za apnenico. Ena bukev je padla proti vsemu pričakovanju v breg in pritisnila Antona Zajca, županovega sina iz Beča št. 6, da je revež še tisto noč umrl. Dva druga pomagača sta bila sicer tudi nekoliko zadeta od padajoče bukve, toda nista bila poškodovana.
k 70 letnico rojstva obhaja 22. t. m. veleposestnik na Verdu pri Vrhniki g. Josip L e -n a r č i č. Rodil se je dne 22. februarja 1856 na Vrhniki lišt. 214 (stara). Razen v gospodarstvu se je g. Lenarčič kot član narodnona-predne, oz. demokratske stranke udejstvoval tudi v politiki in bil 1891 izvoljen kot zastopnik notranjskih mest in trgov v deželni zbor kranjski. Od 1. 1903. do 1914. je bil predsednik Trgovske in obrtne zbornice.
k Obešenjc roparskega morilca. Danes zjutraj so obesili v Osijeku roparskega morilca Pavla Minčetiča, ki je lansko poletje umoril in oropal starčka Nikoliča in njegovo ženo v Bošnjacih.
k Zagoneten beg 15Ietne dcklice. Pred enim tednom je prosila 15letna učenka I. Z., doma iz Gaberja, svojo gospodinjo v Celju, da naj ji dovoli pardnevni dopust, češ, da ji je težko obolela njena mati. Gospodinja je ustregla tej upravičeni prošnji in je poslala deklico domov. Dekle pa je prišlo domov in je nalagalo mati, da se mora odpeljati po nalogu svoje gospodinje. In odpeljala se je res, toda ne po poslih svoje gospodinje, marveč z nekim mladim moškim, ki jo je čakal na kolodvoru in jo je odpeljal neznano kam — gotovo pa v propast.
k Žrtev ljubosumnosti. Te dni se je dvakrat v glavo ustrelila mlada in ugledna žena novosadske družbe, žena veleposestnika Mite Debeljačkega, Alice. Mlada žena je bila po rodu Švicarka in je bila v novosadskih kro-I gih zelo ugledna in spoštovana dama. Smrtno nevarno ranjeno so prepeljali v bolnišnico. Vzrok jc ljubosumnost.
k Izdaten vlom. Ljubljanske varnostne oblasti so dobile obvestilo, da je bilo vlomljeno pred par dnevi v manufakturno trgovino Rudolfa Hercoga v Limbušu pri Mariboru. Vlomilcev je bilo več in so odnesli za 40.000 Din raznega manufakturnega blaga in pa nekaj gotovine. Vlomilcem so morale biti domače hišne razmere prav dobro znane.
Prodaja čevljev tovarn Petor Koz na in Ko. po znižanih cenah v trgovinah Aleksandrova cesta 1 in Breg 20 se izjemno podaljša do konca tega meseca, ker se do sedaj ni moglo vsem odjemalcem postreči, na kar se
opozarja cenj. občinstvo.	1043
*
Za časnikom svojim dve uri samo činerikavi »hofrat« pije vodo Ko bije ura pet, sc pa razvedri: Pred njim se »Baddha« čaj iskri.
Sala si&vnesa odbora
bratovskih skladnic.
14. februarja se je vršila v Ljubljani seja glavnega odbora bratovskih skladnic. Na dnevnem redu je bilo poročilo upravnega na- . čelstva in izpreniemba pravilnika. Po otvoritvi seje, kateri je predsedoval centralni ravnatelj TPD, se je oglasil delavski delegat iz Velenja j g. Pevec ter predlagal, da se pravilnik, kar se ; tiče uprave, v toliko spremeni, da dobi delavstvo tudi po novem pravilniku v upravnem odboru dvotretjinsko večino, kakor jo ima dosedaj. Po kratki debati je dal predsednik predlog na glasovanje in ker so seveda zastopniki podjetij (večinoma rudniški ravnatelji) glasovali proti, je bilo enako število
Zahtevajte ie prava Gillette-reziia.
<£/n. 'v v "-j?____■—- v
• "V^TOillctro^s* ;<r
IV KO Jer w> . 7
- /!%■■. \sTHDPWet sMM\K<.
vY S .	----.	-
Najpopolnejše britje dosežete z uporabo
prišteli! GUlctte-rezil
Naglo, glatko, čisto britje — brez trganja, bolečin ali runitve — odreže vsak las na površini Vaše kože.
Zdaj labko zopet dobite prava Gillette-rezila pri svojem dobavitelju ali pa Vam jih preskrbi.
CSažBette Safe5y Razor to.
Boston. 11. S. A.

Gillette Safety Racoi
O. m b H.	Pazite
Ufien . Mai/seLergčSSe 2 na varstveno
Brzoj. Mfislov UllrtrazO!
ir.omko!
Edini dobavitelji za:
Jugoslavijo. Avstrijo, Ogrsko, (cško-Slovaško, Poljsko. Romunijo, Bolgarijo,Turčijo in Grško.
glasov za in proti Predlog se odda v presojo ministrstvu šum in rud.
Za stare vpokojence so bili delavski delegati mnenja, naj ostane stališče delegatov glavnega upravnega odbora. K čl. 129. so namreč odborniki iz vrst zastopnikov zavarovanih članov predlagali sledeče: L Upravičencem, ki so prejemali rente že pred 1. januarjem 1925, se določijo rente najmanj v oni višini, ki odgovarja valoriziratiim dajatvam, ki bi pripadale tem upravičencem po predpisih, veljavnih pred uzakonitvijo pravil. Pri tem je računati, da odgovarjajo dinarske ali kronske enote, ki jih ti predpisi navajajo, znesku 15.— Din (1 : 15) (Torej dobi staro-vpolcojenec za vsako krono 15 krat toliko dinarjev.) Ako bi pa dobivali ti upravičenci z vštetimi draginjskimi dokladami dosedaj večje pokojninske dajatve, kakor bi jim pripadale po tem členu, prejemajo tudi nadalje dajatve v dosedanji višini. — 2. Pri vseh bratovskih skladnicah se ustanovijo rudarski podporni skladi, ki bodo stali pod upravo glavnih odborov bratovskih skladnic Iz teb skladov bi se krili izdatki za onemogle rudarje, ki so

J. K. Ilugsmans.
(Odlomek iz romana >Katedrala«.)
To so bili neznansko žalostni, a obenem mili večeri. Človek je gledal vase, si tako rekoč praskal skorjo z vesti in že čutil ob sebi ibajdobrotnejšo, najusmiljenejšo Devico, kako mu je po tej krizi pestovala dušo in jo kakor mati bolnega otroka ujčkala.
Podnevi je cerkev potlej bila zavetišče zoper vrtoglave blodnje, ki so človeka begale. V mraku tihih zidov se je oko upokojilo in duša odpočila.
Iu Durtal se je domislil čudovitega prizora, ki ga je gledal neko jutro.
Sedel je v hladui senci na trati za cerkvijo, flj'edal predse in po grebenih gora. Prav daleč, visoko ob obzorju so se prožili, tako so je zdelo, kamenčki drug za drugim l>o tenkem sledu neke stezo ob prepadih. Počasi so ti kamenčki, spočetka še črni, postajali bolj razločni, se zdeli nekakovi stožci z belo kroglo na vrhu, in se izkazali kot vrsta kmetic, pokritih z belimi pokrivali.
Kmalu so prisopihale do cerkve.
Ko so se prekrižale pred cerkveno vežo, »o vse pri studencu popile požirek vode. potlej pa se okrenilc, in Durtal, ki jim jc zdaj mogel gledati v obraz, je opazil, da jim je vodnica ženska, stara najbrž že sto let, a velika in še pokončna; glava ji je pokrita s ku-puco. izpod nje ji silijo zmršeni, zelo sivi
lasje. Ženska je mršava, da skozi njo vidiš, in v obraz zgubančena kakor suh čebulni olupek.
Pokleknila je pred prvo soho, izza nje so tovarišice, stare večinoma okoli osemnajst let, sklenile roke, zaprle oči — in spremena, ki se je godiia zdaj z njimi, je bila kar vidna.
V dahu molitve sc jim je užgala pod pepelom posvetne zaposlenosti tleča duša, jim kot neki notranji plamen bleščala z obraza in razsvetljevala njega otožno ubranost-
Ta plamen jc starki ugladil raskavo kožo in mladenkam ublažil poteze preprostih, raz-poklih rdečih usten jim olepšal trdo zago-relost barve pa sijal iz smehljaja ust, odpi-rajočih se med tihimi prošnjami, odpira,jočih se med boječimi, a preprosto vdanimi poljubi, ki jih jim z nedopoveduim objemom vrača božje Dete, pestovano, odkar se je rodilo v hlevcu, in po nevestno ljubljeno, odkar jc Irpelo na Kalvariji.
Nemara, da so tudi one bile nekoliko deležne radosti, določenih Devici, ki je bila mati in nevesta in goreča služabnica Boga samega.
In iz molčanja je vstal glas ki se je zdel, da se jc sprožil i r globin vseh vekov: prapra-ded je začel >Oče naš... « in te so ponavljale Gospodovo molitev, se dvigale iz svojih nižin in se kleče plazile po stopnjah križeve-ga pota, čigar štirinajst postaj, označenih s slikami v podolgovatih okvirjih, se je vzpenjalo ob potu in ločilo skupine soli. Ženske so se kleče plazile, postajale na stopnjah, da so domolile svoi >Ave«, in se plazile do vseh
šlirili do druge postaje. Ko so zmolile rožni venec, se je siarka dvignila in vse so ji počasi sledile v cerkev, kjer so pred oltarjem dolgo klečale in molilo. Potlej je starka vstala, peljala svojo četo k studencu, da bi še en" krat pile, nato pa so brez besede odroniale, odkoder fco bile prišle.
Durtal jih je kmalu videl, kako so druga za drugo kot stožci z belo krogljo na vrhu lezle navkreber po stezi, na kateri so se bile pojavile kol prožeči se kamenčki-
>To ženske,« je rekel neki svečenik, ki se mu je približal. >so že dva dni in dve noči na potu po teh hribih. Doma so v Savojih in so hodile brez počitka, samo da bi nekaj minut tukaj molile. Nocoj bodo prenočile, kakor že bo, v kakovem hlevu ali kakovi votlini in jutri prav zarano nadaljevale svojo mučno pot. i:
>Božjo pet,je Durtal v mislih popravil in kar odrevenel pred svetostjo lako goreče vere.
Misli so mu šle še dalje in globlje.
Torej jo vendar mogoče, da brez čiste samotnosti in brez samostanske tihotnosti ostajajo duše teh trdih kmetov sredi leh hrib-skili sotesk in tokav večno mlade, večno sveže, večno nedolžne in otroške? Zares, tu živijo ženske, ne da bi vedele, kontemplativno živ-, ljenje. so družijo z Bogorn in obdelujejo male j laze po teh strmih višinah: Lea in Rahela so : obenem, Marija in Marta v eni osebi. In tc ženske verujejo preprosto in otroško kakor je i veroval srednii vek. Ta bitia z majhnimi čuv-
stvi, z otroškimi duševnimi predstavami, bitja, ki so nepismena in se znajo komaj izražati, a se jokajo pred Nedosežnim in ga silijo s svojo ponižnostjo in čistostjo, da se jiir razodeva.
Aii ni pravično, da jih Devica odlikuje in si jih voli za svoje ljubljence?
Njih ne tišči strašno breme dvomov, zlo jim je skoraj neznano .. Sicer pa: ali ni tudi duš, oh, le preveč izdušenih v najhujših zmotah, in vendar najdejo milost pred Njenimi očmi? In: ali nima Marija tudi menj znanih, menj obiskovanili svetišč, ki so prestala sko-post časa in nadlogo let in v kalerih nas sprejema, kadar prihajamo samolni in tihotni, da bi jo ljubili...?
In duša je Durlalu romala od božjepotne cerkve do cerkve, poklekala pred vsemi in se blažena, pomirjena in očiščena vračala.
Božja pot...
Profesor sm&ha.
(Iz Amerike.)
Bilo nas jc več v družbi; zastopniki evropskih iistov smo čakali na*-j v hotelski kavarni. Prišel je in se nam pričel režati kar v obraz. Nismo vedeli, ali raj zamerimo ali nai sc tudi začnemo smejati.
— Profesor smeha! — ga ie predstavil neki ameriški kolega. PoznsI sem profesorje plesov, nogometa, bikoborbe, manikure, čul sem celo o profesorjih vlomilske stroke. A
stopili žc pred uzakonitvijo pravil v pokoj. Za vpokojence po novem pravilniku je bilo posebno mnenje na skupščini in sc bo tudi za te razmotrivalo na anketi ministrstva šum in rud v Belgradu.
Vsi zastopniki podjetij so ostali pri svojih prejšnjih predlogih k čl. 130., da se za upokojence- vpokojene po 1. januarja 1925, določbe čl. 90. in 92., v kolikor ustvarjajo pravico do pokojnine, že na podlagi dosežene starosti in dobe članstva, ne bodo izvajale, temveč bo v tem času vsaka vpokojitev vezana na pogoj, da se z zdravniško preiskavo ugotovi onemoglost člana, ki bi zahteval vpokojitev. Pokojnina bi se potem odmerjala za petletno dobo članstva z 20 odst., po desetletni dobi s 25 odst., po tridesetletni dobi s 65 odst. in po petintridesetletni dobi članstva z 80 odst. povprečnega kategorijskega zaslužka. Delavska delegacija pa stoji na stališču, da se dajatve in pravice, ki jih določa sedaj veljavni pravilnik (30-letna doba članstva, 800.— Din pokojnine) ne smejo zmanjšati, ker dosegajo pokojnine, kakor jih ta pravila predvidevajo, komaj minimum, ki je potreben za življenje vpokojencev.
V glavnem je bil pravilnik sprejet, kakor ga je predlagal glavni upravni odbor, s pridržki, kakor smo jih zgoraj navedli. Vse točke sc bodo še obravnavale na anketi glavnega upravnega odbora na ministrstvu za šume in rude dne 1. marca 1926 v Belgradu, skupno z vsemi štirimi rudarskimi glavarji in vsak posamezen glavni odbor bratovskih skladnic odpošlje po dva delegata, enega od delodajalcev, enega izmed delojemalcev. Za Slovenijo sta v to svrho izbrana za delavskega zastopnika g. Š o b e r t iz Zagorja in za namestnika g. Vinko Grabnar iz Trbovelj. TPD zastopa centralni ravnatelj družbe g. S k u b i c.
sv. Frančiška Asiškesa.
V nedeljo 21. t. m. popoldne ob pol 6 proslave prosvetne in cerkvene organizacije v dvorani »Uniona« jubilej velikega svetnika sv. Frančiška. Mogočen je bil vpliv tega moža že na sodobnike, da, tako mogočen, da še sedaj odmeva po deželah kulturnega sveta. Ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega je našla v njem močnega glasnika. Socialne razmere so se že pod njegovim vplivom boljšale v prid revežem. Zato ni čuda, da so se naj-zvestejši častilci našli med revnim in preprostim ljudstvom. Tudi slovenski narod, narod trpin se je oklenil velikega svetnika. Zato je zgodaj sprejel njegove sinove v svoje okrilje. Delo, dušnopastirsko kakor kulturno op. .frančiškanov je jasen dokaz hvaležnosti teda reda slovenskemu narodu. Zato je primerno, da se to ljudstvo ob dnevih jubileja spomni svetnika, kakor tudi njegovih slovenskih sinov. Temu bo odgovarjala nedeljska slovesnost. Slavnostni govor je prevzel g. dr. Gvido R a n t. Predavanje s slikami pa dr. Angelik T o m i n c. Vmes pa zapoje gdč. Nada Brejčeva, konservatoristinja, Cherubi-nijevo »Ave Marija« in Sattnerjevo »Naša zvezda«. Odlomke Premrlove »Solnčna pesem sv. Frančiška« zapoje g. akademik Močan. Sodeluje tudi orkester »Prosvetne zveze«. Vstopnice se prodajajo v pisarni »Prosvetne zveze« že danes in sicer: rezervirani sedeži 10 Din, navadni sedeži 5 Din, stojišča 2 Din.
Fosebna špecialiteta
vinske kleli »LjUBI.jANSKEGA DVORA«:
Od danes naprej vsak dan od 5. do 8. ure zvečer apeliini predvečerni zakuski po zmer. ccnah.
Ljubljana
Spored jubilejnih svečanosti
50 lofnice umetniškega delovanja starosto slovenbkih igralcev g. Antona Cerar-Danila.
Danes ob pol 12 sprejema v foyerju dramskega gledališča slavljenec g. Anton Danilo čestitke kolegov in prijateljev. Vabljeni so prijatelji Danilovi in ljubitelji slovenskega gledališča sploh. Pri sprejemanju in zakuski, ki jo prirede slavljenoevi kolegi, sodeluje godba.
Ob pol 19 podoknica pred slavljenčevim stanovanjem v Beethovnovi ulici 6.
Ob pol 20 slavnostna predstava igre »Deseti brat« v opernem gledališču. Pred predstavo počastitev jubilanta na odprtem odru.
Po slavnostni predstavi komers v restavracijskih prostorih »Zvezdo«, kamor so vabljeni vsi prijatelji Danilovi in ljubitelji naše drame.
Odbor za proslavo. • * •
G Frančiškansko prosvetno društvo. Društveni člani se vljudno vabijo, da se polno-številno udeleže proslave 700 letnice smrti sv. Frančiška, ki jo priredi Prosvetna zveza za vsa ljubljanska prosvetna društva jutri ob pol šestih zvečer v Unionski dvorani. To prireditev je smatrati za letošnjo društveno prireditev. ki bi bila tudi to nedeljo v Rokodelskem domu in je morala vsled te proslave odpasti. — V torek je nadaljevanje zadnjega zanimivega predavanja g. prof. dr. Rožiča o pomenu morja za našo državo. — V sredo je redna odborova seja. — V četrtek je ob 6 zjutraj pri oltarju sv. Križa sv. maša, obletnica za pokojno članico in odbornico gdčno Marijo Zitnikovo. Člani, udeležite se te svete maše polnoštevilno! — Podpredsednik.
O Ljudski oder v Ljubljani ponovi v nedeljo ob pol štirih popoldne veseloigro s petjem v petih dejanjih »Številke gospe Rožma-rinke«. Predstava se konča ob 6 popoldne in imajo okoličani zvezo na vse večerne vlake. Ker je igra vseskozi zabavna in velezanimiva, jo občinstvu najtopleje priporočamo in svetujemo, da si že v predprodaji preskrbi vstopnice.
O S slanina se je založil na cenen način neznan vlomilec, ki je vlomil predsnočnjim v stojnico mesarja Selana in mu odnesel okoli 2000 Din razne slanine. Vlomilec je imel gotovo več tovarišev, ki so pri vlomu stražili in mu tudi gotovo pomagali odnesti bogat plen, za katerega ima bržkone že tudi svojega kupca.
O Zopet deložacija na Kralia Potra trgu.
Včeraj popoldne so zopet deložirali rodbino hišnika Franceta Gabrijela iz hiše na Miklošičevi cesti 18. Opravo so prepeljali uslužbenci, najeti od komisije, na Kralja Petra trg, kjer so jo zložili ravno nasproti justične palače in pokrili z voznimi plahtami. Družina k sreči ne bo nočevala na prostem, ker je dobila zasilno streho pri dobrih ljudeh. Vzrok deložacije je sledeči: Franc Gabrijel ni imel stanovanja v najemu kot navaden najemnik. Opravljal je v tej hiši posle hišnika in je imel radi tega naslova stanovanje, ki je bilo vezano z njegovim službenim razmerjem do gospodarja. Ta mu je odpovedal službo hišnika in s to odpovedjo je bilo odpovedano seveda tudi stanovanje ter je prenehalo z izgubo službe tudi vsako stanovanjsko razmerje med njima. Mož se je moral umakniti novemu hišniku, ki je dobil kot tak tudi pravico do stanovanja svojega prednika.
■M f^T.1.1. 91MMMB
profesor smeha je bil zame bela vrana. Pri-sedel je k nam in takoj se je zbralo okoli njega več ljudi, ki so ga menda poznali. Pričel je takoj razlagati. — Gentlemens! Naše pokolenje ne pozna smeha. Ljudje sedijo tudi v cirkusu kakor pogrebci. Dovolite, da vas posvetim v znanost smejanja. Bližje, gospodje. Pričnem.
Potegnil je iz žepa neko dirigentsko pal-čico in jo je dvignil nad glavo. Ena, dve tri!
Obraz se mu je nagubil, oči so se stisnile, položil je levico na srce in se pričel glasno, veselo, nevzdržno smejali. V prvem trenutku smo ostali vsi resni, potem sc nasmehnili. Minuto pozneje se je pričel žc potuhnjeni smeh. Nekateri so si grizli ustnice. A profesor smeha se je zvijal, držal za trebuh in smejal, smejal. Dobival je vedno nove odmeve. Tri minute pozneje je krohotal cel salon, gostje, natakarji in zamorski dečki. Marsikdo si je brisal solze. Neka mlada gospa se je krčevito »tresala: — Joj, ne morem več! —
Nenadoma se je profesor ustavil, postal fe resen, celo strog, zamahnil je s palčico in dal povelje:
—Ali right. Stop! (Stoj!) Navzoči se kar ne morejo ustaviti in si brišejo solze. Pomirijo se šele dve minuti po-eneje in na to se prične ploskanje: — Bravo, profesorl
Primaknejo mizice, ker nas je vedno več. Prineso vodeno amerikansko pivo in profesor prične po končani vaji teoretično predavanje: — Gospodje, smeh je najboljše zdravilo za številne bolezni. Utemeljitelj naše »olc je Mac Harmoor, profesor univerze Ohio. Ima deset in deset tisoč učcncev. Zedinjene države šteieio več akademij in klubov za do-
Celje
učevanje in uveljavljenje smeha. Ponekod je vpeljan smeh kot obvezen predmet tudi v ljudskih šolah. Vrsti se navadno z matematiko, latinščino v gimnazijah in drugimi težjimi predmeti. Četrt ure se smejejo otroci pod vodstvom profesorja in so prihodnjo uro kakor vnovič rojeni: ne ostane niti sledu utrujenosti. Smeh zaleže več kakor vsaka telovadba in šport, da ne govorimo o zdravilih. Jači mišice, obuja krvotok, ustvarja množine rdečih krvnih telesc in olajša na ta način organizmu zatiranje obolelih stanic.
—	Saj vendar ne more vsak biti vesel!
—	Predsodki! Če lahko smeh potlačimo, ga lahko tudi umetno povzročimo. Vaja je vse, a naša natančna metodika smeha zelo olajša neizkušenemu profesorju. Šole so opremljene s karikaturami, smešnimi slikami in pesmicami. Nekateri profesorji uživajo tak glas, da se prične pravo rjovenje, čim stopijo v razred. Med njimi je tudi več znanih komičnih igralcev. Poleti se priredijo včasih na prostem mectings of laugh, prava smejalna zborovanja: tisoči mož, žen in otrok izbruhnejo na dano znamenje v tak smeh, da se prestrašijo konji in zletijo preplašene kavke. Le povejte v stari Evropi, da je bolj zdravo, zbrati se za skupen smeh, kakor za pusto kvartanje ali klepetanje. Naša znanost je najbolj zdrava, najbolj koristna in najbolj zabavna! V smehu je zdrava bodočnosti — je prepričevalno zaključil profesor.
—	Ali hočemo tudi mi ustanoviti klub smeha?
Marsikatero vprašanje, ki nam zdaj beli glavo in nas spravlja v slabo razpoloženje, bi sc na ta način enostavno rešilo.
■0' Žclezničarska afera postaja vedno bolj
misteriozna. Preiskava se vleče na dolgo in široko, ker prihajajo vedno novi momenti na dan. Nam se pa čudno zdi, da so v to afero upleteni samo skladiščni delavci, kretniki in druge vrste nižjih nastavljencev. Kaj niso imeli ti delavci nobenega uradnika nad seboj, ki naj bi jih nadziral?
0 Radiča dobimo v Celje tam enkrat po veliki noči. Zboroval bo seveda v Celjskem domu in zabaval Celjane. Sicer pa omenimo, da Radič ne bo prvič v Celju, ker je posebno prošlo leto prišel večkrat v najožjo okolico Celja.
•0r G. Alojzij Miholčič, vinski trgovec in posestnik na Bregu, dobiva sedaj že nekaj dni zaporedoma žalna pisma, naslovljena na njegovo družino, kjer njegovi najožji sorodniki na Dolenjskem izražajo sožalje nad njegovo smrtjo. V resnici pa živi in je prav dobrega zdravja. Pravijo, da take osebe dolgo žive. Bog daj I
■& Rudarska šela v Celju je edina šola te vrste v celi državi. Človek bi radi tega mislil, da jo bo državna uprava negovala, kolikor se pač da in kolikor tudi taka važna institucija dejansko potrebuje. V resnici je pa ravno obratno. Novi proračun je prinesel dve novosti, ki pomenita, da bo tudi ta šola pričela hirati: prvič je črtan kredit za nadure, iz katerega se vzdržuje in plačuje učiteljska moč za jamomerstvo, menda najvažnejši predmet v šoli; ker pa to še ni dovolj, so vsi profesorji, ki so bili sedaj glasom zakona v I. skupini IV. kategorije, prestavljeni v isto skupino, ampak za eno stopnjo nižje. Tako bodo učno moči dobivale sedaj po 300 do 400 Din n anj plače na mesec, kakor dosedaj. Smo res lahko ponosni na tako državno upravo!
•0" Porotno zasedanje se prične 1. marca pod predsedstvom dvor. svetnika dr. Kotnika in prisednikoma viš. dež. sod. svetnikoma dr. Bračičem in dr. Premschakom ter namestnikom dež. sod. svetnikom V. Levičnikom. Pri tem porotnem zasedanju bo nekaj zanimivih razprav radi umora, ropa, uboja in poneverbe javnega denarja
Orlovski naraščaj priredi danes prireditev, ki je namenjena za obisk staršev. Pri-četek ob 8 zvečer in sicer v dvorani pri Belem volu. Ista prireditev se ptmovi jutri v nedeljo ob treh popoldne in so vabljeni, da se iste udeleže, vsi prijatelji našega orlovskega gibanja.
■©■ Najvišja kulturna ustanova, ki jo ima naš narod poleg šol, je Mohorjeva družba. Rok za priglase in naročitev na družbine knjige poteka in je skrajni čas, da obnove vsi stari člani svojo naročnino pri mestnem župnem uradu v Celju. Pokažimo, da smo zavedni krščanski Slovenci in pazimo, da pomnožimo vrste naših Mohorjanov.
& Slomškova tiskovna zadruga otvori svojo prodajalno nepreklicno dne 1. marca.
Kaj bo z dnevnim kopom na Dobrni?
Kakor se čuje, prevzame celokupni dnevni kop na Dobrni podjetje Dukič in drug. Dosedaj je imelo to podjetje v zakupu samo od-važanje zemlje in razkrivanje premoga, sedaj pa hoče prevzeti tudi izkopavanje premoga in bi imelo dosedanje rudniško obratovodstvo na Dobrni samo še jašk na dnevnem kopu. Do tu je vse v redu in nas ne briga, komu odda TPD v zakup tudi kopanje premoga. Stvar pa ni nedolžna, kakor se na prvi hip vidi. Podjetje Dukič in drug plačuje svoje delavce na uro. S tem odpade delavcem posebna plača za nadurno delo, ki se plačuje po 50 odstotkov dražje, odpadle bi draginjske dokla-de za delavce kakor tudi za družino, sploh bi se začelo izrabljati delavstvo na način, kot ga znejo izrabljati taka podjetja. Namerava se v ta namen vsem delavcem, ki so zaposleni pri rudniškem obratovodstvu, delo odpovedati, obenem bi jih pa vzelo v delo podjetje Dukič in cela zadeva bi bila urejena. Neka višje stoječa oseba je sicer rekla inž. Šternu (taktičnemu gospodarju Duldčeve tvrdke), da ne sme delavcev odpustiti, ker jih bo še rudnik sam potreboval; videli bomo pa v kratkem, kako se bo zadeva razvila. Konference za prodajo dnevnega kopa so se vršile te dni v Ljubljani.
Pustna šala ali kaj? V torek popoldne je neki Krofi maskiran kot pustna šema sko-| čil s savskega mostu, ki veže Štajersko in Kranjsko pri g. Ocepku. plaval precej daleč po Savi, simuliral utopljenca, in ko mu je postajalo gotovo že premrzlo v vodi, je začel pravilno plavati k svojima dvema tovarišema, ki sta ga čakala in ga vsega premrzlega potegnila iz vode. Pač nevarna šala!
© Poroke, V nedeljo 14. t. m. so bili v cerkvi sv. Petra in Pavla pri minoritih poročeni: Pišek Franc, posestnik v Dražcncih in Drevenšek Marija v Mestnega vrha. Padar Janez, posestnik v Novi vasi, in Kolarič Marjeta, posetnikova hči iz Nove vasi. Kondrič Jakob v Tibolcih in Lajh Terezija iz Domove.
© Kurenta v ptujski okolici še vedno častijo. V Podlehniku in v Lancovi vasi je prišlo na pustni torek dn pretepov. Sedem fantov so menda izročili radi vročekrvnosti so-l dišču, enega ranjenca pa so prepeljali iz Pod-lehnika v ptujsko bolnico.
Primorsko
Pisenti »Edinost" in bombastična načela.
Pisenti, nekdanji voditelj furlanskega fa» šizma in pozneje furlanski prefekt, ustanovitelj slov. fašistovskega lista »Nova Doba«, uprizoritelj krnskih dogodkov, skratka najhujši zatiralec Slovanov v Primorju, je končal svojo politično karijero. Na podlagi preiskave med furlanskim fašizmom je bil obsojen, da mora za nedogleden čas zapustiti politično pozornicoj prepovedano mu je vsako politično udejstvovanje. Mladi politik, pred katerim se je svoječasno vse treslo v Primorju, katerega so se bali prefekti sami, je naredil res žalosten konec. Odstavljen je bil najprej kot prefekt; da bi se vsa stvar lepše videla, je bil nato imenovan za vrhovnega inspek* torja vojne odškodnine, sedaj pa še ta ob« sodba! —
Stvar je za Primorce skoro že stara. O njej je mnogo pisalo primorsko časopisje, posebno »Goriška Straža«. Končno jo je »Edinost« v dolgem članku obdelala v četrtkovi izdaji. V bistvu je posnela članke »Goriške straže«, a dodala je še par zlatih naukov, ne Italijanom, ampak Slovencem. »Edinost« piše dobesedno:
Pouk Pisentijevega slučaja pa je tudi sicer za nas v vsakem oziru zelo pomemben, ker nam kaže, da sploh ne smemo zaupati nobenemu političnemu novopečencu, naj se pojavi kjerkoli — tudi v naših vrstah. Tudi pri nas so bila uprizorjena po vojni politična gibanja, katera so se predstavljala našemu ljudstvu s podobnimi sredstvi bombastičnih demagoških fraz in slepljenja s pomočjo sijaja raznih »načel«. Tudi v tem slučaju se je dal en del naše javnosti zaslepiti po varljivem sijaju in je odšel v novopečeno in novodošlo strankarstvo. Žalostna usoda videmskega Pi-sentija vsebuje tudi vtem pogledu najresnejži opomin, ki ne sme mimo našega ljudstva, ne da bi črpalo iz njega primernega pouka za sedanjost in bodočnost.«
Torej tudi Pisenti je prišel »Edinosti« prav, isti Pisenti, ki je moral zapustiti videm-sko prefekturo ravno radi odločnega boja, ki mu ga je napovedala goriška organizacija krščanskih socialcevl Gigantsko delo, ki so ga izvišili krščanski socialci v par letih po vojni, imenuje »Edinost« slepljenje s pomočjo sijaja raznih »načel«. Krščanska naečla, na katerih temelji delo krščanskih socialcev v Primorju, načela, ki so izšla iz vseh bojev zmagovalna, načela, pred katerimi je morjtl liberalizem kloniti glavo, načela, ki so še edina v stanu rešiti primorski narod pred. propadom, ta načela se drzne »Edinost« označiti z »načela« (v navednicah)! Kaj mislijo o tem oni duhovniki, ki še zvesto čitajo »Edinost«? Ali je »Edinost« še list, ki brani Cerkev. vero in duhovščino?
G. člankar, ne, en del naše javnosti se ni dal zaslepiti po varljivem (!) sijaju raznih »načel«, večina našega ljudstva je hotela pravega sijaja teh načel, hotela je jasnosti, /es-nice; naveličala se je blodnje po kalnih vodah in ubijajoče »sloge«. In ravno krščanski socialci so stopili na dan z jasnimi načeli. Radi te jasnosti načel, na katerih sloni njihov program, so za uspeh njihovega dela, osebe skoro postranskega pomena. Ali je kateri izmed propagatorjev krščanskih načel politični novo-pečenec ali že izkušen politik, ne izpremeni na stvari ničesar. Krščanski socialci ne poznajo nobenega kulta. G. člankar, ali je mogoče na podlagi slepljenja s pomočjo raznih »načel« ustvariti prosvetno organizacijo, pri kateri je včlanjenih 150 slovenskih društev, ki združujejo okoli 8500 mladeničev in deklet? Ali se je dalo 42 predavateljev, ki so priredili v imenu Prosvetne zveze ravno toliko predavanj v enem samem dnevu, zvabiti po varljivem sijaju raznih »načel«? »Hic Rhodus, hic salta!«, da končam z običajnim zaključkom g. člankarja »Edinosti«.
»Narodni Dom« v Trstu so pričeli pred kratkim podirati. Kakor znano, je Tržaška »posojilnica in hranilnica« prodala poslopje, pravzaprav pogorišče, neki italijanski skupini za 1 miijon 400 tisoč lir. Vest o prodaji je napravila na vse Primorce, posebno pa na Tržačane, naravnost porazen vtis. Slovanski Trst je zgubil s tem zadnjo in najpoglavitnejšo postojanko v sredini mesta in sicer za vedno; s prodajo te impozantne stavbe je bil cilj, ki ga je zasledoval g. Giunto s požigom, popolnoma dosežen: središče vsega snovanja tržaških Slovanov je izginilo za vedno, torej ne samo za dobo fašistovskega režima. — V krogih tržaških politikov so prodajo zagovarjali, češ, da je izkušnja pokazala, da je koncentracija vseh ustanov v enem samem središču nevarna. Ko je javnost na te zagovore odgovorila, da se časi izpreminjajo, da tudi sedanji režim ni večen, so sc tržaški advokati spravili na jus: Lastnica stavbe je bila Tržaška posojilnica in kot taka je imela pravico prosto razpolagati z Narodnim domom; nudila se ji je lepa prilika in napravila je dobro kupčijo. Slo je zgolj za gospodarsko vprašanje, pri katerem nima politika nič opraviti. — Narod, ki je videl v stavbi simbol narodnega dela in snovanja na Tr*«ikem, s« ni mogel zadovoljiti s suho jurislerijo, Je po-; sebno, ker je prevladalo in prevladuj« še da-j nes med njim mnenje, da bi se bil prav lahko našel drugi izhod. Saj je eelo eden ucmed
glavnih voditeljev »narodne« politike v Trstu, indirektno sam to priznal! Dr. Slavik je smatral za potrebno, da je skušal z dolgim člankom v »Edinosti« pomiriti javnost; v tem članku je cikal posebno na dober »gšfet«! In danes? Ali bi se danes po stanovanjskem zakonu, ki daje gospodarjem popolno prostost, ne izplačala Tržaški hranilnici ali kaki skupini slovanskih kapitalistov stanovajska hiša na pogorišču »Narodnega Doma«? Ali je bilo treba n. pr., da je moral neki zadružni denarni zavod v Trstu plačati 9000 lir same odpravnine (buone uscite) in da plačuje letno okoli 10.000 najemnine za svoje lokale? Danes bi se šele lahko delale kupčije, ako bi šlo za kupčije.
Koroško MussoSšniievo stališče.
Celovške »Freie Stimmen« poročajo, da so zavzeli »domovini zvesti« in »vindišarski« zaupniki za politični okraj Velikovec nasproti zahtevi, da naj se da koroškim Slovencem kulturna avtonomija, sledeče stališče: »Mi imamo za trpljenje naših sobratov v Sloveniji popolno razumevanje, saj smo sami bili skozi dve leti pod tujim jarmom, a smatramo taktiko za pogrešno, ker sc naslanja na pogoje, ki ne obstojajo in vsebuje pomote, katerih sc nasprotnik namenoma poslužuje. Prepoto-vanje ozemlja v proučevanje pravih razmer, kakor so to storili Amerikanei, bi vodilo do drugačne in uspešnejše taktike. Vindišarsko ljudstvo Koroške se nikakor ne čuti zatiranega in še nikdar ni sprožilo misel o avtonomiji, in bi ž njo ne vedelo kaj početi, ker ima v cerkvi, uradu in šoli iste pravico kot drugi prebivalci dežele. Zahteve po avtonomiji se ne stavijo na Koroškem, ampak v Ljubljani, ker se kljub vseh izkustev vzdržuje misel, da je Koroška neodrešeno ozemlje; tam se ustvarjajo legende o zatiranju koroških Slovencev. Vindišarski Korošec se celo bojuje proti iznajdenemu nehistoričnemu imenu Slovenec. Nikdar ni obstojala kaka zveza med Wendi Koroške in Slovenci Kranjske in Štajerske. Med obema narodoma, ki se razlikujeta po bistvu, jeziku, prepričanju in kulturi, ne obstoji nobena vez in ljubezen, po vpadu Slovencev na Koroško pa vlada le mržnja in nenaklonjenost. Slovenec zaničuje vindišarski dialekt, ker ga ne razume in sc ga ne more naučiti. Vindišar sc čuti ogroženega le od Slovenca, ne pa od Ncmca; on noče slovenske šole, ker bi ga slovenizirala in ker smatra domači jezik za pokvarjen jezik. To so vzroki, zakaj nočejo nemškutar-ski Slovenci nič vedeti o Slovencih. In zato jih niso sprejeli leta 1918. z odprtimi rokami, ampak z1'granatami in zato so glasovali proti njim ... Takšen je položaj v mešanem ozemlju, ali ga nc poznajo in nočejo poznati; temu neznanju zahvaljujemo legendo o zatiranju Slovencev, upostavitev šolskega odbora,in odbora za pritožbe ter akcijo Nemcev v Sloveniji v tej ponesrečeni obliki. Ako bi bilo mogoče ugoditi prošnji Nemcev v Sloveniji, bi doživeli nekaj čudnega: odpor baje zatiranih koroških Slovencev, onega večjega dela vin-dišarskega naroda, ki je Koroško rešil s svojim zadržanjem, ki se ga pa noče poznati, ki se ga sploh ne vpraša, če se trguje z njegovo kožo, ki tudi v Ženevi ni bil navzoč, ko se je pogajalo z zastopniki koroških Slovencev. Predno se napravi odločilni korak, predno se 7000 do 8000 mož močni iredenti na Koroškem kaj podari, kar iz dobrih vzrokov doslej še sploh ni zahtevala, sc bo vendar treba sporazumeti z večjim delom »slovenskega« naroda na Koroškem.«
To je čisto Mussolinijevo stališče, kakor ga je zavzel v svojem znanem govoru nasproti nemški narodni manjšini na Tirolskem. Jugoslovanskim Nemccm, v kolikor iskreno zastopajo misel sporazuma, ta odgovor ne more biti ljub; čutiti se morajo ob njem osramočene. Najbolj osramočene in zadete po ugotovitvi — najsi tudi ni v celem obsegu resnična — da se del koroških Slovencev noče več priznati za Slovcnce, da zahteva nemške šole in da se sramuje svojega jezika. Saj v kolikor je to res, je to le žalostna posledica brezobzirne, brutalne poncmčevalnc politike na slovenskem Koroškem. Taka politika je sramotna in velikega kulturnega naroda nevredna. Dvakrat sramotno in nevredno pa je, da sc Nemci na uspehe te svoje politike še sklicujejo in se z njimi ponašajo. Potem resnično nimajo nobene pravice, da se ogorču-
iejo proti Mussoliniju zaradi tirolskih Nemcev. • • •
Zlata poroka. Dne 21. t. m. praznujeta v Glinjah pri Borovljah Josip in Ana Ravnik, roditelja ugledne in zavedne slovenske družine, svojo zlato poroko. Zlatoporočenca sta bila vsekdar zvesta slovenski narodni stvari ter sta vzgojila tako tudi svoje otroke. Eden izmed njunih sinov je dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru, drugi pa Janko Ravnik, tehnični vodja strokovne puškarske šole v Kranju.
Smrtna kosa. V Celovcu je umrl Valentin Rutar iz Vaceljne vasi, eden najboljših in naj-odličncjših slovenskih gospodarjev v tamkajšnjem okolišu. Bil je nad 20 let občinski odbornik in odbornik hranilnice in posojilnice v Velikovcu; pri zadnjih deželnozborskih volitvah je bil tudi kandidat slovenske stranke. Pokopali so ga z velikimi častmi v domači vasi. —
Slovenci na Francoskem.
Srebrna poroka. V nedeljo 14. febmarja so obhajali naši izseljenci rudarji v Severni Franciji lepo slovesnost. Prvak katoliškega slovenskega društvenega življenja g. Vincenc T u h t a r in njegova blaga in požrtvovalna soproga Helena sta praznovala ta dan srebrno poroko. Ime Tuhtar se bo v zgodovini našega izseljeniškega pokreta v MVestfalski in v severni Franciji vedno s častjo in spoštovanjem izgovarjalo. Kajti g. Tuhtar ni samo po imenu predsednik naših društev, temveč je kot predsednik res mož na meslu: požtrvovalen in razumen organizator, imeniten govornik tqr spreten debater. Nič manj odličen ni kot zna-čajen in prepričan katoličan, ki se v nobenem položaju ne ustraši odločno zastopati in braniti svoje versko stališče. Razumljivo jo, da zavzemata g. Tuhtar in njegova enako delavna gospa soproga med našimi izseljenci odlično stališče. To so dokazali rojaki tudi ob priliki srebrne poroke. Dopoldne je pri cerkveni slovesnosti za jubilanta daroval sv. mašo slovenski duhovnik ob izredno velikem številu navzočih Slovencev. Cerkveni zbor, katerega voditelj je sicer g. Tuhtar, je pri sv. maši tako lepo pel, kot ga po izjavi francoskega župnika tukaj že zdavnaj niso slišali. V cerkev in iz cerkve so ju spremljale belo oblečene slovenske deklice. Na domu pa so se vsi kosali, kdo bo jubilantoma izkazal večjo čast. Vrstile so se čestitke v imenu društev in posameznikov. Celo iz drugih krajev so se pripeljali rojaki, da ob tej priliki pokažejo vrednemu možu svoje priznanje. Splošna želaj pa je bila: Naj da Bog jubilantoma enako čilima in zdravima dočakati še prihodnji jubilej — 50 letnico!
Položaj slovenskih izseljencev v Franciji. Pred več desetletji se je začelo izseljevanje iz Slovenije v večjem obsegu. Takrat in še dolgo časa je veljala Amerika kot najbolj ziaželjen cilj. Ko pa je Amerika zaprla svoja vrata, so si iskale delavne roke x\meriko drugod. Pred tremi leti se je zdelo, da so jo našle — v Franciji. Prvo leto so od tu — namreč iz severne Francije, v južni je bilo slabo — prihajala zelo dobra poročila, ki so bila tudi resnična. Frank je imel razmeroma veliko mednarodno veljavo in ako je delavec prihranil par sto frankov, je znašalo to v dinarjih že lepo vsoto. Še večja pa je bila kupna moč franka in do zadnjega se je hi prav poceni živelo. Ali vsled notranjih političnih homatij, kakor tudi vsled raznih akcij izven Francije, je začel frank padati in Francija je kmalu izgubila sijaj obljubljene dežele, kjer bi se dalo poceni živeti in veliko zaslužiti. Ksko pa je danes? Kdor zna živeti redno, še vedno lahko toliko zasluži, da mu ni treba stradati, četudi ima večjo družino. Prihraniti pa ni mogoče, razen ako hoče kdo pristradati, res pristra-dati v pravem pomenu besede. Sicer nismo našli tega, kar smo po obljubah pričakovali in kakor je dejansko kazalo izpočetka, toda ko slišimo, kako Trboveljska odpušča delavce in kako slabe razmere so tam doli v Jugoslaviji, smo pa vkljub vsemu veseli, da smo tu, Vsaj imamo mir in smo brez strahu, da nas danes ali jutri postavijo na cesto.
Svarilo slovenskim dekletom. Neredko se zgodi, da se dogovorita fant v Franciji in dekle v Sloveniji, da se hočeta poročiti. Dekle v dobri veri dobi potni list in se brez vsega nadaljnjega pripelje v Francijo v nadi, da bosta že čez nekaj dni stala pred oliarjem kot ženin in nevesta. Bridka prevara! Pred cerkveno poroko morata skleniti po francoskih postevah civilni zakon. Tu pa nastane velika ovira. Dokler ne biva dekle tu najmanj šest mesecev, je civilna in torej tudi cerkvena poroka nemogoča. V tem času pa pridejo same sitnosti in težave. Stanovanje jima nočejo nakazati. Ako dekle ne gre služit, ima vsak teden policaja na vratu, da mora iti delat k premo-gokopu itd. Le na en način je mogoče skrajšati dobo šestih mesecev: da dekle prinese s seboj izkaz o že izvršenih oklicih. Naj bi vendar nobena ne šla v tujino brez tega dokumenta! Mnogim je usoda trpka in žalostna, ker zaupajo lepim besedam in gredo na slepo v nepoznano in nesluteno bodočnost iz domovine!
PO ZRAKU.
Rimska »Agenzia« ugotavlja oficielno statistiko zračnega prometa v letu 1925. za evropsko ozemlje. Prepeljalo se je po zraku 170.000 oseb. Dolžino, ki so jo preleteli zrakoplovi, znaša 12 milijonov milj. V letu 1924 se je vozilo po zraku le 84.467 oseb v dolžini 5,970.000 milj Na podlagi tega jo upati lepega napredka tudi za lelos.
-j- Ponarejevalci poštnih znamk. 8 t. in. so zaprli v Parizu celo tolpo ponarejevalcev poštnih znamk. Policijski inšpektor Bioret, strasten nabiralec znamk, je kupil namreč »izredno ugodno, pod roko« redko nizozemsko 10 goldinarsko znamko, ki stane na trgu 250 frankov (800 Din). Strokovnjaki so mu odkrili, da je bil osleparjen. Ogorčeni Bioret je pričal iskati prodajalca in našel celo tovarno v četrti Notre-Dame de Lorette. Na čelu ponarejevalcev sta stala neki Jcan Sividun in 1. 1904 v Parizu rojeni Rus Alekscj Zagorski s priimkom »marki Saint Armand«. Zločinci so imel« krasno urejeno tiskarno in klišarno ter za 500 tisoč frankov ponarejenih redkih znamk. Pred kratkim so prodali nekemu ljubitelju v Rruslju celo »redko zbirko« w» .15 tis«č frank«*.
Protikmetska politika sedanji® vlade.
(Govor nar. poslanca St. Faleža v narodni skupščini dne 4. februarja 1926.)
Gospodje narodni poslanci! Obupno jc gospodarsko stanje v Sloveniji, posebno med kmetskim ljudstvom, kar so povzročili večinoma krivični, pretirano visoki davki, kateri se nalagajo našim davkoplačevalcem od raznih vlad, ki se sedaj najrajše nazivajo »kmet-ske« vlade. (Ironičen smen.) Na vse pritožbe od naših strani sc minister financ ni oziral, cinično je odgovarjal, Slovenija jc bogata, ima lepe kuče, lepe njive, dobro razvito industrijo, ima čist zrak. Slovenija lahko plača.
Gospodje! Ali veste, kako je Slovenija prišla do lepih hiš, do lepega polja, kratko-malo do tega blagostanja, za katero jo tako zavidate? To je sad brezprimerne pridno-ti, delavnosti in varčnosti slovenskega ljuditva.
Pomnite pa, da Slovenija ni prišla do j blagostanja pod raznimi režimi naše nove j vlade, ker blagostanje v Sloveniji jc od časa
Nesmiselna in krivična je tudi taksa n« kmetske žage in mline. Tudi to sc mora odpraviti.
Tudi pravica je draga.
Da si revnejši človek išče zaščite in pra* vice pri sodniiah, o tetn ni govora, Kje naj vzame revež denar za koleke? Gorje mu pa, kogar začne sodišče zasledovati, in kdor mora imeti danes opravka z odvetnikom, temu na- ' vadno ni več pomoči, ker taks in pristojbin, katere danes zahtevajo, nc zmaga skoraj noben kmet,
Drakonične kazni.
Ljubezen vlade in njenih eksponentov napram kmetskemu ljudstvu tudi lepo odseva iz kazni, katere se nalagajo pri nas tistim, ki se pregrešijo proti odredbam o sajenju tobaka. Za par takih rastlinic, o katerih dosti-
priključitve naših krajev tej državi popolno- I krat posestnik zemljišča sam nič nc ve in ka-
ma izginilo, to mi bo pritrdil vsak, kdor pozna naše razmere. Čeravno smo bili Slovenci v Avstriji preganjani in v narodnem oziru zapostavljeni. pri plačevanju davkov smo bili enakopravni. Nikdar nismo imeli povoda pritoževati se, da se od nas več zahteva kakor od Nemcev. Sc manj pa, da bi se več davkov izterjevalo, kakor jc bilo v proračunu določeno.
Nihče nam nc more oporekati, da nismo Slovcnci najboljši in najbolj redni davkoplačevalci. Vsak Slovenec sc zaveda, da davki morajo biti, zato se tudi nikjer v državi davki ne plačujeo tako točno in tako redno, kakor v Sloveniji, Toda vsaka stvar ima svoje meje. Kmet pravi: Ako hočeš kravo molsti, jc ne smeš ubiti. Izgleda pa, da tisti, ki hočejo imeti Slovenijo za molzno kravo, hočejo to kravo tudi ubiti, in potem šc dojiti!
Naš položaj jc obupen!
Gospodarski položaj Slovenije je obupen! Zadnji čas je, da se naši protesti in pritožbe upoštevajo, da se krivice odpravijo in da sc našemu ljudstvu zasigura možnost obstanka in napredka, da bo zahtevane davke tudi lahko zmagovalo, ne da bi se moralo kljub svoji marljivosti in varčnosti zadolževati.
Kako se davld pri nas izterjavajo, naj služi v dokaz dejstvo, da so se lansko leto davkarije v Sloveniji za neizterljive davke na kmetije vknjiževale. Nikdar ni bilo pri nas toliko eksckucij, nikdar toliko konkurzov in prisilnih prodaj zaradi neplačanih davkov kakor lansko leto. Gospodje, to da misliti!
tere sc najdejo na posestvu našega kmeta, sc naloži globa 350 Din in 1 mesec zapora, ali za vsak dan zapora 50 Din, t. j. 5000 Din in šc 350 Din, skupaj 1850 Din. Gospodje, če že kazen mora biti, naj bo vsaj takšna, da bo vzgojcvala, ne na ubijala sleherno ljubezen in spoštovanje do države in državne uprave!
Kmet poceni prodaja, drago pa plačuje.
Velikanska krivica tiči tudi v tem, da se davki nc ravnajo po valuti, po vrednosti našega denarja. Vse, kar mi prodajamo, bodisi živino, bodisi les, žito itd., prodajamo po nižjih vaiutnih ccnah, dočim moramo za vse, kar kupujemo, plačevati vsled visoke carinc šc vedno stare ccnc. a davki se z vsakimi dva-najstinami in z vsakim proračunom povišujejo, namesto znižujejo. Cc je kuoovna moč našega denarja za 90 % večja kot je bila pred dvemi leti, zakaj sc potem naš proračun nc zmanjša, ampak povečava, Zakaj ne predložite računskih zaključi tov, da lahko vaše gospodarstvo z n-Tonnim premoženjem kontroliramo. (Josip Škobcrnc: Vsaka občina mora predložiti računske zaključke, samo vlada tega ne stori!)
Ljubezen vlade do prizadetih po povodnji
Ljubezen vlade do kmeta se posebno pokaže takrat, kadar bi morala ob priliki raznih elementarnih nezgod podpreti težko prizadete ponesrečenec. Lansko leto se je škoda, prizadeta po povodnji, uradno cenila nad 100 milijonov dinarjev. A naša »seljačka« vlada, ki velikodušno poklanja velike vsote
Pri sedanjem načinu nalagania in _ izter- j za gledališča, sokelske domove, športna dru jevanja davkov morajo kmetje ali svoja po- ; štva, ministrske avtomobile in cigarete, daje sestva prodati in iskati zaslužka v tujini, ali j tem revežem, katerim jc povodenj napravila
se pa zadolževati. Za to nam je med drugim dokaz, da ima naš list »Slovenski gespodar« redno 30—35 oglasov, kjer se ponujajo kmetska posestva na prodaj.
Člani našega kluba so v finančnem odboru in v parlamentu neštetokrat z uradnimi številkami dokazati krivice, katere se godijo Sloveniji pri nalaganju in izterjevanju davkov. Zato se nočem baviti posebej s števil-
ogromno škodo, nekaterim vzela celo vse njihovo premoženje, beraško podporo 6 milijonov dinarjev, a kljub temu se davki brezobzirno izterjavajo naprej!
Trapaste naredbe. Vrli tega pa, da se nas odira in da se nam nc daje, kar nam gre po zakonu, nas šc šika-_	nirajo z raznimi ncsmiselnemi naredbami. ka-
kami, zlasti ker so to že storili predgovorniki j kor »Vozi desno«. Zakaj? Komu na ljubo? Ali iz Jugoslovanskega kluba, ampak hočem opo- j je to boljše? Mi si na vse t.o ne moremo dati" r.oriti na celo vrsto krivic, ki najbolj zade- , drugega odgovora, kakor da se je naš boljši, vajo ravno naše kmetsko ljudstvo.	i za voznika in živino varnejši in prikladnejši
, , , ,	, , , ! vozni red moral umakniti na ljubo par srb-
V našem parlamentu se dela vsa drugo kakor skim kapitalistom, kateri se pripeljejo za krapa kmetska politika.	! tek čas ^ nam v Slovenijo na zabavo. Zahte-V vseh državah, katere vladajo pametni varno, da. se to zopet odpravi, ker bo gotovo
ljudje, se skrbi v prvi vrsti za to, da se povzdigne kmetijstvo. Ncmec pravi: »Hat der Bauer Geld, so hats die ganze Welt«, ali po slovensko: Če ima kmet denar, ga ima celi svet. Vse, tudi industrijske države, priznavajo, da je kmetski stan steber države. Pri nas si nihče ne upa trditi, da nismo kmetska država. Marsikateri gosposki narodni poslanik, izvoljen s kmetskimi kroglicami, poje slavo na svojih zborovanjih kmetskemu stanu. Vendar moramo konstatirati, da sc dela v našem parlamentu vse drugo, samo ne j kmetska politika. Na zborovanjih — da. tam j vam vsaki minister in narodni poslanec go- i vori tako lepo o kmetskih potrebah in težavah in tako dobro vc, kje kmeta čevelj žuli, da se kmetu kar milo stori, ko čuje gospoda tako lepo govoriti. A, ko je treba tukaj pokazati ljubezen do kmeta, potem pa moramo politiko teh gospodov imenovati vse prej kot kmetu prijazno in koristno.
Nobenega kmetskega inkonn, pač pa proti-
kmetski tarifi.
Poglejmo si samo nekatere kmetijske zakone, katere so gotovi ministri in poslanci vladne večine toliko hvalili O kmetskem kreditnem zakonu vemo samo to, da je bil v parlamentu sprejet in da o tistih obečanih 100 . milijonov kredita ni nc sluha nc duha, pač i pa jc za uradmištvo ter banke določeno dva milijona dinarjev v proračunu. Zakon o zavarovanju kmetskih pridelkov proti toči tudi ne more dočakati rojstva, čeravno jc bil sprejet že leta 1923., o niem še danes ni nc sluha ne duha, m^naa zato, ker sc hoče pomagati kmetu na beraško palico. Nadalje, zakon o carinskem tarifu. Na vse predmete, katere mora uvažati kmet, se je carina za 100 do 300 odstotkov povišala. Namesto, da se ukine carina na pluge, kmetijske stroje, umetna gnojila, semena, orodje, obleko, sc jc carina ali povišala ali nanovo uvedla. Tako država oodražuje naše potrebščine in najpotrebnejše orodje.
Drag monopol.
Monopol se pobira na vse najpotrebnejše stvari in živež v taki meri, da si revni ljudje, posebno sedaj, ko ni zaslužka, ne morejo več kupiti soli, sladkorja, tobaka itd. Ni vseeno, gospodje, če plača pri 1 kg sladkorja 5 Din davka revež, ki na dan zasluži 10 Din ali nič, ali če plača 5 Din milijonar, ki eno noč tisočake zapravi.
Neznosne takse.
Isto je pri taksah. Mlad posestnik, ki je prevzel posestvo, ko mu oče še živi, mora plačati 6 odstotkov takse od vrednosti posestva, dočim je bilo poprej plačati 1 in pol odstotka, in če ne more v določenem času te vsote plačati, mora plačati trikratni znesek, torej namesto da bi se mu nudila olajšava, se mu naprti trikratna kazen, ki ga uniči.
Olajšava, ki obstoji v tem, da so posestva do 500.000 Din vrednosti takse pro-»ta, ako prevzame sin ali hči poeestvo po očetovi smrti, pač malokomu koristi. To se mera popraviti! Zakaj se ne bi oprostila vsa kmetska pntestva te takse do vrednosti 1500 ali 2000 Din?.
provzročilo mnogo nesreč. (Franc Smoaej in Karol škulj: Jc žc provzročilo!) Tudi pri prodaji zaklane živine se delajo z neumestnimi in škodljivimi odredbami kmetom težkoče, ki škodljivo vplivajo na cene živini, ki so žc itak skrajno slabe. Izgovarjate se, da se morajo zakoni izenačiti. Dobro, potem pa izenačile najprvo zakon o davkih, katerega ste bili dolžni po ustavi že davno izenačiti. Zakaj izenačujete samo tiste zakone, kateri nas hudo zadevajo, ali ne tistih, ki bi nam bili v korist?
Glejte, gospodje, kaj delate!
Za povzdigo kmetijstva se nc stori niče«, sar. Naše gospodarske ustanove propadajo, naše zadruge se uničujejo, namesto da bi jih podpirali. Podpore zn povzdigo živinoreje, poljedelstva, vinogradništva, za ceste in mostove se hladnokrvno črtajo v proračunu. Niti onega denarja, kateregn plačujemo »ni za naše avtonomne potrebe, nam H6 izplačate. Če se pritožimo, nas imenujete hujskače in proti-državne elemente. Gospodje, dosti je tega! Mi smo to državo hoteli! Mi jo hočemo tudi rc-(Laj, ker smo prepričani, da bi bili lahko v iej državi vsi srečni in zadovoljni, če bi vladalo tukaj poštenje, pravičnost in enakopravnost, in če bi brat-.tvo gotovim ljudem ne bila samo fraza. Mi zahtevamo v tej državi tudi svoje pravice! Mi zahtevamo samoupravo, da si svoje razmere sami urejujemo! (Klici na levici: Tako jc!l Mi zahtevamo kmetijsko zbornico, kjer si bomo naša gospodarska vprašanja lahko reševali brez ozira na politiko in strankarslvo Imamo trgovsko in obrtno zbornico, delavsko zbornico, čujc se, da dobimo gosposko zbornico, a kje je zbornica za 80% prebivalstva kmetskega stanu, kmetijska zbornica! Do te mora čimprej priti! Modri državniki pravijo, da jc zadovoljen narod ob meji najboljša obramba države. Slovenija tvori mejo proti trem državam. Ne pozabite, da se ni nehala nemška propaganda v naših krajih in da avstrijski agenti vedno našemu kmetu slikajo srečnejši in lepši položaj avstrijskega kmeta. Vi ste krivi, če bodo ti imeli uspeh. Gospodje, naš boj za gospodarski obstanek je hud, hujši kakor si ga morete misliti. Če v tem boju podležemo, do zrušen tudi mogočen obrambni zid na naši sedanji meji, katerega tvorimo Slovenci. Zastonj smo pričakovali zboljšanja razmer z vstopom naših kmetskih tovarišev iz Hrvatske v vlado. Vse gre po starem, nam kmetom sovražnem tiru naprej, ne oziraje se aa to, da ie naš kmet, posebno v Sloveniji, s tako davčno politiko obsojen na beraško palico.
Ponovno, v zadnjem trenutku vam kličemo: Stojte! Nehajte s krivicami, če nočete zrušiti vsega, kar smo s težavo ustvarili! Sicer bo prepozno. (Živahno odobravanje in ploskanje na levici.)
naročnikov!
Kulturni pregled
Danilo.
2o pred dobrim mesecem sem ga bil na-»rosil za kratek pomenek, ki bi bil gotovo nezmerno dolg — odlašal sem in danes se ne upam k njemu. Vem, da sem nekaj zanemaril, a bodi. Danilo se mi smili, ker je danes tisti človek v Ljubljani, ki jo popolnoma izgubil sebe Bil je predpust in zvonec je pel in gospod Danilo je stregel sem in tje; bližala se je njegova slavnost in prijatelji iu znanci: Danilo! Danilo! — Gospod Danilo! vsi bolj in manj znani ljudje, vse kliče, ustavlja na cesti, obiskuje, vse hodi nasproti in odnaša živ-;e, in pameten človek se tedaj skrije. Vem, ia bi sedaj tudi ne dobil od njega, kar bi rad, najti našel se bo šele danes zvečer, ko se dvi-jne zastor, tam, kjer je živel in kjer je tisto, iar je zanj resnično življenje
Teh petdeset Danilovih let nazaj, to je pravljica o slovenskem gledališču, neverjetna resničnost, vse pisano in trpko in veselo, a vedno navzgor k pravici in redu. Poglej nazaj!
Vse lepo, nič tragike, nič trpljenja, nobene vsakdanje podobe človeka, sami ožarjeni obrazi, čudna luč sveti na vse to, luč od znotraj, iz nas samih; zapremo se vase in nam je sladkootožno pri srcu. In vendar so živeli resnični ljudje svoje peklo in nebesa, ljub li živo in sovražili smrtno, umirali tragično in živeli komično — a gledališče jih ne pozna — le pravljica njihove preteklosti je živa. Čitalnico smo imeli in katoliške rokodelčiče, to je bilo naše gledališče, okoli njih so bili prvi diletantje, ki so nam danes samo še imena, potem so bili Borštnik, Verovšek, Borštnikova, nato mladi Nučič, manjša imena Lovšin, Perdan, Molek — skoraj vsi sami rokodelci«, ob teb znani Čehi: Deyl, Dobrovolny, Lier, Boleška, Hašler, Rilckova, Kreisova in še Dra-jjutinovič, nato mlajši rod in novi Čehi z nesrečnim Bohuslavom — a vmes Dauilo, prej Danilo, z njimi Danilo, poslej Danilo nikoli največji a najočitnejši, in danes živ in mlad — edini Danilo, petdeseto leto slovenski 1 g r a v e-c.
Kaj bi tu o realnosti! Molčimo in molčite!
Kdaj je bilo? Visoko gori na galeriji, na (fesnem dohodu k sedežem sva stala z materjo. Prvič je bila v gledališču in zadnjič. Uradni sluga Kroševic, pri katerem sem stanoval ln je bil biljeter. naju je spravil gori. Oba drobna sva se stiskala nekam, da bi bila ne-yj$na, bila sva odveč — ker sedeži so bili polni. Vseh svetnikov dan je bil in igrali so Mlinarja in njegovo hčer. Pa kaj pogledi na desni in levi — globoko doli pred nama se je odprl čuden svet: vdova Korenka je šivala in vstopil je Konraoi — Danilo. » Dober večer, mati!« Stopal je s podjetnimi koraki. Kretal se je nenavadno spretno — in njegova piščalka je šla čudno do srca. Na pokopališču je planil kvišku in grozno zaklical: »Marica, vstani!« To je bilo materi najbolj všeč — in tega Konrada sem zaprl v srce.
Ta Konrad me je preganjal. V šoli je bil Danilov sin — menda starejši — in nekoč som šel z njim domov. To je bilo v Gosposki ulici — okna so gledala v Vegovo ulico. Čudno stanovanje: venci in gledališka obleka in podobo, vse v redu in neredu, a vse tako nenavadno. Tedaj pa sta prišla iz gledališča od skušnjo gospa in gospod, nihče mi ni nič rekel, še kave so mi dali in vendar sem zbežal. Tedaj sem pa tudi kmalu zvedel, da te popoldanske kave ni vedno.
Tedaj je Danilo igral hlapca Pavleta v Revčku Andrejčku, Obloškega Tončka, Dole-! fa, Mortimera, grofe in lepe mlade ljudi. Vsa kakor pravljica — rokodelec in igravec Danilo. Odkod je jemal te podobe? Vse ve, vse zna — po svoje, dobro. To je bil tisti čas, ko je živel v teh rokodelcih, polnih primitivnosti, čut za klasično tragedijo kot so Don Carlos, Marija Stuart in Egmont — kako je to bilo, ne vemo. pravljica pravi, da lepo.
I To je posebna volja, ki človeka tira po svojs, drugam kakor ljudje hočejo, tirajo pet-I deset let v drugačno življenje, skozi revščino in opletanje na vse strani. To je posebna strast in posebna slast — a vse mine. Takrat je tudi šel in nosil svojo umetnost po deželi 1 in potoval z njo v Črno goro in Srbijo.
To je pravljica, dolg pogled nazaj, Iti se nikjer ne začne, vemo samo: Nekoč je bilo... Pravljica je tudi vse njegovo življenje. Sam ga je že opesnil, da bi ga bolje ne mogel nihče drugi. Pravljica pripoveduje o čudovitih čeveljčkih, ki jih je nekoč znal delati samo pomočnik in mojster Tonček Cerar in le ljubljanske dame jo še dobro vedo. Pravljica zna pripovedovati o trpljenju in zadregah tega sveta in reši se jih le tisti, ki ima dovolj poguma in veselja do življenja, le tisti, ki hoče živeli. Radi te volja do življenja v Danilovem trpljenju in težavah ni tragike ! in zato se je zgodilo, kakor se še ni zgodilo j in se bo težko zgodilo še komu pri nas: posi-I jalo je solnce iz čudnih kotov in teh petdeset let je čudežen dar. Zato je čudno resničen Danilov kovač Kalander: s>V naših krajih je malo mož, pa še tist; so le s težavo; za nas je Bog najprej babo ustvaril, dedca pa iz njenega rebra... — Jaz sem Kalander, kovflč; kdo bi rad še kaj vedel?« In množica se umakne pod stolom v njegovi roki. —
Danes bodo mnogo pisali o njem, mnogo mu bodo govorili. Ne iz službene dolžnosti, vsi is srca kot malokdaj. Ko bo Dolel zapel: j »Gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus«, bo vsa pravljica postala resničnost, tedaj bomo tudi vsi listi, ki smo polni teorij in - nazorov, načel in predsodkov, sodb in obsodb, čutili, da je tu svojevrstna živa resničnost; vsi preganjava diletantizma in dvomljivci o ljudski umetnosti bomo morali priznati, da je tako bilo slovensko gledališče petdesetih let in da ga v marsičem današnji čas ne dosega. To so napravili naši rokodelci, med njimi danes še edini: Anton Cerar Danilo. Franc Koblar.
Pevska Zveza. Pevski tečaj za pevovodje in organ iste kranjske in starološke dekanije se bo vršil v Kranju dne 1. in 2 marca t. L Priglase na C. Mohorja v Kranju. Stanovanja bodo brezplačno na razpolago, hrana zelo po ceni. Podrobna navodila razpošljemo jutri vsem župnijam, društvom in zborom v omenjenih dekani,iah Pozivamo vse pevovodje in organisle. naj se tečaja udeleže. Predavali bodo naši prvi strokovnjaki-glas-
beniki. Začetek tečaja dne 1. marca ob 9, konei dne 2 marca ob 12 Društva pošljite svoje pevo vodje, župnije opozorite na tečaj svoje organiste Vabimo tudi vse one, ki jim je napredek naš* pevske umetnosti pri srcu. — Odbor.
13 obhajilnih pesmi za mešani zbor z orgla mi je ravnokar izšlo; zložil jih je Stanko Premrl Samozaložba. Cena partituri 15 Din; od pet parti tur dalje po 12 Din. Pesmi, odobrene od knezošk ordinariata v Ljubljani, se dobivajo pri skladatelju in v Prodajalni Kat. Tisk. Društva v Ljubljani
Pomen katolicizma na
CgutolfansTko gile&išče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Sobota 20. febr.: Zaprto. (Ob pol 8 zvečer DESETI
BRAT v operi.) Nedelja 21. tebr. ob 3 pop.: OBRT GOSPE WAR-RENOVE. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Zvečer zaprto. (Ob pol 8 DESETI BRAT v operi)
Opera.
Začetek ob ool 8 zvečer.
Sobota 20. febr. ob pol 8 zvečer: DESETI BRAT. Proslava BO letnice umetniškega delovanja g. Antona Danila. Izven. Nedelja 21. febr. ob 3 pop.: TRUBADUR. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven Ob pol 8 zvečer: DESETI BRAT Proslava 50-letnice umetniškega delovanja g. Antona Danila. Izven.
Nedelja v Narodnem gledališča v Ljubljani.
V nedeljo dne 21. t. m. so v Narodnem gledališču tri predstave. V operi se poje popoldne ob 15. uri Verdijeva opera >Trubadur<, v drami pa se ob istem času igra drama >Obrt gospe VVarrenove«.
Obe predstavi sla ljudski pri znižanih cenah. Ob pol 20. uri zvečer pa je v opernem gledališču prva repriza Jurčičevega -»Desetega brata«, ki se igra v proslavo 50 letnice umetniškega delovanja Antona Danila. Pripominjamo, da so vstopnice za to predstavo že popolnoma razprodane	,
MariHorsIco &leilišče
Repertoar : Petek, 19. febr: Zaprto.
Sobota, 20. febr. ob 20: CIGANI. — A (kuponi). Nedelja, 21. febr. ob 15: ŽLAHTNI MEŠČAN. —
Znižane cene. Zadnjič v sezoni. Nedelja, 21. febr. ob 20: STAMBULSKA ROŽA. — (Kuponi.) Gostovanje /j. Vekosl. Janka, člana ljubljanske opere. Ponedeljek, 22. febr.: Zaprto.
▼ Ljubljani
Nedelja 21. febr. ob pol 4 popoldne: ŠTEVILKE GOSPE ROŽMARINKE, veseloigra 3 petjem v petih dejanjih.
		!-fl®Ipl^pt
	IRHBiil „' m - liiiJKkd^m^s^S^^i'" ^Hl&n	mm^m^rnt
		mkrn^š;
		HHK
Milili		"BPPMP^to,-
Nora tračna ekspedicija na severni tečaj.
S podporami ameriških znanstvenih zavodov bo podvzel Wilklns nov polet proti severnemu tečaju. Ekspedicija ima že dve letali znamke Fokker, ki sta izpopolnjeni in opremljeni z najmodernejšimi znanstvenimi pripomočki. Te dni odide ekspedicija na skrajno severno točko ameriSke celine, odkoder misli v marcu odleteti dalje.
SK.e«i
V	Pourtsmouthu se je nedavno vršilo veliko zborovanje družbe »Truth Society« (Družba resnice), kjer so poročali o lepih uspehih te organizacije v preteklem letu. Ta družba skuša uplivati pred vsem na javno mnenje, pri čemer je razumljivo, da se poslužuje v veliki meri dobrega tiska, ki bolj in bolj prevzema v današnji družbi apostolsko delo v svoje področje Med knjigami, ki so jih raz-pečali največ, so nek posebno priljubljen mo-litvenik, evangelij in apostolska dela in pa življenje Male Terezije, katere češčenje se na Angleškem čudovito razvija.
Položaj katolicizma je v deželi zelo ugoden. Vzrok temu je to, ker je katolicizem danes v Angliji resnično največja moralna sila; tako je povdarjal znameniti učenjak in vnet misijonar P. Arendzen. Ni najmočnejši le po moči svojih idej, marveč dejansko je ta veroizpoved tudi najbolj številno zastopana. Naj nikogar ne moti slika, ki jo ima iz religij-ske karte, kjer je vsa dežela enako pobarvana; treba je pogledati v deželo samo. Najmočnejša sekta ne more šteti preko pol milijona svojih živih članov, ker razcepljenost ninja skoro nobenih meja, in velikanska večina ljudstva je čisto incliferentna glede verskih vprašanj. Državna cerkev se danes pač še lahko ponaša s krasnimi in mnogoštevilnimi katedralami, ima obilno denarja na razpolago, toda vse to ni nikako življenje. In ne-orijentirana množica išče, kot po vojni povsod, nekaj stalnega, neizpodbitnega, zanesljivega. Vse hrepeni po gotovi resnici in vsi, kateri se za moreča vprašanja resno zanimajo, bolj in bolj namerjajo svoj korak proti Cerkvi. Kar drugovercem posebno imponira v katolicizmu, je vprav jasna orientacija in stroga disciplina, o čemer anglikanizem nima niti pojma in drugo pa verska gorečnost in vnema za apostolsko delo.
Vse te prednosti, ki jih ima katolicizem, navdušuje njegove zveste pristaše, da se trudijo s še mnego večjo vnemo. Znano je, koliko se je prizadeval veliki Mercier za ureditev verskih razmer na Angleškem. Njegove konference v Malinesu so kaj zelo vznemirjale vodilne kroge raznih sekt in upati je bilo obilnih uspehov. Upajmo, da bodo v svojem času rodile obilen sad. Pred kratkim je zapisal nek francoski list, da je Mercierjevo delo tako uplivalo na miselnost Anglikancev, da so začeli upati na to, da se bo izvršilo združenje med obema cerkvama kar v celoti. Seveda se pri tem udajajo napačnemu mnenju, da bo Cerkev v čem kaj popustila, toda dejstvo je, da se mnogoteri na to zanašajo in vsled tega odlašajo konverzijo.
Drug govornik je povdarjal na istem zborovanju, da je sedaj nastopil čas, ko pričenjajo revidirati mnenje prednikov o Cerkvi. Vedno bolj doumejo veličastno nalogo kat. Cerkve in njene zasluge za človeštvo. Da je svet danes tako neurejena in zblodena zmes, temu je iskati vzroka prav v tem, ker se je odvrnil o' Cerkve.
Mlado krščanstvo.
Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe, ta Kristusov nauk visoko cenijo in udejstvu-jejo v pokrajinah, kjer sc krščanstvo šele razvija. Njihov bližnji jim je kot lastni jaz. Pa ne samo preprosti ljudje, tudi visoko izobraženi inteligentje ga izpolnjujejo. Delajo z veliko vnemo za neumrljivost duš. Duša je vredna več, kot vse bogastvo zemlje.
V	mestu Šangaj na Kitajskem se ta Kristusov nauk prav posebno kaže. Na čelu temu karitativnemu delu stojita Lo-Pa-Hong in Tsu, katerih apostolsko delo rodi obilo sadu. Lo je star 50 let, Tsu pa nekaj več. Oba imata številno rodbino in pripadata k visoki aristokraciji. Lo upravlja visoke službe, je ravnatelj cestne železnice in elektrarne. Tsu je pa tovarnar — ladjedelec in bankir. Njegov sin je jezuit, edina hči usmiljenka, najstarejši jc eden najboljših letalcev.
Rodbini Lo in Tsu sta izrecno katoliški. Hi&ne kapelice, kipi Srca Jezusovega in Marije, svetnikov pričajo o njihovi globoki veri. Apostolsko polje, kjer ta dva moža delujeta, je bolnica sv. Jožefa. Ta bolnica sestoji iz cele kolonije poslopij s krasnimi evropskimi napravami, vrtovi, izprehajališči. Obsega cerkev, bolnicc za moške in ženske, dom za osirotele dečke in deklice, dom za slepce, hiralnice, prostore za umobolne. L. 1925. je dobilo tu pomoči 60.000. Vse te dobrodelne naprave sta sezidala sama s pomočjo premožnih katoliških slojev. Nadzirata celo poslovanje sama. Njiju delovanje je ijubezen, ne pa kupčija. Lo daruje za te ustanove največ. Osebno pobira prispevke med premožnejšini katoliškimi krogi. Kljub velikemu delu se udeležuje
vsak dan sv. maše. Na smrt bolne obiskuje osebno, jim oznanja vesel Kristusov evangelij ter jih poučtije v krščanski veri. Ta apo-stol-lajik ima vedno pri sebi steklenico, da krščuje umirajoče zavržene dojenčke. Oba sta se udeležila svetoletnega romanja v Rim, kjer ju je sv. oče sprejel v posebni avdijenci, se jima osebno zahvalil za vse delo usmilje. nja. Ko sta prišla domov, sta se s še večjo vnemo lotila dela, pa ne samo ona dva, ampak vsi ondotni kristjani ju velikodušno podpirajo pri delu. Rešitev ene same neumrjoče duše jim je vedno več, nego vse bogastvo zemlje.
Najboljša pot za pobijanje
zločincev.
Brooklynski dnevnik »Daily Engle« je pred kratkim razpisal nagrado za najboljše predloge, kako pobijati zločinstva med ljudstvom. Za nagrado je tekmovalo 500 dopisni-kov, ki so poslali svoje predloge. Prisodili so nagrado znanemu specialistu za živčne bolezni v katoliški Marijini bolnišnici, dr. Meagherju.
Dr. Meagher pravi v svojem delu, da se zla nagnenja v človeku sicer ne dajo popolnoma izkoreniniti, da se pa morejo njihove sile omejiti na čim najmanjšo mero s pomočjo sledečih treh sredstev: z izostritvijo vesti, z negovanjem vere in primernimi zakoni. »Družina in cerkev« — piše dr. Meagher — »morata v človeku pospeševati željo po poštenem mišljenju in življenju. Ta želja se mora začeti vcepljati že v mladosti. Tu morajo starši otrokom predvsem dajati dober zgled To je dvakrat važno, ako pomislimo, da izvrše večino zločinov mladi ljudje v starosti 18 do 21 let Toda vera se ne sme površno učiti, marveč se mora prijeti srca. Osemdeset odstotkov zločincev iz navade ni nikdar imelo prave verske podlage.«
> Proti dejansko izvršenim zločinom so hitre in stroge kazni potrebne. Kazenskopravni red se ne sme pomehkužiti in tako izgubiti svoj zdravi učinek strahu. Zelo slabo je, da se javnost tako ravnodušno' obnaša nasproti zločinom. Še večja napaka pa bi bila, ako bi ta popustljivost prešla na zakonodajo in bi se uporaba porotnih sodišč še razširila itd. .Sentimentalni »humanisti«, ki bi iz jei radi napravili udobne sanatorije so zločinci na človeški družbi, ker pospešujejo, čeprav nehotoma, zločinstva.«
Marastek cerkve m Kitajskem
Sicer nekateri vikarijati niso radi večnega nemira ugotovili točnih številk, • vendar skušajo ugotoviti, v koliko se je število vernikov pomnožilo. Skupno število krščenih jc 2,338.000. Prirastek za lansko leto jc znašal 46.000 duš, letos pa je to število presegel. Znaša namreč 69.000 za znane vikarijate.°Če prištejemo še verjetno število onih predelov, iz katerih poročil še ni, bi bilo to število katoličanov narastlo v celoti za 80.000 duš.
Iz Kranja nam pišejo: V nedeljskem »Slovencu« je nekdo pozival pod: >Iztreznimo sec, da naj naš narod preneha z veseljačenjem in zapravljanjem. Prav! Sedaj naj Vam pa pokažem košček predpuslnega življenja iz našega mesta, da bo pisec navedenega članka vedel, da mora nasloviti svoje besede bolj konkretno Da je bilo minuli predpust pri nas oficielnib in neoticielnih pred-pustnih zabav dosti, ve vsakdo, kdor pozna naš nadvse napredni Kranj- veliko pijančevanja, po-nočevanja in razgrajanja po cestah. Kar pa" je letos presenetilo, je bila močna udeležba dijaštva, in ne upali bi si trditi, da so bili samo osmoSolci in da so imeli vsi s seboj postavne namestnke staršev. Osmošolci so imeli plesne vaje po parkrat na teden, av so jim še dovoljevali obisk javnih plesov. In mečno dvomim, da bi jim bilo to dovoljeno preko polnoči do jutra Ali je mar novi disciplinarni red (tako smo včasih rekli) tako popustljiv, ali pa jo morebili razlagatelj preveč širokogru-den? Kakšni pa bodo uspehi v šoli? To bomo slišali kmalu, ko prineso fantje domov »bukelce.% a najbrž ne preveč dobrih redov Višek pa jo bila sokolska maškerada, o kateri čujetno, da so se je udeležile tudi dijakinje in sicer nižjih razredov. Kdo je lo dovolil? Starši? Če, potem imajo ti paJ zelo pomanjkljive pojme o vzgoji svojih deklic Gimnazija? To je težko verjetno, kajti šolski faktorji pač ne bodo imeli takih nazorov o svoji') vzgojnih nalogah, razun Če bi kdo hlastal po priljubljenosti ali pa hotel uvajati mladino po maske-radah v gotove strankarske kroge ali pa bil za svoje mesto popolnoma nesposoben Na vsak način bi želeli, da se temu stori enkrat konec in uvedejo na naši gimnaziji druge vzgojno metode, kajti za to starši ne pošiljamo svoje dece na gimnazijo, da bi se učila plesati, maškerati in zapiavljali tako telesno kakor dušno zdravje.
4- Največji hotel na »vetu. V Chicagu grade hotel, ki bo največji na svetu. Imel M
25 nadstropij in bo štel 2000 sob za goste. Stal ho 5 milijonov dolarjev. Otvorjen bo prihodnjo leto in se bo imenoval »Hotel Coolidae«.
. Gospodarstvo
Vprašanje modre galice.
Začela se je sezona za modro galico, ne da bi bilo že rešeno vprašanje, kaj oo z uvoz no carino, ki znaša Din 1.32 pri kg. Ako se carina takoj ne odpravi, bo za tekoče leto prekasno, kar bo občutno zadelo slovensko vinogradništvo, ki rabi povprečno letno 120 do 150 vagonov. — Stojimo pa še pred drugo oviro, ki je značilna za naravnost smešno brezglnvost našo upravne politike. Uradni list je prinesel duo 25. januarja t. 1. pravilnik o posesti in prodaji strupov, med katere se šteje sedaj ne samo ocetna kislina, o kateri se toliko piše, temveč tudi modra galic.a. Po tem pravilniku smejo kupčevati, imeti v posesti in rabiti modro galico samo osebe, ki jim to dovoli ministrstvo za narodno zdravje. Carinarnice propuščnjo to blago samo osebam, ki imajo za to dovoljenje naravnost od gorenje-ga ministrstva. Vsaka oseba, ki bo hotela prodajati v bodoče modro galico, se mora podvreči izpitu pred posebno komisijo, ki jo imenuje na prosilčevo prošnjo ministrstvo in ki sestoji iz pristojnega fizika, lekarnarja in policijskega pisarja. — Od več strani se sliši, da preizkuje orožništvo skladi&ča trgovcev, ali se tam nahaja modra galica. Naši poslanci so že podvzeli akcijo, da se napravi Čimprej konec tej absurdnosti, toda pri počasnosti naše uprave se lahko zgodi, da bodo naši vinogradniki kupovali letos galico v lekarnah, ako bodo seveda lekarnarji razpolagali z njo.
PreseneftlfSv izkaz
NARODNA BANKA IZKAZUJE MANJ BANKOVCEV NEGO JIII JE RESNIČNO V OBTOKU.
8.000,000.000 — 7.200 000.000.
Z ozirom na tozadevni naš članek v 30. številki našega lista od 6. februarja 1926 smo sprejeli sledeči popravek:
Ni res, da znaša faktični obtok bankovcev Narodne banke (ne državnih novčanic po 1, pol in četrt dinarja, katerih je skupaj za 150 milijonov dinarjev) veliko več ali sploh več, kakor je izkazano.
Ni ros, da je bila preteklo leto poleg izkazane višino bankovcev v obtoku tudi velika količina rezervnih bankovcev Narodne banke. Ni res, da so to bankovci, s katerimi so se ku-■»^ovalc devize na račun finančnega ministrstva
v svrho umetne stabilizacije dinarja, 'dal« Ni reB, da se množina teh bankovcev ne objavlja- in da so bili momenti, ko je prekoračila milijardo dinarjev in se povzpela tudi mnogo višje.
Ni res, da je znašala vsota v obtoku se nahajajočih, a ne izkazanih bankovcev 1200 milijonov dinarjev in da je bilo v obtoku ne samo za 6000 milijonov dinarjev, ampak za 7200 milijonov dinarjev.
Res pa je, da je izkazala in izkazuje Narodna banka vedno točno in polno množino vsakčaa izdanih bankovccv, kar je tudi lzve-Itaj Izvozne banke za leto 1925, na katerega se Vaš članek poziva, v posebnem popravku svojega prvotnega napačnega poročila izrecno priznal, pišoč dobesedno:
»Napomena: U stanjima Narodne banko n pogledu novčanica u opticaju pokazivana je suma i ovih rezervnih novčanica, kojima su kupovane strane devize za državu. Prema to-me n ovim se stanjima vidi ukazan broj iz-
datih novčanica boz obzira na osnov, po kome su izdate, Ovim činimo korekturu u našem tekstu <Novčano tržišto>.<
Ni torej res, temveč popolnoma izmišljeno, da naš emisijski institut objavlja napačne številke v svojih izkazih in da je to edini slučaj pri emisijskih bankah sveta.
Ni res, da način bilanciranja metalne podloge Narodne banke pomeni pokrivanje taktičnega stanja.
Ni res, da se bankovci izdani temeljem določila čl. 35 zakona o proračunskih dva-najstinah za nakup deviz ne izkazujejo.
Ni res, da j*, bil postopek Narodno banke pred vzakonjenjem omenjenega člena protizakonit in da ostane tak tudi kljub sprejetju tega člena.
Ni res, da tudi ta člen dvanajsiin nasprotuje določilom zakona o Narodni banki, res pa je, da je njegova veljavnost izrecno vezana po smislu čl. 5 zak. o Narodni banki na pristanek banke, ki bo predložen občnemu zboru delničarjev dne 7. marca t. 1.
Ni res, da najbolje karakterizuje postopanje Narodne banke poročilo Izvozne banke, ki pravi: >To nije tumačenje, to je rad-nja, koja drugo ime nosi,< res pa je, da je kakor rekoč Izvozna banka svoje tozadevno pomotno poročilo izrecno prcklicala.
Končno je res, da je bilo postopanje Narodne banke v tem pogledu strogo korektno in državnim interesom odgovarjajoče.
Glavni upravni odbor Narodne banke Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev: Dr. Karel Triller,
pooblaščeai član. * * *
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Dne 18. t. m. se je vršila bilančna seja, na kateri se je predložila bilanca za leto 1925, ki izkazuje Din 3,549.842.60 čistega dobička. Občnemu zboru, ki se vrši dne 8. marca t. 1. se bo predlagala v izplačilo 10 odstotna dividenda.
Predlogi za izpremombo železniške tarife. Z ozirom na bližajoče se zasedanje tarifnega odbora pozivlje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani vse interesente, da ji, kolikor tega dosedaj še niso storili, poročajo o uplivu železniške tarifne reforme na njih podjetja in stavijo konkretne predloge, katere želijo, da bi bili na razpravah tarifnega odbora upoštevani.
Dravogradska rafinerija mineralnega olja .— v likvidaciji. Po sklepu občnega zbora z dne 12. januarja je Dravogradska rafinerija mineralnega olja, d. z o. z. prešla v likvidacijo.
Likvidacija. Splošna gospodarska zadruga v Lescah, r. z. z o. z., je prešla v likvidacjio.
Jugoslovanska industrija olja in barv v Ljubljani sklicuje VI. redni občni zbor za dnn 6. marca 1926 (bilanca, volitev upravnega in nadzorstvenega sveta).
Ilirska posojilnica, r. z. z o. z., sklicuje svoj občni zbor za 6. marec 1926.
Vpisi v trgovinski register. Vpisali sta se firmi: Topilnica svinca in srebra ter Kemična industrija d. d. v Litiji, podružnica v Celju; Adam Kinel in drug, trgovina s špec., manu-fakturnim blagom in dež. pridelki.
Vpisi v zadružni register. Vpisale so se zadruge: Mlekarska zadruga na Dobovi, r. z. z o. z.; Konsumno društvo v Domžalah, r. z. z o. z.; Osrednja štajerska vinarska zadruga v Mariboru, r. z. z o. z.: Kmetijsko društvo v Zgornjem Brniku, r. z. z o. z.
Redukcija delavstva v tvornici elektrod KID. Z Dobrave poročajo, da je vodstvo t:i-mošnje tvornice elektrod KID reduciralo 77 delavcev.
Položaj v mlinarski obrtnosti. V zadnjem >Trg. listu« razpravlja g. M. S. o položaju naše mlinarske obrtnosti. Naglaša važnost mlinmrske industrije, ki je razvidna zlasti iz dejstva, da sega kapaciteta vseh mlinov v Jugoslaviji daleč nad vsakoletno potrebo moke v državi. Gospodarski položaj posebej slovenskih mlinov je zaradi zemljepisnega položaja neugoden. Konkurenca tu- in inozemstva je zelo huda. Loka iščejo sedaj seveda tudi v železniških tarifah, kjer pa si nasprotujejo interesi posameznih pokrajin. V Vojvodini zahtevajo, da se izenači tarif za žito in moko. Hrvatje predlagajo sočasno reekspedi-cijo. Za naše mline je edino pravo, da ostane pri starem položaju. Pri vsaki morebitni izprememb! morajo ostati interesi našega mlinarstva zaščiteni.
Anketa o prodaji orotne kisline. V ministrstvu trgovine in industrije v Belgradu se je 18. t. m. vršila anketa o prodaji ocetne kisline. Zastopana so bila interesirana ministrstva, producenti kisline in producenti kisa. Vendar kljub tri ure trajajoči debati ni prišlo do končnoveljavne odločitve, ampak je pričakovati te najbrž še v teku tega meseca, ko se zbere še nadaljnji materijah
Dne 19. februarja 1926.
Denar.
Zagreb. Berlin 13.525—13.565 (13.52—13.50), Ttalija 228.55-229.75 (228.82-230.02), London 276 20-276.40 (276.17-277.37), Newyork 56.63 -56.93 (56.05-56.95), Praga 168.08-169.08 (168.05 —169.05). Dunaj 7.987-8.027 (7.985-S.025), Curih 10.937—10.977 (10.C36-10.976).
Curih. Belgrad 9.125 (9.125), Budimpešta 72.50 (72.60), Berlin 123.60 (123.60), Italija 20.87 (20.94), London 25.25125 (25.25375), Nevvvork 519.25 (519.'Jo), Francija 18.65 (18.92), Praga 15.375 (15.375), Dunaj 73.35 (73.35), Bukarešt 2.225 (2.225), Sofija 3.75 (3.75), Atene 7.40 (7.40), Varšava 64.50 (70.50), Amsterdam 208.12 C208 15), Bruselj 23.60 (23.60), Koprnbanen 131.00 (134.85), Stockholm 139.05 (139), Oslo 108 25 (109).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.475, Kodanj 183.80 London 34.50, Milan 28.50, Newyork 708.95, Pariz 25.34, VarSava 95.50. Valute: dolarji 709.50, lira 28.46. dinar 12.445, češkoslovaška krona 20 97
Praga, Devize: Lira 136.50, Zagreb 59.57^ Pariz 122.05, London 164.025, Newyork 33.70.
Vrednostni papirji.
Ljnbljaia. 7% invest. posoj. 76—78, vojna odškodnina 280—283, zastavni listi 20—22, kom zadolžnice 20—22, Celjska 200—205. Ljublj. kredi 200 den., Merkantilna 100—102, zaklj. 102, S'n venska 50 den., Kred. zavod 175- 1S5, Strojne 125 bi., Vevče 110 den., Stavbna 90—100, šešir 115—120, zaklj. 115
Zagreb. 1% invest. posoj. 77—78. agrnri 44.75 —45, vojna odškodnina 278 - 279, febr. 279—280, marec 282.50 bi., Hiv. esk. 119-121, Kred. 129— 130, Hipobanka 66.50—67.50, Jugobanka 105.50— 106, Praštediona 970—975. Ljublj kredi na 200 den., Srnska 144—146. Ekspleatacijn 30—32, šere-r.ma 410—425, Nihag 35 bi., Gutmann 330 bi., Slave* 150—155. Slavonija 42—43, Trbovlje 385—390, Drava zaklj. 200, Ragusea zaklj. 200.
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 761.210, Živno 799.500, Alpine 255.100. Greiriitz 128.000, Trbovlje 490.140, Ilrv. esk. 153.000, Mundua 989.COO, Slavonija 53.500.
Blago.
Ljubljana. Los: Letve, smreka, jelka, 25-45, 4 m, fco vag naklad, post. 435 den.. hrastovi plohi obrobij., 43 mm 2.65 m in 53 mm 2.80 m, vse od 13—30 cm šir., fco vng. Postojna tranz 1300 bi., hrastovi plohi, neobrob^eni, 90, 110, 130 mm od 2.50—6 m, večina nad 3 m. od 30 cm šir., fco Postojna tranz. 1100 bi., bukovi železniški pragovi: 2.51 do 2.00 m, 13;žX23X14 cm. 30 den., 2.45 m, 12><X22X12^ cm, fco naklad, post. 25 den., drva bukova, suha, melerska, fco Postojna tranz. 50 v.
25—25, zaklj. -jo. — Premog: Kal. ca 7000 an-tracit, Orle, fco vavon fekofljieri: kosovec za 1 tona 500 11., kockovec za 1 tono 450 bi., oreliovcc za 1 trno 400 bi., zdrob za 1 tono 350 hI. Kal. ca 4800, fco vag. Ornio/.- kosovec nad 60 mm za 1 tono 260 bi., kockovec 35-00 mm za 1 tono 240 bi., orehovec 20-35 mm za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 mm za 1 lono 190 bi. Kal. ca 3500, fco vng. Novo mesto: kosovec za l tono 170 bi., kockovec 100 min za 1 tono 150 bi., orehovec 50 mm zn 1 tono 140 bi., zdrob. za 1 tono 130 bi., rovni za 1 tono 120,bi. — Žito in poljski pridelki: Pšoiiica 76-77 kg fco Šekič 295 bi., činkvantin Bcljo, par. Ljubljana 232.50 bi., činkvantin merkantilni, par. Ljubljana 227.50 bi., polčinkvantin novi, par. Ljubljana 202.50 bi., koruza čr.su primerno suha, fco bačka postaja 118 bi., koruza inzulanka, času prim. suha, fco v. medjim. post. 165 bi. — G i a d b e n i materijah Ia Portlandcement >Salona-Tour«, fco vag. Solin: v jutaviečah po 50 kg 40 bi., v papirnatih vrečah po 50 kg 45 bi., v sodih po 150, 180, 200 kg 52.50 bi.

vestniR Osemurni delavnik.
Dobrotam osemurnega delavnika se ima
delavstvo zahvaliti večinoma svetovni vojni. Pred vojno so ga zakonito upeljale le nekatere države, vsem na čelu Avstralija. Sem ter tja so ga bile začele uresničevati nekatere, veleindustrije v Združenih državah Severne Amerike.
Ze pred zaključkom svetovne vojne so osemurnik uzakonile nekatere ameriške države; Panama 1914, Urugvay 1. 1915., Ecua-dor 1. 1917 in revolucionarna Mehika 1. 1918. Leta 1917. so osemurnik uzakonili v Rusiji in na Finskem. Takoj po sklenjenem premirju jo sledila Nemčija. V Avstriji je proglasil obvezen osemurnik za veleobrt in industrijo narodni svet v svoji seji dne 23. nov. 1918, razširil ga je začasni odlok revolucionarne vlade od 17. dec. 1918, dokler ni dne 28. dec. 1919 postal pravomečen zakon.
Uvedba osemurnega delavnika v Nemčiji je bil dogodek prve vrste in velikanskega mednarodnega pomena. Kajti kmalu nato so sledile skoro vse sosedne države: Poljska z zakonom od 23. nov. 1918, Luksenbuška z zakonom od 14. dec. 1918, Danska dno 12. febr, bruarja 1919, Francija dne 23. apr. 1919 in Čehoslovaška dne 19. dec. 1919.
Španija je sklenila 3. apr. 1919, Portugalska 7. maja. Italija (za železničarje) in Bolgarija 1. jun., Švica 27. jun., Švedska 17. okt. in Nizozemska dne 14. jun. 1919, zagotoviti industrijskemu delaš.,ivu 8urni delavnik. In končno je dne 14. jun. 1921. še Belgija določila 8 urnik, odnosno 48 ur trajajoč tednik za svoja industrijska podjetja.
V Angliji so po vojni uredili, odnosno fh-konito omejili delovni čas samo za rudarsko delavstvo; vedeti pa moramo, da nadomeščajo v tej državi osemurnik dejansko tarifne pogodbe, ki veljajo za vse ostale industrije. Po uradnih podatkih britanske vlade na mednarodni urad dela iz leta 1921., cenijo, da je deležno tarifnih pogodb, ki določajo 48 urno tedensko delo in manj, 12 milijonov delavcev; zapopadeno pa je delavstvo vseh industrij: delavstvo v ladjedelnicah, v rudokopih, na železnicah, v pristaniščih kakor tudi tekstilno in stavbinsko delavstvo.
Italiji tudi ni bilo treba storiti nič drugega kakor samo to, da je sankcionirala 8 urni delavnik, ki so ga po vojni že itak prak-ticirale industrije vseli panog.
Izmed vseh velikih industrijskih držav nahajamo samo severno-ameriško Unijo, ki nima delovnega časa zakonito omejenega na 8 ur dnevno. Pač čudna izjema za državo, ki se ponaša vsak hip, da nudi svojemu delavstvu več materijelnih dobrin, kakor katerakoli dru-
Otroka kapitana (iranio. 202
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
Petnajsto poglavje.
Veliko sredstvo gospoda Jakoba.
Naslednjega dne, 17. februarja, je solnce s prvimi žarki prebudilo zaspance na Maunganamu. Maori so že dalje časa krožili okoli stožca, ne da bi se oddaljili od črte, do katere jim je bii pristop dovoljen. Ko so se Evropejci pokazali iz grobnice, ki so jo s svojo svetoskrunsko nogo onečastili, jih je sprejelo besno vpitje.
Vsakdo se je ozrl najprej na bližnje gore, na glo* boke, še v megli potopljene doline in na gladino jezera Taupo, ki jo je juti-anja sapica nalahko nako-dravala.
Nato so se vsi radovedni radi novih Paganelovih načrtov zbrali okrog učenjaka in ga nemo povpraševali s pogledom.
Paganel je imel že pripravljen odgovor za radovednost svojih tovarišev, ki jih jo mučil tak nemir.
—	Prijateljčki, je začel, moj načrt ima najprej to prednost, da ne poslabša našega položaja, četudi ne uspe popolnoma ali če se izjalovi. Toda posrečil se bo, mora se posrečiti.
—	Tn ta načrt jo?
—	Takoj ga izveste, major, je odgovoril Paganel. Divjaška praznovernost je naredila iz te gore zatočišče, ta praznovernost nam mora tudi pomagati, da pridemo proč. Če se mi posreči prepričati Kajkuma, da smo postali žrtve onečaščenja, da nas je zadela maščevalna jeza užaljenega božanstva, skratka, da 9mo umrli in umrli strašne smrti, ali niste mnenja, d« bo zapustil vznožje Maunganama in se vrnil v svojo vas?
—	O tem ni. da bi dvomili, ie nritrdil Glenarvan.
—	In s kakšno strašno smrtjo nas menite pokončati? je vprašala gospa Helena.
—■ S smrtjo, ki zadene vse svetoskrunce. prijatelji, je dejal Paganel. Pod našimi nogami je maščevalni ogenj. Odprimo mu pot!
—	Kako? Pa vendar ne mislite narediti ognjenika? se je prestrašil John Mangles.
—	Seveda! Navidezen ognjenik, umeten vulkan, čigar jezo bomo znali obrniti v svoj prid. Tu notri je velikanska zaloga pare in podzemeljskega ognja, ki vedno sili na dan. Napravimo torej umeten izbruh, pa tako, da za nas ne bo nevarnosti!
—	Misel ni slaba, je pritrdil major. Paganel, to ste si pa dobro izmislili!
—	Razume se, je nadaljeval zemljepisec, da bomo delali, kakor da nas je ogenj zelandskega Plutona požrl in da se bomo duhovno pogreznili v Kara-Tetejev grob ...
—	Kjer bomo ostali tri dni, štiri dni, pet dni. če bo treba, to se pravi prav do trenutka, ko bodo divjaki, prepričani, da smo mrtvi, odšli na svoje domove.
—	Kaj pa če jim pride na misel, da fe prepričajo o naši smrti, je vprašala gospodična Grantova, kaj, če pridejo na goro?
—	Ne, draga moja Mary, tega pa ne bodo storili. Na gori je tabu, in ko bo gora sama požrla tiste, ki so jo onečastili, bo njen tabu še tem hujši.
—	Vaš načrt je v resnici izborno zamišljen, gospod Paganel, je pohvalil Glenarvan učenjaka. Samo na en način bi mogel spodlcteti, če namreč divjaki še dalje časa ostanejo na vznožju Maunganama in nain poidejo živila. Toda to je precej malo verjetno, posebno, če bomo znali dobro igrati svojo igro.
—	In kdaj bomo poskusili to zadnje sredstvo? je vprašala lady Helena.
—	Še danes zvečer, jc odgovoril Paganel, in sicer ob uri, ko bo najbolj črna tema.
—	Velja, je pritrdil Mac Nabbs. Pa»nnel, vi ste res ženiialen človek. Še iaz, ki se zleDa ne razvna-
mem, stavim, kolikor hočete, da se bo posrečilo. Oj, le počakaj, gadja zalega! Napravimo ti majhen čudež, ki bo vaše spreobrnenje zakesnil vsaj za dobrih sto let! Naj nam ubožci misijonarji tega ne zamerijo!
Tako so torej odobrili Paganelov načrt. Z ozirom na babjeverne vraže, ki so jih imeli Maori, se je mogel, se je moral posrečiti. Treba ga je bilo še izpeljati. Misel je bila dobra, izvršitev pa zelo, zelo težka. Ali ta ognjenik ne bo požrl njih samih, ki so mu z drzno roko odmašili žrelo? Ali ga bo mogoče obvladati, naravnati, ko bodo prihrumele pare, lave in nebrzdani plameni? Ali sc ne bo ves stožec potopil v ognjeno brezdno? Ali se niso s tem vtikali v skrivnosti, ki si jih je narava prihranila samo zase?
Paganel je dobro vedel za vse te težave, a namenjen je bil ravnati kar moči previdno, ne da bi šel do skrajnosti. Saj ni bilo treba drugega kakor malo videza, pa bedo Maori prevarani. Bog ne daj, da bi napravil prav pravcati ognjenik!
Kako se jim je ta dan zdel dolg! Ure so potekale neskončno počasi. Vse je bilo pripravljeno za beg. Živila v Udupi so spravili v majhne zavoje, ki jih ne bodo preveč ovirali pri hoji. K tej prtljagi so dodali še nekaj odej in pa puške. Ostalo so rade volje prepustili mrtvemu glavarju. Razume se, da so delaii vse te priprave v notranjščini Udupe, ne da bi dali divjakom le količkaj slutiti.
Oh šestih je kuhar postavil pred goste krepčilno večerjo. Nihče ni mogel vedeti, kje in kdaj bodo mogli jesti v eni izmed tistih dolin. Treba se je bilo torej pošteno najesti tudi za prihodnji dan. Najboljša jed je bilo pol tueata velikih podgan, ki jih je bil nalovil Wilson in opražil Olbinett. Lady Helena in gospodična Grantova se za ves svet nista holnli dotekniti le divjačine, ki jo "a Novi Zelandiji visoko čislajo, moški pa so jo jedli kakor pravi Maori.
Meso novozelandskih podgan je v resnici izborno, silno okusno, in šestero glodaik je bilo oglodanih orav do kosti.

o a.
a
•M
•M £
oo
V >
D. I—I
-O
53 I
£ I
SI		
		
	o	
. .	s	'-3
-ri	e	«s
!3		i—H
' »		
	"B	
s> «	e N	>
s-		o
&H	>	O)
e	N	<0
s		a
\)		v
		U
D "c Hi	S H	I
.JE,	o	
s	trn	w>
	-	O)
%	S	O
{S		O.
Ca	Er	
		-sf
O		«D
JS		■M
		
ss A	co v?	<o O a.
O	e fas	
S		O
53 >o	S s	
O		
M	m	>
O		N
04	cd	o'
	s	
M	o	
CL,	os	
llistlls
gn dežela ua svetu. Glavni vzrok tiči pač v dejstvu, da niso industrijske zadeve združenih držav predmet zvezne zakonodaje, posamezne države pa si upajo le z veliko opreznostjo siliti v ospredje. Prav zares: ne bilo bi po ame-rikansko, če bi se vlade vmešavale v delavska vprašanja. Velike delavske strokovne organizacije menijo, da so dovolj močne, da sa.ne urede svoje zadeve. — Vkljub temu pa, čeprav ni tam nobenega tozadevnega zakona, smemo vendarle ugotoviti, da se drži osem-urnik v večini industrij in v korist večine ame-kanskega delavstva. In tako lahko trdimo, da tudi v Ameriki izvajajo praktično to, kar je drugod teoretično uzakonjeno.
Ali lahko rečemo, da se osemurnik vsepovsod izvaja na isti način? Brez dvoma da ne.
Dejansko ne moremo zahtevati, da naj bi za trajanje delovnega časa po vseh državah veljali eni in isti striktni predpisi. Vsak narod ima svoje posebnosti, vsaka industrija je drugačna. Popolna enakost v tem oziru je slej ko prej nedosegljiva. Kar je glavno in kar lahko naglaša mo, je dejstvo, da so vse velike industrijske države takoj po vojni uvedle osemurni delavnik tako, kakor ga je delavstvo skozi dolsro vrsto let zahtevalo. — E K.

Sssprezi satfišča
Dcpotno potrdilo hranilne knjižice v masni knjižici. Včeraj so jc vrnila pred senatom deželnega sodišča zanimiva obravnava proti Ani Slevec, zasebnici iz Kamnika, Šutna 52. Ta stara ženica, ki je na prav dobrem glasu, je bila obtožena sledeče: Dno 28. julija 1925 je umrla na Perovem pri Kamniku Terezija Goršek. j?ko dobra in zaupna prijateljica obtoženke Zapustil« je svoji tovarišici mašno knjigo, katero ji je izročil mož pokojnice, ko so položili ženo z. mrtvaškeva odra v krsto. Knjigo je imela pokojnica namreč na odru. Kmalo po tem pa je pisal brat pokojnire, ki služj v So-beslavi na Češkem, da je zapustila pokojna večjo vsoto denarja in da je bil ta denar v knjigi, ki jo
je dobila neka starejša ženska iz Kamnika. Kako je prišel mož do tega odkritja, se še ni dognalo. Res pa je bilo, da sta bili v mašni knjigi prva in druga stran zlepljeni v žakeljček in v tem žal;elj-čku je bilo depotno potrdilo hranilne knjižice, vin-kulirane pri Kamniški hranilnici, vredne 3625 Din. In res je obtoženka to knjižico realizirala En del denarja je dala za maše, en del ie podarila revežem, ostanek pa je shranila za otroke. Sveto pa je čuvala svojo skrivnost in vestno vršila ustmeni nalog pokojnice. Toda ko je brat Vašta na Češkem to dejstvo razkril, so obtožili ženo, da si je hotela prilastiti denar in oškodovati otroke pokojne. Pri obravnavi je žena odkrito povedala, da ni iskala nobenega dobička zase, marveč ie le strogo vršila ustmen nalog pokojne prijateljice, ki iz Bog zna katerega vzroka in namena nj hotela izročiti denarja, o katerem mož ni vedel, možu, marveč ga je izročila v oskrbo svoji slari prijateljici. Po dolgem zaslišavanju je senat Ano Slevčevo popolnoma oprostil, da bi bilo ravnala v slabem namenu. Pokojnica ji je morala res zaupati denar, ker ji je zaupala tudi geslo, brez katerega bi knjižice ne mogla vnovčiH. ?e to kaže, ila jo imela r po-kojnico res nekake zaupne stike in je verjetno, da ni imela slabega namena Ostanek dennrja, v kolikor ga žena ni porabila za maše in reveže, ie začasno obdržalo sodišče in ga bo izročilo svojemu namenu — za otroke.
Orlovski odsek v Dravliah priredi v nedeljo dne 21. februarja 1926 ob 7 zvečer v društveni dvoran« pri Mihelinu telovadno ekrdemijo z bogatim sporedom. Prijatelji orlovske misli vljudno vabljeni!
Narftščafsko tekme. Vprašanja in odgovore za naraščajske tekme je založilo ljubljansko orlovsko okrožje En izvod stane 1 Din. Odseki, ki jih žole dobiti naj javijo po dopisnici na: Ljubljansko orlovsko okrožje. Ljudski dom.
Tmržs fk ^ccs
Boh. Bistrica, 19. febr ob 7 zjutraj: —3" C, gosta megla v nižavi, za zimski šport neugodno.
Kranjska gora, 19. febr ob 7 zjutraj: —4° C, barometer se dviga, brezoblačno, mirno brez vetra, srcn 10 cm.
Izredni občni zbor Belokr. podr. SPD se bo vršil v četrtek cl 5 pop v gostilni Hočevar v Semiču (Kot). Dnevni red: 1 Poročilo odbora. 2. Prepis lastninske pravice. 3. Slučajnosti. Eno uro nato se sklepa v smislu pravil ob vsakem številu članov, ako bi bil ob 5 občni zbor nesklepčen. — Zagažen.
Spori
Nogometne tekmo Prihodnjo nedeljo se bodo odigrale nekatere zelo zanimive nogomelne tekme. Med vsemi bo brez dvoma nnjbolj zanimiva pokalna tekma med starima rivaloma Ljubljane, to je med SK Ilirijo in ASK Primorjem. Poleg pokalnih tekem se bosti odigrali tudi dve prvenstveni in sicer med SK Jadranom in ?.SK Ilermesom ter med njuji rezervi. Redosled tekem je sledeči: Predpol-dne ob 8.40 SK Jadran rez.: 2SK Ileimes rez., ob 10.30 nastopita prvi moštvi v prv. boju Popoldne ob 18.45 pokalni: SK Slovan: SK Slavija in ob 15.30 SK Ilirija: ASK Primorje. Vse tekme se vrše na igrišču SK Ilirije,
NastnfvjiMa
Poselska »veza ima 28. febr ob 3 popoldne v dvorani Mestnega doma svoj redni občni zbor. Vabljeno 6te vse služkinje. — Tajnica.
Zveza rezervnih častnikov in bojevnikov, pododbor Ljubljana, vabi na 2. redni zbor, ki se vrši v soboto dne 20. februarja 1926 ob 20. uri v lastnem lokalu v Ljubljani, Kongresni trg l-II. (poslopje Kazine). — Uprava pododbora.
V društvu »Soča« v Ljubljani predava danes v soboto dne 20. t. m. v salonu »Pri levu« univ. prof. g. dr. Lambert Ehrlich in sicer o temi: iKoroško vprašanje na mirovni konferenci r Parizu.« K temu aktualnemu predavanju vabimo >Sočane«, dobrodošli prijatelji in vsi iz zasedene Koroško. Začetek ob 21 zvečer. Vstop vsem prost.
Zveza vojnih invalidov, vdov in sirot, podruž. niča v Ljubljani javlja svojim članom in Članicam da se vrši redni občni zbor dne 28. februarja t. li ob 9 dopoldne v veliki dvorani Mestnega doni,x Vsi rodni člani prejmejo tozadevna vabila po šti. Vstop le proti izkazilu tega vabila. Dolžnost vsakega rednega člana in članico je, da se občne-ga zbora sigurno udeleži. — Odbor.
Obrtni mojstri i* Domžal priredijo v nedeljo dne 21. t. m. ob 4 pop. v Kamniškem domu » Kamniku gledališko predstavo »Revček Andrej, ček« s sodelovanjem orkestra Domžalske godbe.
Slov. pevsko društvo »Savski val« sklicuje svoj prvi redni občni zbor, ki se bo vršil v torek dno 23. t. m. ob 8 zvečer v gostilni pr> »Kovaču:, Zaradi izredne važnosti tegn občnega zbora se pričakuje točna in polnoštevllna udeležba. — Pred. sodnik.
Občni »bor Prostovoljnega gasilnega društva Vič-Glinco se vrši v nedeljo dne 28. t. m ob 9 rio. poldne v občinski posvetovalnici na Glineah z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
Zveza vojnih invalidov, podružnica Celje, pri. redi dne 6. junija t. 1. veliko javno tombolo v Ce-lju. Ker je namen te prireditve popolnoma huma-nitarnega značaja, se prosi posamezna društva, da se na to ozirajo. — Odbor.
Našla se je torbica z nekaj denarjem v Stre-liški ulici Dobi se pri Tobiju Pezdir na Ižanski cesti št. 7.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 19. februarja 1026. višina barometra 308'8m
Opazovania		floro' melei	Toptola v C1	Kel.	Veter ln brzina v nt	Oblačnost 0-10	Paduvln			
krni	1						v sla	o^cMiavrimds 7»		
	7	762-4	1-1	87	NE 1—2	4	megleno	0		
Ljubljano (dvorec)	8	7627	1-3	99	NE 1-2	10	megla			
	14	761-2	9-4	61	mirno	10				
	21	/60-9	7-2	75	S 0-1	9				
Zagreb		762-3	6-0	79	SE 1-2	6		0		
Beifirad		761-5	6-0	75	W 1—2	6		dež 0.1		
Sarajevo	8	763-1	3-0	96	ESE 1-2	10		„ 10-0		
Skopje		7607	5-0	84	m i—2	9		„ 0-1		
Gruž - Dubrovnik		760*0	10-0	78	NE 0—1	4		„ 15-0		
Praga	1	760-6	3-0	—	WSW 6—8	7		* 1-0		
Barometer je reduciran na morsko gladino.
pri JLaOiCi!. JOtaraga, Ljubljana
Setenburgova ui. 5 1, Telefon štev. OSO.
S p re j m e se izurjena
PLETILJA.
Naslov v upravi pod St. 1119. - Istotam se proda pletilni STROJ št. 14 36, skoro nov, po nizki ceni.
liSera pridno in pošteno
izobraž. gospodično
k trem otrokom (starost 4—6 let), ki bi znala nekaj šivati in pomagati pri hišnem delu. Hrana in stanovanje v hiši. - Po-izve se v upravi »Slovenca« pod it. 1060.
ZASTOPNIKA
Rčemo v vsakem kraju. Pripravno za vsakogar. Potreben kapital 100.— Din. Lep zaslužek. Ponudbe pod »Postranski zaslužek« na »Propaganda*, reklamna družba z o. z., Ljubljana, Šelen-burgova ulica 7/II.
BOLJŠE DEKLE
»rednjih let, ki zna šivati, išče mesta natakarice kot začetnica. Je poštena in ima veselje. Naslov v upr. lista pod it. 1038.
Tovarna PAPIRJA
fSče strokovne moči. — Cenj. ponudbe z ozna-Senjeru dosedanjih nameščeni in prepisi spričeval pod šilro: »Za—7659« na »PUBLICITAS« d. d. -Zagreb, Gunduličeva 11.
S popolno oskrbo se »prejme več izurjenih
PLETILK
« trajno delo. - Ponudb«' na upravo lista pod šilrt »Stalno takoj« 1077.
A2URIRANJE
V vseh barvah, plisiranje Rasljcva e. 12, I. nadstr.
VRTNARJA
hi več treznih poljskih delavcev in delavk
»e sprejme v službo pri graščini PREBOLD, Sv. Pavel, Savinjska dolina.
Zidarski polir
le išče za visoke gradbe ln adaptacije. Samo trezni, vestni in samostojni ter zanesljivi strokovnjaki pridejo v poStcv. — Predstavili se je v nedeljo dne 21. lebr. dop. od 9.—11. v Spod. Šiški, Gasilska ccsta 9. 1101
Proda se KOLO
»ovejše;!a izvora, šele par mesecev rabljeno. . Po-feve se v upravi it. 1120.
JUSOUO^gMSKfl ETMJjSCaflgSMa V L J (J 3 i, J £ N I:
1
| FRAKC02K9 - SIOJ
Sestavil dr. Janko Pretnar. Cena vez. Din 70'
)
SL
U. !TŽ>
Proda se ČEBEUNAK
riprav. tudi za stojnico, "aslov v upravi it. 1118.
P1
N;
Angleščino
POUČUJEM po zmerni ceni. - Naslovi na »Angleški jezik« na upravo.
TRGOVINA se odda
takoj na deželi, v glav. trgu. - Naslov v upravi lista pod štev. 1194.
sa
en enovprežen in en dvo-prežen v o r »DIRA« v dobrem stanju. - Ponudbe na upravo lista pod šifro: »DIRA«. 1063
Eleg. mebl. SOBA
se odda boljš. gospodu. -Naslov v upravi 8t. 1102.
Naprodaj je
Svilene in spomladanske
od 120 Din naprej priporoča modni sslon M. JEGLIČ, Ljubljana, Slomškova ulica 27.	758
SOBO IŠČE
boljši, soliden gospod. — Ponudbe na upravo pod: »Odvetniški koncipijent«.
A. SII5MIK
železnina Ljubljana. Zaloška cesta
dej
pri Kočevski Reki, g skednjem, 30 oralov zemlje, kjer se lahko redi 8 glav živine — v poletnem času paša. - Proda se tudi 500 komad, črnega LESA in bukov !e3 za oglje. — Naslov pove uprava lista pod St. 1085.
B W
lepa HIŠA pri kolodvoru, sposobna za kolodv. re-jstavracijo, 6 sob, kuhinje, j pralnico, 2 kleti, lep vrt, j 2 njive z novim gospod, poslopjem. Dalje se tam J proda: gosp. poslopje 8 trgov, lokalom, skladišče, i klet, novo ledenico z le-jdom, hlev za 4 konje, vc-jiiko podstrešje, popol. zaprto dvorišče. Cena po dogovoru. - Naslov pove Karol BREZNIK, Celje, Dolgopolje ul. 1. 1057
s kompletnim gospodarskim poslopjem, lep in velik vrt za sočivje, tri orale (event. več) prvovrstnih njiv v bližini doma, takoj naprodaj. . Vse drugo se poizve pri gospe FANI SIMMA — Breg pri Pttfu. 1089
Prevzame se dobro ido-ča specerij. ali mešana
TRGOVINA
v promet, kraju Slovenije, po možnosti s 'stanovanjem. - Ponudbe z navedbo letnega prometa in ostalih pogojev naj sc pošljejo na upravo lista pod »EKSISTENCA«.

Svetovno znani na:-boljšl šivalni stroj je edino le St©£W©r za rodbinsko tn obrtno rabo.
ZAI.UOA
I. RA8ACA l in u. unimun, u u i usta
SELEHBURCCVn ULICA 6/ Teleton it«y 1)80.
Ses'avil dr. Janko Kotnik. Cena vez. Din 70'—.
i B i
i
%
je zopet na zalogi pri ki zanesljivo in popolno-»ZDRUŽENIH OPEKAR- ™a P°konča mrčes (ščur-mau j j .. ... . ike ,n ruse). Skatl|a 250 gr NAH« d. d. v LJubljani. veija 15 Din. Ak; ne pB0_
maga, vrnem denar. — : Pošilja po pošti :
Lekarna Krajčovic, Vukovar.
KOKS - Cekin
»oliova ulica 1/11. Teleton 65
Vsako neupravičeno lovljenje rib v revirju 8t. 12, to je Sava med Pod-nartom in Kranjem s pritoki, bomo brez izjeme zasledovali kot lovsko tatvino. S tem preklicujemo kot novi zakupniki vsa dovoljenja, katera je izdal prejšnji lastnik.
Zakupniki revirja št. 12.
Danes zjutraj ob četrt na štiri je po hudem trpljenju, previderia s tolažili sv. vere, preminila gospodična
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 2,0 t. m. ob 4 popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištolu na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 19. febr. 1926.
Žalujoča sestra EMILIJA GERKMAN, učitcljica v p.
Tvrdka KREGAR & KOMP.
javlja, da je včeraj, dne 18. t. m., njen zelo marljivi uradnik, gospod
il Završnik
po kratki bolezni umrl.
Pogreb se vrši v nedeljo dne 21. t. m. iz Deželne bolnice ob pol 4 popoldne.
Umrlega ohranimo v trajnem spominu!
Ljubljana, 19. februarja 1926.
Žalosti potrti naznanjamo, da je 18. t. m. ob 23. uri po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, preminul naš iskreno ljubljeni sin, brat, svak, gospod
Nikolaj Završnik
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši iz drž. splošne bolnice v nedeljo ob pol 16. uri, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. februarja 1926.
MARIJA in FRANC, starši. — JOŽE, KARL, MAKS, ALOJZIJ, bratje. - GUSTI ZAVRŠNIK, svakinja.
MIK liiiM!«^

V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm tužno vest, da je naš predobri, srčno ljubljeni stric, brat, svak itd., gospod
posestnik, hotelir in bivši veletrgovec
danes, dne 19. februarja ob 11 po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, nenadoma umrl.
Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 21. t. m. ob 15. uri iz niše žalosti, Sp. Šiška, »BclJevue«, na pokopališče k Sv Križu, kjer bo truplo položeno v rodbinsko grobnico.
V Ljubljani, dne 19. februarja 1926.
ŽALUJOČI OSTALI.
Potrta globoke žalosti naznanjam v svojem in v imenu svoje hčerke vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes, v petek zjutraj, previden s tolažili sv. vere, v 42. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal naš ljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
pleskarski mojster, gostilničar in kavarnar.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dnu
21. februarja ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Pot v Rožno dolino št. 36, na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Ljubljana, dne 19. februarja 1926.
Marija Zgonc roj. Gram, soproga.	Nada Zgonc, hči.
Anton, Božidar, Josipina Sever roj. Zgonc, in Jalijana,
bratje in sestre.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karol Cei.
Izdaiatelj: dr. Fr. Knlotec.
Urednik: Franc Teraetflav.