GLASILO SLOVENSKE PODPORNE JEDNOTE ¡¡TV''. " -V ■ vn ■V*-' sr,* IB A Uw«4a* « Offte» of Pubheanss HUT RnutV. UwiMlti* r»l»p)ifMM tork»«il' UMM NARODN Subscription _ 8TEV Ckitago, PL, torak, I. normbn (Nov. 4), 1M0 NUMBER 260 m*. ti» A«t W «. Mi«. poaUfe provided fpr of Delodajalci izkoriščajo položaj in odlagajo breme pesnil na apo-slene delavce. Delavci, ki delajo, morajo sprejeti vssk davek na evoje delo: deliti Morajo plače in delovni čea Chicago. — Pomožna akcija či-kaških magnetov sa braapoeelne delavce, ki se ravns po geelu "Let poor George do it", to je da magnstje skcijo vodijo, upo-sleni delavci ps "prostovoljno" prispevajo densr, se širi od kom-panije do kompsnije in od meeta do mesta. 1 Včeraj zjutraj so poročali, da so delavci Inland Steel kompani-je "sprejeli načrt, Id olajša stiske brezposelnih". Družba ne Domačini požgali evoja eeiišča in so ss nsaartlle Tokio, 8. nov. — Revotts divjaških domačinov ns otoku For-mosi daje japonskim vojaškim četam toliko posls, da je vlach sklenila pokončati drvjake s "ke-mikalnimi sredstvi", to js s etru-penimi plini. Bojno razpoloženje divjih domačinov traja že nekaj tednov. V tem čseu so divjaki po-bili čez sto Japoncev. Domačini spadajo med one primitivne div-jake, ki se letijo s človeškimi ur^posviiiin • i/ru^nia ne i • » _:m ms. SS uposliti normalnega «tevi- gj[> M|P»jy-ošcJo pobila delavcev, ker to bi bilo nemo- im mvaan | jpoče! To se ne da narediti! Lahko pa se naredi, da se upoaleni delavci zsvežejo, ds bodo uposle-ni delavci prispevali mesečno go- Danes poročajo, da so vse žene divjakov v nasehšču Mahebo is-vršile samomor s namenom, da bodo njihovi možje neovirano ns~ 9 ^P^PI^V^FBWM Washington, D. C. — (FT) — Medtem, ko Arttt* Woods, ki delav- tov odstotek svojih plač v sklsd otem vač dela. Medtem je šoUdd odbor javnih iol v mestu pripravil vse potrCb-"" za registracije braapoaelnih i r hodnjo soboto. Registracija se ■vršila v javnih šolah od do- bo vetih zjutraj do patih popoHne. Tovarnar m Mira wi Preklical js "m. ko as (FP) — Ds azarethu, js pualridats Nazareth, Pa. — je pr^HB|i| r>' rv>- naveličal štrajkov, ja raa-v«dno tz «tališča, ki ao ga njegovi uradniki zavzeli napram delav- v P«, Argylu. , Družba, ki js izpria svoje delavce v K > t< mom k- ' zakrivili *> Pri delu. Vssm takkn je od-f'z*ls od meada ki tako je pri-da nekateri delavci ne le, da n*" ¡ rejoii mezde ob na, tH^pS^^H ju, dolarjev! ^iuHsž tega poetopstoja je ^ grožnja e fttraicom. Ko > rf-dsednUt ^midtl b«tro| preklical •aH pobija brezposelnost, js W. J. Speaoer, Ujnik stavbln-skegs departmenta v Ameriški delavski fedraciji, prišel na dan a predlogom, naj vlada prične s izvajanjem gradbenega programa, ki ga ima v načrtu. Spencer je dejal, da bi Hoover lahko odredit, da ae načrti sa konatruk. d j o federalnih poslopij oddajo v izvršitev kompetentnim stavbin-skim firmam v rasnih mestih. Vlada ne more skleniti pogodb , konstrukcijo poslopij, dokler niso izdelani podrobni načrti. Vladni srhitekti, ki so že sedaj preobloženi t delom, ne bodo koe nalogi in ns bodo izvršili nsčr-tov v prihodnjih psr meeecih, kar bi bilo potrebno, da sa pri-čne s konstrukcijo v najkrajšem času. Hoover ni ničesar storil v prošlem letd, da bi pospešil konstrukcijo^ federalnih poslopij, na drugi 4rani pa je veliko število ran#ljivih firm v New Yorku, Chic%u, St. Loulsu in v drug» mestfl pravljene izdelali načrte zs gradnjo poštnih, carinskih in drugih federalnih poelopij, sa katere je kongres te ddočfl| propriacije. / Predsednik Ameriške doigv| ske faderadje WlllUm Green nI hotel podati nobene Izjave poročevalcu Federalizlranega tiska glfde Hoover j evega programs pri rsševsnju problema brsspo-selnosti. Obljubil je le. da bo podal Izjavo pozneje. Hobver je šale pred psr dnevi pozvsl Ameriško delevsko federacijo na sodelovanje s Woodaovo organizacijo, M ima nalogo, da dobi na svojo stran meetne občine in privatne kapitaliste, da preskrbe delo brezposelnim. ; . • mv«è so koaspaaiji celo Razprava o vojni nevarnosti situacija imM ogražata mir v evropskih državah v Waakiagtea, fc. C. — (PP) — Dali naj mirovne sile v Združenih državah orgaalsirsjo kampanjo, da se isvajajo zsključkl multilateralne pogodbe, ki pred-viduje posvetovanje med zsetop-nlkl rasnih držav, kadar se pojavi nevarnost nove vojne, to je bil problem, o katerem je ras-pravljala amerišks sekcija Mednarodne ieoske mirovne liga. O obstoječih vojnih nevarnostih se je raaprsvljalo odkrito. Delegacija ja bila preprlčsns, ds le pravočasna akcija ameriške vlade more preprečiti nove konflikte, ki lahko dovedejo do vojne v Evropi. James G. McDonald, ki se je nedaaao vrnil is Evrope, kjer je Študiral ondotne razmere, je opisoval ekonomiko depresijo in nacionalistična gibanja, ki so se pojavila v skoro vseh držsvsh. Iajsvil je, ds je situacija taka, da zahteva takojšnjo akcijo s strani wsshingtonske visde, ds se prepreči ekaploaija, ki lahko pretrese obstoječi socialni in politični sistem v Evropi do temeljev. Emily Bslch, predsednica lige, je pojasnjevala agitacijo v prilog Iconeuftefcivm-mu palktu od njenega početka, »kozi dkdmalje ver-saileke pogodbe do konference v Washingtonu L 1922 in londonske rsaorožitvene konference. Ns kottlaranci v Washington» js bil sporaaum med Zdrtiže-vsmi, Veltko Britsnljo, in Jsponflko glede sta-ilhovih kolonij v A- Sedaj vlada s železno reko In vee ae more pokoriti njeal volji ) — To ne-ob jezeru Penneylvan-zela ladijski mesti ob je-j>opolno kon-rlc Co., kl :o tovarno In odajatka, od prebivalci. lErle, Pa kdaj cvetoče Erie, ka ska železnica promet z d zeru, je prišlo trolo General Ima v mestu je sedaj edina katere so Pred nekaj lati ja bilo tukaj več tovsren, ali oatta konkurenca je prisilila laetnlke. da so izselili svoje podfatja v druge kraje. General Bieofric je poetala notorična vsled svoje bresobzlr- In im delavcem. , s katero fvnoetl, je po :hn, ko je od-delavcev, ki so i petnajst in r letih bili u-ie pokojnl-irega ao aami Upravljala ga nlja jim je v n no" v vsoti |80a in jim svetovala, naj al poiščejo delo drugje, ker ona Jih ne rabi tfeč.. Ta nasvet je očitno mečevanje Is delavcev, ker družba dobre ve, da ne bodo ti ljudje, ki ao puatlll vaa il vi j enake sila v njeni tovarni, dobili dela dištgod v tem ča- ne takti Svojo se rada baba kaaala pred slovlla več bili uposleni ¡fig več let in bi praVičenl do ne ls sklada, prispevali, je družba, milostno Kompanija pobija unije Upoellia ja neualjake deUvce pri konstrukciji poslopja Ogdsn, Utah.—(—Globe Graln Mllllng Co. postopa nepošteno nsprsm unijakim dslav-cem vzllc zanikanju njensgs predsednika, izjavlja Svet strokovnih ln delavskih unij v Ogde-nu. Družba je porabila priliko, ki Jo je ustvarila bresposekiost ln oddsls js konstrukcljaks dela pri povečanju svoje tovarne nekemu neunUskemu podjetniku, ki plačuje tesarjem 76 ctnUrt na uro in navadnim delavcem 86 centov. Radi neznosnih rssmer so bili tudi neunljtkl delavci prisiljeni pustiti delo ln so sastav-kali, naksr je bil podjetnik pri-siljen zviCkti mezdo sa pat odstotkov. Kompanija je potem Izjavila, da so bili tudi unijskl delavci uposleni pri konstrukciji, preiskava, ki jo je uvedla krajevna unija, pa je pokasala, ds sta samo dva unijsks tesarja sprejela delo, ker so Ju v to prkdlile razmere. Oba sta bila potem izključena lz unije. "Resnica v tej sadevl," govori poročilo Sveta strokovnih u-nU, "Je, da Je Globe Grein Mll-ling Co. mislila, da je unija vsled neugodnih delavekih razmer postala bresmočna In dajse na bo bojevala. Ker je kompanija o-čtto pokasala jvojo sovražnost napram delavskemu gimnju, priporočamo organiiiranim delavcem, naj bojkotirajo njene produkte." Kubanske volitve kmmdidrani^acijl v evropskih državah. Odločitev glede mated in smernic pri lavsjanju mirovnega programa je bila delavstvom. Superintendent a loženajna pomejšt čaa. Prihod- E. Co. Nye je nedavno zagrozil, nje zborovanje hge se bo vršilo ^ ^ ^i^irai kot dan mest- su, ko ja (Mavilfi trg prenapol- * ^ ~****** pBHfl^ čela družba #aalevati ženske, s prednost hnak poročene. General Electric Co. ne mara nobenih stikov z organiziranim da UMA faf afti|aala Vlada v maaecu januarju 1961. ns Kubiflitoiim Kavana, Kuba, S. nov. — To-kaJdnji ameriški konstfl W. R. Jadsaon, njegova žena in edsn Američan ao včeraj utonili v šaliva Mstenzaa. Močan vatar Js ssgnal konzulovo ženo s brsga v morja. Konanl ja skočil sa njo, de jo r m, nakar ja ekoč« ša tretji, toda močni valovi eo odnesli vss tri. flpst 24 graftarjsv prijetih v Moskva, 8. nov. — Tsjns so-vjetaks poMdjs Je srs0rsls 24 ursAdkov zadružnih prodsjslnic, Id so nspostavm» prodajali živila ki ¿O pri-' privatnim trgovcem. t'jmËmnL naga kolMfeja za brezposelne ker sta bila v komiteju tudi dva uradnika stavbinske unija. Kompanija Ima svojs reprezentente v odborih vssh privatnih in msstnih dobrodelnih organizacij, katere morejo deliti podporo družinam braapoaelnih delavcev, kot oni zahtevajo. "Hotel" Zveličavne armada js vsak večer prenapolnjen in mnogi morajo spati ns tish, kar nI do-volj postelj. Ns neki aejl mestnega komiteja aa breapoeelns Je tastopnik stavbinske unije kritiziral poročile v časopisju, ki so naznanjala, da v 1 ris nI pamanjka-njadeia. Ta vest je povzročile, da so pritisnili delavci is drugih mest v_ pričakovsnju, da bodo odstotkov volllcev glssove, oposlcijs pa ti četrtine ni volile, aid opasovalci msnijo, da js bilo oddanih 30 odstotkov vssh gta- svstiMmi y Paris, 8. nov. — PoHaiJs Je včeraj ari Urala 10» italijanskih begunov, Id so aktivni v protifašistični propagandi; 64 arstiran-cev je bilo kaaitqje ispuššanfti. A-retadje hrvirajo ia nekih bomb-nih zarot proti itaHJanaklm diplomatom v Franciji, valed čes je franeoaka vlada sklenila zdro biti organ iaadjo Italijanskih protliašistov na franoasklh tleh. m uposleni. "Ce bi bila vaa poročila v časopisju resnična," js ds-Jsi, "si vsak človek, ki Jih žita, lahko ustvari sodbo, da patrsbu-jemo tukaj najmaaj. deeat tisoč delavcev." Francija pred vladaš kriae? Parla, 8. nov. — Jtrtri ae otvori in v poMtlčaih krogih ss širi govorica, da pripravljajo Tsrdie^jevo vlade, nadkmalieti so sok» ogorčeni nad Rnsodovo sananjo poittiko. ala-eti mmrsm Nemčiji. je stvari. jstmk izfd« ki in navali dHafti. Ob trj priH-^lh sedaj ae mara v* YORKU NEW V POLICIJSKI VCK NAP Ma«»* Liga je organizirala odpomočno jkcijo IfsM^aarsks al)a R» tMrtai patM|l T^T TU ?» "Nevidno carStvo", kl je pred petimi leti jltelo devet mllij»-nov članov, Ima daaee še 86,-000 Waahiagtem D. C. — "The Washington PoŠt" poroča, da Je organlsscljs Ku Klux Klsn, kl je Pomagala bo rudarjsm y West Virgin! jI In tekstilnim stavkar. jem v Danvillu New York. — (FP) — Liga sa IndustrUsko demokracijo ln linija sa ameriška olvllne svobod-ščlne, ki sU prošlo leto pomagali etavkarjev v Marlonu ln v drugih mestih Južnih držav, ata sedaj organizirali odpomočno akcijo u Štlritiaoč tekstilnih bila At* lota 1S26 mogočen politi-1 stavkarjev v Danvillu, Va. in aa čen faktor v mnogih dršavah re-|800 rudarjev, ki so sastavkall v publike, danes v zadnjih iadih- ; Kelly's Creeku, W. Va. Oba IJaJih. Ortfanlaaclja ja pred petimi leti štela čm devet milijonov pristašev, dansa Jih pa šteje komaj še 86,006 m blagajna, je — "Cankar, ki Je dobil te Infor- grupi ata v boju aa priznanje u-nije in proti snišavanju mead. Omenjeni organizaciji sta poslali apel na svoje šlane, v katerem jih urglrajo, naj prispe-vajo v stavkovni fond. "Nepo- maolje, piše, da je bil Ku Khix ubita," se glasi besedilo apela, Klan v kratki dobi svojega ab- "da pri tam ne gre samo sa atanka največja raketlraka orgs- podporo lačnim ip rastrganlm, nitscija v sgodovlnl Združenih kar je navaden pojav med do držav. Ustimovljena je bila pred- Uvd v letu Hooverjeve "pro-vsem v s vrhe denarnega ležerna- aperltete", temveč aa gre sa da-nja "aukerjev". Klanovcl ao do |aVoe, ki ao udeleženi v velikem leta 1DM ndkolektali v pristopni- boju sa avoja pravica In kate-ni in članarini približno sto ml- Hm dobrodelne organiaadja na lijonov dolarjev. Nihče ne ve bodo priskočile na pomoč, kam Ja U denar Imrinll ln kaka ' ,.v Blučajui ^ w mkatllni da-Je bil porabljali. . » ,2 f lavcl v Danvillu lagublll bitko, bi to pomenilo velik udarec or-ga n I «atoričltt ;1 IMMnpan j i. Pri-čela bi aplošna redukclja mead v Južnih državah In vrnile bi aa f«H-dalns rasmere. Za ta p» ložaj ja v veliki meri kriva tudi Kanikrnosl jnatMke delavske federaelje, ki Je pričala a kam- I _I panjo, toda storila ni ničesar aa New Yerk. — (FP) — Med- odpomoš žrtvam konfliktov, Zabava "vHIft" krogov rnmmmmmm Newyorškl plutokratje bodo po-trošill oaem milijonov dalarjev to sUao, ko bodo pradatavlU avoja hkda sati mesdeh, da napravijo JaW čim vsi doblčl "gornjo plasti" človeško družba v New Yarku prirejali svoja »a-bsvs kot običajlfct, ^ js rssvidno ls lajavs, ki jo Js podala mkm Martha Maynard, dlrektorlšjT družabnih sestankov newyorike elita. Povprečni ilrožkl» ift*lnfh delavcev v mestu kaesov (maharadš), ki bi radi New Yotta, kišenl konšana, je obdrUli podložna ljudstva v doslej odkrilo, da je 86JS8 ode- ¿ari „rfnosU Is nošejo niš sli-njasdh delsveev s Minami mad šatišeti o kakem eke brerpnaelnfml. , 1 nju s ^mokraslja V i m: PROSVETA THE EN LIGI glasilo m lasmisa Orn* «f m4 Nin4ilMi m tèn»*** Mm— (I 4m S M M WU. M-M M . Ckk^o la Ckmr» HM ma**** »1» m m* MMIK S* i n*mt u» tw ittto ckl •»4 CM** S« T**. IM» M4 Gm— WM mm f.,.*» coo-Ut- •»,•• J— Cnt ««Imot P« àuvmra AäwmUaL— r»U» M arrMM «fll Ml to MT4I PROSVETA u»m»w aw*. or the rsseaatun rrtMW (Ort. »l-M> H K * o " Evropska godla Ko je bila svetovna vojna v teku, so rekli modri možje, da je to vojna aa odpravo vojne, za stalni mir, za demokracijo, za svobodo vseh narodov in za — vse tista lepe reči, o katerih sanjajo možje, ko sladko zaape po sladki ve-čerjl. Ko je bila vojna končana in ao zmagale one armade, ki so nosile besedi "demokracija" in "svoboda" na svoji zastavi, ao naredili ml»' rov no pogodbo in jo svečano podpisali. Pravzaprav so naredili cel kupček takih pogodb, ampak ena je bila glavna. V pogodbi ao potegnili nove meje, s katerimi so popravili atare krivice in osvobodili narode. Pri popravljanju starih krivic so pa bili tako navdušeni, pravzaprav tako pijani, da ao pozabili na meje med starimi in novimi krivicami — in tako so popravili store krivice— z novimi krivicami. Evropa je Izšla Iz vojne z novimi zasužnjenimi narodi. Mesto hladnega razuma sta odločala dva pijanca: mllltkrisem in nacionalizem, dva od glavnih atebrov kapitalizma. V novih mejah Evrope ja oatalo po vojni približno trideset milijonov narodnostnih manjšin, ki danes grizejo zvoja gospodarje in gospodarji jih ne morejo prebaviti, ker je to nemogoče. Italija ima Jugoslovane ln Nemoč, Jugoslavija ima Madžare, Nemce In Bolgare, Francija in Belgija Imata Nemce, Poljska Ima Nemce, Ruse, Litvincc ln Maloruse, Rumunijs ima Madžare in Maloruse, Grki imajo Turke, CeKl imajo Nemce ln Madžare Itd. - ln sdaj je nov prepir, nov krik, novo zatiranje in nove želje po vojni, da "popravi krivice". In če pride nova vojna in če bodo apet pijani nacionallati in milltarlstl s kapitalistiv vred delali mirovne pogodbe, bodo zapisali spet nove krivice. To se lahko nadaljuje vso večnost. Taka Je slika. Slika ne more biti drugačna, dokler ne bo Evropa drugačna. Tako pravičnih mej, da bi bila vse narodnosti zadovoljne, ne bo nikdar. Edina rešitev tega vprašanja Je federativna republika sa vso Evropo — nove organi-zacija, v kateri bodo val narodi enakopravni. P redno pa se to dossšs, bodo morali narodi Evrope Izvršiti na sebi temeljite operacije. A. Garde«: Izvor fivjjei\ja Dr. Irving S. Cutter, dekan medicinske fakultete na Northwestem univerzi v Chlcagu, je rekel v nekem svojem predavanju, da je življenje na zemlji nastalo v gotovi davni dobi, ko so bili fiiikalnl ln kemikainl pogoji popol-noms drugačni kot so danes. Takrat Je bik) solnce bolj vroče ln ultraviollčni žarki so Igrali glavno vlogo pri kompliciranem kemlkalnen) y procesu, U katerega so se pojavili naJprlmU tivnojši organizmi življenja. "Radioaktivne sila v visoki meri in mogočni ultrsvlolični larkl solnce so razvili ke-mikslne kombinacije, ki so podlaga življenju", je rekel dr. Cutter. "Od teh kombinacij je bil samo en korak do razvoja proteina, ki seatav-Ijs protoplazmo. Ko Je bila protoplazma ke-mlkalno srela, so ultraviollčni žarki v njej sbu- * dill ono aktivnoat, ki jo imenujemo življenja Kako ne je to Izvršilo v detajlih, ne bomo nikdar znali, kajti pogoji tistega procesa so že davno izginili s sveta. Odšli so, ko se Je sem-Ijs ohladila in radioaktivnost zmanjšala. 2lva snov Je bila nato primorana zasigurati al obstanek sama s metabollzmom In reprodukcijo." To Js kajpada teorija, za katero dr. Cutter nima pozitivnih dokazov. Vendar pa Jo suge» rirsjo mnoga dejstva, a katerimi se ujema. Takoj nato »e Je oglasil stari Brlsbene ln zapisal, da dr. Cutter nI pojasnil, kako ao ultraviollčni larkl se nesli v živo snov mleel In smisel is umetnost. S tem misli človeški razum. Takih "argumentov" kar mrgoli po veeh kotih. Kar pripravljeni so s njimi, da brž ude-rijo po vsaki teoriji, ki jih boli. Dr. Cutter bi lahko vprašel Brlsbene ln ostale argumenta-če to vrste, kje je misel ln smisel sa umetnost pri otroku, kader se narodi. Koliko rasums In smisla sa umetnost ima novorojeno dete. ki nI nič drugegs kot kuptek žive snovi T In ven-der Je dete lahko enkret velik umetnik, če se raavlje v mola sil leno t Dr. Cutter bi M l*h- deUe in vpi^šal/fib» smisb sa «Ml ali fiieaoAjo Ima štoeefta semenske stenice . Ko človek te dni čita čikaške dnevnike, ne more. ubežati vtisu, da se bo to zimo godilo brezposelnim bolje kot pa človeku, ki vsek teden prejema srednje dobro plačo. Vsi dnevniki in rasne cerkvene in samaritenske institucije se kar kosajo med seboj s pomožno akcijo. Ts akci-js je sedaj naj-veš še na papirju — v dnevnikih sleherni dan po več kolon v vsakem. Med tem pa bresposelni še prenočujejo v svojem "Hooverjevem hotelu" v podzemskih ulicah, kjer zrejo zimi v obraz. p. s e e Nekaj večerov nazaj so zapa-UH v svojem prenočišču — v praznem poslopju ob jezeru — ogenj, ls katerega je nastal pravi požar. Ognjegaeci ao i-meli dela od 4. zjutraj do U. dopoldne. Promet na treh železnicah je bil ustavljen več ur. 8 tem v svesi Želim poudariti to, da se časopisi niso zgražali nad ndbpdljihtrdba, ki so povzročili toliko in toliko škode, ampak so kazati v poročilih zlmpatijs do revffžev, ki so se ob pstreiá jutranjem vremenu vsaj lahko segreli, ako so bili v bližini po-ara. s s s Tudi poročila iz drugih mest kažejo, da je časopisa! molk, ki e preračunjeno trajal dolga meseca, pretrgan in da so se bogati ln pobožni samaritanl' ter oblasti začeli zanimati za problem brezposelnosti. Se celo ioover je Imenoval avoj odbor glede tega. Hoover je navajen menovatl odbore in bo ob koncu svojega termina vaaj lahko pokazal: toliko In toliko odborov sem imenoval! (Njegov brezposelnosti odbor je, mlatim, dvajseti po številu, kar je v par letih ep rekord.). Ta odbor seveda ne bo imel vpliva niti toliko na situacijo, da bi se uposlll en sam delavec več. Je le Izsiljena pretveza. Mellonu In drugim članom tega odbora je brezposelnost zadnja skrb. • s s Cela stvar o pomožni akciji je v veliki meri ameriška hinav-ščina. Vsi meščanski časopisi so mesece in mesece vedeli sa veHko brezposelnost, kskor tudi, ds se goepodarske razmere ne bodo na mah izboljšale. Vendar so ssrotniško molčali o tragičnem stradanju In duševnem mučenju, ki js laat človeka, ki bi rad delal, ki potrebuje zaslužka, a mora zreti v prazno bodočnost ln gledati svojo družino v pomanjkanju. Ni ga večjega klet-stva sa čoveka kot daljša prisi-jena brezposelnoat. Vsi časopisi in javni organi so več mesecev šli mimo te tragedije kapitalistične Amerike. ■/<♦ • • • iNabolj pa ja obsojati Oreena In druge predstavnike Ameriške delavske federacija, ki so se pridružili korusu hipokritlčnlh pomožnih akclonlatov. Značilno Je to, da Je dreen pricapljal ss I Ioover jem ln ss pričel jokati nad 20 milijoni osCb, ki dbču-tijo bič brezposelnosti. Ko se Je pred psr tedni vršila kpqven-dja federacije v Bostonu, Ja Green porabil vea svoj vpliv ln mošnost, da ae na zborovanju nI preveč razpravljalo p vladnem brezpoeelnostaem zavarovanju, ki je edino racionalna pomožna mera. Green ae baje boji vladnega patamallzma (argument Nlehernsga reakclonar-ca), pripravljen pa je gledati proces, da ss ls ameriškega delavstva napravi ragred prošja-kov ln beračev, ki eo odvlanl od miloščine hinavske in roparske smerilke plutokradje Ni čudno, ako so pod Grdenovlm vod-stom vse unije pafallzlrane ln da povprečni organizirani delavec le gleda koliko bi dobil od organizacije ln ne koliko bi se zanjo žrtvoval. • s s Končno vea hulabalu o po-močni akciji v čaaopislh ln s strani prgdstsvntkev ameriškega SI sni »a Ime en namen: odvrniti potornost Mete od vlad-Mf zavarovanje aro 11 breepo-riBsti. Ne 1 umi 11 je, da ja prtlebe velika In dam je goepo» dartev bogato Amerlkr pričela opnjemati skrb redi «ItueclJe. Nedvomno ja t odi, da so kot posamezniki pripravljeni prispe-vati vrč je vsoto pon,. > . „knjt Jih do tega največ sili fKOlTBTJ težnja, da odvrnejo vleAo^od "paternalizma", da Ja ne' boj vzakonila zavarovanja proti brezpoednoeti. Pa se motijo. To socialno akcijo je lahko za-vleči za manj ali dalj časa, ne bodo jo pa preprečili, ker njena potrebe bo z vsakim dnem večja in bolj vidne. Med tem časom bodo ps podjetniki skušali odložiti breme za odpomoČ brezposelnim na pleča tietih delavcev, ki še niso z obema nogama na cesti. To je bistvo kapitalističnega "statesmenship-a" in sa-maritanstva. s s s Par besed o rudarski situat > jI, ki se mi v zadnjem času vidi svetlejša z ozirom na epring-fieldsUo frskcijo U. M. W. of A. Nsj povem, da sem bil pred tedni precej pesimističen glede skupine v Hovvatovem taboru in' sem se bal, da bo novo gibanje rudarjev zamrlo tako rekoč v zlbeli. Pa je posvetil žarek, katerega je vrgel v areno neprimerni Oscar Ameringer, ki, vrši v Interesu rudarjev in bojevitega, samoponosnega in poštenega delavskega gibanja Herku-lejevo delo. V najbolj kritični uri je aam na svojo odgovornost prevzel tednik "IlHnois Miner", 'American Mi- ga orenaslovll v ne*! nepiaal par članov, ki so no od teh, biser delavske literature in katerih ne bo pozabila zgodovina brezpravnega rudarja. • • • Yes, Ameringer je tisto sila, katerega se Lewis in vsi raketi reki delavaki voditelji bolj boje kot pa policaja. Brez njega bi bilo novo gibajne rudarjev mrtvo; z njim na čelu. kot urednik "American Minerja", bo živelo. se razvijalo in zrastlo v organizacijo, ki bo v ponos rudarjem in ameriškemu delavstvu na splošno. NI dobro gojiti preveč m zaupanja v posameznica, ker mnogokrat pride človek do razočaranja, vendar pa so vsakemu gibanju brezpravnih mas potrebni močni, pošteni in inteligentni voditelji. Oscar je bil že neštetokrat v ognju preizkušen, nikdar pa tolifcb kot v tej krizi. Našim rudarjem ne morem drugega priporočati kot: čitajte in širite "American Minerja" in zgradili si boste novo organizacijo, novo po organizmu |n novo po duhu. Stane $2 na leto, $1 za pol leta- Naročnino pošljite na American Miner, Miners' Bldg., Spring-field, 111. Zvočni film v barvah Zvočni film je tako rekoč šiloma vdrl v poslovanje filmske industrije| Komaj se je le-ta malo privadila nanj, že so mu aledl-le nadaljnje prevratne novosti, ki so dvignile film do nealutene višine in popolnosti, mu pridobi-le novih privržencev in ianova navdušile publiko, ki se je bila starega že preobjela. Zvočni film v barvah pomeni višek filmske tehnike, o kakršni se občudovalcem migetajočega platna pred 25 leti še sanjalo nI. Da je bilo mogoče doseči novo reprodukcijo zvokov ln barv» so morali v pičlem letu ustvariti nove filmske ateljeje, nova odre, snemalne in projekcijske aparate, nova evetlla in celo novo vrsto filmskih trakov. Cagl. neme filmske drame'v črno-belem so menda sa vedno minili. Na površje prihaja v vseh mavričnih barvah se bleščeči in akustično dovršeni zvočni film v barvah. Filmskih ateljejev, v katerih sa snemajo novi zvočni filmi/ skoro nI več prepoznati. V nekoč tako hrupnih dvoranah vlada tesnobna tišina. Nekdanji temperamentni tiran filmske po-zornice režiser je tudi utihnil. Megafon, znamenje njegove nekdanja moči, mu je padel iz rok. Po prstih se plazi akozi prostore, da ga ni ne videti ne si mati, zakaj tudi on mora prisluškovati ukasom inženirja, ki uravnava akuatiko in ki je edini pravi spodar fllmekegs odrs. "Zv inženir" krsljuje nsd vsefall gimi, zaprt v zvokotesnl celici, odkoder nsdzoruje zkozi široka okna kreten je igralcev in vodi potok dejanja. O dejanju po navadi ne razume mnogo, zato pa je tem bolj domač v vseh vprašanjih akustike. V njegovih ušesih ne doni zvočna slika dejanja tako, kakor Jo dojemajo mikgo-fopl, marveč v oni karakteria#Č-nl barvi fei odtenkih, ki se slišijo Iz zvočnikov pri projiciranju filma v kino gledališčih "Zvočni Inženir" zedl med dejanjem pred svojim "mešalnim pultom," opremljenim s številni ml stikali In gumbi, s katerimi lahšto ojŠČuje aH duši glas vsakega igralca in vsakega godbe-nega Instrumenta, forslra ali o-vlra tempo dejanja, ki ga po potrebi lahko tudi vsak trenutek prekine. On ališl tako rekoč vsak zvok sekundo poprej nego mikrofon in lahko tako že v kali zaduši vsako dlsoiuinco, ki h| u-tegnlla motiti celotno sliko. Skoro vso opremo filmskih a-teljejev, ki js še pred dobrim letom veljala sa najmodernejšo ln najpopolnejšo pri snemanju flU mov, jš bilo treba vreči med staro *aro. Kamere za snemanje, ki so bile poprej uprte v zvok otožnih celicah, da njih brnenje ni motilo mikrofonov, so sedaj na-domeettll novi, v jeklene okove vdelani aparati, ki jih vrti na podstavku pritrjen, čiato Uho tekoč električni motor. In ki ae u-ravnavajo In nastavljajo od so-naj i pomočjo posebnega meha-ntzma. Takšen kamera za »nanje velja 86 do 40 tieoč dolarjev. Vse dekoracije, ki Jo pri snemanju s premikajo aa krogličnih teža j Al Stara obločnica, ki jo je za nekaj časa izpodrinila žarnica, pa se je sedaj zopet uveljavila, ko so jo odvadili onega nadležnega sikanja, ki je tolikanj motilo mikrofone. Normalni filmski trak je postal za nove filme preozek. Na njem si namreč dobil kvečjemu dva in pol milimetra širok pas za fotografiranje zvokov, medtem ko bi bilo treba prav za prav 6 milimetrov. Tako so ga torej morali zamenjati s širšim trakom, čigar širina znaša od 65 do 70 milimetrov. Za neko normalno mero se doslej še niso mo. gli zediniti, toda novi filmski trakovi bodo vsekako skoro dvakrat širši od prejšnjih normal nih /Umov. Pri projioiranju na platno je pri novih filmih potrebna mnogo manjša povečava, tako*, da pridejo do izraza' tudi mnogi odd^nki, ki so se P9Prej izgubili. Zlasti pri reprodukciji glasov bomo to kaj prijetno opa-zilL Nadaljnja prednost širokih filmov je v tem, da bo oko lahko pregledalo večjo slikovno plo-skey. Zbog tega se bodo slike videle bolj plastično. V okvirju sli ka. bo našlo v bodoče prostora tudi več igralcev, kar je zlasti za zvočni film, ki vedno bdlj o-pušča snemanje na prostem in se poslužuje v pretežni meri le ateljeja, izredno velikega pomena. V zvezi s tem bo prišel do odločilne veljave tudi način snemanja, ki ga je Izumil Eugen SchUftan. Kakor znano, omogoča Schliftanov procea sestavljanje odrskih slik z majhnimi modeli, ki se s spretno razpostavljenimi zrcali kombinirajo v popolnoma naravne slika Iluzija je tako popolna, da pri predavanju celo filmski tehniki ne morejo razločiti, kje se neha prava odr ska slika in kje se začenjajo modeli. Zrcala, povečevalna stekla, zlasti pa razsvetljava morajo biti pri tem načinu aeve na višku. Rimski kolizej in dunajska^ pera ae neštetokrat snemata v vseh svetovnih filmskih ateljejih, ne da bi ie bilo treba operaterju potruditi s kamero na lice mesta. Katastrofa "Atlantiaa" In utapljanje pasaži rje v so se videli na platno v pretresljivi resničnosti. In vendar so se posluževali pri snemanju silno preprostih pripomočkov. Strop plesne dvorane ns psmiku in majhen vodni bazen, v kalerem ao «ofotall igralci, edino to Je bilo reenlčno. vae drugo pa Je bila umetnost operaterja. Ogromni nebotičniki In druge sradbe znamenitem filmu "Metropolis ao Mil tudi zgolj majhni modeli, ki ao se s SchUftanovim proč« -som povečali v ogromne dimen alje, ne da ki gledalci opazili prevaro.—-Kotanja. ki jo izkoplje granata, lahko kaše na ta način celo bojno polje In cevka mikroskope zaleže sa največji daraki daljnogled. Glaeovi m ne snemajo na ti stem traku kot barvne slike Me njajoča ae oevetlilna doba ia po-stopsk pri razvijanju filma bi namreč poginoma popačila svo-ke. Zaradi te* se saeme zvočni del dejanja sicer istočasno a sll- ma neodvisna poseben filmski trak. Glasovi pa ae razen tega _ r i rajo obenem tudi na gramofonskih ploščah. Ko sta oba filmska trakova gotova, ju morajo najprvo še točno sinhroni-zirati, da se glasovi točno ujamejo s slikami, potem pa se pri: čne delo filmskega redaktorja, ki mora več deset tisoč metrov dolge filme razrezati in zlepiti v pravi občinstvu namenjeni film, čigar dolžina znaša le 600 do 3000 metrov. Njegovo delo pre-chj nalikuje poslu časopisnega urednika, z edino razliko, da filmski redafctor sicer lahko marsikaj izpušča, a pridejati sam ne more ničesar. Moderni zvočni fiimi v barvah se izdelujejo na podlagi dvobarvnega sistema. Slike se snemajo skozi brušene steklene prizme, ki jih razklonijo v dve ločeni sliki s "toplimi" in "mrzlimi" odtenki, ki se s pomočjo barvnih filtrov sočasno fotografirajo na en ln isti filmski trak. V posebnem stroju se potem posamezne slike izmenoma odtisnejo na posebnem filmu, ki je prevlečen a svetločutno plastjo na obeh straneh, na kar se vsaka stran zaze poudari z izbranimi barvami. Stroj deluje tako natančno, da ostane barva celo na robovih popolnoma jasna in čista» Zelo zanimiva novost joiibudi snemanje širokih filmov na normalne filmske trakove, ki so se doslej uporabljali. V ta namen se slike umetno popačijo z ovalno izbrušeno lečo, tako da se fotografirane kažejo raz potegnjene v dolžino ali širino. Pri projiciranju takih filmov se spače-na slika s posebno optiko v projekcijskem aparatu zopet skrči v normalne dimenzije, ki so pa dvakrat večje od sličic, ki jih dajejo normalni fiimi. KAZNE VESTI Sodnik ofctel lakomnega hišnega posestnika Ardmore, Okla. — Za hišne posestnike, ki izkoriščajo svoje stanovalce, bi moral biti poseben kraj \ mučenjp, je dejal zvezni sodnik Robert L. Williams. Sodnik se je raztogotil, ko je izvedel, da je morala vdova s tremi otroki, ki je bila pripeljana pred njega na obtožbo, da je prodajala pivo, plačevati $50 na mesec za tri majhne in nepobeljene sobe. "Hišni posestnik je prav dobro vedel, kaj bo morala ta vdova delati, da bo lahko plačevala stanarino," je dejal sodnik. "Zato je on kriv toliko kot vdova. Najbrž je on član cerkvene organizacije in igra hinavca v javnoeti." — Sodnik je potem odpustil vdovo brez vsake kazni. Pobijanje nepismenosti Washington, D. C. — Cenzus-no poročilo govori, da se je nepismenost v državi Delaware zmanjšalo za eno tretjino v pro-šlih desetih letih. V tej državi je sedaj še 7,806 odraslih oseb, ki ne znajo čitati niti pisati. Odstotek nepismenosti je višji med zamorci kot med belopoltci. Poro. čilo nadalje izkazuje, da država zanemarja izobrazbo zamorskih otrok in da so učne metode v zamorskih šolah allno pomankljive. Umobolaoet narašča Scranton, Pa. — Na vsakih ntotlsoč prebivalcev v državi Pennaylvanlji pride 251 urno-bolnih ljudi, ki se nahajajo v državnih azilih. Pred desetimi leti je prišlo na vsakih 100,000 prebivalcev 68 umobolnežev, za katere je morala akrbetl država. J6 PORAZIL FA&ISTE TOREK, 4. NOVEMBRA O glavobolu Glavobol je pač najbolj poznana in ,laiU)li razširjena bolezen. Ta nadloga na« ta i a i/ • različnejŠlh vzrokov, zato je za vr^l t zdravljenje glavobola nad vse važno, da mA nra ir* u.*nlri> KaIab»! \J___. . ' mo prave vzroke bolezni. V naslednjem ihZ jamo zanimiva in važna izvajanja zdravi dr. J. R. u Glavobol se pridruži rad naj razi idnejiim boleznim, vendar ga pa srečamo tudi kot Jj mostojno bolezen, ki Ji pravimo nervoznimi trajni glavobol. 'O bistvu in vzrokih te v^ glavobola smo že malo poučeni. Pomagamo d z domnevami "o motnjah krvnega obtoka in prehrane", ne poznamo pa pri tej zelo raza bi' danes kaj gotovega o tem glavobolu vedeli, ].a ne smemo trditi. Kot spremljevalca splošnih obolenj na-hajamo glavobol pri Vseh vročičnih boleznih. Primerov ni treba navajati, ker' pač vsak, Id je kdaj imel kako vročično bolezen ve, da je to res. Pri boleznih želodca in črev, pri prepoi-nem želodcu, prav posebno pa pri trajni u-preki nastopa glavobol, ki je posledica zastrup-Ijenja s pljnl, ki se tvorijo v telesu. Na glavo-twl naletimo pogostoma tudi pri raznih slabokrvnih in ga tolmačimo kot posledico slabe prehrane možganov. Med ljudstvom je najbolj poznan glavobol, ki se pokaže po zastruplja njih, saj ga občuti po zastrupi j en jih z alkoholom kot prav neprijetnega "mačka." Za zastrupi jen je imamo tudi glavobol pri ledvičnih boleznih, posebno pri zgrbljenosti ledvic, ker zastajajo mnoge strupene snovi, ki bi jih zdrave ledvice izločile, v telesu. Na kratko moramo govoriti tudi o migre-. ni. 2enske rekajo rade vsakemu glavoboli migrena, kar pa ni prav. Migrena pravimo tistemu enostranskemu glavobolu, ki bolnika kar z viška napade in ga spremljajo znatne motnje splošnega počutja; posebno želodec kaže slabosti, ki preidejo pogostoma v bljuvanje. Napad migrene, ki se pojavlja v gotovih razdobjih, naznanijo bolniku neki prav točni znanilci: motnje vida (delajo se tema in iskre pred očmi), slabosti, zdehanje in slično. Po krajšem ali daljšem ¿asu nastopi bolečina, ki se razteza največkrat na levo plat glave, posebno na sence, včasl pa kar na vso glavo. Napad traja par ur, a tudi po cele dneve, v prar težkih primerih celo dalje. Do drugega napada se lahko bolnik popolnoma dobro počuti Prava migrena je navadno podedovana bole-zen in je trajna (kronična), ker imajo taki bolniki poškodovano živčevje. Ko pa pridejo ta-ki bolniki v leta, nastopajo napadi navadno redkeje in slabše, če že popolnoma ne izginejo. Da povzročajo glavobol bolezni, katenh sedež je na glavi ali v njej, je pač uniji* Prav pogosta je bolezen, ki jo navadno pre-i zremo. Na gfovt pribode dosti živcev na površje. Ce se ti vnamejo, ali sicer obolijo, na« povzročajo silne bolečine v glavi in v 1», Semkaj spada poznana nevralgija trigennna. petega trodelnega ličnega živca, ki tira mara-katerega bolnika v obup in samomor. Vnetja čelnih in čeljustnih votlin ter nosne, oiesne^ vratne šupljlne so združena vedno s hudi« glavobolom. Prav posebno hud, da prav nezno*eni fto- < v oboi napade bolnika, ki ae mu dela v modnih tvor ali bula, ki tišči na možgsne. ker koščena lobanja pač ne odjeda. Te trdovra» bolečine ao večkrat edini znak, ki opow* zdravnika na možganski tvor. Pri naUniW» preiskavi očesnega ozadja z očesnim zrcalo» j se najdejo seveda še drugi znaki, ki uprzn-čujejo določitev bolezni. Včasl naznanja glavobol mnogoter« nje oči, posebno notranjih delov, kar se gnati vzrok glavobola In a tem določiti ns^ zdravljenja- Zate je kej um okrog mesečev in konjačev. Ce ti zdrav s» mogel pomagati, pojdi v bolnico, m- P> * ' saču. ■S (OaUseeS. novembra tok F K, ■ ÍWT ' IFjp Vesti iz Jugoslavije = (Poročevakki biro Proevete v Jugoslaviji.) ToRIUI BLAGAJNIKA CA IRINARNICE ZASACBNI Pri Jezerskem Je trulja naletela M tri ki so bržkone zaaled rilci PanieHča. — Prišlo je do UrelJanj«. — Oba orožnika ranjena. eden neznancev ubit. druga dva ubežaU. — Orožniki in domačini jih zasledujejo I Kasno sinoči je orodbnižka pa-rulja blizu Jezerskega naletela L troje neznancev. Misleč, da bo mogoče morilci carinskega blagajnika Panteiiča v Ljubljani, «U jih orožnika ustavila. A ka-ror hitro so neznanci spoznali, stojita pred njimi orožnika, L planili v stran ter začeli z revolverji streljati v orožnika. Pri tem boju sta bila oba orožnika ranjena, a tudi en neznanec je bil ranjen, drugi ubit, trenji pa e ostal nepoškodovan. Ranjeni neznanec in tretji neznanec sta v temo pobegnila. Da so neznanci uleli takoj streljati, potrjuje mnenje, da so ti trije bili napa-alci, ki so ubili Panteliča. Podrobnosti spopada | Orožnika jezerske postaje Franc Meglič sta šla snoči krog pol 11. zvečer od Jezerskega proti Kranju. Bilo je temno in megleno. Pri gostilni pri Kano-nirju sta pogledala v vežo, kjer je pila in pela druiba gozdnih delavcev, nato sta šla dalje po poročajo o dogodku, ki se je zgo-«voji poti. Nekaj streljajev od gil Pri Skpcjanu. Posestnik Jože Zjutraj tudi izvržena. Meglič i-ma prestreljeno desno nogo nad kolenom, Snuderl pa je dobil strel v trebuh, kako ped pod popkom, ter je operacijo srečno prestal in bo tudi okreval, kakor sklepajo zdravniki z ozirom na njegovo močno konstitucijo. Ljubljanska policija je bila takoj ponoči obveščena o spopadu z neznanci, ki so vsekakor zasledovani morilci Panteliča. Ljubljanska policija je še sinoči dajala izjave, da bo ostal umor bržkone nepojasnjen, ker da je preiskava še vedno na tigti točki, kakor je bila v petek zvečen pol ure po roparskem umoru. Naključje pa jim je privedlo v roko neizpodbitno sled. Seveda je ljubljanska policija poslala svoje ljudi na Jezersko. Ponoči z avtom so odhiteli proti Kranju. V zadnjem poročilu smo zapisali mnenja posameznikov, češ, da je kaka politična emigrantska skupina izvršila ta rop, da bi prišla do denarne sile. Govorice so pač govorice, a pri ropu na milijone pridejo pač v poštev ali močna roparska žila ali pa ljudje, ki delajo taka dejanja v misli, da namen posvečuje aredstva. Vsekalkor — spopad z morilci na Jezerskem bo — če že ne pojasnil, vsaj pokazal pravo sled za storilci. Oče mu je v razburjenosti prereza! vrat. — Iz Novega mesta Kanonirja sta zaslišala da prihaja po cesti nekaj mož. Orožnika sta mislila, da so to pač delavci, ki se vračajo domov, a ko so možje prišli v bližino, sta o-pazila, da je troje neznanih moških. Ustavila sta se pred njima ter jih pozvala, naj se legitimirajo. Snuderl je z električno žepno svetiljko posvetil v neznance. TI trije neznanci so.se pre-strašili ter zakričali "Žandarji", skočili nekaj korakov nazaj ter se v hipu razpostavili* v strelsko fronto. Potegnili so revolverje lz iepa in pričeli strel}««. Prvi strel je zadel orožnika Megliča v desno stegno, klecnil je na kolena, a naperjene puške ni Izpustil. Oba orožnika sta hkrati ustrelila, obenem pa so ustrelili tudi vsi trije neznanci Eden ne-nuuicev je zakričal "Jao" ter o-Uežd mrtev. Ostala dva pa sta w v streljanju umikala vsak na svojo stran. Ranjeni orožnik je streljal dalje, orožnik Snuderl pa je ustrelil v drugega neznan-, ca, ki se je ranjen zgrudil na tla. Ko je Snuder planil proti njemu, m je krogla tretjega neznanca adela v trebuh, da se je zgrudil, lan jen i neznanec ze je zavlekel v grmovje. Na mestu so Obležali ubiti morilec, ter ranjena oba orožnika. Ostala dva tujca pa «ta se izgubila v noč. Streli ao opozorili ljudi v bližini, prihiteli so ter našli oba orožnika v krvi. Prenesli ao ju v Uižnjo hišo ter ju za silo obvezi. dojde sina sam iskat. Sin Anton pa se je popoldan Odpeljal z vozom v vas Zagred k posestniku Tomašiču po tesarsko orodje, ker je Srajev sin Anton tesar. Ko §e je vračal domov, je dohitel voz znanca Gregorca ter sta vozila skupaj, v Dolnjih Do-lah pa so ustavlU ter stopHl za malo časa v gostilno pri Hočevarju. Ko je Anton Sraj stopil iz gostilne ter hotel pognati konje dalje, je dospel njegov oče, ki ga je nahrulll, zagrabil sekiro na vozu ter hotel sins kar razkosati. Sin je izbil očetu sekiro iz rok ter rf>e£el, ne hoteč se pretepati z o-četom. A oče je potegnil iz žepe svoj krlvec-nož, dohitel sina ter mahnil proti njegovemu vratu. Prereza! mu je zadaj ovratnik ter tudi vrat od desnegs ušesa do grla. Vsega okrvavljenega ga je otel Gregorc ter spravil fanta nazaj v gostilno, kjer so mu nudili prvo pomoč. Ponoči je po o-klanega sina prišla! mati ter ga odpeljala domov, nato pa v kan-dijeko bolnico. Poškodba je eicer huda, a bo ostal fant živ — kakor upajo zdravniki. Jugoalovanako zadružništvo ae klanja Kristanovemu spominu. — To nedeljo se Je vršila v Beogradu konferenca Glavne zadružne zveze, ki Je centralna matica vseh zadružnih zvez v državi Na konferenci so bili navzoči zadružni delegatje lz vse države. Podpreifeednik zveze je v otvoritvenem govoru predvsem omenil smrt Antona Kristana, velikega zadružnika in člana zvezlne u-prave. Spominjal se je njegovih zeelug za zadruino gibanje v državi zlasti v delavskih slojih, ki so najbolj potrebni gospodarske l»omoči in osamosvojitve. Name- ln dr. Sturm sta odšla v nedeljo s svojima družinama na Izlet na Krim. Spotoma so nabirali gobe, prave in Ztrupene, ki ao selo podobne jurčkom. Obe prljsteljski družini, ki stanujeta na Bleiwei-aovi cesti, sta za včerajšnji obed pripravili gobe, lastnoročno nabrane gobe. Teknile so jim in lepo so se najedli. Toda popoldne jim je začelo postajati slabo, pre-bledovali, se opotekali ter bruhali. Jasno je bilo, (k gre za zastrupljen je, saj ao ¿boleli drug za drugim val, ki so bili zavžill za kosilo gobe, od profesorjev do služkinj. In tako so telefonirali po avto, ki jih je prepeljal vse v bolnico: profesor Gregorin z ženo in hčerko, taščo in služkinjo ter profesor Sturm a ženo, dvema hčerkama in sinom ter s služkinjo, skupno torej deset ossb. V bolnici je zdravnik takoj vsem izpral želodec in jhn nudil vao pomoč. Stanje vseh se je te zbolj-šalo, le stanje obeh profesorjev je še malo težje. A kaj hujšega ni pričakovati. U Ponočnjaki iabill atražnlku sob. — V soboto ponoči so se vračali veseli ponočnjaki precej na-trkani proti domu, a jih je na nekem križišču ustavil policaj, ter jih opozarjal, saj se obnašajo lepo ln naj nikar ne pojejo. Oni so peli nalašč dalje. Ko je strežnik nekoga hotel legitimirati, ga je eden ponočnjakov udaril a pestjo po uetih in mu en zob izbil, drugega pa omajal. Neki trezni civilist je priskočil stražniku, ki so ga že fcili vrgli ob tla, na pomoč ter ata oba skupaj enega pijancev obdržala ter odvedla na policijo. Tamkaj je ta Izpovedal še, kdo so bili drugi kolegi, nakar so aretirali še druge, jih zaslišali ter apet izpustih. A opra-viti bodo imeli s sodiščem, ker so uradni osebi izbili zob. Kaplan obtožen po aakonu o zaščiti države. — Pred sodnikom ljubljamfcega sodišča ae je vršila včeraj v ponedeljek razprava proti kaiplanu Josipu Rozmanu lz Borovnice. Obtošen je bil: 1) Da je agitlral proti Sokolu kraljevine Jugoalavije a tem, da je opozarjal farane, naj ne vstopajo v Sokola, če pe ao že pod i, naj tamkaj EIOBVKTS Bodočnost zvezdarskih daljnogledov pritiskom vztoplll, '"Znanje, prav tako je orož-! sto pokojnega Kristana Je bil lz-a*tvo na Jezerskem zaatražilo s! voljen v uprsvo Glavnega zamiki in obmejnimi stražami,družnega aaveza aodrug dr. Zlv-l>r«'h<>de ns meji ter Je tako' ko Topalovlč. - Kako razvito je "»«'i. da so ostala dva morilca v naši državi zadružništvo, J* Mom noči ddbill. Težko jima žejo številke, ki Jih Je na konfe-k» uiti. A če ne bi bilo te patru-' renči predložil glav* tajnfc ^ jih je srečala, bi gotovo še zveze Ivan Varga: v državi kna-* »<* i prešli čez ¿nejo in bi bilo! mo » zadružnih zv«, ki imejo kar ne telovadijo, češ, da se vrši telovadba tamkaj na pohuj- š'jiv način. Otroci telovadijo v spodnjih hlačkah skupno s deklicami, ki ao v trlko-hlačkah. To da vendar za kristjane ne gre. 2) Obtožen je tudi, de Je vsek četrtek prirejal v prostorih Prosvetnega društva sestanke kmečkih fantov, ki jim je razlagal— sveto pismo. Teh eestankov ni naznanil policiji, kakor bi bil mo-ral. Obtoženi lurolan je bil od šol-ske oblasti redi tega odpuščen lz službe veroučitelja na brezoviški šoli, ln cerkvena oblast Je morala kaplana poetaviti nekam na Notranjsko. Na razpravi kaplan Rozman nI bfl navzoč, poalal je svojega zastopnike dr. Stanov nika., j Pismeno pe se je kaplan zagovarjal a tem, da ja agitlral le proti brezoviškemu Sokolu, ker pozna njegovo razmere. Opiaoval jo, kako ae vrši eokolaka vzgoja v Brezovici. Glade drugega očlt» ka, Je prirejal seetanke brez f0-vofjenja posvetnih oblasti, pravi, da pač misli, da verskih sestankov nI treba potieiji naznanjati. Saj celo Obtožnica sama trdi da je na teh sestankih razlagal svsto pismo Sodišče je kairtana obsodilo na J dni zapora ln 800 Din globe pogojno na eno lato. Neareča aa Jesenicah. — Ne Ssvl je te dni doletela nesreča delaves Matevža Rsbi>, zaposlenega v mehanični delavnici. BH je sklonjen nad struftllnico, ki Je strašila železo. Menjši in večji koščki so leteli na vse štreni. Eden teh oatruškov Je skočil Reblču v oči. Prepeljali eo v ljubljansko bolnico. Nova nahajališče bakra v Rusiji Geološka odprava lenlngraj skegs instituta za preiskovanje rudnih bogastev Sovjetske Rusi-je Je odkrila v srednje celjski republiki Kasanstanu bogata ležišče bakrene rude. Oscbito mno-_ __go bakra Je aa vskodu Balkaške- ' i* U udje, *kTeo *!z"kakih J viike. PripomnitiIJe tr*advJe ¡J Razlogov hoteli priti do' sadrušnlštvo najbolj resširjeno v bakrenih Ježise H»» «s ™ |>lH<.vanJe onemogočeno. Tako * J'h bodo vsekakor zgrabili. JruP»o mrtvega morilca so o-/a*trašlH. Kdo je In kdo ?)•' krilci, tega ae še ne ve. skt4wj 6,900 krajevnih zadrug od tega skoro 4.000 kreditnih, 1,100 nabavljalnlh In konzum-nih, 122 mlekarskih. 78 strpnih. 46 vinarskih. 88 rlbsnskih, 8« 7od* tekom dneva bo poetaio lektričnlh. 100 <*>rtnlh ln 76 sta-*ir Jasno, ali ao napadalci i novan jekih f^fug Ur Wagm-K^rji all pa so oasbnl nešče- nih zajednic. Vsekakorlepelte- lici a ~ *— drujr K Največji daljnogled v smislu Keplerjeve konstrukcije s lečami Je veliki refraktor VerkeAke zvezdarne ob Lake Geneve v Severni AmerikL Te Instrument je dolg 18 m, a odprtina objektiva meri v premeru 106 cm. Ker mora biti vsaka leče objektiva sa opazovanje seetavljena ia dveh stekel, je bilo treba tudi pri tem daljnogledu vliti in mstematične natančno irtnrusitl dva steklena kvadra, ki ata merila v premeru več ko en meter. Leče ao vlili v Parizu, iSbrueili pa v New Yorku kjer ao izvršili tudi vse ostale dele daljnogleda, ki je v vsakem pogledu mojstrovina, s kakršno ae ne more ponašati nobena druga zvezdama na avetu. S tem daljnogledom ßo uspela zvezdo» elovcem že velevašna odkritja v vaemlrskem oceanu in izredno o stri fotografični posnetki posameznih nebeanih teles. No, navzlic doecAenim krasnim uspehom pa pravijo strokovnja ki, da sedaj ne kaše graditi š« večje daljnoglede tega sletema Neglede na to, da je z današnji ml tehničnimi pripomočki skort nemogoče natančno vlivati in brusiti leče še večjega premera bi bila tudi okretnost tako o gromnih refraktov$ev tdukanj pomanjkljiva, da bi bila njih prednost v primeri s manjšim, pri ročnejšim daljnogledom pra\ malenkostna. Kakor pri vaak tehnični napravi, p* pokaže tud< pri daljnogledih seka akrajnf meja, preko katere ni mogočt praktično doseči večjih koristi in ki so saradi tega nesmiselne. Ugodnejša so resmerjs pri zrcalnih teleskopih, ki so prav ta ko daljnogledi, a a to razliko da se tu ne opazuje slika skos daljnogledovo cev, marveč pr njeni vrhnji odprtini. Namestc leč uporabljajo precizno izbru šena votla arcala, 'ki odbljajc svetlobne žarke v neko točko, kjer nastane ostra1 si tka opaao vanega predmeta. Izkušnje "na Llckovem ln Mount Wilaonskem observatoriju Ameriki so pokazale, d« ae zrcalni teleskopi lahko povečaj* daleč preko mere normalnih daljnogledov a lečami,'ne de bi po* stali preveč neokretni. Z zrca odbiti avetlobnl žarki se namreč lahko namerijo do opazovalca tudi po zverišenl poti, ne da bi ss rsdl tega trpsls Jasnost slik. Vzrok, zakaj se dado Izdelovati zrcala v toHko večjih dimen-zljah kot leče, čeprav ao lz iste ga gradiva, Je ta, da pri zrcalih rabi steklo le kot nosilec mlkro-skopično tenke srdbrne plsstl, ki je edink merodajna za nastanek slike, dočim morajo pri lečah svetlobni žarki ekotl oteklo in jih veake napaka v njem nepravilno lomi ln sliko pači. Vrhu tega pa ae leče, ki so vpete -amo na robovih, lažje krive nego zr cela, ki ae lahko opro po vsej za dnjl ploskvi. Neko napako ps vendar imajo srcalnl teleskopi Zaradi toplotnih razlik ae nam reč neprestano raztezajo in krčijo, kar Je tem bolj nerodno, kei ae uporabtjajo ti lnatrumentl največ ob mraku, ko ae temperatura najizdetneje izpreminja Največje doslej iebrušono votlo zrcalo Je na Mount Wilson skem observatorju v Kaliforniji Le-to ima 266 cm v premeru. Med najsijejnejše uspehe, ki so jih dosegli z nJim, štejejo določi tev premerov neksterih zvezd stalnic in dogiumje bistva spiralnih megla, ki Jtti Je uepdpa tem zrcalom toliumj poveteti, de so jih sTH»nall kot skupine nebroj nega števila sveed. Te odkritje velja v astronomiji se nsjvečj napredek od sečetka 17. stoletja, ko ao nepoeredno po Izumu daljnoglede uspela prva važna zveedna odkritja. 1\>da neša dobe nI vajene pe-čiveti ne laterikah le nedvomno bodo sedanjim ogr<»mnlm ameriškim daljnogledom sledili kmalu še večji instrumenti, pri keterlh ee bodo uponš>IJela bres Isje samo zrcala, ftevsds pa bodo zrcala ker dve do trikrat večja rjs. m^m^m Sloveniji In Hnratskl. Zlaatl kre- ^ Ranj«.,!, orožnika je reševalni ditne zadruge ao menda nsjm^ Kranja pripeljal krog pol {^či v garnlaljako bolnico v ^ a so ju poslali v apio-TV»»'"*©, ker js bila potrsbns SL°Pwzsikb Mftfl&M nejše v Sloveniji Dve včeraj bijani. družini sU gobami v Ljs-dr ruda skoro na površju ln Je treba odkopatl U par ZMtrov zemlje ln »eska. Rudnik bodo sačsll ta-koj Izkoriščati, ker omogoča njegovo rentabilnost esdevno lago-tovljena turksetaneko sibirska ki predek, ga bodo Američani to pot poleg najboljših moči na razpolago tudi zadostna denarna sred-#tva. ' Zrcala, ki se bodo uporsb^jela pri bodočih teleakoplh, ne bodo iz masivnega stekla, marveč ia nekakšnega trdnega, v vseh smereh prevrtanega ogrodja, nekakšnega sistema steklenih celic, ki bodo samo po vrhu prevlečene i tanko, a matematično pravilno upognjeno plastjo atekla ali kre-menca. Kakor kažejo izkušnje, se taka celična zrcala mnogo bolje drže pri spreminjajoči se \tenwo-raturi, ker ae zaradi zračenja vae steklena gmota bolj enakomerno razteza v vaeh smereh. Rltchey upa, da se bo poarečilo na ta način zgraditi votla ln ravna zroe-a a premerom 8 do 10 metrov. V Salnt Gobainu eo še konča rte vse priprsve, da ae bo k tako o-fromnemu teleskopu ladelala tudi primerna optika. Clato jaano je, da tako ogromnega instrumenta niti najduhovl-tejše zamišljeno ln Izvedeno stojalo ne bi moglo pravilno obračati po nebeau. Zaradi tega bo teleskop nepremično pritrjen v nsvpični legi. Svetloba, ki prihaja od tega ali onega opasova-nega nebesnega telesa, bo vpada-la skozi Široko špranjo v kupoli oafervo na ravno zrcalo s premerom 10 m. S posebnim moha-nlzmom se to zrcalo obrača ne-nehoma za zvezdo, a žarki se odbijajo z njega na drugo, nokoll-ko manjše, na žerjavu pritrjeno ravno zrcalo, jih odaeva navpično navzdol v glavno arcalo teleskopa. To zroalo leži vodoravno n Ima v sredi majhno odprtino, skozi katero Imajo žarki dostop s okular opaaovaka, čigar sede? je nameščen pod zrcalom. Tako dragoceni Instrument bo trebe seveda čim bolj Mkoristlti. Treba bo najti zanj kar najugodnejšo postojanko. V poštev prihajajo samo kraji s leredno s le vslnete biroja, Je ssdnji petek poročal, de se tovsrns v Detroit u zadnji teden upeeiUc 8468 delavcev, v tednu pred tort) pa 2961, skupaj v dveh tednih 8717 delavcev. Mati 17 otrok Istošila raaporoko Chicago. — Mary MacDonald, 1947 W. Waehington blvd., Je pred nekaj dnevi iztošlla razporo-ko od avojega moša Petra, ki Je grdo ravnal a njo. Mary je bila pordfeena 87 let ln je rodila 17 otrok. Stara je 86 let ln Peter je 61. Mo« nI pobijal njene obto<-niče, _ Clkaški planetarij je priljubljen Chicago. — Pol milijona oeeb je oblakalo člkaškl planetarij v Grant parku, rikii Je bil odprt zadnje poletje. » 1 i O GLAVOBOLU (NadaUevaaJs s «. straal.) Zdravljenje glavobola Je, kakor njegovi vzroki, selo rasno-Učno. Zdravila, elektrika, ma-saša, kirurgov noš Itd. so sredstva, k) preganjajo ali odo preženejo glevobol. Vesten sdrsv-nlk so ne bo nikoli sadovoljll s tem, da le prežene a edravllom (aspirinom, plramldonom, to* galom Itd.) bolečine. Ne, on ne bo JenJal, dokler ne nejde korenin glavobola, da Jih apodrele s primernim zdravljenjem In reši bolnik^ sioer navadno ne nevarne, nika pac pa zelo mučne bolezni. " (Živ. In svst.) ZAM2K SKUPNO POTOVANJ» Skoro vsi Bleveael, ki potujejo le-tas v stari krsj sa hešlšae prasni k», se udeleAe »kuptu>g« i>«.t»vsnja na II šeeessbra na priljubljenim frasee-skem brsopsrnlku ILK de PRANCK Alte su VI med njimi, se takoj pri-glasite ns spodsj nevedenl naslov, ake Denarne pojMljetvs V Ameriki se bešllsi prasnikl las dajanjs ia pusiljsnja dam. «vesti Umu ut.i.^ju so Hloveaei Ae od prvega sašetks slsstl sa BešM pošiljali svojim *<'i'minikum In prijateljem darove v obliki dsnarnlh pošiljk. V starem kraju bodo letos ssseriikt darovi posebno dobrodošli. H pomnite se evej-cev v etarem krsju s primernim še* "»m, ako le morete! Nsls bsnks pošlljs denar v stari kraj In v vse druge dele svete hitre Ia ssnssljivo in bres etmlkov sa prejemnika. 7.» uWn» dostavi Jon J« keilš-slh pošiljk Je pa le posebej preskrbljeno. Poliljtte letos svoje de reve "skosl* 'aale benko. LBOHH ■pr m 680 — tth A vanee, New York. N. T. PREPREČEVANJE FINANČNEGA POLOMA vans velikopotezne poskuse eo pridobile ZediaJen* države eU-k lamo r SaleUkMee es Pran-coskesn. ki slovi sa nejboljšo na svetu, le konstrukt«rjs najini) ših cmeri** dalj n nit oder: Rit chaya, kl volje se ga «lü'MaÁfij*-ge Ce je e sedanjimi tehničnimi pripomočki vobče še mo§oi ksk naprav «sieve dosegli, ker imajo h »toše V MK I® Marijana 2elje*aova-Kokalj: I DARINKA (Povee* Id Je bila t literarnem kostest« Promote.) KW Spelo j« zanimalo, kam te izgubi Darinka tako pogosto. Previdno to je splazila za njo. Ko je pa videla njeno rajanje In slišala njeno pesem, zadovoljna je odšla na delo: "Ne bo nunca, ampak pevka t" V četrti gimnaziji se je začela učiti solo-petja v Glasbeni mstici. Napredovala je vidno in profesor ji je dejal šesto i "Vaš glasek je suho zlato lft : ' / * v Ona je bila srečna. Ali včasih, ko se je zvečer sprsvljels spst, prikrsdlo se ji je v duhu vprašanje: "Kdo je moj oče?" Začetka ai ni mnogo storila iz tega, a sedaj jo Je Iz dneva v dan bolj mučilo. "Kdor' V njenih listinah je napisano: "Nepoznani" Ali ga mati res ni poznala! Ali pa jo Je njega sram? Morda je pa moja mati malovredna ženskar' Koliko nočnih ur je prebdele . . . Vprašala bo Spelo! Ona mora vedeti/' ai je dejala. Spela Je prišla vsak mesec na obisk Sli m ta po trgovinah in potem sta se vsedil v kako slažčičarnico in čebljali. Vesela in zgovorna Spela je danes po strani gledala svojo ljubljenko. Darinka Je bile vedno bolj tihe, danes se Ji Je pa zdela kar žalostna. Mimogrede Jo je vprašala: "Ali si kaj bolna, ker nič ne govoriš." "O ne!" "Kaj pa jer "Spela, oh, tako me mori nekaj I" ""Kaj par "Kdo je moj oče?" Spela se je zamajala na svojem stolu. Ze dolgo se je nadjala na to vprašanje, priprav. Ijala odgovor, a «edej Jo Je teko presenetilo, da je samo rekla: "Ali ti ni vseeno r ' "Ne." "Kaj ti mar oče! Srečne si, ker imaš tako zlato mater!" "Zlata, ali s senco!" "'Darinka I" "Ali ti veš, kdo je — moj oče?" "Vem!" "In Urbanovi r "Tudi!" "In onr "Tudir "Ali Je boljl človek ali potepuh!" "Gospod Js!" "Oženjen?" ;"DsF* bfr "Zakaj pa nI vzel moje matere r "Ker Je goepod .. "In ona ... Zakaj, zakaj Je to naredila r "Darinka!" "Pa to Je strašno ... Zakaj ni vsega premislila!" "Bila je mlada In lepa In pela je kakor srebrn zvonček!" "Mati!" "Msti Je mnogo trpela, hptels Je v vodo!" ti:. . . i msti Pregrešile "Strašno! Uboga sem se nad njo!" "Ne, Darinka! Jaz te razumem. AH umiri ss! Sedaj Je vse dobro!" "A oče, kjs Js ssdsjr "Ni daleč! On te pozna." "Kaj praviš, Spela?" "On te posns In tudi ti ga poznaš!" "Spela. Spela, pa da nI . . ." "Kdor "Upravitelj!" ftpcla je prikimala, n "Špela! Nikoli ga nisem mogla trpeti. Z menoj je bil tako čuden, včasih grob, včasih nežen. Ker pa sem v gimnaziji, se pa tako zanima za moje uspehe. Kaj mu meri vse to? Ce se ni brigal za mojo ubogo mater . .." "On bi rad, da poetaneš nuna!" T**daj se je pe Darinka tako ostro zasme-jala. ds se je Spela kar prestrašila. "Nuna, nune! Da mu izginem Izpred oči. — Moti se gospod!" "Prav imaš! Ti si vstvarjene za kaj lepšega r "Spela prav je, da je,v mojih listinah napisano "Nepoznan!" Odleglo mi je . . . Bala sem se samo, da ni moja mati vlačuga!" "Darinka!" "Veliko sem sama in potem mi pride vse mogoče na misel. Zvečer, ko js vlak drdral po Gorenjski, je Spela tesneje ovils veliko ruto okoli sebe in rekla: "Dsrinka nI več otrok!" Dsrinka je z odliko položila malo maturo. O Počitnice je vživela po svoje. Dolgi irpre-hodi, čitanje' knjig, prepevanje, igranje z Andrejem, vse to ji Je v zatišju zelenih livad in gozdov izbrisalo globokejše misli. Ob nedeljah Je hodila k maši. V lepi svileni obleki je izgledala med domačimi dekleti kakor vila. V "Hitro je postala gospodična!" je rekla mati dveh pegastih deklet svoji sosedi. "Kaj ne bi! Saj Je gosposke krvi —" "Ksr po očetu bo!" "No, ssj tudi msti ne more biti kaj prida!" "Misliš?" "Vsak mesec pošilja dolarje! Odkod jih' pa pobira? Tam so tako slabi časi ..." "Res je! Kotnikov Pavle piše, da zasluži kozaj zz v usta!" "Pa Mlakarjeva Reza, Tonetov Peter In vsi iz drugih vaai se pritožujejo, kako težko žive . . ." ' "Ni zaslužka." "Ona pa le slttši!" "Saj vemo, kako! Čedna je — no in pre-več natančna tudi nt" "Kaj praviš r 'Tako bo! Zakaj pa je nikoli nihče od naših ne vidi! Kje neki depir "V grehu!" "Ampak dobro Ji mora iti!" "Sevede! Zato Je pa tudi ni nazaj." "Saj pravim, poštenost je zadnje!" ' "Da. da . . * Dana Je pa delala za dve, štedlla za dve, vAelda je svoje življenje po brazdah velike vlažne amerikanske nižine in ostarela pred časom. Oči so izgubile sijsj, lice se je naguban-čilo, roke eo bile razpokane. IX. V sedmi gimnaziji je bila tajna preisksvs. In dn ne bi gnilo jsbolko pokvarilo sdravih, so izključili Nevenko. Darinki Je bilo zelo težko. Nsjrsje jo je imels. Nists sa mogli dostikrat razgovarjati, ali kadar se /Ima je posrečil kakšen trenutek na skrivnem, bili sta zelo veaell. Ta dogodek je za hip vznemiril gojenke in častite sestre — ravno tako kakor če vržeš kamen v mirno vodo, zaplešejo obroči na površini, potem je pe sopet vse tiho... A le ns videz. Ns nekatere gojenke je napravil ta dogodek globok vtie. Posebno na Darinko. Ona je sedela nepremično včasih celo uro in prsmišljevels. Vedele je, ds lms Nevenks svojega fanta. To ji Je povedala aama ln da hodita na dolge izpre-hode na "Ceeto treh cesarjev". Kaj pa je na Um, če se isprehajsts? si je mislils, pojeta in Če se imsta za ros rada! Pogovarjata se/ smejete, veselite, pojeta In-Misel se ji je vetavile kot pred nečem groznim. Slutila je, da so ti ispreliodi skrivnostni .. . Mords, mor-ds je šls tudi moj s msti tako ns lsprehod . .. Strašno! Uboga Nevenks! Ko bi ji mogla reči to, kar jo tako ekrbi . . . (Dalja prihodnji*.) -TO»EK. 4. NOVKM|;m I. R.: VLOSILEC Stara gospa je bila že dve leti na |H>vsem nenavaden način hroma. Odpovedale so jI bile samo noge in jezik, da nI mogla ne hoditi ne govoriti. Itolezen je bila nastopils sredi dobrega zdravja, ko je teko silno ljubila Življenje. In ker so ostali niotgsni nedotaknjeni. Je bilo njeno trpljenje dvojno. Skutala s«> je tolažiti s čitanjem in pletenjem, vendar Ji Je bilo silno dolgčas. Vae življenje Je živela zelo redno in zmerno — a vendar se Ji je zdelo, da »o ti časi. ki Jih Je mor sla živeti v fotelju sede. kar straši zanjo. Popolnoma Je razumela starejše dame. ki odhajajo na pleaiAče, kjer si pre* sanjajo dolgi čas s kavalirjl. Silno je želela, da bi mogla tu di *ama tako deteti. Bila Je Jesen. Ves dan do večera je gledala, kako ae Je trga io liitje z dreves In pedalu n» trudno zemljo ... V tem razpe. I oženju m je videle še n^rež- nejeo kakor Je bila. Kaj hoče a zdravniki ta sdrsvlll. ko vae nič ee pomagat Kakšno eeao Je imel njen denar, ko si z njim ni mogle kupiti edravja! Noč Je polagoma legala na zemljo. Služlnčad Je bila odšla po evojlh opravkih, eoberica Je proeila, če sme Iti k materi na oblek. Dovolila ji je. Iz vsega srca ji Je privoščila na ta obfcsk pa naj je bil resničen aH Izmišljen. Naj vsakdo uživa žlvlje-nje. dokler ga more! To je bilo zdaj njeno gselo. Ko je odložila roman, ki Jo Je bil v duhu prenesel V doljno Al-žerijo, katere nI bila nikdar videla a telesnimi očmi, a al Je nkreno želela, da bi Jo spoznala. Je zaprla knjigo ln aklenlla, dn poskusi zaspati. Kadar Je »pa-a, je vsaj pozabila na svojo nesrečo. In to Je bilo edino, kar jI je dajeto nekoliko utehe. Zeprle oči. V prvem čase Je čutile neko • ino nervoznoat in nikakor nI mogln, pretrgati tako težkih ln mračnih misli, ki ao jo Mle pre-vzele. Šele polagoma Je nekoliko Ko pa J« prišle v tlelo prehodno stanje med b< len Jem in spanjem, ae jI Je zazdelo, da nekdo z vse opreznostjo »topica im> hodniku, ln da ne bi o tem dalje I Ü I' "KI........ m, niku. pe se ni uetsvlls prod po-eeisko sobo, ampak Je šle naprej n ae pritihotapila do vrat sobe. (Jer je ležala stara dama. Po Kretnjah je aposnala, de to niso koraki njene sobarice. Ko je še > zagledala svetlobni trak Žepne svetiljkc, ni bils več v dvomu, da se neksj priprsvljs. Neki vlomilec, kdo ve odkod, je bil nocoj. ko je blls sama doma, vlomil v vilo v nadi, da bo odne-sel Is nje bogat plen Pri zdravem Človeku, ki je doživel kaj takega, bi takoj nastopils reakcija. Strah bi rodil klice nje ns pomoč. A stara dama si nI mogle pomagati, bila Je kroma. Kri Ji Je saatela v Ži-feth. kakor da Je v trenutku imrznila. Vae telo JI Je bilo kakor marmor, le oči ao ae svetile In pričale, de Je v tem bitju še Iskrs življenja. Vlomilec tega ni opazil in Je delal v veri. da ni nikogar bHšini. prepričan, da stsrs de-ma trdno spi. Z veliko spretnostjo Je prenesel vrvico IHčnega zvonce poleg postelje •Ure goepe ter Jel etiketi in br-ekati po omerah. Ta posel Je trejel detj rlea. pe se* notr «buditi r » Oseka, ki Je stopicale po hud* Maj le odnese, kar naj- der Jp >"' H Dael Ji ni bilo mnogo do živ-ljehja, je vendarle rada živela. Studilo se ji je pa, da bi utegnila umreti od umazane roke, ki je bila morebiti omadeževana s človeško krvjo. Zdaj, v tem položaju, je živo želela, da ne bi končala svojega življenja na ta način. :i v» Ko je.-mislila te misli, je njena postelj" nenadoma zaškripa-pa od vlage, ki se je bila vpila v les. Vlomilec, ki je tedaj z motvozom vezzl neki zavoj ukradenih predmetov, je pozorno pri. sluhnil. f Stara dama je nepremično ležala na gvojeip mestu. Nljeno srce pa Je tako močno utripalo, da ji je hotelo razgnati prsni koš. f " ' Tedajci se ji je vlomilec približal. Ležala je brezgibno, kakor mrtvi —' vendar z odprtimi očmi, ki jih je bila pozabila zapreti. V tistem trenutku je videl, da ga je spoznala. Stari dami se Je zdelo, da se ji bliža, da jo zaikvi ali da ji porine nož v srce. J»1 / se oblečem!" * In ne da «bi razmišljal, ali naj posluša, aH ne, je mehanično vrgel obleko, ki jo je bil že povezal med plen, nanjo, ki se je začela glasno smejsti. Ah, bils je srečna, nepopisno srečna! Kaj' za to, če bi bil vlomilec odnesel vso hišo! Saj Ji Je bil s tem, da se je pojavil v stanovanju ter jo okradel, prinesel zdravje, ki ga ni mogel pričarati noben čudodelni pod eolneem. Ob misli na zdravnike, ki so si dajali toliko opravka z njo, se je sladlm zasmejala. "Naposled," si je tekla, mi je vlomilec prihranil velikansko vsoto denarja. Naj bo prost! Naj gre svojo potf" Služinčad se je zgražala, ko je čula, kaj se je bilo zgodilo. Stara dama pa je dejala: |Ne bom ga ovadila, ne! Odnesti mi Je nekaj cap, prinesel pa to, po «čemer sem najbolj ln Isaman hrenanels: sdrsvje. Naj ■ t»» nego t **i . . ; * • |f v 'V ' ,.*' i «■ * xi ki'lfi/ ' '» T ^ ' * CHICAGO» fl 1900 Blue Island Ave. ' :*.;"}!'••. ' rrir'T'.'-; "Jl'-T" • ...... .. rna S. N. P. J. SPREJEM VSA « TISKARSKO OBIT SPAMJOtA BOA P I Tlaka vabila sa ftaeUet in s&oda, viattnice, ftumike, knjigi, kole-darje, letaka itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, glovaikam, étOsm, nem* ikam, anginam jeziku in drn^Di SODSTVO TISKARNI APBURA NA ČLANSTVO SJfJ J« DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vga pojssnfla daje vodstvo Dans PIšHe ||| S. N. P. J. PRINTERY «rut So. Lawttdale Avenue CHIC AGO, ILL. TAM SE DOSS NA ZEL/O TUDI V8A USTMENA POJASNILA