PRIMORSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE UtO VI . Stev 99S~7ToTt\ Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post, 1. gr. Naš tedenski pregled TRST, nedelja 23. septembra 1951 Cena 25 lir JUGOSLOVANSKI tisk o ogabnih metodah italijanske diplomacije Borba : Nikdar več pod Italijo! ^ ni trenutno aktualno politično geslo, temveč trdna odločitev ljudstva, ki je preživelo strahote Etične okupacije in ki noče več ponovno doživeti tistih dni, ki so nastali po usodni rapalski kopi- ji« • tako poudarja glasilo KPJ in v obširnem članku pojasnjuje vzroke gesla našega ljudstva topbnika) ;„i°GRAD. 22. - Nedeljska Sevilka “Borbi stran obsegajoč čla- ren, ^—lu6» objavlja obši- V zunanjePolitičnega »m . G- Popovič, v katera Jur^f 30 *et borbe liji. v ' kraj‘ne Proti Ita-podnaslovu članka so ,pr(“'»slednje besede: je bija Vec ^ot tridesetimi leti v RaDal, neli;’ novembrski noči ki j. u.Podpisana pogodba, kovine1*0«!3 zaaetek tragične ‘°v kJ ^“vencev in Hrva-bila n0* Jarrnom Italije. To je Bikov st p‘tulacije predstav-^evamT6. Jugoslavije pred Polj, ,ltalijanske iredente. Iti 1 seth!n-r^a na6rt tedanjega »i!i aJega ministra v vladi je bila kaže, kako globoke so korenine Ivam, ki nam jih je storil jtali-t cu.je na izjave ameriškega za- sklepa ljudstva: Nikdar več janski okupator, je Jugoslavija I kladnega ministra Snyderja in pod Italijo!# ponudila Italiji svojo pomirlji-1 pravi, da te izjave jasno kaže- Glasilo KP Hrvatske objavlja I vo roko, ker ve, da so dobri | jo, kakšen je rezultat konie-v svoji zadnji številki članek sosedski odnosi obojestransko j renče. S£°rZL ............. it imenu* t>V dokument, ki S t0 BnJe3apallska pogodba. ««0.000 ^ 50 Strgali čez ^%ke v°Ven?ev ir- Hrvatov ia Vr=ti; rajine od domovine »Ko ■ V sužfcnisivo»- odžene noč — piše vasi is> P° ulicah mest in Slavji* ’ -■! niso v mejah Ju-^ n-n,’; Cltam° na zidovih dalijoi„ t6' Nikdar več pod Siorovan,^ POVSod r-'a ljudskih ®**dneBa * ’ n? straneh na-'n v>iite , sopisja lahko čitate "‘■'oro a kratki stavek, ki •ktiiaira n' trenutna ^ stališ- Parola, temnelo ki pre' ®acije. T "■ote fašistične oku-Vpi° Je sklep ljudstva, ki S1ih (jnj Ponovno doživeti ti-^olni ’ so nastali po uso-N'at,, .„apalisk> kapitulaciji«. Plsuje «Borba» pod na-**to, rn' dnevio, «Krivi so Hed ^u?(>s!ovani», «Pre- „vVenskih ir.' hrvatskih %I .voj r.,Vjt>en in prizadejalo nasprotniku veliko škodo. I Glavni ra^nrvtei j komisije Današnje poročilo 8. armade 1 Združenih naroaov za obnovo nadaljuje s ja*e taco ^w®Tedii Titova iz-(,7]e « nje zaklju- n,, aj«nii tako je v n,, i„^?rdel}evo ^av0 j. . ,Porn-.! ',€Tin Pri skle- 4rr? , ^nŽn'a. z Mio- Zato ielkv, i !ZPt(sta sledeče ^ besede: Vani.0bjtijj ^briml odnosi z I*a-l»ra-rel11« m ^ n*5 neodvisno o Ki m le “ore uresničiti i( fcv«« n«^tey.*ia. ‘JUdstvr, m KI ne »ftjji <*a hočo ?COilm čitate- JUircviavije' 6» ..*« Eosph . J v tvojih izja-tL^tičnr Jii, Poudaril, česar ^ “ot; tudi noče . * to;. • \ ^roum'l%iStie Jugoslavije t-renci je nam. t/Jfie A,ne* jugoslovansko ^ STA » se glasi: ii, a. v sklop jugo- j? , nifnega ozemlja. H * *l«toicMiwal(>ra,,i'fea viaua k50t>u.s0nepr Trst, tenu vn ‘ ‘ 5o čim lažji To L _ l*aj!jansko su- Zadra ni potrebno prekinjati pogajanj, t.j., da lahko prepusti Zader Jugoslovanom. Evo, kaj pravi sam grof Sforza: ((Brzojavko sem prejel, ko so Jugeslcvani že začeli popuščati. In 'edaj sem storil tisto, na kar sem imel pravico in kar se mi je zdela moja dolžnost: izjaviti Jugoslovanom, da Gio-titti s svojim odgovorom popolnoma podpira moje statiiče (t. j. naj bo Zader italijanski). Nato me ni navajala samo moja ljubezen do Zadra, tega dragulja italijanske umetnosti, da ne popustim. Bal sem se, da dobri italijansko - jugoslovanski odnosi, ki sc po mojem mnenju potrebni zaradi širjenja italijanskega vpliva, političnega in gospodarskega — na vzhod ne bi bili ogroženi, če bi mlad in ognjen narod, kakršni so Južni Slovani, hotel v pretirani nacionalistični mrzlici uničiti italijanstvo Zadra«. In ker je delegacija kraljevi, ne SHS, popustila, je prevara uspela in Zader je postal italijanski. L. Zivkovič zaključuje svoj članek: «Kakor vidimo, metode in argumentacije, ki jih danes uporabljata italijanska diplomacija in tisk, se niso dosti iz-premer:ile iz časov Rapalla. Izsiljevanja, preobračanja dejstev, obrekovanja in cenena fraziranja, to je tisto, s čimer se tudi danes srečujemo. Italija mora spoznati, da se z «rapall-skimi metodami« ne more niče. doseči. Kljub hudim ra- Začetek volilne kampanje v Veliki Britaniji Attleejev govor t Kortli Bertvicku - Churchill sklical sefo svoje „vlade” - Gaitskell je gotov zuiage LONDON, 22. —- Ministrski I stoletju, ko je bilo mogoče po- predsednik Attlee je danes praktično začel volilno kampanjo laburistične stranke, ko je govoril v North Berwicku na Škotskem. Dejal je, da so konservativci napravili vse. d® bi obrekoval; vlado in zmanjšali rezultate njene politike, toda angleško ljudstvo se zaveda po. ložaja in gotovo ne bo Churchillu dalo menice in bianco. Poudaril ie nato. da je laburistična vlada 6 let uveljavljala načela socializma. «Delali smo Za polno zaposlitev, za politiko ki naj temelji na načelih pravične razdelitve dobrin in na načelih miru. Roslužili smo se oblasti vlade, da uravnamo gospodarsko življenje dežele v interesu vsega ljudstva«, je dejal Attlee, ki je nato pripomnil, da je vprašanje življenjskih stroškov resno vprašanje. Zagotovil ie. da skuša vlada dvigniti življenjsko raven angleškega ljudstva in vseh drugih narodov ter odstraniti morebitne vzro-ke volne. Sklicujoč se nato na kritiko opozicije, ki zahteva «modno politiko«, je Attlee pripomnil da «človeštvo ne živi več v 19* služevati se sile po vsem svetu«. ((Pripadamo OZN — je dejal Attlee — in na podlagi te stvarnosti vodimo našo zunanjo politiko*. Glede oboroževanja ie Attlee dejal, da laburistična vlada ne. rada izdaja velike zneske za oboroževanje, toda neogibno je, da oboroževanje zahteva žrtve in zmanjšanje v preteklosti pridobljenih prednosti. ((Mislim pa, da bo britansko ljudstvo to sprejelo, če bo upoštevalo položaj«. , Na koncu je Attlee omenil tudi Bevinova prizadevanja za sporazum s Sovjetsko zvezo, ki pa so ostala brez uspeha. Churchill pa je imel danes prvi sestanek s štirinajstimi o-sebnostmi konservativne stra-ke. ki prihajajo v poštev za konservativno vlado, v primeru. da ta stranka zmaga pri volitvah. Glede načrtov konservativne stranke ni nij znanega in verjetno ne bodo ti načrti znani, dokler ne bodo laburisti objavili svojega volilnega proglasa, ki ga morajo odobriti na kon- gresu. Konservativci bi nam- j mii» reč hoteli v zadnjem trenutku odgovoriti £ svojim volilnim proglasom na laburistični program. Toda že sedaj domnevajo londonski politični krogi, da bo program konservativcev zgoščen V 6 točkah, in sicer: 1. organizacija močne obrambe in močnejše Velike Britanije, ki naj bi imela bolj uspešno vlogo v sedanjem svetovnem položaju; 2. poudarila se bo važnost sodelovanja z Ameriko, glede česar so laburisti v sporu; 3. zvišanje proizvodnje na vseh področjih industrije; 4. določiti bo treba, v kakšnem obsegu naj se prekliče nacionalizacija in druge oblike gospodarskega nadzorstva, ki so jih ustvarili laburisti. Jeklarska in. dustrija b0 prva odvzeta držav-ni upravi; 5. uvedba štednje v proračunu, ukinitev nepotrebnih ministrstev in znižanje državnega osebja; 6. zgraditev 300.000 stanovanj na leto. Britanski zakladni minister Gaitskell je danes z letalom od. potoval iz New Yorka v London Novinarjem, ki so ga vprašali, kakšen bo po njegovem mnenju izid volitev, je odgovo-ril: «Jasno, da bomo zmagali Koreje Donald Kingsley je v četrtek predložil G&spodai ske-ir.u jn socialnemu svetu ZN poročilo, v katerem pravi, da je komisija sestavila načrt, ki bi ga lahko začeli izvajati, čim bi vojaški položaj to diovolj-val. Gospodarski in socialni svet jt naičrt sprejel s 14 pasovi proti 0, sovjetski blok pa se je glasovanja vzdržal. Kingsley je poudaril, dia bo za obnovo Koreje potrebna izdatna mednarodna pomoč, ki bo znatno presegala višino prispevkov, za k,atere so se' že obvezale posamezne države članice Združenih narodov. Dodal je, da bi z 250 milijoni dolarjev, ki s0 določeni za prvo leto izvedbe obnovitvenega, načrta, lahko krili stroške za ofcjiovo 53% škode, ki so jo utrpele e-1‘ktrične centrale in javno koristne naprave, 40% škode kree. j Ujstva in gozdov, 44% škode ri. ; ligtVB, 48% Škode prevoznih j in komunikacijskih natprav in 18% škode indlusitirije in rudnikov. Kimgsley je mied drugim pohvalil delo poveljstva ZN za pomoč civilnemu prebivalstvu. Poudaril je, db je poveljstvu, kljub ogTommemu številu beguncev, ki jih cenijo na kakih 5 milijonov, in neurejenim razmeram, ki so neizogibne spremljevalke krvave vojne, ufipelo preprečiti izbruh nalezljivih bolezni in lakote. arabske države ne bodo proučile nobenega predloga, dokler ne bo na zadovoljiv način reše. nt< vprašanje beguncev. Neredi v Braziliji RIO DE JANEiRO, 22. — Poročajo, da brazilske čete korakajo proti Sao Luisu, prestolnici države Maranhao, kjer je prišlo prejšnji teden do velikih neredov zaradi imenovanja novega guvernerja Evgenia De Varrosa. Ustavodajna skupščina države je odstopila in položaj je zelo napet. De Varros je zahteval, naj vlada umakne svoje čete, in izjavil da jih ni imela pravice tja poslati. V Rio de Janeiru so naročil; poveljniku čet, «naj vzdržuje red in ostane na svojem mestu, pa naj se zgodi kar koli». MELBOURNE, 22. — Objavljeni so bili delni rezultati referenduma v Astraliji, s katerim je konservativna vlada vprašala volivce, če sme postaviti komunistično stranko izven zakona se je izreelo 1,801.303, proti pa 1,954.965 volivcev, To zmago opozicije je njen voditelj Evatt takole komentiral: ((Avstralsko ljudstvo je dobilo Menziesov poskus, da bi dobil diktatorska polnomočja s histerično propagando. AvstralsKo ljudstvo je rešilo svojo svobodo*. Drugo dejanje tega, kar so mnogi začeli imenovati «jesen odločitev^, je za nami. Konferenca v Ottawi, kjer so se sestali predstavniki atlantskih drsa«, 'je končana; ob njenem zaključku je bila, iz dama izjava, ki so jo. nekateri začeli imenovati ddeklaracija iz Ottawe». BoU kot ta izjava, ki ji v nekaterih evropskih državah, zlasti v Italiji, skušajo dajati neki poseben pomen, ker razširja »atlantsko skupnoatn s čisto vojaškega' poaročja tudi nc. go>pcda rskp in socialno Področje, kar končno ni drugega kot utelešenje ameriških načrtov, da se po koncu Marshallovega načrta gospodarska pomoč poveže z vojaško in ERP nadomesti z vsebinske razširjenim atia.itsk.mi paktom, je zanimivo dzjstvo, da. se Je v Ottawi «atian tsha sku.pnost» obogatila še za nekaj novih članov. Konkretnih sklepov si-cer ni bilo — ali pa niso zna-ni. saj ne bi bilo prvič, da začne na kaki atlantski konferenci dogovorjeni mehanizem kar nenadoma kasneje delovati — toda konferenca je »priporočila* sprejem Grčije in Turčije v pakt (o Španiji najbrž niso govorili). Sklep o dokončnem sprejemu tih dveh dežel v atlantsko zvezo je pripuščen parlamentom posameznih držav — članic Kot znano, so nekatere d*r. žaije — zlasti skandinavske — izražale pomisleke proti razširitvi pakta na Grčijo in Turčijo ker bi s tem že posegal v Srednji vzhod, ki ga imajo za nevaren sod smodnika,. Ti ugovori so torej izrezali _ bojazen malih severnoevropskih držav, ki so po svoji zemljepisni legi pa tudi po svojih interesih daleč od prednje Azije, da bt jih atlantski mehanizem potegnil v vojno, ki bi sicer morda lahko ostala lokalizirana. Ne zdi se mm verjetno, da bi se zdaj parlamenti kdo ve kaj upirali Veter, ki je zavel od San Francisca sevi, je take možnosti precej zmanjšal. Ame. riška zunanja, 'politika je postala zelo neučakana. Ne te to posreči se ji vse. česar se loti Konferenca o japonski mirovni pogodbi je šla laze izpod rok kot je bilo pricakcvaU. Pristanek >‘a P Ve v eno v načrt, ki se zdi na prin pogled kot francoska koncesija (dovolitev formacije nemških divizij), se je izkazal kot zmaga ameriške diplomacije nad f rancosko. Francozi so se nenadoma zavedli, da so sicer preprečili vstariovitev nemške nacionalne vojsk« — da pa pc.meni Pleve-nov to je njihov lastni načrt, tudi — konec francoske nacionalne armade, da bo. rekii bi, njihov nacionalni ponos moral utoniti v brezoblični sivini nekake evropske armade. To je bilo netvorSki konferenci treh vfelikih, V Ottu uri so st nemškim kandidatom za bi bilo baje potrebnih sedem in gol milijard dolan-jev, približno totiko. kolikor bo letos znašala ameriška vo ‘jaška in gospodarska pomoč vsej tujini. Nekdo je izračunal, da je t0 približno toliko, kolikor mora Anglija vrniti Ameriki Za dolgove med drugo svetovno vojno. iri je pripomnil. da bodo pač Angleži z denarjem, ki jim je bil potreben, da premagajo Nemčijo in stro njeno vojaško moč. to vojaško moč spet obnovili — na svoje stroške. Oborožitev Nemčije ustvarja seveda celo vrste problemov-Toda ta izprašan ja. o katerih bi nekoč razpravljali mesece in leta. se danes rešuje jo skoraj mimogredk. Washington. pritiska in opozarja, da, se ka,-zatec približuje d-vanajsti uri — m doseza isse. kar si želi. Cela vrsta nasprotujočih *i interesov n Evropi več ovira. Ameriški diktat, bodo rekli kominformaati. S stvarjo ni dr* cela tako. Jasno pritiska iz Washingtcma ne moremo tajiti. Je pa šc d-rug pritisk, mnogo resnejši, ki so se mu v teh bore nekaj tednov posrečili čude. ži. Govorimo o moskovskem pritisku. **♦ Res, če nič drugega, so dogodki zadnjih tednov najooljše potrdilo, kako zelo zgrešena je bila politika, ki jo je pred nekaj leti ubral Kremelj — politika zastraševanja in ustvarjanja napetosti. Verjetno danes v Moskvi kck> moli svoj «Ccm-fiteon — če ne javno. ker je mož morda premogočen, pa vsaj sam pri sebi — in išče grešniga kozla. Edino, kar je Moskva dosegla, je to, da se je proti njej ustvarila enotna fronta, ki postaja z vsakim dnem močnejša. Ce bo to fronto mogoče kdaj izrabiti tudi za dejanja, katerih namin ne bo samo ohranitev miru. bo to samo po. sledica sovjetske politike. Kdor seje veter, žanje vihar. Morda ni brez zveze s tem dejstvo, da se je nebo nad Ke-songom ’ kar nenadoma spet zjasnilo. Kitajci in Severni Korejci so ponudili takojšnji pričetek pogajanj. Volja za pogajanja torej je. Ne bermo traili, da to že pomeni voljo za mir. Doslej še o tem nismo mogli prepričati. Drži pa, da igra Kitajska zdaj zadnjo karto. Cangkujšek že ponuja sim-;, podpis na japonsko mirovno pogodbo. ki icot znano, pušča Japoncem, od. prte roke glede kitajske vlade, s katero hoče podpisati jnir, Pekingu se ponuja tu zelo preprosta piilika — mnogo preveč preprosta, da bi bila izvedi ji va; podpisati japonsko mirovno pogodbo, kljub ruskemu nasprotovanju. To bi Mi Aleksandrov meč, ki bi prisekal gordijski vozel kitajskih odnosov s sveUm. Toda, kot rečeno; rešitev Je mnoge prereč prepro- tu. da bi UiMcc pričakovali atlantski pakt priaružili še tui-j,uresničenje. ški in griki Ameriška diplomacija te svoje načrte, o katerih ie bilo dos:<, toliko razpravljanja, ne da bi se kdo spuščal v konkretno jedro u-resničila taka rekoč čez noč. Za revne sorodnike — predvsem spet Italijo -- penmm to razširjenji? atlantsi ce družine samo to, da se ie poitečalo Število pretendentov "c ameriško pomoč. Torej nič kaj tolažilno. Nemci so že začeli postavljati zahteve. Poleg glasov o ukinitvi porurske oblasti in sploh omejitev ne le nad nemškim gospodarstvom, temveč tudi nad njihovo organizacijo fde-kartelizacija!). se pojavljajo že številke. Za oborožitev Nemčije Arabska liga odklanja pakt z Izraelom TEL AV1V, 22. — Predstavnik izraelske vlade je potrdil, da je njegova vlada predlagala podpis nenapadalnega pakta z Egiptom, Sirijo, Jordanijo in j Libanonom. Svoj predlog je po. • poslala izraelska vlada s poseb no noto na komisijo OZN za premirje v Palestini. To izraelsko ponudbo je glavni tajnik Arabske lige Azzam paša • napadel in označil kot «novj manever egipčanske vla. de». Potem ko je zatrdil, da ta predlog ne vsebuje nič novega in da je glavni namen Izraela ogniti se glavnemu vprašanju, in sicer vprašanju beguncev, je Azzam Paša dejal, da je na men izraelskega koraka preprečiti cilje, ki si jih ie zadala komisija za premirje, ki se se-1 staja v Parisu. Potrdil je. da s: si nedeljo je bita v Zagrebu svečana otvoritev zagrebškega velesejma. Zelo tragično mora biti stanje med italijanskimi iredentisti glede tržaškega vprašanja, če je poluradno glasilo zunanjega ministrstva (mislimp revijo «Esteri») prisiljeno objavi, ti v svoji zadnji številki beda-stoče, ki lahko izzovejo samo pomilovanje. Uvodnik v 17. številki orne-. omejiti na odred rednih njene revije, ki se označuje za | . f ori 2000 mož vseh . * /M. 7 _ <-w4tol« DOKUMENTI ZA RIM O najnovejši teoriji rimsko revije «E&teri» 1)0 „>!>att?T'ial Paietta- jv 'a^Tijp ’ Ntnm Toliču AS n 6 J*b°0i Sfc av—Ji temvei k ■n da bi . vsi kom nfor. ‘ Prodajajo STO -drc-po nabral preveč popularnosti. Znano je, da je Achescn kot oseba., bodisi kot zunanja politika Bele hiše — glavni konji-ček republikanske propagande, ki se že pripravlja na predsedniške volitve. Ta konjiček je nenadoma postal nepokoren -,n ne služi več. V izgtedih za — sicer še ve tako bližnje — ame. riške predsedniške volitve — j* torej nastopil not: moment, ki ne govori republikancem v prilog. Ce je novi kurz ameriške politike v ZDA utrdil viaao, ji povzroča v Angliji resne skrbi. London je v dilemi: ali naj se vda in sledi Washingtonu, ali pa naj vztraja pri svoji zmerni politiki ravnotežja in tem tve. ga razkol nit Zahodu. Poleg te. ga povzroča izvrševanje oboro-zevalnega načrta precejšnje gospodarske tež are, dolarski deficit. ki se je pred pol leta že zdel pozabljena stvar, pa se spet grozeče pojavila. Attlee je razpisat volitve. lz-gledi zani seveda niso najugodnejši. Toda — a!i bedo če; pol leta ali čez leto ani boljši? Verjetno slabši, če vse natanko preudarimo, so laburisti čas za ivilitve dobro izbrali, V izvrševanju svojega programa so laburisti prišli tako daleč, da pot nazaj ni več mogoča. Nacionalizacije nobena vlada, tudi konservativna r>°, ne bo mogla več odpraviti I bo hotela ostati na oblasti o e kot dr> prihodnjih volitev. Isto velia za laburistični sistem socialnega zavarovanja, za ceno katerega je morda danes edino moooče iztisniti nova denarna sredstva. Skratka, zdi se, da so laburisti danes toliko močni, da si lahko privoščijo 'sto. kot konservativci leta 1929. ko so pur stili laburiste n a vlado, da so ?e v letih gospodarska kri-.c za dolgo časa enemnoočili. Ne bone trdili, da je Att'eejev ramen it! v opozicijo. Škodovati mn pa to ne more. Nasprotno — opozicija ie najboljša prilika, da se znova utrdi enotnost laburistične stranke, ki jo je Be-van le Precej crmcial. Pa tudi konservativci sl verjetno ne želijo na vlado. Baje ne bodo izdali viti volilnega programa, ker da 1? njihova politika itak jasna. Res, pozitivnega programa konservativci danes ne morejo imeti: računajo lahko le na nezadovoljstvo zaradi slabega, življenja v Angliji. Konservativna vlada pa bi dokazala, da tega slabega življenja ni krivo tisto kar (e-sto z maloavaževanjem imenujejo «labvristični eksperimenta, 'temveč splošni položaj Anglijt. 23. septembra TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Nedelja 23. sepiembra Tekia. Slavna Sonce vzicie ob 5.51, zatone od 18.03. Dolžina dneva 12.12. vzicie ob 22.32, zatone, ob Jutri, ponedeljek 24. septembra Marija D., Radivoj Starši v obrambi slovenske šole Z roditeljskih sestankov v Rojanu, na Kolonkovcu in pri Sv. Ani ISLAVA PADLEMU BORCU! 1 ov. Ivan Štoka ■ Pino Za posamezne šolske okoiiše sklicujejo roditeljski sveti sestanke staršev, da sp pred pričetkom šolskega leta dodobra pogovore o šolskih vp a.anjih in da starši povedo svoje mrli o slovenski šoli. V petek zvečer sta bila roditeljska sestanka na Kolonkovcu za Sv. Ano in Kolonkovec ter v Rojanu. Prišlo je res mrogo staršev, ki s0 že s svojo prisotnostjo pokazali zanimanje za izjavlja tajništvo tega sindikata naslednje: Ceprav Se snovalci in izvrši, telji tega in podobnih napadov zakrinkujejo s pretvezo obram. be čistote socialistične ideje in komunizma, je njih dajanje le nadaljevanje fašist čnega škva. drizma. Napad na tovariša p č. karja spada v verigo prit-ska in* groženj, ki jih izvajajo komin-formisti skupno z delodajalci najbolj dosledne delavce v slovensko šolo, še bolj pa po- tovarnah in pod j etjih.^Kako je sploh mogoče, da se uporablja tem med sestankom s plodno diskusijo. Na sestanku v Rojanu so starsi zahtevali vrtec v središču tega mestnega predela. Slo. venski otroški vrtec je že obstajal do začetka lanskega leta, ko so ga preselili na Greto. Ki ub temu, da je vrtec na Greti zelo oddaljen in da ga otroci iz naselij na^ Rojajiom niso mogli zaradi tega obiskovati, je hodilo redno na Gret0 do 63 otrok. Da je b^la to velika žrtev za starše, si lahko predstav, ljamo, ker težko puste tako majhne otroke po tako promet-ni cesti, kot je proreš :a, same so .^!!* primorani spremljati. Otroci iz Piščancev, Lajnarjev in Zgornje Skorklje pa vrtca niso moel ob.skovati, čeprav bi Jih starši radi in jz pot ebe pošiljali, prav zaradi tega. ker je Greta od teh kraje preveč oddaljena. Zato zahtevajo, da iclske oblasti urede vrtec v središču v Rojanu. Število otrok bi se še povišalo, kajti obiskovali bi vrtec tudi slovenski otroci iz južnega dela mesta. Mesto je že tako močno prikrajšano, saj se strrši že več let bore za vr'ce v Ul. Dorad -ni jn v Ul. sv. Frančiška. S tem da so vrtec iz Rojana preselili na Greto, so še t?mu mes nemu predelu odvzeli to potrebno vzgojno ustanovo, ki jo tako pogrešajo slovenske matere, ki so v večini zaposlene in bi nujn0 potrebovale, da so njihovi otroci preko dneva pod dobrim nadzorstvom v rokah vzgojiteljev. Oblasti naj vendar že upoštevajo slovensko prebivalstvo Trsta in njegove zahtsve. In prav zahteva po otroških vrtcih v mestu je močno upravičena, ! saj ne zahtevajo morda šole, ki bi jo obiskovala dva ali trije otroci — kot je na primer v Stivanu, kjer deluje osnovna sola za 3 italijanske učence —-temveč za preko 63 otrok (da ne vštejemo tistih, ki na Greto ne hodijo iz že navedenih vzro-C°Y:,.a v središče v Rojanu hodih) samo za vrtec v Rojanu; utemeljenost prošnje za vrtce v Ul. Donadoni in v Ul. »v. Frančiška pa je bila že tudi večkrat prikazana. Na roditeljskih sestankih so prisotni starši Odločno pokazali, da ne mislijo odstoDiti od svojih zahtev, temveč'da so pripravljeni, boriti se naprej za slovenske šole. tako nasiljg proti delavcu, k se ne strinja z določeno poli- Pet pogajanja bledle zadnjih od. Pustov iz tovarne Gasilni. Iz prvega poročila, ki smo ga pre. jeli, j« razvidno, da ni pariš Ir, med zainteresiranimi stranka-se do nobenega sporazuma. Popolnoma zaključena pa je borba uslužbencev slaščičarn, barov in kavarn. ki so sicer po i dolgih pogajanjih vendarle do segli uresničitev nekaterih u- ! Pravičen,ih zahtev. Tako je bilo na primer rešeno vprašanje draginjsikih doklad; kot tudi vprašanje kategorizacije, o ka_ terem se dolgo časia niso mogli f£rL?V,¥*'"rsik= ZSS^£tf^iSSSri lavcev baristi, sladoledarji skemu razredu, marveč omogo. ca izkoriščanje po izkoriščeval-skem razredu. Ne, to ni mogoče, Ce se to dogaja, p;,meni. da je ta delavec na pravi strani. to je da brani osnovne in terese delavskega razreda. Tovariš Počkar je star delavec m je bil vse življenje izkoriščan ter se je vedno boril v vrstah delavskega razrednega gibanja. Se vedno trpi zaradi objestnosti kapitalistov, kar je dokaz, da so veliki industrij-cj vedno bolj v premoči in prav zato n; hotel slediti politiki ko-minformistov, ki je tudi eden izmed' vzrokov nov» okrnitve delodajalcev. Tovariš Počkar pa je razumel, da se j- treba sedaj še odločn je b riti in je zato pr. st vi na borbo akc j ke-ga sindikolneg?. odbora za ob* novitev ra?rednih snd katov in kasneje pristopil v razndip sindikate Le ta je razlog, zaradi kater ga so napa~Ii tcv. P. č-I kar.ia in prav nič druseg ’. Toda ti gospodje naj vedo, da 2 napadj ne bodo odtegnili delavcev od borbe za uresničenje širokega razrednega gb rja Ravno nasprrtno. bolj bodo oni nadaljevali z uporrbo takšrih metod, temprej bodn vsi delavci razumeli, teje in kdo so njihovi prijatelji in kje in kdo so njihovi sovraž iki. Ogabni napad na t 'v. Počkar ja s0 obsodili tudi del vci to- «arn»T s,trojev in ladjedelnice av. Marka. in kuharji, medtem ko bodo njihovi pomočniki vključeni v kategorijo kvalificiranih delavcev. Vse ostalo osebje, ki d nefcaj sestankov s predstavniki vodstva podjetja, Pa tudi vojaška uprava j* ob-’ ljubila, da se bo za rešitev vprašanja zavzela, toda vse brez uspeha Tudi pred dnevi so bila ponovno pogajanja za rešitev o-menjenega spora-ga vprašanja Kljub vsem obljubam ni prišlo do nobenega konkretnega rezultata. Predistavnik ZVU kap. Barnard je sicer obljubil da bo storil vse. da bo vprašanje fc v tem tednu rešeno. vend»r niso prejeli zainteresirani delavci do včtrni zvečer v zvezi s tem š*> nobenega odgovora. Včeraj zjutraj so bila na sedežu Zdiruženja industri jcev zn. i IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Pred okrožnim sodiščem -je včeraj prišlo do obravnave zastarele tožbe nekega Franca Ruglja, ki je pred leti nastopil proti 44-letnemu prevozniku Rodolfu Zavanu iz Ul. Tra i Rivi 10 in proti 30-letnemu milanskemu trgovcu Mariju NJ.do-liju. češ da sta mu decembra IZIST R SKEGA OKROŽJA PRED FESTIVALOM italijanske kulture Politična nevihta, ki so jo povzročiti italijanski šovinisti Jn nacionalisti v zadnjem času s posebnim poudarkom na tržaško vprašanje, prav nič ne moti priprav Združenja Italija-no v za kulturno manifestacijo, ki jo bodo im* 11 prihodnji mesec v Piranu. Na izrednem pie. nuinu Združenja, ki je bil Piranu, je predsednik v svojem poročilu o pripravah poudaril, da bodo Italijani v Istrsicem okrožju prikazali na festivalu vse, kair je v njihov, inoči, vS4 kar so dosegli dobre, ga v kulturi. Ko jt govoril o uspehih, ki jih je Združenje doseglo v zadnjih 18 mesecih, je P"dčrtal, cte delo sovr-lirikov ni imelo usipeha. To je bil doltaz Janšku kulturni festival in prav tako uspehi, k>i so jih zaznamovali posamezni kultur-ni krožki v okrožju. Ti so v stalni delavnosti, pose m o v Kopru, Izoli, Piranu in Buj«ih, ki prirejajo medsebojna gostovanja, nastope na radiu, predvajajo razne igre in komodi ie. koncerte in nastop, pevskih zborov itd. Uredili in pomnožili so knjižnice, prirejali razne izlete poučnega, in kulturnega znaičaja. Za letošnji festival se zelo marljivo pripravlja italijanski kulturni krožek «A. Gramsci« v Kopru. Bogait je spored, ki si ga je zamislil odbor krožka. Nastopil bo z godbeno folklorno komedijo, mešanim pevskim zborom, solisti, godbami in pri. zori za pionirje. Poleg tega pripravlja tudi slikarsko in kiparsko razstavo. Izola bo nastopila s komedijo »Kronika« (Cromaca) od Leopolda Trieste, z nekaj prizori iz <«Brez na za 0 let s 3 odst. obresti. Predlog so odobrili vsi občinski svetovalci, tudi kominformistl. M ijskim kominformist-m pa to ni bilo prav in jih je z?čelo skrbeti. Stvar ni bila tako enostavna, kot so si prej mislili, in zakaj ne? Miljska občina. ;ma do sedaj svoje občinsko prevozniško podjetje Acna, pomorsko progo s Trstom, avtobusno zvezo s Trstom in avtobusne zveze po občini. Zlasti pomorska proga je donosna in je pri njej uslužbe-no precejšnje število domačinov. S postavtvijo filobusne zveze s Trstom bo miljska občina zgubila 220 nvliionov lir, ki so ji bili namenjeni, in delo za ladjedelnice. Poleg tega pa, bo morala prenehati pomorska proga. Miljski Dsmik bo lahko vozil le nekaj mesecev poleti k «Tankemu rti蔫, prenehati bo morala, tudi občinska avtobusna proga s Trstom. M'liski občin; bodo ostale le podeželske proge. Miljska občina ne bo soudeležena pri upravi fi. lobusne proge, ki j0 bo prevzel v svoje roke tržaški Acegat in bo np ta račun razen omenjenih 220 milijonov zgubila še vsako leto lep zaslužek. In ni še dovolj. Prizadeta ne bc samo občinska uprava, amrak sa. mi občani, zlasti oni, ki so za-nosleni v Trstu in morajo vsak dan v me?lo. Res je, da bo filobus še bolj povezal Milje s Trstom, da bo skrajšal razdalje, da bo morda dal pobudo turizmu io pospešil dohod izletnikov. Toda milj. skj delavci niso zadovoljni. Na parnik se lahko v nekaj minutah vkrca več sto ljudi. Tudi vkrcanje in prevoz blaga, prtljage, koles itd. je enostaven. A s filobusi? V vsakega b0 šlo kvečjemu 30 ljudi, ostali bodo morali čakati v vrsti, pa čeprav bi vozili filobusi drug 22 dru-gim. Vožnja v filobusu na delo ali z dela pa tud; ni prav prijetna. In cene? Pravijo, da bodo dvakrat ali takrat večje kot s parnikom. Iz vsega^ tega sledi, da bo miljska občina, če bo os‘alo ta. ko kot je zdaj, zelo oškodovana. Mnenja smo, da bi morale oblasti upoštevati navedena dejstva. Najbolj umestno bi bilo, Če b; se tržaška in miljska občinska uprava sporazumeli in skupno upravljal; novo p ogo. Miljski parniv pa, naj bi še nadalje vozil, čeprav ne tako pogostoma kot do se(jaj. Ce le bila sedanje kominfor-mistična uprava v M'l;ah lahkomiselna, zaradi tega ne sme trpet.’ vsa občina, zlasti pa ne delavci. Gledališče «Verdi» V sredp bo koncert ameriškega violinista IsacEl Sterna ob spremljavi pianista Aleksand.a Zakina. Spored vsebuje koma-de Vitalija, Mozarta. Bacha, Brahmsa, Bertoka-Szekelyja. Jutri se prične prodaja listkov za ta koncert. PROSVETNA DRUŠTVA DANES Ob 19.30 bo na stadionu «Prvi maja predstava P-etfvajali bodo prvi jugoslovanski pravljični film „(>arobni mečw t-’ unentarni film »TRŽAŠKI OTROCI V POČITNIŠKIH KOLONIJAH V SLOVENIJI« TRŽAČANI! NE ZAMUDITE PRILIKE TER SI OGLEJTE DANES ZVEČER PRVI JUGOSLOVANSKI PRAVLJIČNI FILM »ČAROBNI MECn, KI BO NAVDUŠIL PREDVSEM OTROKE. Vpisovanje v otroške vrtce Obveščamo starše, da se Je pričelo vpisovanje otrok v slovenske otroške vrtce. Vabimo starše, da vpišejo otro. ke že takoj prve dni v dopoldanskih urah. Ob vpisu otroka morajo predložiti: mjegov krstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam in davici ter spričevalo o zdravju oči. V slovenske otroške vrtce bodo sprejeiti otroci, ki bodo ob dnevu vpisa dopolnili tri leta. Prosvetno društvo v Barkov-Ijah bo imelo v sredo 26. t. m. ob 20. filmsko predstavo v društvenih prostorih. Vabijo se člani in prijatelji. Odbor Lutkovna predstava za pionirje Tovarts Mariič, režiser »Lutkovnega gledališča«. J« ozdravel. Zaradi tega ponovno vabi pionirska organizacija III. okraja vse otroke in njihove starše k lutkovni predstavi, ki bo pri »Gregoriju* v Ulici Molino a vento 158 v torek 25. t. m. ob 17. uri. Lutkovno gledališče vam bo nudilo nov zabaven program, ki ga je naštudiralo za sezono 1951-1952. Vpisovanje v osnovne šole Otvoritev osnovnih šol na Svobodnem tržaškem ozemlju anglo-ameriški pas, bo dne 24. septembra t. 1. Od 24. septembra do 5. oktobra t. 1. se bo vršilo vpisovanje in popravni izpiti. Dne 6- oktobra je svečana otvoritev s službo božjo. 8. oktobra se začne reden pouk na vseh osnovnih šolah. Vpisovanje je obvezno za vse razrede od prvega do petega. V prvi razred se vpišejo otroci, ki so rojeni leta 1945 in ki do 31. decembra t. 1. dovršijo šesto leto starosti. Vsa potrebna pojasnila in navodila dobijo starši pri ravnateljstvih šol. Slovenski starši, pokažite, da ste vredni sinovi svojega naroda ‘u da ljubite svoj jezik, SLOVENSKI OTROCI V SLOVENSKE SOLE! Za vpis v I. razred so potrebne ■iledeče listine: a) rojstni list od anagrafskega urada; b) potrdilo o cepljenju koz od zdravstvenega urada; c) potrdilo o cepljenju proti davici; £) potrdilo o zdravih očeh. Matere oskrbite si listine takoj, dokler ni še navala po uradih. Množični izlet v "'P11" V nedeljo 30. septe^* množični izlet v Uri1'« eno izmed najprivlačneJ51 jev za tržaške izletnike. ^ dan pripravlja sindika* ■ družnica bogat kulturi« ^ gram, ki bo še PoseW ^ vedrilo izletnikom. Na je ogled svetovnozB*0 , canskih konj. Ob »• ^ prikaz vožnje z en0 j” j dvovprego, telverovpr«^ visoke šole jahanja. "V,; bc nastop pionirjev in “ na konjih. Temu sledi koncert J^ zborov, folklorni pl*51 ^ sta zabava s plesom, rani bodo dobro p kioski z jedačo in sebno z dobrim kraski® nom. ^ Vpisovanje na vseh « ^ in krajevnih sedežih ’ j, nosno na vseh mestih ^ istih tovariših kakor s grebški velesejem. Mladinci v L>P’c0, ned«1)0,, na izlet, ki bo v t. m. Vpisovanje na »“'.T vs1 dine Ul. Machiavelli -1 dan dopoldan od 9- “2 sedežu £ i° I«: & popoldan od 17. do te?a tudi pri vseli mladinskih poverjen*11- ^ Za mladince vpis°van)e Žano ria 15Q lir! P. D. »Ivan priredi dne 7. oktobra sjCii izlet v Vipavsko skozi Razdrto v ViPa' p0vti' skalo«), Ajdovščino. .,j< tek skozi Rihemberk c,pfi Cesta zaprta za promet Zaradi kanalizacijskih del bo Ul. Revoltella zaprta za promet v onem delu, ki gre od Ul. pic-cardi do Ul. Rossetti od 24. sep. tembra do konca del. Vpisovanje na višji gimnaziji in na trgovski akademiji Na višji realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami in na trgovski akademiji sprejema tajništvo prijave za vpis vsak delavnik od 10. do 12. ur* do vštetega 25. septembra v Ul. Lazzaretto Vecchio 9-II-Samo učenci, ki delajo še kak izpit, se smejo vpisati do 3. oktobra. Pojasnila daje tajništvo. podrobnosti so pa objavljane na šolski oglasni deski. Zrelostni in usposobljenostni izpiti na vseh višjih srednjih šolah se začnejo v ponedeljek 1. oktobra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored j« na oglasni deski. pri Cirilu, gostilna «Al La| 10. do 13. ure. Izlet za c“ prijatelje društva. Izleti Planinsko društvo Trs ? „*• v soboto 6. in v nedeljo tobra izlet v gornjo s®u,j G'? no, in sicer na Krn, tcrvec «er Trento kot izncn«,,l ko za izlete k izvir« Triglav, predvsem pa “j pode, kjer bo otvorit^ ^va«.1 planinskega doma. v‘,|i ji. pri ZDTV Ul. MachiaV® ^ P od 17. do 19 ure do vKU . 7. oktobra bo tudi '1^* ^ izlet na Trstelj. Vpi«^8 zgoraj. Izžrebane loterijske CAGLIARI 67 ROMA TORINO V&NEZIA MILANO FIRENZE NAPOLI GENOVA PALERMO 57 BARI 87 85 38 39 85 9 14 39 3 12 64 t 1» ”, 1 t •' 1 : * * i 23 f 83 ' 3» ) 31 GORIŠKEGA Odmevi stavke državnih uslužbencev O stavsci državami uslužbencev stop že pisali. Vendar o ujej še nismo izrekli zadnje be-siedle, še celo ne, ker nastajajo z njio nove okoliščine in poučni nauki, ki jih ne smemo prezreti, ampak moramo najti pravo mesto V včerajšnjih listih smo brali pismo pokrajinskega tajnika svobodnih sindikatov (CiSL) cir. R. Ciana, ki ga jE. poslal j glavnemu tajniku on. Pastoru 1 v Rim. Pismo vsebuje šest točk. V prvi pokrajinski tajnik pravi, da so z vladne strani predloženi poviški, ki znašajo največ 65.000 lir in najmanj 471 lir na mesec, žaljivi in nesprejemljiva. Povišek 65.000 lir ir.«, sečno bj dobili razni pretekti, meditem ko bi se marali navadni uradniki zadovoljiti z niti Pet sto Urami. V pismu je rečeno, da je pisanj« vladni ga tiska in uglednih oseb gleae stavk*, vzbudilo splošno začudenje in neodo bravanje in da se je s takim ravnanjem vlada postavila na nedemokratične tv> zicije. Pokrajinski tajnik paipi suje odgovornost za poraz stav. ke picdvsem grožnjam z ai.-ci-plinstima kaznimi in dejanskim kaznovanjem nekaterih stavkajočih. Ob zadoljučkiu C Lan grozi, da »bodo morali prekiniti svojo politično in parlamentarno delavnost s tistimi, ki so proti upravičenim delavskim zaihtevam in ki pri tem pozabljajo na krščanska in demokratična načela, ki obstajajo samo na papirju. položen je stavkajočih, ki so še bolj zasovražili oblast, ker noče ustreči njihovi zahtevi po pravičnem zvišanju mesečnih prejemkov. Vsekakor gre za dogodek, ki utegne vplivati na nadaljni petek odnosov med svobodlnimi sindikati in vladno straniko, zlasti pa Katoliško akcijo, ki je med javnostjo vedno bolj osovražena M’ ALBIN ZABRIC v Kopru, Ul. VI. N»-zora, 2 pošt pred. 31, tel. 24. ZASTOPNIŠTVA — POSREDNIŠTVA — UPRAVNI POSLI . REKLAMA - PREVODI. Pokrajinski tajnik skuša s tem svojim pisanjem zvaliti krivdo za neuspeh stavke na vladine oblasti, lcar so jo proglasile za nelegailno in podvze-le proti njej vrsto ukrepov. V resnici pa je treba krivdo iskati v. vnstafa same sindikalne organizacija, ki ni znala dovolj odllocno postaviti dtelavskili zahtev in jih podpreti. Po drugi strani pa se iz pisma zrcali pripravljenost lokal, ne podružnice ((svobodnih sindikatov)), da bi prekinila do neto meje sodelovanje z vladno stranko in s tem dokazala «popolno neodvisnost svobodnega sindikalizma«. Niv moremo reči, ali predstavlja to korak dalje k resnejšemu sporu »M pa je njegov namen v tem. da potolaži raz- S e j a občinskega upravnega odbora rva zadnji seji so občinski 1 d-tornilki razpravljali C vprašanjih upravnega značaja. V tej zvezj so odobrili postavitev dvanajst kajntnitih klopi na glavnem pokopališču v nadomestitev lesenih, ki so že v razpadu, dokončno popravilo preg raje na občinskem igrišču v Ul. Baiamonti tier popravilo otročkih vrtcev. Potem ko so odbirili razne ukrepe v zvezi z občinskimi nameščenci, so se odbornika posvetili proučevanju raznih javnih del. Popravljalna dela raznih cest so poverili podjetju SACA, ki zahteva za ta diela 20% manj kot druga podjetja. V zvezi z zakupom “radmje hiš za občinske rta.tr erwi. katerega noče prevzeti nobeno pedjetje, se je razvila živahna diskusija. Odborniki so pristali na županov predlog, po katerem bedo kmalu uresničili gradbeni naičrt. Nadalje so razpravljali o načrtu, ki ga fe. izdelal «Con-sorzio delle Autovie Venete« za gradbjo avtoceste skozi Furlanijo in Benečijo. Odbornik i so nato določili predloge v tej zvezi, ki jih bodo predložili za in teresi ran im usitanovair. n a šega mesta in pokrajine in se z njimi sporazumeli o stališču, ki ga bodo skmpno zavzeli gle-dte izvedbe omenjenega načrta. Stavkovno gibanje v CRDA V oddelku za popravljanje vagonov CRDA delavci že precej časa razpravljajo, kako bi od vodstva podjetja dosegli zvišanje posebne doklade za popravljanje vagonov. Stopili so celo v stik z vodstvom, kj pa je jasno odgovorilo, da ni pripravljeno ugoditi takim zahtevam. Izjavilo, je celo, da bo v primeru stavkovnega vila vagonov. Kljub vsem obetajočim represalijam niso delavci odjenjali. Zbrani so skupno odšli k vodstvu oddelka in se pričeli po-svetovati z voditeljem Giuriz-zo. Le - ta je nato obljubil, da bo s svoje strani napravil vse, da se bo spor poravnal. Važno za učence ki so končali ljudsko šolo Opozarjamo starše onih učen cev. ki so izdelali 5. razred ljudske šole in se niso prijavili k sprejemnemu izpitu za gimnazijo, da vpišejo svoje otroke v strokovno šolo v Gorici. Ul Randaccio 22 (stranska ulica Tržaške ceste pri gostilni Cu bej). Opozarjamo jih nadalje da traja šolska obveznost do 15 leta ?,a one učence, katerih bi vališče od Tržaške ceste v Go rici ni oddaljeno več kot 5 km. To bi bile šole: Pevma, Podgo-ra. Ul. Croce, Ul. Randaccio Standrež. Sovodnje, Rupa, Ga brije. Otrocj vseh teh šol mo rajo po končanem 5. razredu nadaljevati strokovno Jolo, da se izognejo sodnijskim nevšečnostim. Istočasno vabimo tudi starše °nih otrok, ki po tem zakonu niso dolžni obiskovati strokov-no šolo (ker so oddaljeni več kot 5 km.: šole St. Maver, Ste-verjan, Valerišče. Jazbine, Krmin, Plešivo, Vrh, Dol, Doberdob. Jamlje. Tržič in Ron-ke), da kljuto temu po možnosti vpišejo svoje otroke v strokovno šolo, če jim prometna sredstva to dovoljujejo (dvokolo, avtobus, železnica itd.). Življenje je danes zelo trdo in boj za obstanek ter konkurenca sta zelo velika. Zaradi tega je dolž. nost staršev, ki gotovo ljubijo svoje otroke, da jih usposobijo za življenje in jim nudijo vse možnosti, da se naučijo predmetov, ki jim bodo pozneje služili y tem boju za obstanek. Rok za vpisovanje v strokovno šolo v Gorici, Ul. Randaccio 22 traja ves mesec september od 9. do 12. ure. NOČNA SLUŽBA Al Cedro, Trg Obet1» pi Cipolla, Ul. Belpog^0^; V Colle, Ul. p Revoltella. MsJ' pangher. Ul. sv. Justa *„•. W zoni. Ul. Stttefontane 'pl* chio, Ul. Ginnastica ”• Trg Goldoni. . ------- KOJSTVA, SMHT1 IN ^ jt J• Dne 22. septembra v Trstu rodilo 10 otroK, K, bilo 22 in umrlo je 6 L, Civilne poroke: Pf. f< tonac In gospodinja Kat nič, urad.lik MUziade P los in uradnica Laura K f A1™ Cerkvene poroke: n1' jn a % Živec in uradnica sK^Lir nittis, agent C.P. Santo , P gospodinja Liliana _“gevil,cjc nični uradnik Oliviero in uradnica Albina f ^ lezničar Ferdinande DfVJS gospodinja Alma Sull‘n Giovanni Depope in 5C% Silva Graberi, zastopn ,ja Pitton ln uradnica £*?d0K vlil, trg. pomočnik R Vi*1V lan in gospodinja Ka H> & uradnik Giorglo K^to, > spodinja Carmela Vas^ (jufjjjj, stroški izvedenec p^La Jl)> totto in uradnica Novi dijaki, ki so se vpisali v 1. razred, ne polagajo nobenega izpita, pač pa morajo mes-ir Karlo Širok |n ’ent ‘‘ ii> Caterina Scarair.elli. ne policije Gcmiaro ur* (ji-frizerka Maria Nava” Jjujc«ijj) Mario de Castro in ^ i)*®0 pi na Scarpat, železničar n£ja f. Minin in gospodinja ^ y|to f|t» Gallo, tehnični" uradnik rgii*j dnio fjf Carlile. nožar mcn,\e2 Polla ih Šivilja Lucilla 0u< 5) ni, tramvajski uslužbej py mo Barbieri in gospodi Cernecca, zidar GlordJ p3(ii 1 chi in šivilja Fienna trtW delavec Aronne Furlan Uf) ^ močnica Adella Spa<»- uf8^r Silvano doti. Gergh tp Amelia Baschiera, ura to Viviani in uradnica j ris Lev>. TirinIO V' Umrli so: 38-letni tfo ni, 29-letni Pado BffiniJiC Carlo Bevilacqua, so Cavalcante, 88-le1‘5-^tn* Buffetti vd. Loser ln tonija Mrak por. B0"8' ^ MALI PRIDNO IN POSTENO^of slovenska družina, upravj lista. DVODNEVNI v dne 13. in H- o)a Št. Peter na Krasu Knežak Ilirske 5 Vpisovanje od 22 ^ 2^ septembra - ^ Iziitf enodnevn* v dne 14. oktof* Štanjel Hlhemberk llnrnber^ Vpisovanje septembra Tel UPOR Z G01\[J0 PHO J JUGOSLAVIJI skušajo kq. proti k “prijateljstvui“ v satelitskih deželah OBLASTNIKI SL0DURWm pozBhnost uudi 00 no JIH POLITIČNIH IN EKONOMSKIH KRIZ d" pos,a- 1 'ia Cerokova za poveljnika bal-: no obrambo« bicl ’Tiformbirojei'stce " " U|>u(Iauj«‘ proizvodnje. sabotaže v indiiKtri.ji iu kmetijstvu. množično zastiranje in (leportirauje ljudi, are-, taeije in usmrtitve najvidnejsilt in vodilnih generalov, ministrov itd. - Organiziranje jtarfizattskili skupin ust Bolgarskem, ki se bore proti režimu, sabotaže uu pro- i metnih zvezali ua !*o)jsknnt. množični pobegi iz ('MK... lZ dneva v dan slabša *r in a *** ZSSJ?- Res je st- 8C- dG,Ies ogrom-Štu,, sv°jega ((prijatelj- ^listsvn kavami. T0 «pri- C* 3e dohai &»rr>0 - !f ^ZSTenu besede — ™ StortbU, S pošiljanjem t**T%£Va “ satelitsk* JOjflA-. - • P° drugi pa s 9«lCrn!,em strokovnjakov in te nm.°T 0 obratno s mer. T o-•tojetti-r. potoka «stvarnost» telitskega ((prijatelj- 8 ^teeiZh Sl0bemu P0’cž«iu dt- je ek°nomsko friei »on- . 1 ‘Jd izvaja SZ ^cjob,J!T’U Satelit‘, skrajno t*dento L' ZtX>lj :ie’ ce na~ vsi končni ^tn}»kJf^rnoravskePa in- X, iežfc; ® kombmata (orož-itd t J1* stroji, lokomc-‘toi ograj ? in da ima SZ ižar^ koristi od ma-hutrijJ in romunska in- 'kega ,^a> ter od romun-•toa. T„ oolgarskega kmeti], z istrj^mmika eksploata- ^ (kaken? mi 0‘Mimi dav-ini- Or n. 'feou ^dob^^e visoke pla£e in 51 Pertii propagando vlad ta h.*,*' teh dežel ki _.■= Pr. naval strokov- * ludi dežel, ki kjer *!’tk s3kuša ZSSR ’ ^Odisj I *kulturen« na-l3ed prisilnimi ulererri VlPbUftv, K oil petletni jS n£\ maja t. I. Tpda V* t«niJ^e,h deiaži s po-V°d ki v ^ ^^kih^r^0 vdelovali 50 d' o&vzeli živil- 'Seč-’-zeij Prisilne ulcrepe }udl v industriji Na Po j ., 0 1 kZ Ic8a V Industriji. Na *! » »t L’,a prisilno delo v VVo kjeN*6 °')Cbc »e 0'e- »O zaposlene Ra-'nformbirojevsld o vse one, ki L. ,8 Štirnu Pii ftOcin nista i?- « Pa «w«i, ® tabo- b°ljše ni C?1 kom-Č' • am Je — po Zann Črju Drew Pear-^ d* ®e Žarno 3l>M0(i kmetov, St ^Č^riU oblastem. Tu-% ynev„JL‘ so v tej državi ^čdatkif. Pojav. Po nekate-in v.Je. biio med 20. hi 2i 'C0?, °«eb B'mu,°t»ijni. naseHli sovjetske MA** TPadnlke 5°- 1 lunkc ostojn „Je ®Se to dogaju-teh dežo?10P<,Ž€T,a v očeh ^ ie v^^di zaradi tega, ^*n ob,,. nkm času zavzela k Prikriti 30 3e nemogo- “'dnja v j>n ?rSirana 3e proiz-^oizoodi Č strokah, katerih 'tt°časn0 7* namenjeni v ZSSR ^"larieno f° Popolnoma za- S1 fo nesen?1* Wje 3ospodor-^ealo .sornzmer}/- planov je prav v h vejah- Na Cc- ? junija ™]e, n. pr. v mese- ve hit tn Plnn proizvod- ^^„Wmera^ 20 5 odst. ■J*0* Pa a,0 ..motornih vozil in ^ 0 Preteki Odst., čeprav Je n^“ ««« n^i ^5^”° Prese2č»t. i Č^ik ie ??1136 el6ktrič-J“£ odst 2 hil izpolnjen le ‘rČ??Črn 1(0 3e Prejš- SSl.Pobilo 'J6,9 o le tudi na Ma- tiške flote, generalnega poroč nika Ivana Turkiela za poveljnika letalstva. V Romuniji je bil zaprt minister narodne o-brambe Botnarao in poveljnik letalstva Mihail Romanescu — poslednji Romun, — poveljnik enega izmed rodov romunske vojske, ter še nekateri višji o-ficirji. Na Bolgarskem je bil zaradi «titoizma,» zaprt popularni general Slavčo Trnski bivši poveljnik šumenske divizije, ki naj. bi bil po nepotrjenih vesteh najden mrtev v zaporu 14. julir ja. Poveljstvo med bolgarskimi kopnimi silami je poverjeno sovjetskemu generalu Novikovu, ruski general-major Kronov pa je imenovan za šefa generali tabu bolgarske vojske, ki je dobila — kot zunanji znak svoje «*ovietizacije» — tudi sovjetske uniforme in čine. Na Češkoslovaškem so odstranili šefa varnostnih čet v Pragi Indriha Veselega (ki se je ubil v zdporu), za njim njegovega naslednika generala Pavela, potem šefa odseka za oborožitev generala Za. dina (ki je naredil samomor) in šefa obveščevalne službe in kentrašpijonažo generala Klena (ki je umrl v. kaznilniški bolnici v Pragi). Na Madžarskem so zamenjali šefa generdUštaba generala Soljo. Vsa ta «čiščenja» v satelitskih armadah vodi navadno posebno telo — «Svet. za vzajem- na čelu z ma, - I rit ali pa bčže ia tvojih držav. Bulganjincm in Konje- | Posebno je močan odpor kme- Bolgariji, kjer dobivajo dr- g^aiHh "'-‘Zel \A’ !,0Mi »a->jr%toJ>r{,'t sodišči a m 30 ^rfjčd kit VOdiln h s, 9a 2 latia v2?terirni nene-feh>e^?l0«ni^hai»{cega, biv Čfri ?0eiteraiQ %n}*tra °-ka klrhmaiera. rjo niihr, bveiteval* 9«Pieskrbj za ai‘.gcirUr Buenos Airesu vse to zamolčala. .—........ -. . — ... Tudi v letu 1943 ni bilo med ZDA in Vel. Britanijo enotnega nastopa proti Argentini. Sele ko Anglija in ZDA niso hotele podpisati pogodbe glede nakupa argentinskega mesa, so se v Buenos Airesu iz strahu pred gospodarsko krizo ustrašili in prepovedali odpremlja-nje šifriranih brzojavk. Anglija pa se odi svoje strani št ni odrekla nakupovanju kož in drugega blaga v. Argentini. Komaj .1. julija 1944 je Churchill «da?j nerad in skoro jezen* pristal na to, da je odpoklical angleškega poslanika v Argentini in obsodil Far« Rov režim. Za kulisami pa/ ie obvestil Roose- velta, da on in člani angleške vlade dvomijo, c je ta korak oportun. Angleška vlada je imela po besedah Hulla m Sumncr Wellesa. pred očmi samo argentinsko meso. kože in podobno. Za Farruion, je prišel na o-blast Peron, ki je še poglobil 'fašistični' režim. Nam Slovencem označuj.; i'go« 1 politik1 najbblje dejstvo, da je dal zatočišče poleg številnim urugim vojnim zločincem tudi Paveliču. ki ga ne samo skriva, ampak mu celo dopušča, da rovari še danes proti svoji domovini, ki ji je povzročil že toliko zla. Vladanje Perona pa je dosiglo svojo farso ? tem. da je hotela kandidirati za podpredsednika argentinske republike kur Peronova i sla. Ce primerjamo še položaj Franca v Španiji, dviganje reakcije .v Italiji in Nemčiji, si mislimo samo to; ka j bi rekle vse žrtve nacifašizma in vsi tisti junaki, ki so padli v boju proti njemu?! to. da bi morala hladno in, brce razlogov pretrgati zveze z Osjo, kar bi bilo tudii v nasprotju z «viteškim duhom« Argentine. Pri tem se je spretno skliceval na moralno obsodbo, ki je dohitela Italijo, ko je na podoben način nastopila proti Franciji, ko je bila že skoro n«, tleh V tem času — 20. decembra 1943 -- je izbruhnila v Boliviji revolucija, ki so jo pripravili z nemškimi sredstvi argentinski in nemški agenti. Očitno je bilo, da je bila zarota naperjeni. protj panameriški solidarnosti. kajti podtalno gibanje so HAGEL0 BREZPOGOJNE VDAJE in medzavezniška polemika o tej diplomatski odločitvi Malokdaj je vzbudila ta ali ona diplomatska odločitev toliko polemike, za ih proti, pa tudi kritika, kot med zadnjo vojno od zaveznikov sprejeti > načelo o ((brezpogojni vdaji«. Se ni dolgo tega, ko so laburisti v zvezi s tem vprašanjem n&padli v zbor nici Chur chiila. Danes verne da ameriška zunanja politika spi va si m osvojila tega načela, Kato so bili •■►meriški diplomati preseneča., ni, ko je Roosevelt ra konferenci v Casablanci v januarju 1943 izjavil novinarjem, da se morajo države Osi in njihovi sateliti brezpogojno vdati. Ameriški zunanji minister Hilli je bil nasproten temu stališču ker se je bal. da bodo naredi osnih držav spoznali, da jih ne čaka nobena druga rešitev. kakor brezpogojna vdaja in da se bodo borili zato iz obup?, in 9 tem podaljšali voj no, ki bi jo drugače gotovi, končali prej. Roosevelt je sicer še v Casablanci poj amil. da brezpogojna vdaj-., ne pomeni uničenja m vražnjh narodov, toda bi!,-, je že prepozno, kajti v Berlinu tri drugod so se takoj oprijeli tv fraze in jo v propagandi za skrajen odpor v vojni tudi iz koristili Ameriški zunanji urad Je bil nadalje mnenja, da je tfeba Nemčiji in Japonski naložiti kolikor mogoče težke mirovhe Cilj Združe ni h narodov je, da pomagajo osvobo jenim narodom, da si zgradijo po lastni volji novo politično Živlienie lklen svetoval, naj bi zavezni-in dosežejo gospodarsko stabilnost “ > ZDA odgovorila, da zahtevalo Združeni narodi brezpogojno vdajo, pri čemer ni tolmačila niti z besedico pomena navedenih besed. Amefičani, Angleži in Husi o še večkrat razpravljal; o tem prašanju. V marcu 1944 pa je pogoje. Nasprotno naj bi z Italijo. Romunijo, Madžarsko, Bolgarijo in Finsko sklenili premirje brez klavzule o brezpogojni vdaji. Toda po Rooseveltovi izjavi je morala tudi ofi-cielna politika ameriškega zunanjega ministrstva slediti svojemu predsedniku. Sele ixi povratku iz Capablance se je Roosevelt zavedel da-lekosežnosti svoje izjave, zato jo je skušal v svoji spomenici na senat dne 25. 8, 1943 omiliti s temi besedami: «Razen odgovornim voditeljem fašizma m nacizma se narodom Osi ni treba bati, če se Združenim narodom brezpogojno vdajo. Kajti cilj Združenih narodov je ta, da pomagajo osvobojenim narodom, da si zgradijo po lastni volji novo politično življenje in dosežejo gospodarsko stabilnost.« V resnici so sklenile ZDA u Velika Britanija z Italijo že čez nekaj ednov premirje, ki je na zunaj nosilo znake brezpogojne vdaje čeprav je prišlo co premirja po pogajanjih v tisboni med pr-ddavnik; 'm, glo-ams riškemu gi in ralncga štaba-in predstavniki maršala Ba dbglia, V skladu z Rooseveltovo'razlago so na moskovski konferenci v oktobru 1943 tudi Eden, Hull in Molotov priznal; načelo o brezpogojni vdaji, nasprotno pa je na sestanku v Teheranu ugovarjal temu stališču Stalin. Pritrdil mu je Churchill. Stalin je bil namreč mnenja, da ni prava taktika govoriti Nemcem o brezpogojni vdaji tor je svetoval, naj bi zavezniške vlade določile točne pogoje vdaje in jih sporočile nemškemu ljudstvu. Kako so se Nemci bali brezpogojne vciaje nam kaže naslednji dogodek: zddnje dnj decembra 1943 je angleška vlada obvestila ameriško vlado, da je prejela po Švedski predloge za sklenitev miru. Predlog; in tipanje za mir prihajajo od visokega funkcionarja nemškega zunanjega ministrstva ter naravnost od voditelja Hitlerjeve tajne policije Hirnmlerja Tu je bil pripravljen poslat;'p,, enega preče-iavnika vojske ip nacistični franke na sestanek z angleškimi zastopniki, ki naj predvsem dr-ločijc., kaj vsebuje načelo o bri zpogojn; vdaji, To-cia angleška vlada je v soglasju uporabili načelo brezpogoj rve vdaje samo proti Nemčiji in laponski, nasproti ostalim satelitom Osi pa naj ga odkrito ali na tihem opustijo, k ir bodo male države tako Prej zapustile Nemčijo m končale vojno. Angleški predlog so sprejeli ameriški diplomati in Sovjetska zveza, odlečno pa mu je nasprotoval Roosevelt. O tem vprašanju so razpravljal; tudi vojaški voditelji, ki so bili prav tako mnenja, da načelo brezpogojne vdaje Nemce samo podžiga k še večjčmu cdporu. V resnici je Nemčija nadaljevala brezupn0 borbo do popolnega poraza. Vendar ni gotovo, če bi Nemci končali prej vojno v primera, ako bj jim Združeni narodi stavili zmernejše pogoje. Vsekakor bo imelo načelo brezpogojne vdaje to prednost, da v bodoče nobena nemška propaganda ne bo mogla zatrjevati, da nemška vojska ni bila premagana in da se je Nemčija vdala samo zaradi slabosti civilne vlade ter slabosti in izdajstva ljudstva v zaledju. S lem izgovorom je dosegla po prvi svetovni vojn; Hitlerjeva propaganda največje uspehe, čeprav sta celo gen, Hindenburg in I.udendorf izjavila, da ; e Nemčija ne more več boriti in sta svetovala cesarju Viljemu, naj se Nemčija vda! stranila predsednika Ramireza in postavila na njegovo mesto Farretla. Tem častnikom, o katerih je bilo znano, da so zelo naklonjen; Osi in da so veliki nasprotniki ZDA, je stal na čelu Peron, sedanji argentinski predsednik. Zopet ,je bilo očitno, dia so Argentinci izvedli državni udar samo zato, da preprečijo prekinitev zvez z Nemčijo. Farreli je bij samo orodje Perona in njegovih sodelavcev. Fai-rellov režim je začel izvajati prgvo fašistično diktaturo. države Osi sc uživale še večje simpatije, njihovi diplomati so neovirano delali kar so hoteli. Farrel; je izpustil iz zaporov nemške vohune in agente, ntmšk, tvrdke sc pre-emale velike državne dobave, nasprotno pa je vladh zaplenila strateško blago, ki so ga imele zaveznikom naklonjene tvrdke. Enako je skoro ves tisk pisal v korist Osi. ZDA in Vel. Britanija sp odločno reagirale in 22. junija so odpoklicale svojie poslanike. E-nak korak so naredile države Latinske Amerike, tako da je bila Argentina popolnoma izolL rana. ZDA so spremenile svoje zadržanje prot; Argentini šele tedaj, ko Huli zaradi bolezni ni vodil zunanje politik;. Huli navaja v svojih spominih, da so ražnl poslovni ljudje in politiki v zDa in latinskih republu kah začeli na skrivaj delati na to, da rešijo Argentino iz politične karantene, Argentina sama je prosila naj ji dovolijo na konferenco ameriških zuna. njih ministrov, ki je bila v marcu 1945 v mestu Mehiki. Na kesnejši konferenci Združenih narodov v San Franciscu je bila Argentina že zastopana Tudi v tem .viharnem obdob-ju rmd ZDA in Argentino j« bilo po mnenju Hulla največji kamen spotike zadržanje Vel. Britanije. Gospodarske vezi med njo in Argentino so bile mnogo bol j velike, kakor pa mrd ZDA in Argentino. Vrednost angleških nabav v Argentini je bila dvakrat večja od ameriških. Ze več rodbv angleških državljanov je investiraio v Argentini ogromne kapitaie; angleška kolonija v Buenos Airesu je zavzemala že od nekdaj velik pomen. Po izbruhu druge vojne je bila Anglija odvisna od Argentine gle — to je'.. Toda kako boš vse to napisal, fant moj? To bo težko delo. Dva, ena celica in leto dni! V tern času so že izginili narekovaji pri besedi , v tem čcku je iz dveh jetnikov različne starosti postal resničen oče in resničen sin, v tem času sva med seboj zamenjala navade m priljubljene reke in celo ton govorjenja — spoznaj danes, kaj je moje in kaj očetovo, s čim je prišel v celico on in s Hm. jaz! Bedel je pri meni cele noči in z belimi mokrimi obkladki preganjal smrt, kadar se je bližala. Požrtvovalno je čistil gnoj iz mojih ran in nikoli ni pokazal, da mu smrdi njih gnili wnj, ki se je širil okrog moje slamnjače. Pral je in krpal uboge cunje moje srajce, ki je postala žrtev prvega zasliševanja, in ko se ni z njo že nič dalo narediti, me je oblačil v svoje perilo. Prinesel mi je marjetico in travno bilko, kar je z velikim tveganjem utrgal, pri jutranjem polurnem sprehodu m dvorišču pankraške ječe. Spremljal me je z ljubečimi očmi, ko sem odhajal k novim zasliševanjem, in dajal nove obkladke na nove rane, s katerimi sem se vračal. Kadar so me odpeljali na nočna, zasliševanja, ni zaspal, dokler se nisem vrnil in dokler me ni položil na slamnjačo in me skrbno zavil t< odeje. Taki so bili najini začetki, a nadaljnje skupno življenje ni bilo nič drugačno, tudi potem, ko sem že mogel stati na lastnih nogah in vračati sinovske dolgove. Toda takole, fant, vsega na eno sapo ne boš mogel napisati. Celica štev. 267 je v tem letu živela bogato življenje in vse, kar je živela, je po avoje živel tudi očka. In pripovedovanja še ni konec. (In to ima celo prizvok upanja). Celica štev. 267 je imela bogato življenje. Skoraj vsako uro so se odpirala vraia in je prihajala inšpekcija. Res je bile zaukazano poostreno nadzorstvo nad težkim komunističnim zločincem, toda poleg tega je ljudi gnala v celico tudi gola radovednost. Pogosto šo tu umirali ljudje, ki ne bi bili smeli umreti. Toda redko se je zgodilo, da ne bi bil umrl tisti, o katerega smrti je bil kdo prepričan. Prihajajo tudi pazniki iz drugih hodnikov, se spuščajo v razgovor aU molče razkrivajo odeje, strokovnjaško otipavajo rune m svoji naturi primerno delajo cenične dovtipe ali ubirajo prijaznejši ton. Eden od njih — rekli mu bomo Prašek — prihaja pogosteje kot ostali in s širokim smehom sprašuje, ali «rdeči vrag» kaj potrebuje. Ne, hvala, ne potrebuje. Cez nekaj dni Prašek odkrije, da ta rdeči vrag vendarle nekaj potrebuje■ brivca. In pripelje brit>ca. Brivec je prti jetnik, ki ni iz nase celice in se z njim seznanimo: Uro. Boček. Dobrosrčna usluga PraškOva se izkaže kot medvedja usluga. Očka drži mojo glavo, tovariš Boček kleči ob slamnjači in si prizadeva s topo britvico izkrčiti si poit skozi bukovo hos-t&. Roke se mu tresejo in v očeh ima solze. Prepričan je, da brije mrliča. Prizadevam da bi ga pomiril: «Le pogum, fant, če sem prestal zasliševanje v Pet-schkovi palači bom pač prenesel tudi tvoje britjev. Toda moči imava vendarle malo in tako morarva počivati oba. On in jaz. Cez dva dni spoznam nadaljnja dva jetnika. Gospodje komisarji v Petschkovi palači so nestrpni. Poslali so pome in ker Pollzeimeister vsak dan piše ob pozivanju, da sem «transportunfah g», 'dajo ukaz, da me pripeljejo kakor koli. Dva jetnika v kaznjenskih oblekah hodnlkarjev ali hausar-belterjev se ustavita torej pred najino celico z nosili, očka me z mu.ko potlači v obleko. tovariša me naložita na nosila in odneseta. Eden izmed njiju je tovariš Skorepa, bodoči skrbni oče vsega hodnika, drugi je... Sklanja se nadme, ko drsim po nagnjenem dnu nosil, nesenih ravno Po stopnicah, in pravi: uDrži se!» In pristavlja tiše: uTako in tako!» Tokrat se ne uitavimb v sprejemni pisarni. Neseta me dalje, po dolgem hodniku proti izhodu, hodnik je poln ljudi — danes je četrtek in sorodniki prihajajo po perilo svojih zaprtih — vsi gledajo ta neveseli sprevod, v očeh jim gori sočutje, a to mi ni pogodi. Premaknem zato roko h glavi in jo stisnem v pest. Morda bodo to videli in razumeli. da jih pozdravljam, morda pa je to samo nora kretnja, toda več ne morem, več moči pač še nimam. Na pankraškem dvorišču so nosila naložili na tovorni avto, dva SS-ovca sta sedla k šoferju, dva SS-ovca z rokami na odprtih torbicah za revolver sta se razkoračila ob moji glavi — in smo šli. Ne, idealnih cest. pa tu res nimajo: en jarek, drugi jarek — Ut preden smo prevozili dve sto metrov, sem zgubil zavest. To , je bila komična vožnja po praških ulicah: tovorni pettonski avto, določen za trideset jetnikov, trati bencin za enega jetnika, dva SS-ovca spredaj in dva zadaj z revolverji v rokah z roparskimi pogledi stražijo truplo, da bi jim ne tišin. Drugi dan se je komedija ponovila, Tokrat pa sem vzdržal prav do Petschkove palače. Za-lišanje ni blo dolgo. Komisar Fiedrlch se je nekam nepazljivo diotaknil mojega telesa in že so me peljali nazaj, spet nezavestnega. Tedaj to prišli dnevi, ko ie nisem. več mogel dvomiti, da tivim. Bolečina, rodna sestra življenja ,me je na to zelo jasno opominjala. Tudi Pavkrac 'TledežidJča čtiica IZPOD VEŠAL JUL I U » FUČIK je že zvedel, da sem po nekem nesporazumu že pri življenju, in prihajali so prvi pozdravi: skozi debele zidove ,ki so doneli od trkanja, in iz oči hodnik arjev, ki so delili hrano. Samo moja žena ni nič vedela o meni. Sama v celici, samo za eno nadstropje niže in za tri, štiri rešetke dalje, sama je živela v bolečini in v upanju, dokler ji ni soseda na jutranjem sprehodu poše-petala, da je že konec z mano. da sem menda v celici umrl za ranami od zaslišanj. In je tavala po dvorišču in svet se je vrtel okoli nje in ni niti čutila, kako ji paznica pestmi na licih daje tolažbo in si prizadeva, da bi jo spravila v vrsto, ki pomeni regularno jetniško življenje. Kaj neki so videle njene velike, dobre oči, ko so se brez solz ozirale po belih stenah jetniš-ničnega trakta? In drugi c'an spet druga novica, da nisem umrl, da me niso tako do smrti pretepli, ampak da nisem mogel prenesti bolečin in da sem se v celici obesil. Jaz pa sem se tedaj premetaval po ubogi slamnjači in se vsak večer in vsako jutro vztrajno obračal na bok da bi Guštini mogel zapeti pesmi, ki Uh je tako ljubila. Kako. da jih ni slišala, ko sem vanje vdahnil toliko topline? Danes že ve, danes že sliši, čeprav je bolj oddaljena kot takrat. In danes vedo tudi pazniki in so se tudi pazniki že navadili, da celica štev. 267 prepeva, zato tudi več ne robantijo, za vrati, naj bo mir. Celica štev. 267 prepeva. Prepeval sem vse življenje, ne nem. zakaj naj bi prenehal ravno ob koncu ,ko je življenje najbolje. In očka Pešek? Ah, to je nekaj posebnega! Pešek je strasten pevec. Nima niti posluha niti glasu niti spomina za melodijo, toda pesem liubi s tako vročo in vdano ljubezni}o in odkriva v njej toliko veselja, da niti ne slišim, ko drsi z glasu na glas in trdovratno poje «g», ko tvoja ušesa naravnost hrepene po «o». In talco pojeva, ko se naju pčlašča tesnoba, prepevava, ko je dan vesel, s pesmijo spremljava tovariša. ki odhaja m s katerim se verjetno ne bomo videli več, s pesmijo pozdravljava dobre novice z bojišča, na vzhodu, pojeva zaradi tolažbe in pGjeva Iz radosti, tako kakior pojo ljudje že oddavna in bodo prepevali, dokler bodo ljudje. Ni življenja brez pesmi, kakor ni življenja brez sonca. In midva tu v celici dvakrat potrebujeva pesmi, ker sonce k nama ne pride. Stev. 267 je severna celica, samo v poletnih mesecih za nekaj trenutkov nariše zahajajoče sonce na vzhodni s.rani sence mreže — očka pa samo stoji, naslonjen na pograd in gleda na ta bežni sončni obisk., in to je naj-žalOstnejši pogled, ki se ti more nuditi tu. Sonce! Tako radodarno sveti ta okrogli čarovnik, toliko čudežev ustvarrja pred človeškimi očmi. In tako malo ljudi živi v soncu. Sijalo, da, sijalo bo in ljudje bodo živeli v njegovih žarkih. Krasna je ta zavest. In vendar bi rad vedel nekaj tako neskončno manj važnega: Ali bo sijalo — tudi še za naju? Najina celica je vsa na sever. Samo včasih poleti, ko je dan veder, vidiva, kako sonce zahaja. Ah. očka, rad bi videl tudi. kako sonce vzhaja. Češki pisatelj in publicist Julius Fučik se je rodil 1. 1903 v Pragi. Ze v dobi prve republike se je razvil v enega najpomembnejših časnikarjev KP Češkoslovaške. Takoj po mona-kovskem diktatu, ko so nacisti zasedli Češkoslovaško, se je — kot vsa KP — umaknil v ilegalo. V njegovi največji ilegalni aktivnosti, ga pomladi 1942 zajame gestapo. Po daljšem mučenju po zaporih in koncentracijskih taboriščih, je bil obsojen na smrt in ustreljen v Berlinu 8. septembra 1943. V vsem svojem delu pred vojno in posebej med vojno je Fučik podoba svetlega borca. V njegovih zapiskih ni mračnosti, ni teme, temveč neugnana vera v človeka, v pravilnost borbene poti. Iskrenost, vedra vera v zmago ideje človečan-stva, čudovito tovarištvo diha iz zadnjih zapiskov, ki jih je borec Fučik v resnici pisal z vešalsko vrvjo okoli vratu. Malo je umetnikov, ki jih lahko tako težko označimo, kot je ravno Anselm Feuerbach, Vsekakor je dobila v njem dogmatična umetnostna filozofija antičnih tragikov moderno oblikovanje; njegova umetnost ima v vsakem pogledu živ nadih klasične umetnosti. Ce lahko rečemo, da odgovarja patetičnosti v drami monumentalnost v umetnosti, potem je Feuerbach, ki je želel postati monumentalni nemški slikar, tu in tam nekoliko patetičen. Njegova dela ((Pojedina pri Platonu* it.' «Medea» so sama na sebi s stališča zgodovinskega slikarstva višek nemške umetnosti 19. stoletja. V teh slikah je premagal Feuerbach to, kar označujemo s pojmom klasicizma. Vendar je težko reči, ali so najlepša tista njegova dela, ki nam kažejo v ostrih obrisih zarezane postave rimskih žer.’, ali prijetne in ljubke figure deklic, iz katerih veje slikarska harmonija nemške romantike, ali so morda najboljša njegova dela tista, ki podajajo energične značaje portretirancev, ali celo v barvah er-otno upodobljene pokrajine, ki jih je zajel Feuerbach s takšno lahkoto, kar se ni posrečilo prej tolikim in tolikim nemškim umetnikom. U met m h 'lomantike, in lila&ičm mmumentalmHi Umetnikovo nadarjenost spoznamo prav y njegovi mnogostrar.osti, ki nam kaže njegovo temperamentno u-metniško naravo, v kateri srečamo romantiko in klasiko, ki dela s patosom in se hkrati igra z barvami in išče probleme luči. To je hkrati tudi vzrok nasprotij, ki jih najdemo v Feuerbachovih delih, ter vplivov, ki jim je podlegel zlasti v mladosti. Značilno je njegovo pismo, ki ga je pisal iz Duesseldorfa, kjer je obiskoval slikarsko akademijo, ko pravi: «Meni ni za nesmrtno slavo, na platno hočem odtisniti samo mojo dušo in mi je vseeno, če bodo moje slike ugajale ali ne ...» Feuerbach je prišel za tem ta monakovsko akademijo, kjer se je učil pri dunajskem slikarju Karlu Rahlu. Od Rahla je prevzel Feuerbach ornamentalne poteze kompozicije, izravnavo ploskve, kar opazimo predvsem pri njegovem glavnem delu iz mladosti «Hafis pred krčmo«, razporeditev postav. Toda umetnik ni prenesel SODOBNA NEMŠKA PROZA se prebija skozi časovne žagale, goščavo «odrešujočih misli», v občestvo člove- KULTURNE DROBTINE —ib dotnAvme— V septembru bo začela izhajati v Ljubljani nova revija za arhitekturo, urbanizem in u-porabno umetnost pod naslovom Arhitekt. Prva številka nove revije bo imela poleg številnih člankov s področja urbanizma, stanovanjskih in javnih zgradb, notranje opreme, oblikovanja v industriji tudi okoli 150 ilustracij. Pri reviji sodelujejo najboljši slovenski arhitekti in inženirji. « « * Zaradi prevelikega navala srednješolcev na univerzo bodo letos uvedeni sprejemni izpiti, če ne na vseh fakultetah pa vsaj na tistih, na katere je naval največji. Filozofska fakulteta v Ljubljani je objavila, da bo v zimski semester novega študijskega leta sprejetih do 150 slušateljev. Med njimi do 40 na oddelek za slavistiko, do 15 na oddelek za germanistiko. Drugi oddelki bodo sprejeli manj slušateljev tako pedagogika 10, romanistika 12, klasična filologija 15, itd. Omembe vredne niso samo zagate, tipične za precejšen del zapadnih ustvarjalcev. Gospodarska razmajanost s svojo utrudljivo civilizacijo in zoprno vsakdanjostjo naravnost tirata — kakor se čudno sliši — zbegano, vsega sito razumsko in denar-niško plast v hlastanje po blaziranih dražilih, ki naj bi jih nasitila ali še bolje, da bi jim odgnala naveličanost in’ dolgočasje. Kaj pa umetnik? Tisti, ki noče streči dnevnim potrebam — krpanju razpokane stvarnosti — se spričo vsega oddaljuje življenju v ozek sobjektivisti-čein svet. Taki nedostopnosti se pogosto pridruži še vsebinska malokrvnost in zo-ževanje umetnosti zgolj v oblikovno izživljanje. Nič manj pa ni važna druga nadloga in ovira, ki se vleče za nemško književnostjo še iz časov, ko se je košatil canit 20. stoletja«. Takrat so knjige Thomasa Manna, kakor tudi njegovega lani umrlega brata Heinricha, Stefana Zweiga, Theodora Plieviera in še nešteto drugih naprednih pesnikov izginjale v zubljih novodobnih grmad duha. Razen Hansa Fallade in Bemharda Kellermarma ni ostal niti eden vidnejših književnikov v tako imenovanem tretjem rajhu. Emigracija jih je raztepla po obeh polutah zemeljske oble. Zal pa po njihovi vrnitvi «čudovita» Goebbelsova krilatica: «Ka-dar slišim besedo kultura, moja roka takoj seže po revolverju«, še ni povsem izumrla. Prosluli SS-književni-ki in njihovi sopotniki so se po brodolomu potuhnili, da lahko zdaj toliko predrzneje dvigajo glave. V izložbenih oknih se spet šopirijo imena, kot so na pr. Jost, Dwinger, Harlan...! Ti niso preslišali bolečine prevaranih ir.- izigranih sorojakov — znova se jim skušajo približati! Tokrat seveda drugače, četudi z namenom, prepričati jih: «filozofija» o nadčloveku ni iz trte izvita. Mr.ogi starejši in mlajši ustvarjalci so našli sami v se- bi dovolj moči in ubrali svetlejša pota. Zdi pa se, da so šli nekateri, in to najvidnejši, spet predaleč — namreč v kozmopolitični značaj književnosti, ki je prerasla nemštvo nasploh. Vrzel, ki jo je povzročil fašizem med pripovedniki in ljudstvom, še vedno ni docela zglajena. Celo pri tako dobrih poznavalcih nemških ljudi, posebno meščanov, kot je Thomas Mann, se človek vpraša: so to še Nemci? Saj bi ti junaki navsezadnje lahko živeli tudi kje drugje. Znano je, da Thomas Mann rad gleda življenje že v svojih starejših delih, kot so na primer «Bu-denbrokovi« itd., iz nekake modre daljave. V predzadnjem svetovno zr.anem romanu «Doktor Faust« pa je to vesoljno umetnost še bolj čutiti. Nastala je menda m koljubnosti in napredka membno razumsko delo obrav nava v prvem delu domala zgolj glasbo. Drugi del _ je bolj pripovedniški. a žal, kakor je že ugotovila kritika, prav tako daleč od goethejevske vedrine, kot je bila od take vedrine daleč Nemčija v zadr.ji vojni. Človekoljubne misli, ki delo skoz in skoz prevevajo, nas prevzamejo, a kljub presenetljivi globini nas roman povsem le ne ogreje. Stefana Zweiga ostro in duhovito domiselnost, izreden dar opazovanja, slikovito igrivost jezika — sicer dokaj trde in neokretne nemščine — spoznamo iz njego- Goebelsova krilatica: «KADAR SLIŠIM BESEDO KULTURA, MOjA ROKA TAH0J SEŽE PO REVOLVERJU* ŠE NI POVSEM IZUMRLA... želji, da bi Nemci vsaj duhovno doprinesli človeštvu toliko, kolikor so mu v svojem nazadnjaštvu nedavno vzeli. «Doktor Faust« je roman nemškega skladatelja Adriana Leverkuehna, kakor ga pripoveduje prijatelj, ali še bolje, goethejevsko pronicljivo razmišljanje o dobrem in slabem v nemštvu, zlasti o nemškem duhovnem obrazu, ko je pisatelj že pod vtisom nesmiselnega smrtnega boja, ki ga bije rjjegovo ljudstvo. V čudovitem slogu nam pisatelj predoči veličastna dejanja skladatelja, pa tudi za-blodne zgodbe znancev, ki odločilno sovpadajo v njegovo življenje in njegov mračni konec, ko ga udarec za udarcem stre. To zajetno in po- Vzgojna, kulturna ln znanstvena organizacija Združenih narodov . UNESCO je v času svojega delovanja že mnogo storila za medsebojno kulturno spoznavanje med narodi in za pomoč kulturno manj razvitim deželam. V zadnjem času je UNESCO podelila mnogo štipendij, ki omogočajo študije na svetovno znanih znanstvenih institucijah predvsem v ZDA. Na naši sliki vidimo nizozemsko pedagoginjo Johann o WoIf, načelnico otroškega oddelka Javne knjižnice v Haagu, ki Je na račun UNESCA študirala na ameriškem vseučilišču Western Reserve o ameriškem načinu urejevanja otroških knjižnic vih spominov ((Včerajšnji svet*. Ime tega zgovornega mojstra življenjepisov in esejev kajpada tudi pri nas ni neznano. Njegove novele in romani mu nemara ne bodo prinesli trajnejšega slovesa, a zaklad pesr.iško in miselno bogatih razlag, izpovedi in umetniško prepričevalnih podob v drugih delih nam bo še dolgo časa vedel povedati marsikaj lepega in globokega. Kot avstrijski 2id je bežal pisatelj pred poplavo rjavih srajc najprej v Anglijo, kasneje pa se je napotil v Brazilijo, kjer se je v samomoru steklo njegovo življenje. Iz tega časa ir.' nekaj desetletij nazaj izvira tudi njegov ((Včerajšnji svet« s podnaslovom «Spomini Evropejca«. Odkritosrčno, večkrat skoraj z obžalovanjem za preteklostjo, riše v tem obsežnem delu svojo bolno, odcve-tajočo meščansko družbo Srednje Evrope. Ir.' ne samo to. S prav tako dovršeno uglajenostjo in širino se podaja na svetovna pota človeških vzponov in padcev prvih štiridesetih let našega stoletja. Najbližja mu je seveda Evropa. Prav tu pa je mer.da njegova vsečlove-ška umetnost in netvorna miroljubnost v plemenitih spominih Evropejca bolj nehote kakor hote podrla vse mostove z načetim, če že ne razpadajočim «včerajšnjim svetom«. A kot v svarilo pravi pisatelj, da še r.ismo obrnili zadnjega lista v kroniki pretresov, ki jih pišemo sproti v naši prelomni dobi. H kritičnim realistom in meščansko-humanističnim pisateljem moramo prišteti lepo vrsto pisateljev, ki so prerasli vse mogoče struje za-pada, obenem, če že ne prej, pa tudi «demor.ijo nemških nagonov« ter več ali manj srečno stopili na mladostno neizhojeno pot socialistične književnosti. Navzlic vsem težavam je preobrat, ki je nastal po zadnjem polomu v samem nemškem narodu, obrodil pod peresom nemških umetnikov že marsikaj pomembnega. Poleg drugih pisateljev tudi Theodor Plie* vier slika v romanu ((Stalingrad« vzroke, ki so pahnili Nemce v pekel krvoprelitja. Theodor Plievier je zaslovel predvsem s svojim romanom ((Cesarski kuliji« ter «Cesar je šel, generali so ostali«. Kakor večir.a naprednih pisateljev se je tudi Plievier po zatonu nacizma vrni] iz emigracije v domovino, a kmalu zatem je spet prebegnil iz vzhodne v zapadno cono razdeljene Nemčije. Eno leto po kapitulaciji, takrat, ko si izmaličena Nemčija skoraj še ri toliko opomogla od vsega gorja, da bi zapeljanci lahko rekli «mea culpa«, je izšel roman »Stalingrad«, kakor da bi hotel pisatelj s tem reči: so na svetu knjige, katere je treba prebrati kljub , slabi yesti! Podobno kakor starejša dela je tudi roman ((Stalingrad« predvsem opisovanje sproščeno domala vsakih razmišljanj in dolgoveznih spominov. Vendar Plievierovega načina natančnega in skopega opisovanja ne moremo skrčiti r.a fotografsko verno reportažo, čeprav nekatera mesta hudo spominjajo na kroniko. Morda je to tudi vzrok, da je delo eno najbolj branih knjig v Nemčiji. Plievier ne dolži poedincev za nepotrebno Golgoto nemškega naroda, ampak sistem, ki je priklenil v svoje suženjstvo tako vojaka kakor tudi kolikor toliko človeško dostojanstvene oficirje in generale. Ne ukvarja se dosti s psihologijo, tudi karakterji ga ne zanimajo preveč, ker v vojni poedir.ee itak ne od--loča o svoji usodi, ampak država. sistem. Bolj pa ga zanimajo odnosi v družbi, tukaj seveda v nemški armadi, ki je vtaknila ljudi v uniforme, po njegovem — v prisilne jopiče. Končajmo s Hansom Fal-lado. Njegovo pravo ime je Rudolf Ditzem. Ze prej smo rekli, da je eden redkih pisateljev, ki se r.i zatekel za mejo ob nastopu nacizma v Nemčiji. Kot pripovednik je zaslovel šele s svojim tretjim romanom »Kmetje, menihi i,n bombe« — pravzaprav precej površno in senzacionalno delo. Do resnične umetniške ustvaritve pa se je povzpel z romanom «Mali človek, kaj zdaj?« Po nekaj nepomembnih delih in letih prisilnega molka je Fallada spet zastavil p^ro — a to pot nekdaj toliko obetajoči nemški pisatelj Fallada. žal malo pred smrtjo, ni odrekel: dal je svetu pomembno delo «Vsakdo umre sam«. Roman začenja 5 kapitulacijo Francije, ko zakoncema Ouangel pade sir.' edinec. Ta izguba ju je toliko prizadejala, da sta začela pisati protinacistične dopisnice in jih raznašati po Berlinu. Mestoma kar detektivska napetost je delu prej v škodo kakor korist — sicer pa je to deloma razumljivo, pretežen del romana se namreč plete okrog gestapa, kjer se končujejo mnoge pretresljive zgodbe. Srčna toplina Falla-dovih junakov pa kljub moreči grozi in nečloveškim mučenjem preraste prvi mučni vtis, ki ga puste bralcu skoraj vsa poglavja romana. Pisatelj že sam odgovarja na take očitke, ko pravi, da bi vedTejše delo ne povedalo vse — četudi neprijetne resnice. Živo in umetniško prepričevalno nam osvetli tudi odnose v sami tajni policiji, kjer se celo kriminalni uradnik komisar Escherich zlomi ' pred moralno močjo — Nemcem v usodno nesrečo izoliranega in potem ponižanega junaka, kakor je bil Quangel. Vsi ti in še mnogi drugi pisatelji, o katerih se bomo morda pomenili kdaj kasneje, po svojih močeh prispevajo. da se sodobna nemška proza prebije skozi časovne zagate, goščavo ((odrešujočih misli« v občestvo človekoljubnosti in napredka. In takrat, ko bo nemška književnost dosegla to občestvo, bo spet lahko lasla v mopocno goethejevsko drevo. V. HABJAN v Monakovem Kaulbachove tiranije, zato ga je gnal najprej v Antwerpen in nato v Pariz. Tu je prišel v atelje Couturea in postal je tudi prijatelj Courbeta, s katerim se je čutil docela duhovno povezanega, zlasti v kolikor je stremel po monumentalnem izrazu v slikarstvu. Couture je dovedel Feuerbacha do širokega pastoznega obdelovanja predmeta ia ga odvrnil od šablonske kompozicije. Od Couturea je prevzel koloristično občutenje, toda žal je zapadel tudi v osladnost. Vendar, kakor je Rahl priporočal Feuerbachu naj gre v Pariz, tako mu je Courbet svetoval, naj si ogleda Benetke in študira Paola Veroneseja. S pomočjo ustanove je prišel Feuerbach 1, 1855 v Benetke. Palma, Tizian in Ve-ronese so vzbudili v njem še večji smisel za barvitost. Docela se je podvrgel umetnosti mojstrov iz doževe palače. Toda že v jeseni naslednjega leta je prispel Feuerbach v Rim, kjer je ostal 17 let. Ni zaman zapisal: «Zame je Rim usoden«. V resnici, tu je dosegel navezan sam nase. v naglem notranjem razvoju, zlasti ko je našel v Nanni, človeško utelešenje svojih idealističnih želja, višek svoje umetnosti. Ko je spoznal ta čudoviti model (Nanna je bila nekdanja čevljarjeva žena) ni hotel nič vedeti o bivanju v Monakovem, Wei-marju. kamor ga je vabil slikar Boecklin, odklonil je tudi povabilo svojega najboljšega prijatelja iz časa bivanja v Rimu Julija Allgeyer-ja mojstra v bakrorezih, ki ga je prosil naj pride v Karlsruhe. Nenehno je slikal svojo ljubezen v njeni impozantni pojavi kot staro Rimljanko, Grkinjo, boginjo ter ji pri tem rad dodajal zgodovinske oznake. Čudno, kako je slikar pri podobah Nanne ob podajanju patosa v obliki zanemarjal strastnost človeškega izraza. V tem je bil Feuerbach tak realist, da brez modela ni mogel slikati; vseeno je ostal zvest svojemu idealizmu, ker je vzel od realizma samo toliko, kolikor ga je potreboval za svoje upodabljanje. Feuerbach je zapadel začasno v maniro žanrov — slik iz življenja, njegov tedanji slikarski zanos je po večini izraz medle konvencionalnosti; tudi na enotnost, kompozicije ni polagal važnosti. V tem Sasu gg je zapustila še Nanna, vendar si je kmalu nato osvojil prav tako "lepo Lucijo, ki jo je takoj upodobil v dveh znamenitih figurah kot «Medeo z bodalom* in «Medeo ob pepelni žari« ter v alegorični glavni sliki «Medea», ki ima zopet poleg enotnosti še monumentalen slog, V času od 1869 do 1873 nam je dal Feuerbach njegova velika dela kot «Medeo», Or-fejo«, «Pojedino pri Platonu«. ((Ifigenijo«, «Bitko Amazonk«; sledijo številni portreti, pokrajine, študije, celo tihožitja. Vendar vsi ti uspehi ne prinesejo umetniku ne od publike, ne od kritikov zaželenega in tudi zasluženega priznanja. Vse te slike zahtevajo pač duhovno višino povprečnega opazovalca in tudi drugače je barvno podajanje za laika težko razumljivo. Absolutna lepota Fe-uerbachove umetnosti ni našla preveč občudovalcev. Dasi je njegova ((Pojedina pri Platonu« ena najlepših ustvaritev je Feuerbach ocenil «Bitko Amazonk« za svoje najboljše delo. Prvo upodablja notranjo resničnost oseb. ki nastopajo kot poosebljenost Platonove ideje o lepoti, druga podaja beroično junaštvo kot etičen pomen. Vsekakor predstavljata ti dve sliki umetnikovo hotenje po upodobljenju čiste lepote: ponosen izraz, umerjenost, plemenitost, to so sami pogoji monumentalne umetnostne oblike. Feuerbach je prišel za krat- V zbirki del svetovne književnosti je pri Državni založbi Slovenije izšel slovenski prevod znamenitega dela Honoreja Balzaca uSagrlno-va Kožan. Ta filozofski roman je eden med prvimi Balzacovimi deli, vsekakor pa je to roman, ki je ponesel pisateljevo slavo po vsem svetu. Delo Je prevedel dr. Karel Dobida, ki je napisal tudi spremno besedo o delih slavnega pisatelja. Nobenega dvoma ni, da bodo tudi naši bralci, katerim je Balzac močno priljubljen, prav radi segali tudi po tem najnovejšem prevodu tega velikega .'rancoskega pripovednika. Pravkar je pri Državni založbi izšla knjiga pod naslovom dPesmi in spevi* zbirka pesmi Toneta Seliškarja. Zbirka obsega naslednje cikle: 2alostna dolina, Samorojenčki, Pred viharjem, Domovina v ognju in krvi, Svobode rdeči cvet. Zbirko je uredil Fran Albreht, ki je dodal tudi kratek uvod, v katerem je razčlenil književno delovanje Toneta Seliškarja. S. R. ko dobo (1873) kot učitelj za zgodovinsko slikarstvo na akademijo na Dunaj, toda kljub toplemu sprejemu njegov značaj se ni prilegal zunanji dunajski prijaznosti. Poleg tega je vse družabne salone osvojil Makart. Po zopetnem kratkem bivanju v Rimu nam je dal Feuerbach še svoje veliko delo «Padec titanov«. Naenkrat je težko zbolel, se zdravil pri materi, po ozdravljenju pa šel v Benetke. Iz njegovih pisem te dobe čutimo umetnikovo resignacijo, dasi ima komaj 50 let. Vseeno se vrstijo iz te dobe lepi lastni portreti. Zadnji njegovi dve sliki sta bili nov način upodobitve «Padca» titanov« in ((Koncert«. Titani so eno njegovih najmočnejših del, pri čemer je Feuerbach tolmačil borbo med Olimpijci in titani kot zmago kulture nad surovimi naravnimi silami. 4. januarja 3880 je umrl Feuerbach na srčni kapi v Benetkah. Danes ga štejejo med velike mojstre nemške umetnosti. znanstvene knjige v LJlIBLi Narodna in UD'verZ'\M knjižnica v Ljubljani je spomladi dobila od urada ameriškega veiep«^ štva v Beogradu zaboj V tem zaboju je bilo 44 vejših del ameriških nikov in praktikov m sic“ s področja medicine in kologije. Skupaj s P® knjig je prišel tudi ooP^ katerem sporoča tiskovni^;, da pošilja knjige^ Nar ^ univerzitetni 'knjižnici “jj gled in v uporabo za mesecev, s prošnjo, da ki ca nato poroča, katere ^ so najbolj koristile, ,lc^[siu it manj in v kakšnem knjige sploh prišle Pr« ^ resentom. Konec Julija ifr^ižl#' rodna in univeržitetna # ca knjige vrnila in porP" njih uporabi. Narodna in iiniverzt f knjižnica pričakuje se ^ smislu obljub tiskovnega ^ ameriške ambasade še j njih pošiljk knjig z del1 znanstvenih panog. Anselm Feuerbach: Lastna podoba Znanstveno, razi s kava nje slovenskega ozemlja «Nikakor ni naravno in tudi ne kulturno* če ne bi u tem pomumbnem času odrnjj ranja starin in porajanja novin, s^or' vse, da rešimo za znanost našo star materialno, socialno in duhovno kulturi. Po osvoboditvi so tudi naši muzeji prenehali biti zgolj ropotarnice in zbirališča starega gradiva, ki ni uporabno več za ničesar. Tudi muzeji so kot posebne kulturne ustanove doživeli reorganizacijo: njih delo je bilo postavljeno na nove osnove. t‘a so lahko pričeli izpolnjevati nove naloge, ki jih j« terjal novi čas. Tako je po osvoboditvi doživel svoj preporod tudi etnografski muzej v Ljubljani: dobil je večje prostore, primerna materialna sredstva, zaživel kot samostojna kulturna ustanova ter pričel opravljati nove naloge. Delavnost muzeja je bila sprva usmerjena k proučevanju 'etnografskih spomenikov na terenu, kakor tudi ugotavljanju objektov, ki pridejo v poštev za kasnejšo podrobnejšo obdelavo. V letu 1948 pa se je Etnografski muzej lotil svoje druge naloge, sistematičnega obdelovanja terena s posebnimi delavnimi ekipami. To svoje veliko čelo ,ki ima za cilj znanstveno raziskati vse ozemlje Slovenije in pri tem zbrati čim več gradiva za proučevanje vseh vprašanj, ki so predmet etnografije. je Etnografski muzej začel na Dolenjskem. Dolenjska je bila namreč ena izmed pokrajin, ki so bile tudi v tem pogledu precej zanemarjene; ker je bilo raziskovano področje še v neposredni bližini Ljubljane, je bila okolica Grosuplje prvo mesto raziskovalnega dela ljuo-ljanskih etnografov. Naslednja leto sta se na terenu mudili že dve ekipi. Prva ponovno na Dolenjskem, druea p& v okolici Dekanov v Slovenski Istri, ki je etnografsko prav tako še docela neraziskana. Lani je bilo zamišljeno delo v š’e širšem obsegu, z večjim številom ekip, kar naj bi omogočilo v čim krajšem obdobju obdelati celotno ozemlje Slovenije 2al je zaraci ovir mogla oditi na teren 1« ena ekipa, ki je svoje delo nadaljevala v Istri na področju Marezig v koprskem okraju. Letos v začetku julija, pa je posebna delovna skupina muzeja odšla na teren v okolico Kobarida, da v breginj-skem kotu razišče vse, kar zanima etnografske & nike. Ta del slovensK«^ je v etnografskem prav slabo raziskal- u, W tega je tudi pcd^U S1°Vm ob sami meji a nije (na meji * .AgV* kjer je ohranjenih p . dragocenih posebr^^jpa ^ nimajo etnografe. vr^ s svoj'ega dela še " daj F, zato bi bilo še Pr^fu N* L ročati o njenem a®* $elo m skoro c''vomov, da 10 s0 D'j, bi bilo uspešno, ] ^ r».j, uspešna vsa do®6.^ skavanja v drug1« ( Slovenije. V zvezi s tem Pf V!i delu Etnogralskeg*1 -1111% u j„ ar * ,Mu. bo seveda vsakogar r0l)c" r kaj pravzaprav P ^ etnografi na terenu.^, telj Etnografskega Orel je o ternj^ ve' »Ljudsko življenje. . $> , bolj ko kdaj spren* naše vasi dobivajo1 dobo, zastarele S . i>c/ naprave se umn< J jUf naprednejšim. Vse,n v!*, polnoma naravno ,^1 du z zakonitim ra?, j nc f skega življenja P^, »1» pogoji. Toda nlktujtu^ V ravno in tudi ne ne bi v tem P°.m,in in ' i1 su odmiranja star v*«’,/ janja novin, sto’ ^e rešimo za z?an,° ljudsko življenje. jr) d materialno, sociali; & m no kulturo, hkra t* varujemo vse V'fie ™ etnografske spon) „9 šem podeželju.* t°f o|r Etnografski ** terenu nabira deluje ter oi] .J0 V*0 na«! bodoče znanst livlj^msti L nje gradivo o_ prPteK' eti£ ga ljudstva ploven’'"' sedanjosti. teh nspofo' iridivldua^ Namesto skovanja Krditvi ^Dje ps zej po osv°b° iskovS j K. stematično J? sKu,- An skupinah. Vsa tajco, 0be(l*r je sestavljena žuje . na ekipa P , 4|s^ materialno, ..^ pol' cialno kultu10’ veje kulture. P' V-041 do- vzidi- flnuu i '\nibiS*im° Se Prerekati ™ -gIed€ uspeha Krtači-8® P‘evskega ^na. Zolcavica je hu- »iMn. ner°dna bolezen in H a samo pomilovanja. Ce bi kaj $0 kit'♦ 1 "a on«, ki tro-viij „ e ? bolezni, naslo-sv«t ru° a skrom'en na-slva« i?”1" 86 poznavati v resni?. IkS de3stva kot ^sprotno, ^ irna listnoo ■ akšno dobro re~.priznajm° mu jo, n:e izključuje in tako L. ama. sebe- kot se biiaio vsX? otipljivo po- #91* vaL ? ■ - 50 že po" 'a lih r,k najvisre načelo Pristaši je?330 tudi vaiši mo slerv. vaa uži sa- sem recervh • r m v va* ifl še 2?k ■’ 1€ slab učitelj miru ri ts‘ pristaš onega Podpise katerega nabirate da boste t • *“ mnenja, njem našem prihod-^obodi« Tfrtu “Zarje v žih naštel?*' številnih na-'•taiev kJi -uVec vaših pri-— a Ved? Je po vaše ®> čast™ našo zaslugo ®®l TUBORtl CF v RABREZiei ?j«i&1fok?a ru.še bila po nana lvfcan° razgl- skem bitif la ob nedelj- fCv°re n t? 0F- Mnogo bfežmi ,®j Prireditvi v ***k kar ? P« ostalih vs-pi°S:am r,?"kazuj'e- da 3« ^volji, .°bžlnstvo zelo za-frcsenetii lzredn° Prijetno Prv oiltv kmt!,pr°srama: otv°-GruW?.ntga dorna «In ter besed‘° in **ati iz knjige ° naši bcV w° k sipi.,- ° dants, že-K^eizbrut temu- kar no-Si ^ ie ta a Y svo3i duši. sprem?-1. llstu 73 li_ Ni ž»>° živ° bese-obujalo Ne j"? težko usodo. NaŽHiki a. nas naši l“v‘niste KPn,kazujejo kot N ne h??Jskače- naših Ni pa Preplašili, še Naio vPh Prepričali, da Nieti JS. pozabiti in rNurfiN «vange3ij o ^ l2niu kem internacio. Wvkot začet?l8ar Pmgramu b Nie r,Nk m konec za-jva. s«ga narodnega Nintimm?},1' -tpdi namen nj. s° p,. V b nrditov, ni vega m Jogem nalogu - a n, „ Don ®ši Sri7 mriogoštevilni SNdi kom?1 * am,Pak tudi No k°minformisti — je sju^bjen ??el°! ^mu je nia0>1 beri,p-u8anizirani <°, če i? Povsem na-N° odoi na to tudi od-dS vg^sovorUo: «Za da- N vam bi al° in v b0* n« „° v.!L ° se manj. Ne vNe bo?. Več, Prizanesli. č,t„.Sv°ie trjP,oS a i na nas N! Le „ža k,e banditske »»ii?11 str??0®® ce morejo Ha u*. Po a? Prirejati «dan kat baše N*1 Pa pošiljati S ?ri ne ?°re pretepače, tortl^iemu .rizanesejo niti h?10 - osvr,l!lja du iz na” J* Pa ?r « borbe. N- ki nam dober Nil v >> še bolj »k,hja za ^ncaniu' da ie čiiv*a ljudS nosti° sloven- li?1 i® d?, a v naši ob po, tei Dall potrebi ob- r- vjj zem-potrebna.» C? izn^0™* *e ogla-Niemo s* vas'- Kaj po-G*° Pa ru° 46 Pisali, vi-gS ,p« zabil. na*e prošnje U&- Miljska Ob. Z>o *Va' Pod katero I« a*8- ŠnomJnal° zanima Sa adar hoč? ip se Škofij, k)a>. kil?" Grabiti na, ^ Cljskl LP v °b de- ‘‘H s?Vahie L il?00"" B-,lte Ndov ? blatenje na-dilo 0blasti ’ T?iroma Ljud-Hi. oN1 PN° •? ^ zgo. I^SN«"» •ša.^/jss ^V0'^Btekmo tesne No .Vsalc a' kamor za-kran'k?ako ? , in dobro ?l ih !°ka p? kaj je on-Si Jabko . ,tudl Se ne N».*Nk> in N kako . ^Zbe SL. d«la3o v ‘2mišl]otine laži, ki jih kuha v svojem kotlu meksikanski ((bikoborec.) Vidali na račun cone B, pri nas ne zaležejo. ((Revolucionarnega.) go-bezdača naši vaščani, razen redkih izjem, ne marajo poslušati. Zato vidalijevski glavni štab za take ((manifestacije« mobilizira razgrete glave v Miljah in v Trstu ter jih pošlje v Škofije. Potem pa «11 Lavora-tore«, «L’Unita» in «Delo» spremenijo vs0 to sodrgo v «popolazione di Skoffre«. Vsakikrat se na ta račun pošteno nasmejemo. Skoda, da ne pride kdo od teh listov takrat k nam in ne napiše, kako se v Škofijah smejemo, ko čitamo njihove bedarije. Ne vemo, kdaj jih bo srečala pamet. Verjetno nikoli več. ker so se skregali z njo. Pripomniti pa hočemo, da takih »vaščanov« si ne želimo. Naj si jih le obdržijo v Miljah in v Trstu. Ce bi jih vprašali, naj govorijo po naše, bi debelo gledali in odgovorili: «No kapišo«. Tudi na svojem zadnjem pohodu na Škofije so bili sami «no-kapiši«. Pa ne samo to. Vidali zna skuhati v svojem kotlu izvrstne meksikanske mineštrone in jih obel; po amerikansko. Mož ni bil zaman toliko časa v Ameriki, ko smo mi prelivali kri in se borili proti fašistom in Nemcem. Zvedeli smo iz njegovega časopisa, da je poslal na Varnostni svet neko resolucijo v zvezi z zadnjimi dogodki v naši vasi in v kateri pravi, da je takrat prišlo iz cone B dve sto preoblečenih jugoslovanskih vojakov, ki so hoteli ubiti «il compagno Vidali«. Komediant hoče postati na vsak način važen, zato vpije na vse vetrove. Toda le naivneži verjamejo širokoustnemu gobezdaču in se ne pustijo prevarati, Mi rečemo samo eno. Ce bi dve sto jugoslovanskih vojakov, preoblečenih ali me, samo. pokukalo čez demarkacijsko črto, bi Vidali in vsa njegova druščina tako presneto tekli, da se ne bi ustavili do Rima. Zaenkrat bo menda dovolj, pa drugič kaj več. Vaščan PRED MM Te dni bo začela po Krasu trgatev, najprej ob obali tam pod Križem in Konto-velom, nato pa višje, na Bregu' in po kraških vaseh, kjer je doma teran. Kmetje so že pripravili posodo, težko so pričakovali dežja, ki je vendar prišel. Sicer bi bilo skoraj nemogoče trgatev in vino bi bilo kot kis. Preden grozdje dozori in steče novo vino ima kmet mnogo dela in skrbi. Obrezovanje, škropljenje, žve-planje, trgatev, okopavanje itd. si sledijo eno za drugim. Mnogo zahteva trta, mnogo dela in dosti skrbi. Ce hočeš imeti dobro vino moraš pa še bolj skrbeti, da se ti vse ne pokvari. Niso dovolj pridne roke, tudi znanje in potrebno in izkušnje. Toda vse bi naš kmet prenesel in bil vsemu kos, z veseljem bi natočil prijateljem in znancem novega vina, če mu ne bi naravne nezgode vedno grozile in kvarile pridelek, še bolj pa če mu ne bi tuja vina izpodrivala njegovo dobro kapljico. Skoraj ga ni leta, da ne bi toča obiskala tega ali onega predela. Letos so jo bolj občutili v repentabor-ski občini in tam pri Lo-njerju. V nekaterih krajih je razsajala kar trikrat in poleg drugega pridelka poškodovala tudi trte. Računajo, da bo v repentaborski občini zaradi toče letos več kot polovica manj pridelka vina, kakor bi ga lahko bilo. Ce prištevamo še sušo, ki je tudi napravila svojo, potem si lahko predstavljamo, kako žalostno bo letos za naše vinogradnike. Poleg vsega tega pa tlači našega kmeta vsebolj konkurenca italijanskih vin. Naš kmet mora vložiti več trud* in skrbi, da mu trta ob'"*ii, kakor italijanski km»t. Zemlja je tu bolj skopa, toda kar obrodi je izvrstno. Italijanska vina so zato cenejša in gredo bolj v prodajo. Celo po vaseh hočejo nekateri gostilničarji tuja vina, namesto domača, kmetje pa ne vedo kam in kako naj bi prodali svoj pridelek in prišli do denarja. m iiilllnillll||l||||||ll||||||ili:ii|||||l!|||||||||lll|lllllllllllllllllllllll|llllllllllll|lll|lllllllllllllll|||ll|l|llll|ll||ll|lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllll|lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllin Bodimo prijatelji svojim otrokom Brez dvoma spada med najvažnejše današnje vzgojne probleme vprašanje: kakšne odnose naj zavzame družina do mladostnikov med 12. in IS. letom. Znano je ,da sc doraščajoča mladina obrne od svojih staršeo ter se vede. kot bi sploh ne spadala, v krog te njene družine. Mnogo je ljudi, ki sodijo, da je morda to le znak povojnega časa, v katerem živimo, kar pa nikakor ne drži, ker moremo to opaziti v vseh časih. Dejstvo pa je, da je mladina v svoji razvojni dobi, vselej takšna do strojih bližnjih. Starši, ki so zavzeti s svojim vsakdanjim delom in ne posvečajo kaj več pažnje vzgoji Svojih otrok, bodo to spremembo pri mladini komaj spoznali. Ves ta, imenujmo ga «boj» med mladino in starši, je povsem naraven, četudi je res, da so v današnjih razmerah spori večkrat še ostrejši in vidnejši. Mnogi starši namreč žive v zastarelih nazorih ter bolj malo mislijo, da ima tudi mladina dostikrat prav ter je treba tudi njeno mnenje, če je pravilno, upoštevati. «Dokler boš odvisen od mene. tako dolgo moraš vse ubogati in se brez ugovora pokoravati),) so mnogokrat besede, s katerimi zaključijo mnogi starši živahno diskusijo s svojim sinom ali hčerko. Značilno je. da se to naziranje staršev v resnici prime tudi sinov in hčera. Zdi se, kot da bi ti starši pozabili na svoja mlada leta in da. se ne znajo več vživeti v želje in nazore svojih otrok. Taki starši otrokom tudi radi določajo poklic že kar vnaprej, ne da bi upoštevali otrokove stjosobnosti in veselje do poklica . In vse to opravičujejo s tem, da hočejo otroku dobro, da mu ne bo treba v življenju trdo delati. Toda pravo ljubezen izkažejo svojim otrokom le oni starši, ki jim pomagajo do razvoja in uveljavljenja tistih njihovih sposobnosti, ki jih imajo in s katerimi bodo lahko najbolje služili skup nosti in končno v kakem poklicu bodo tudi najsrečnejši. Duša družine, središče družine je vedno mati, Zato mora svoje gospodinjske in druge obveznosti tako uredili, da vzgoja otrok pri tem ne bo trpela. Z dobro voljo to lahko napravi. Starši naj bi ne poudarjali Vedno. le dolgovane hvaležnosti, in dolžnosti, ki naj bi jih imeli otroci do njih. Večno 'jadikovanje očeta, da rnora to- liko delati! in vzdihovanje matere. da je preobremenjena z domačimi deli, ne učinkuje najbolje na mladino, ki jo s tem le odbijamo od doma. Veseli, delovni starši bodo laže vcepili otrokom dolžnost do skupnosti, ki jih bodo potem tudi sami z veseljem izpolnjevali. C e dovolimo otrokom vsaj pol urice pred spanjem, da nam pripovedujejo o svojih doživljajih in svojem mišljenju, smo napravili koristnejše delo kakor če bi še bili ves dan brezplodno ubijali z njimi. Seveda bomo gotove pametne nasvete in predloge otrok brezpogojno in z vsem spoštovanjem in ljubeznivostjo vzeli na znanje. C e pa so na napačni po. ti, jim bomo to njihovo zgrešeno mišljenje na pameten način razjasnili. Le z razumevanjem teženj svojih otrok, bbdo starši prebrodili njih «kritič«o» dobo ter ustvarjali v družinskem krogu spet prijetno razpoloženje. p ib i mn piiii 2e dolgo nismo doživele velikih preobratov v modi. Ce se spominjamo na «new lookn. na dolga krila in pretirano stisnjene žiuobe, vidimo, da se je moda sedaj uravnovesila ter se od Veta do leta spreminja le v podrobnostih Govorile smo že o tem, da si modni ustvarjalci niso na jasnem glede dolžine k-rHa. Točna mera za letos je 30 do 32 cm od' tal. Krila so pretežko široka. Život naj bo ozek, označen z visokimi pasovi, ali s polovičnim pasom zadaj, včasih pa sega krilo nad linijo pasu, posnemajoč starinsko modo «Erupire» (sl. 1). Široki spodaj zoženi rokavi tvori jo nasprotje z mehko in naravno označenimi rameni. Obleke se visoko zapenjajo, le večerne, ki so mnogokrat kratke, razpolagajo s širokimi izrezi raznih oblik. (sl. 2 desno). Krzno se ponovno uporablja za najraznovrstne}še okrase za ovratnike manšete, šale in razne obrobke. Posebno modema so krzna z nizko dlako. Kosmato volneno blago se uporablja za udobne plašče, volnen rips za kost ime, za obleke žamet in yehsey. Iz prekrasnih brokatov, sa-tinov, žameta in čipk so popoldanske in večerne obleke, ki so zaradi bogatega blaga zelo enostavno krojene. Včasih zadostuje majhna posebnost rakava, da popolnoma spremeni 'videz obleke. Na primer; rokav podaljšan ter zavihan v manšeto; manšeta zapeta z velikimi gumbi; pri. plašču zavihamo širok rokav v neenakomerno manšeto. Ker je moderen zgoraj širok rokav. lahko zberemo širino rokava ob rokavnem šivu. v drobne gube. Oko poznamo detajle, si lahko same ustvarimo modele, ki odgovarjajo našim željam in naši postavi, ter so vendar popolnoma po modi. Važno je, da ne naložimo preveč lepega na eno samo obleko. Sonja Mikuletič - palme OTRESI SE SKRBI Mnogi mislijo, da bodo srečni šele tedaj, ko se jim bo ((nasmejala sreča«. Kdor računa tako, je daleč od sreče, takšni ljudje ne vedo, da imajo srečo vsak dan blizu sebe. Ce bomo mislile samo na to. da bomo srečne šele tedaj, če bomo imele to in ono stvar, če bomo dosegle ta ali oni uspeh, smo že zgrešile bistvo sreče ter imamo malo izgledov, da bomo postale kdaj srečne. Sreča je namreč povsod prisotna. Ce se ti je navidezno izognila, tedaj se je zgodilo to zaradi tega, ker hodiš slepo mimo sreče, ker si zavzela do sreče napačno stališče. Kakor hitro boš zatrjevala sama sebi, da si srečna, bodo prišle stvari, ki si jih želiš. «same od sebe« do tebe. Ni odvisno torej «od sreče«, ampak od tebe, če hočeš biti srečna. Ni res, da je šla sreča mimo tebe. temveč tl si jo neštetokrat spregledala, zamudila. Ko govorijo filozofi o naključju v življenju mislijo tako: «Ce ima kdo smolo, lahko govori o naključju, če pa ima večkrat nesrečo, potem je to njegova krivda. Kadar je kdo ponovno srečen, potem to ni golo naključje, temveč njegova zasluga.« Z drugo besedo, to je uspeh pozitivnega gledanja na dogodke. Toda sreča ni zunanji ugoden dogodek, ki te napravi nenadoma bogatega in srečnega; sreča ni nič materialnega, temveč nekaj duhovnega, ni nikdar to, da imaš nekaj, pač pa to, da si nekaj. Sreča ni torej nobena stvar, ampak neko stanje. Zato se dogaja, da je delavec večkrat bolj srečen kakor pa milijonar. Vsakdo je lahko srečen, odvisno j'e samo od tega, da razvije v sebi čim večjo voljo, da heče biti srečen. Vsakdo se lahko tudi nauči biti srečen, kakor se nauči n. pr. tuj jezik, ali neko umetnost. Navaden človek občuti večkrat v življenju tako malo sreče, pozitiv- ln boš srečna ••• no usmerjen človek pa ni slep, ampak vidi prilike, ki ga delajo srečnega. Zato ne omahuje. temveč jih zgrabi z veseljem. Zlasti pa ne smemo misliti na tuje sile. Osvobodi se praznoverja, češ da si rojena pod »nesrečno zvezdo*. Zavedaj se, da si določena že od rojstva, da boš srečna. Pomni tudi, da imaš že od rojstva vse sposobnosti biti srečna kot najsrečnejši človek na zemlji. Imeti moraš le pogum in voljo. V življenju greš vedno lahko po poti sreče. V vsakem trenutku stojiš na razpotju; na levo gre pot vsakdanjosti, negotovosti in skrbi, na desno vodi pot do večje sreče. Odloči se torej na desno pot, za pot pozitivnega mišljenja in dejanja. Nikdar ni prepozno za to odločitev. Življenje zahteva od tebe, da si srečna in napravi vse, samo da dosežeš to stanje. Nesrečna boš samo po lastni krivdi. Poslušaj, kako trka sreča vedno na tvoja vrata in želi vstopiti v tvoj dom. Sprejmi jo z veseljem in ne izpusti jo. Upaj na tvojo srečo, na tvojo zmago s tako gorečnostjo, da se boš znebila vsega malodušja. Samo to je misel in plod pravega hotenja po sreči. Kdor zahteva od življenja sfečo, tega vprašuje življenje; «Pa imaš pogum za kaj takega, imaš zaupanje do mene?« Tvoj pogum je najboljše znamenje tvojega zaupanja v življenje. Poglej življenju pogumno v oči in pokazalo ti bo, kako ljubi in pomaga drznim in tistim, ki nekaj tvegajo. Kdor ima v življenju pogum, pomeni, da ima v življenju tudi več sreče. Ne smeš si domišljati, da ti manjka ravno pogur., ki bi ti pomagal do sreče. Tudi pogum je prirojen vsakemu bitju in torej tudi tebi, moraš ga le v sebi zbuditi. Edina pot. da sprostiš svoj pogum do življenja in da s tem povečaš svojo srečo je ta, da spoznaš, da je pogum osnova tvojega značaja. Zakaj tako radi pijemo II kavo? ZDRAVNIK Izmed vseh poživil je velika večina ljudi med dolgo dobo vojne, pa tudi po vojni prav gotovo najbolj pogrešala pravo kavo. Zal si pa tudi še da- mmm. mž žžžmm mmm mm w//,. wmw/m IIII) 1: 11 HI III lil II tlll illlll IIII11111 llllll M (III ii I •( Ml! Illlll IIUIIIIIIII llllll llllllllllllllllllf IIIII (lllllllllf I llllllllllll II11 llllllil UH H IH III111II1 li I Ut lil 1111 Ulil I tl III11111IIIII11 lllllillilillllllllllllllilli lilKHIIIIIIIIIIIItlllllllllllllltllllilltlllllllltlMIUtlllllll illilllilUlllilllllllllllllUiiilllltllllltllMIIIIIIIIMIIlIltll Dva škodljiva hrošča sfa se razširila v naši okolici L. , : K RH m H v in Naša kraška metropola Nabrežina V koprskem, sežanskem in goričkem okraju sta razširjena dva hrošča, velika škodljivca kultunih rastlin, ki ju ostala Slovenija, zlasti enega od teh, še ne pozna. Ta škodljivec je velik sovražnik češnjevih nasadov. Po naše bi temu škodljivcu rekli: Sivovrat - Capnodis tenebrionis. V hrvatskem jeziku je žilogriz, kar pa ni prav posrečeno ime. Sivovrat je velik tršat hrošč, hrapav, črne barve, 20 do 28 mm dolg. Ovratnik je ob straneh izbočen in posut z nekakim pepelnatim poprhom. Zelo pppikane pokrovke se rezko ožijo v zadek. 30 do 40 mm dolga ličinka se pozna po prvem velikem členku za glavo v podobi črke V narobe. Ta hrošč je južnjak, zato ima rad toplo podnebje in ga nahajamo v vseh deželah okoli sredozemske kotline. Sivovrat živi na račun črnega trna. rešelike in različnega sadnega drevja. V koprskem o-kraju je P° sr. e j verjetnosti osnovni škodljivec in povzročitelj usihanja češenj in breskev na veliko. Sicer bom razisko- ' vanja v tej smeri nadaljeval. V Dalmaciji je uničil skoraj vse višnje (maraslce). Tudi v Italiji ga imajo za škodljivca številka ena. Pri nas opažamo odrasle hrošče v maju in juniju. S svojevrstnim brenčanjem in naglim letom-, se v sončnih urah selijo z 'enega drevesa na drugo. Hranijo se z lubom vej. Pogosto od grizeva jo peclje listov in plodov in napravljajo tudi na ta način precejšnjo škodo. Vendar pa je ličinka tista, ki nam usuši toliko drevja. Samica odlaga jajčeca običajno pri tleh na vrat. debla. Iz jajčec Izležene ličinke se takčj zavlečejo za lub podzemeljskega dela debla in debelejših korenin. Tukaj začno dolbsti široke in vijugaste rove med lubom in kambijem. Pozneje izglodajo in zaidejo tudi več ali manj globlje v les. Rovi so natlačeno polni izgrizkov. Sita in zrela ličinka izje večjo luknjo (gnezdo) v bližini luba, v kateri se preobrazi v bubo iz te pa odrasla žuželka - hrošč, ki prevrta skorjo in vzleti, da se pripravi za nov rod ali gene-i aciio. Razvojni krog je na splošno dveleten. Borba proti temu škodljivcu }« do danes slabo ali malo zna na. Predvsem bo treba organizirati množično obvezno pobiranje hroščev. Prav tako obvezno bo treba izkopati zlasti češnje, ki kažejo znake napa-denosti od tega škodljivca, odžagati podzemski del, poizkati ličinke in odpeljati domov. To velja predvsem za koprski okraj. Nove nasade in mlada drevesa, ki ne kažejo znakov napada, bomo zavarovali s tem, da preprečimo samicam dostop k vratu dreves. Tukaj bomo uporabljali kako kemično smrdljivo ali strupeno snov. Drugi večji škodljivec med hrošči predvsem v koprskem okraju je njivski govnjnč. — Pentodon punktatus. Ta hrošč pa ne živi na iztrebkih prežvekovalcev kakor sobratje iz njegove družine, ampak se hrani s podzemskimi deli stebelc: loči-ke ,ali solate, turšice, paprike. tobaka itd. Je torej pravi rastlinojedec (fitofag). Njivski govnjač je nekoliko blesteč, črn, zavaljeno-okrogel, 20 do 23 mm dolg hrošč, razmeroma kratkih nog. Pokrovke ne pokrijejo zadka popolnoma. Njegova ličinka je podobna oni rjavega ali majskega hrošča. Loči se le po tem, da ima na zadnjem zadkovem obročku na trebušni strani porasle kratke luskice brez pravega reda, Ta hrošč je redek v srednji Evropi, zato pa bolj pogost na jugu, V koprskem okraju ga je veliko ,v sežanskem in gbri-škem okraju pa ga je dobiti le tu pa tam. Pogostoma sem ga videl lezti po njivah po dnevu v celi vegetacijski dobi od zgodnje pomladi do kasne jeseni. Samice odlagajo jajčeca v zemljo. Ličinke objedajo poleg gori omenjenih rastlin tudi peso, korenine trte in še nekatere druge, tako, da te rastline usahnejo. Tudi proti temu škodljivcu ni lahka borba. Najbolje je. da ga pobiramo, ko orjemo, kopljemo ali plevemo. Pri presajanju sadik se lete zavaruje s kakim žuželkomornim prahom, na primer gemesanom, pantakanom, katerega potrosimo po koreninah. JOSIP UKMAR SESTAV GROZDJA in mošta Na kaj vse mora vinogradnik paziti, če hoče imeti dobro vino... Novosti v NOVA VRSTA LISTNEGA GNOJILA V Ameriki so pripravili na sintetični način novo vrsto dušičnega gnojila, ki se ga razprši po listih. To ga vsrka in drevju močno koristi. Zdi se da se je to gnojilo do sedaj Izkazalo zelo koristno predvsem za: riž. Južno sadje, cvetačo, zelje, latugo, paradižnike in krizanteme! Ta proizvod bodo prodajali pod imenom «Nugreen» in se bo uporabljal v količini 0.500 kg na 100 litrov vode. LUCERNA ALI VEČNA DETE. LJA V ČLOVEŠKI PREHRANI Pred nedavnim so znanstveniki «Colorado A. e M.» zavoda iz Denverja zatrjevali, da bo večna detelja, ki se v velikem obsegu uporablja v Ameriki za živinsko prehrano, z gotovim uspehom prišla v poštev tudi v človeški hrani. Poskusi so jasno neka še nepoznana pre- pokazali, snov, ki vsebuje večna detelja, dovoli živalim, da na nekak lažji način absorbirajo vitamin A. V dokaz zadostuje to da kokoši, ki so bile krmljene z večno deteljo, znesejo jajca, ki vsebujejo še enkrat toliko A vitaminov. BOLEZEN HOLANDSKEGA BRESTA Mnogo brestov, ki krasijo wa-shlngtonske drevorede in parke (računajo, da jih je samo v mestu 31.000) ogroža bolezen, ki je znana pod imenom bolezen holandskega bresta. Ameriški fito-patologl proučujejo zdaj sisteme uničevanja «scolytusa», to je hrošča. ki prenaša bolezen, ki se kot znano pojavlja z gobavostjo cele rastline. Okužena drevesa so poškropili s posebno razstopino DDT In odstranili obolele veje. Bolezen se je pojavila v Holandski pred 30 leti in se naglo raz širila po vsej Evropi in Ameriki. Tako evropski kot tudi ameriški znanstveniki se trudijo, da bi vzgojili novo vrsto bresta, ki bi bil odporen proti tej bolezni. V dobi rašče zasledimo v grozdju neznatne množine slad. korja. Ko se pa grozdje zmehča in se prevleče s tenko voščeno plastjo (pride v moko), prične zoreti. V dobi zoritve se v njem nabira sladkor, kislina pa, ki skraja še narašča, prične kmalu izginevati. Ker se tvori sladkor v listu, more grozdje toliko časa pridobivati, dokler je listje trte zdravo in zeleno. Sele potem, ko se list obarva in izgubi zeleno barvo (klorofil), neha grozdje pridobivati sladkor in je tedaj popolnoma zrelo. V tem času peclji grozda olesene, jagode postanejo bolj sočr.ate pri belih vrstah svetle in prosojne, pri črnih pa dobe temno barvo. Večino kisline tvori v nezrelem grozdju jabolčna kislina. Po omehčanju se skraja še pomnoži, pozneje pa prične izginevati. Vinska kislina, ki je v nezrelem grozdju prosta (nevezana), se spaja v zoritvi s kalijem, ki prihaja v tem času v večji množini v grozd, v kisli vinskokisli kalij ali vinski kamer;. V popolnoma zrelem grozdju je skoraj vsa vinska kislina vezana na kalij. Zrelo grozdje ima torej tudi več rudninskih (pepelnih) sr.ovi pa tudi več beljakovin, dišečih snovi (vonjav) itd. kot nezadostno zrelo. Proti koncu zoritve je naraščanje sladkorja zelo znatno in znaša ob lepih, sončnih dnevih lahko 1/4 odstotka na dan. Zrelo grozdje je tudi sočnejše kot manj zrelo in da tudi več mošta kakor še nedozorelo. Ako dežuje, se sladkor zredči, mošta pa je več. Kdor gleda na dobro kakovost mošta, počaka, če le mogoče, še nekaj dni. Ako pustimo popolnoma dozorelo grozdje še nadalje viseti na trti, izhlapeva voda in se grozdje suši. Grozdje postaja slajše na škodo množine. Pri tem izgublja grozdje tudi jabolčno kislino. Iz takega polsuhega grozdja se prideluje sladko vino. Ako nastopi za časa zoritve, še preden je grozdje dovolj zrelo, mokro vreme, se naselijo na grozdju razne glivice, ki povzročajo gnitje. Tako gnilobo imenujemo surovo gnilobo. Ta gniloba nas prisili, da nagnito grozdje takoj potrgamo, ker bi se drugače njegova kakovost še poslabšala. Ob ugodnem vplivu vlage in toplote se pa na že zrelem grozdju v nekaterih pokrajinah (na primer y Porenju) razvije žlahtna (plemenita) gniloba, ki jo povzroča posebna glivica. Glivica preraste jagodno kožico, katera postane zaradi tega prhka in prepustna. Jagode iz-hlapevajo vodo, se sušijo in postanejo zelo sladke. Glivica razkraja kislino in čreslovino, tudi del sladkorja in daje grozdju poseben okus. Vino iz takega žlahtno gnilega grozdja se odlikuje po izredno dobrem okusu in dobri cvetici. Pridelek se seveda skrči najmanj za tretjino, kar pa obilo poplača dobra kakovost vina. Oglejmo si sedaj na kratko sestavine grozdja! Grozdje se- OBERIMO- KORUZO ZA SEME Preden poberemo koruzo, moramo misliti tudi na to, da si preskrbimo za prihodnjo pomlad dobrega semena. Doma pridelano seme je vedno najboljše, ker se je tudi že prilagodilo podnebju in ostalim razmeram. Zato bomo morali poskrbeti, da iz svojega pridelka izberemo najboljše za seme. Koruzo odberemo že pri trganju na njivi. Ko trgamo koruzo, bomo storže, ki so zrasli na najlepših, najbolj zdravih in krepkih rastlinah določili za seme. Vsaka rastlina daje nam. več svoje dobre lastnosti potomstvu. Pregledali bomo nato storže, ali so dovolj dobro razviti, ali imajo ravne vrste in če so polni zrn ne le v sredi ni, ampak tudi r.-a obeh konceh in če so res zreli. Storže, ki ustrezajo vsem tem pravilom, bomo določili za seme. To je prvo grobo odbiranje semena. Drugo bolj natančno odbiranje izvršimo kasneje pozimi ali zgodaj spomladi. Takrat ponovno pregledamo vse odbrane storže, izmed r.-jih izberemo zopet najboljše, ki jim iz obeh koncev oluščimo zrnje. Za seme bomo porabili samo zrnje iz sredine storža, kajti to seme je najbolje razvito, najbolj zdravo in pravilno oplojeno. stoji iz pecljev, jagodovih kožic, pešk in soka. Prve tri skupaj imenujemo trop, zadnjega mošt, trop in mošt skupaj pa drozgo. Pecljev je v grozdju približno 3 ir.- pol %. Ti vsebujejo kakih 30% suhe snovi, to je lesne vlaknine, poleg tega pa jabolčno in vinsko kislino ter čreslovino. Zeleni peclji, ako ra njih mošt kipi, dajejo vinu neprijeten okus, zato grozdje peci jamo (robkamo). Jagodovih kožic je v grozdju kakih 9 in pol %. Te vsebujejo staničnino, barvila, čreslovino, vinski kamen, jabolčno kislino ir.- deloma snovi, ki dajejo vinu poseben okus. Zaradi črnega barvila v njih mora kipeti črnina na jagodovih kožicah (mehovnicah). Pečk vsebuje grozdje približno 3 in pol %. Poleg sta-r.ičnine, beljakovin in rudninskih snovi vsebujejo -ečke 10 do 18% mastnega olja in Pa mnogo čreslovine. Pri belem vinu, ki se kot mošt hitro iztisne, ne pridejo mehovnice in pečke dosti v poštev, pač pa pri črnini, ki dobi od r-jih trpek okus. Soka vsebuje grozdje kakih 83 in pol %, kar je odvisno od vrste, zrelosti grozdja itd. V 100 delih čistega jagodovega soka, brez vpliva tropa, je: Grozdnega sladkorja 14 do 18 delov, jabolčne kisline 0.4 delov, vinske kisline sledovi do 0.4 delov, vinskega kamna 6.0 delov, beljakovin- 0.4 delov, pektina in rastlinskega sluza 0.6 delov, pepelnih 0.3 delov, vode 70 do 80 delov. Izstisnjeni jagodov sok ime nujemo mošt. Najvažnejši del mošta je sladkor. Dober mošt mora imeti vsaj 15 do 17% boljši 18 do 22%, najboljši 22 do 24%, iz sušenih jagod pre-šau- celo 28 do 35% sladkorja Kisloba mošta prihaja od vinske in jabolčne kisline ter njunih kislin soli, zlasti vinskega kamna. Ako grozdje zmeljemo, odteče en del mošta sam od sebe Pravimo mu, samotočr.-a. Kadar trop stiskamo, dobimo mošt, Navadno stiskamo trop dvakrat, tako dobimo dve vrsti mošta. Ako se stiska dvakrat, ima mošt prvega prešanja več kisline in manj sladkorja, mošt drugega prešanja pa več sladkorja in manj kisline, toda več čreslovine. Mošt prvega preša-r.-ja vsebuje tudi več pepelnih in buketnih snovi. B. nes velika večina ljudi ne -mo* re privoščiti kave. Kako se nam le prileže, če nam kdo iz. jemoma ponudi skodelico kave! Ko jo spiješ s posebnim užitkom, občutiš že kaj kmalu njen učinek: nekam veselejši in zadovbljnejši postaneš ter duševno bolj razgiban, pogovor postane živahnejši, da celo včasih duhovitejši. Poleg vsega tega je rjavočrna pijača prijetnega okusa in opojnega duha. Tudi sveže pripravljena do. močd kava ima skoraj podoben učinek. Toda enega učinka pa vendarle nima: ne prežene ti glavobola. Ta učinek ima edino prava kava, ki vsebuje kofein. Kofein je med drugim tudi v čaju in kakau, kakor tudi v znanih preparatih kole. Učinkovitost kofeina je v tem, da preprečuje krče in razširja žile. Ce pijemo kavo, nam ne pordečijo le lica, temveč tudi obtok krvi v možganih je živahnejši, kar vodi do zmanjšanja pritiska v možganih. Na ta način prestane glavobol za dalj časa. Razumljivo je torej, če so ljudje, ki trpijo na trdo. vratnem glavobolu verni častilci kave. Vendar pa, če imaš pravo kavo, varčuj z njo in bodi previden pri uživanjut Kaua ni le draga, temveč postane lahko tudi zdravju škodljiva. Mnogi nervozneži postanejo po kavi še bolj razdražljivi in ne morejo ponoči spati, drugi zopet tožijo o prebavnih motnjah in tudi, da jih dere zgdga, če uživajo preveč kave. Kakor pri vseh stvareh, tako naj tudi pri uživanju kave velja zlato pravilo — zmernost, POSPEŠEN)E PORODA Z VITAMINI Med nosečnostjo nastopi p organizmu pogosto pomanjkanje vitamina BI, kar ima za posledico slabe popadke pri porodu. Zaradi tega so poskusili dajati pri pravilno nastopajočih popadkih porodnicam vitamin BI. Opazili šo, da se pri količinah 100 do 300 gramov vitamina BI bistveno skrajša trajanje poroda. Pri ženah, ki prvič rodijo, traja porod povprečno osemnajst in pol ur. če jim pa dajemo vitamin BI, pa traja porod sedem do Osem ur. Pri drugo-rodkinjah traja porod brez dajanja vitaminov osem ur, če pa te žene dobijo zadostno količino vitamina BI, pa samo pet ur. V bistvu velja isto tudi za mncg&rodkinje. Dr. S. S. VBimmvA OPRAVILA V JESENSKEM ČASD Sejmo solato, peteršilj, špi. načo in čebulo za naslednje leto. Plodnost in rast paradižnikov, paprike in kumaric podaljšamo, če zalivamo nasade z vodo, v kateri smo raztopili na 100 litrov po en kg solitra ali z razredčeno gnojnico Zeleno povežemo y šopke in obsujemo z zemljo, da postane bela. Režemo stebla belušev (špargljev), čim plodovi pordečijo ln dozore. Cepimo vrtnice v speče oko. Sadimo bia-cint, narcis itd. Žveplajmo na plesni okužene rastline. Uši na zelenjadi in okrasnih rastlinah uničujemo z raztopino tobačne, ga izvlečka ali 1 odstotno raztopino nicola. vedno MARK T WAIN fPiittfllouSeim nusivnu Ilustriral Bogdan Grom XX. Dečka sta porabila strahote in mislila že na to. kako bosta pri, Sla do zaklad« Joe je naenkrat potegnil izpod cteske polno pest novcev. Možakarja sta Jih ogledovala, bili so zlatniki Zgoraj nad njima »ta bila enako vznemirjena in navdu. šena Torn in Huck. Joejev pajdai je pri vlekel kramp in lopa-to. ki sta tu prinesla dečka Joe j< začel kopati ln kmalu izkopa) žlezno ■Skrinjo: Možaka pta zadivijena o-sledovala zaklad, Joe Pa ie dejal: «Le kdo te rr'npsel orodje **m?» 5 V sobcto sla bila dečka zopet pri suhem drevesu. Tudi to pot sta zaman kopala zaklad. Ko sta prišla po stezi do hiše strahov, je bala snaitoa tišina tako pošastna, samota in puščoba kraja Pa tako obupna, da si nekaj časa nista, upala vstopiti. Splazila sta Sf do vrat in trepetaje pogledalo v hižo. V pritličju in zgoraj našla ista znamenje razpade. V entth kotu sta našla shrambo, ki je obetala skrivnost toda preva. ralo ju je. nič ni Mio v n Je j. 2 Prigode tistega dne so Toma in Hneka silno preganjale v sanjah. Tom je drugo jutro kar pogoltnil zajtrk in šel iskat Hucka. Ta je sedel na kraju plitvega čolna, brezbrižno j« bingljal z nogami po vodi in Kledal otožno v svet. Tam je rt-kri: «Najti morava Spanca in iztakniti don»r!» Huc-k pa je diejad, da tona ti. va d*uša samio enkrat pi-td tabo takino grmado denarja in da sta to priloinost izgubila. Dečka sta hotela najti tuda Joeja. 7 Se priden sta se dečka odločila, da bosta zbežala iz hiše se je prvi prebudil Joe in zaklical tovarišu: «Cas je. da odrineva, zverina! Plen 8S0 Srebrnjakov bova p« zakopal a. a «Dobra mlsel», je dejal tovariš, dvignil opeko pri dimniku ter potegnil izpod nje vrečico. kj je prijetno žvenketala. Iz nje je potegnil dvajset ali trideset dolarjtv zase in prav toliko tudi za Joeja. Nato je dal mošnjiček Joeju, ki ie klečal in brskal v -tu. 4 Spanec in Joe sta še pred temo smuknila ir hiše. Tom in Huck sta bi. la seda* brez strahu in sta kukala za njima skozi špranje lese-n- stene. Sama nase sta bila jezna, da sta pustila kramp in lopa. to spodaj. Ce bi lega ne bilo, bi Joe ničesar nt sumil, srebro in zlato zakopal, potem pa svojega denarja ne bi ve{ našel. Sklinila •'a da bosta v mestu prežala 'na Spanca in preprečila njegovo maščevanje, ki je gotovo 'ismenjeno Tomu zamrli pričevanja O Naslednji dan sta Tom in Huck prispela nice Dušanovega sliki je cesar D» ‘ zakonik in zem.-noV vlne. napis ln letnici 1349-li*9*’ . JIH POZNATE? J Žalosten produkt kominformistič-nega vzgajanja mladine k prete-paštvu in nacionalnemu sovraštvu Na zgornjih treh slikah vam predstavljamo «cvet» kormnfrrmisticne mladine, ki so jo mladinski voditelji Pešca tori, Petirosso. Hrevatin ta drugi pripravili do tega, da je po značilnem fašističnem načinu skupno s starejšimi tovariši skušala razbiti tabor OF v Nabrežini. Zanimivo je, da so kljub množični mobilizaciji za svojo škvadristično akcijo pridobili le nekaj desetin mladincev in mladink, predvsem udeležencev iimirovnegan kongresa v Berlinu, medtem ko so ostali poklicni pretepači tipa Pinguino ali pa smrkav-cl, ki zvesto sledijo stopinjam svojih očetov (primer Gom-bacci). Pri nedeljski akciji v Nabrežini so dajali mladinski funkcionarji dober vzgled: Davide Pescatori je letal od skupine do skupine in dvigal moralo s tem, da je pač kot poglavar kominformisticne mladine žvižgal in prežvi-žgal navadne člane. Človek je imel vtis, da so kominform-fstični mladinski funkcionarji obiskovali tečaj, kjer so med drugim poučevali tudi žvižganje, da se tudi na tem področju ločijo od raje. V to skupino moramo šteti tudi Rabarja, Fabija, Valdistena In seveda dva «novinarjan; Persoglio in Calabrio. Ogrin Vinicio, Gerlanc ml. in njim podobni naj ne bodo užaljeni, če Jih prištejemo samo med navadne člane. Tudi iz Sv. Križa je bilo nekaj ljudi, ki so se odzvali vabilu na razbitje tabora OF’ v Nabrežini. Prvi seveda Bogateč Žarko, predsednik ko-minformisticne mladine, dalje pa kar po vrsti: Ašti Bogateč, Silvana Sosič, Natale Pacchiani, Zoro Tretjak, Albert Vldoni, Žerjal Bruno z materjo in očetom, Lucijan Košuta, Henrik Laharnar, sin bivšega fašista Virgilij Suli-ni z ženo, Di Len ar do Rudolf z ženo in še nekaj drugih, ki jim je pa danes prav gotovo žal, da so se kot Slovenci udeležili Skvadrfetične-*a pohoda v Nabrežino. Se dve besedi o poklicnih pretepačih. Pinguina (s pravim imenom Luciano Morgan), Pippa (Filippo Pezza) in Egidia Kneipa verjetno že vsi poznajo, kajti nič kolikokrat so se že proslavili pri »junaštvih«, ko je bil0 treba zavratno napasti posameznega človeka. Pinguino in ostala banda so svoj »sloves« opravičili tudi v nedeljo, ko so najprej junaško napadli neko mladinko, a se potem znesli nad starejšim tovarišem. njenim očetom. To so tiprvoboritelji« za mladinske pravice ali avan-garda kominformistične partije v Trstu, kakor je večkrat poudaril Vidali. U gotov-. ijamo, da je to le banda pretepačev, ki jo vodstvo premišljeno izrablja v svoje podle politične namene, ki se niti najmanj ne razlikujejo od nekdanjih fašističnih akcij. Ta mladina je končno izraz bedne moralne vsebine ko-minformizma. JUCA Poglejte te mladeniče in mladinke, ki so jih tržaški kominfermovski priganjači poslali v nedeljo iz Trsta, Milj in drugod v Nabrežino, da z živalskimi izpadi pokažejo to, sp se v kratkem času naučili v kominformističnih vzgojevalnicah. Ta mladina vzbuja usmiljenje, njeni kominformistični izkoriščevalci pa zaničevanje, kakršnega zaslužijo propaiice jtUfr PEPI Glej človeštvo, ljuba Pepa, kak’ z življenjem se otepa: Danes ga na svetu ni, ki bi ne imel skrbi. Da tako je, ne zavedaš, kamor koli se ogledni. Kuhat hočeš, manjka lonec , dii Pa je moke konec; če je moka, ni fižola ali druga pride smola. Prati hočeš, manjka milo, šivat hočeš, manjka šile; če ie šilo manjka nit... Tega muči pleša gladko, drugega pdstava kratka, ta-le ni nikoli sit. drstmi lovi apetit... Temu vse ie nekam prav je, samo šibko mu je zdra vje. Drugi 'pet. vesel se zdi, ker se lice mu žari jutranja zarja, toda — v žepu ni dimarja... Burja pride. .— Kot nalašč manjka jopič ali plašč. Če je plašč, pa gumbov ni... Nikdar konec ni skrbi, vsakogar nekje srbi. Kot da to dovftl.j ie ni. »kupna skrb nas vse morit Naj je Nemec, Spanec, Danec. Belgijec, Amerikanec, Sved, Francoz, Anglež. Poljak. Oger, Rus, Hrvat, Slovak, Svic.ar, Finec, Norvežan, Azijec al' Afričan, Čeh, Holandec alf Srb; Vsi imajo eno skrb. Vse zanima samo to: Bo ta vojna al’ ne bo?? Pepa, potolaži s«. rečem ti: Ne bo je, ne! Res se trosijo mtijardc za topove in bombarde, puške, tanke, vežbališča, za letala in vzletišča, križarke, podmornice. za bencin in tvormce... Toda to je le prevara. rte M tc le pra-na tor*. Vse se dela le zalo, da brezposelnih rte bo. DejstDom, Pepa. ne veruj, rrtje na besede čujl Mir! na desno se prepeva... Mir! no lev. ta.ni odmeva... Vsi ga prerokujejo, >:si zanj podpisujejo, . Torej, Pepa, giavo kvišku! Mirna želja je na višku. Saj izkustvo daje trajno nam resnici neomajno: Vrtka korferenca kaže, da današnji svet ne laže... Potemtakem, ni hudir, kmalu bo izbruhnil — mir! med irsiami Da tako radi hodimo na planine, ima svoj vzrok v raznih prijetnih vtisih in vplivih, ki jih tam sprejemamo in doživljamo. Ni samo lepota pokrajinske slike, odprt, širok razgled, osvežujoč zrak. skrivnost, na sila ultravtioUčagtih žarkov in povrhu še zavest, da smo se s pešhoio oddolžili tudi organom našega telesa; je še nekaj drugega, česar nam nižina sama ne more nuditi! To je žU vahno menjavanje rastlinske odeje od doma pa do vrh pla>-nin. Posebno naše planine nudijo prizore, ki nas OpafaSo; spodaj kulturni predeli z njivami in vinogradi. -nato bukovi gozdovi, ie više smreka in macesen in slednjič samo še posamezna, od viharjev, plazov in strel iz- t* piisuiiifih k m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiHHiiiiiiiiimiiimimiiiiiiHiiiiiii inaličena drevesa, nad njimi pa ruš je, planinski travniki in slednjič skalovje. In tu v teh višinah najdemo povsem novo, čisto svojstveno rastlinstvo. To je alpsko rastlinstvo, aprav one sočnebarvne cvetke, ki v neprestani trdi borbi z neurji, viharji, s nežnimi zameti in plazovi vemkute zn^viejo- in naseljujejo alpake trate in livade,, ,alpska melišča, golo skalovje in špranje v navpičnih in previsnih stenah. V gosto grmičevje sleda ali rododendro-na se ie Stisnila in skrila cela množica naflen^h planinskih cvetk. ZA »ISTRE GLAVE PRKIKEU1 K O K H A APELIRATI K K I I. A T Zli A II bi: PII U I !l ,1 i: 14 I, lil K K H III T B/l K CECOjVA lt I Z K K * I Prtnnkaj be*eue vrvovrstno kulturno srečanje 'iied 1 alijani in Nemci. Prvi imajo ie znano 2000lelno kul-turo; nemška kultura je nekoliko mlajša, vendar pa ima tud i čaitttljivo sfarosi kakih j 177 let. Prvi se trudijo na ju- j ()t<. drugi pa na severu,, da bi j nas, barbarske Slovence, čim ! ref itrolr iltrn nin Toda dale.?. smo še. TaJ;°ga kulturnega. nastopa — na odru, v dro-rani in za kulisami — kakor ie bil on1 na Dunaju, ne prv* moremo in ga naibri nikoli j »e borno' NeMŠIIIIIi (Po treznih in jasnih izjavah, ki jih je dal zunanji minister Kardtelj dopisniku lista «Corriere di Trieste». je .takoj odgovoril znani De Ca-sSro v svojem «Giornalie di Trieste* popolnoma odklonilno). NOVINAR: No, gospod De Castro, kaj pravite k izjavam ministra Kardelja? DE CASTRO: NUi n® bo. Minister Kardelj je reailen in trezen politik, mi pa smo, kar -J smo. VELIK. USPEH Jugoslovanski*! ŠAH1ST0V Jugoslovanski šah Je.z7 0.$ mi nad reprezentacam' ^ Nemčije, Belgije in Vel' v taniie znova potrdil sv« „ ko vrednost. Posebno powg sta ?magi nad Zapadno ^ in V. Britanijo, ki SP*<>'‘ , najmočnejši svetovni ^ tanci. Junak dvoboja z ■ p tlijo je bil mladi JugoSl«^ derer. *i je dvakrat P svojega mlajšega nasj' ^ Penrosa v sijajnem je razvidno iz partije. ? * našamo. SICILIJANSKA paBT^, Beli: Penrose CrB'i, i X. e4, c5: 2. S«, Sfj.jt* c:d4: 4. S:d4, Sf6; 5. Sel j,* Le2, e6, 7. O—O, a6; »■ 9. I,b2. Ld7; 10. Klil, DbS; 12. S:c6, L:c6: 13. 14 De2. h5!: 15. (3, W' ^ Sh5i 17. Ld4, e5; 18. M c4, Sg3; 20. hg, hg+! V W De7: 22. Sf2. Th2; 23. V $ 24. Kfl, bc: 25. bc, T.&-Dh2. Beli se preda. SINTETIČNA PARTIJA s patom^ C.H, Wtieeier odgovarja ’ ^ ny Sauthu® 1. 1887 na ^rjjS vprašanje; kakšna ie partija, ki se konča 5 P da tako, da ostaneta m nici le dve figuri? odgovor: . nd2, ^ 1. a4, C5; 2. d4, <*; 3’ni 1^ 4,Df4, e4: 5. h3, Le7; 6.^' 7. Ta3, L>e6; 8. Tg3, V>\’ * tf Da5, 10 d5, e3; H. * i3, f4; pat. 'fin« [jigietjjfiii razstava v Gorti1 Dne 15 in 16 septembra tega leta je bila odprta na goriškem gradu filatelistična razstava. «i je bila združena z dvajsetim filatelističnim zborovanjem Treh Be-nečij. Za to priliko so bile izdane numerirane spominske razglednice. ki so imele na hrbtni strani naslikan gorlškl grad in poštno kočijo iz preteklega stoletja ter napis «Estate Gorizlana — XX. Adunata Filatelica Triveneta — 12 — 16 Set.tembre 1951 — Ca-steuo d: Goriziai). Posebni postni urad na gradu je uporabljal spominski' žig z napisom «XX. Adunata Filatelica Triveneta Gorl-zla». Pri razstavi so sodelovali trije goriški filatelisti in sicer dr. Franc Jakončič, dr. Alojz Oble-Kiack in Alfredo Bresciani. Dr. Franc Jakončič je imel razstavljene spominske znamke filatelističnih razstav bivSe Jugoslavije In Nezavisne drSave Hrvatske ter spominski blok in spominsko znamko letošnje Zemaljske Fila-telistifcke Izložbe v Zagrebu fZKFIZ), v nadaljnjih dveh izložbah je isti razstavljalec prikazoval dve poli jugoslovanskih znamk, ki so bile izdane leta 1941 ob priliki II. filatelistične razstave 'Hrvatskega fllatellEtiČke-*;i Saveza v Zagrebu. Znamke so tiskane v malih polah, ki Imajo petindvajset prostorov: na Šestnajstih prostorih 30 razporejeno znamke, na ostalih devetih pa sta izmenično napisa «11. ril. Izložba Banovine Hrvatske« In znak «H. F S.» (Hrvatski fllateilstičkl Sa-vez). v drugem detu pa vid.mo iste znamke, a s pretiskom v zlati barvi Nezavisne Države Hrvatske in hrvatsko Šahovnico. Poleg tega je razstavljal dr. Jakončič tudi klasične znamke In sicer nekatere primerke prvih sardinskih znamk za pet, dvajset In Štirideset centesimov z zanimivimi pečati, nato kompletno serijo prvih znamk Homatine in dve kompletni seriji jubileja avstrijskega cesarja Franca Jožefa iz leta 1908 in 1910 Dr. Aloj/. Oblssciack pa je pri- i kazoval v Štirih prostorih kom-j J pletno zbirko slovensK® ^ t za časa italijanske in $0 kupacije Slovenije ^.-ift* svetovno vojno. Zelo za ,Ml & znamke italijanske zaseo ^ je bilo izmed nekaterin g**1 kov izdanih samo seden* dov. Poleg tega so bile«n0!^ ljene tudi nekatere nap tiskane znamke, Najb°u (# serije 20 bile oprehilj®" Jp trdilom o pristosti !W filatelističnih izvedencev ir: Bara. Vsa ta zbirk® * vrednost enega rnilij°n* r leg tega so bile rastavU nekatere zanimive seru' sne države Hrvatske. tit Alfredo Bresciani P* siavijal nekatere znamK^j p nunzieve zasedbe ReKe'Jt)t‘ 1 terimi 20 zanimive *n J» vojaško poSto iz leta 1 0 w rih je bilo izdanih ^aiA izvodov ter nekatere * zgrešenimi pretiski. .7 pa je tvorila cela pola znamla za 2 liri s v m p AMG - VG, kjer tični pretisk na neKate u kah v zgornjem levem Poleg teh gor*» 2» cev so prikazovali ; rntS!^,,r iz Trsta pismo s trem* ‘ po 1 liro Iz prve jlK ikega Dukata v vredno* faplj* ( lir, Apollonlo iz TrS<-!,rdl|lS)f|i(r znamko za tri lire , _,j in11 'jj kraljestva v vrednosti P".jriiD . na lir. fiar-l.nno P»PP>J.l c‘i i m P'5"1' Irtin f _ na lir. Gaetano -Brescie pa je pri^r. vrsto klasičnih znamk nalepljene na origWaf dotlčne dobe. NOVE ZNA^K prllP*" |l JUGOSLAVIJA ^ („!£«•' ierija za pomembne 0 din, temnozelena, o® ',f£ (fi-letnice slovenske ^pi’0 Primoža Trubarja, Ze jta bila na tem, eto gresta sptt navzdol. ko vstopita v hišo dva možaka. Prvi ie bil stari, gluhi Spanec. drugi pa razku-štranec. Spanec je bil zavit v pelerino, imel je brke, bele. !asc in očala. Ko »ta vstopila je oni «drugi» tiho govoril; s: d la sta na tla z obrazom proti vra-tcir. in s hrbtom proti steni Glas tistega, ki je gworil, je bdi Joeja. «Na smrt «>m zaspan*, je rekel Joe in se nato zvil v travo in zaspal. Tudi Spanec je kmalu rd kinkal. a ((Slovenska knjiga*' z «1551-1951», v krogu P® 13 di®' r raoi Trubar*. — “ tnlc« f» rjavi, ob priliki 500" e.ortret’ k ka Marullča. Njeg°v vrhu napis ((Marko _ ^ letnici «1451-1951»- " v internacijskem toborišču v Isernii ip . . »»ti vatopila v S i» »vezni- »>aali znano f40'' 5,110 se v* K !z, te-žlcih časov p*?,?t?4ne d°be — v ^ h* 5llC1*J Odločitev je L.Pf ,la: italijainski & teJJ* bo “kal ob strani, potolže svet in ie ,?? ■ svo^ škorenj. ^nljivo3---2-VS° rljen° negotovostjo in j^j^delii usodo, torej'tudi teežbn, POraz- To i* bil v KS? daljni žarek janska filofašistična drhal je tekala vsako jutro na vrata, ko so prinašali časopise, da bi prej izvedeli o nemškem izkrcanju v Angliji, kasneje pa o zavzetju Moskve. Z duhovnostjo navadnih zaprtih kriminalcev - so čakali iz dneva v dan zmage in s tem pomiloščenja. Njihova ovaduštva, podsmehi in izziva-mi, vendar z dokaj večjo svo- -ja-so P?8taiala neznosna. Po bodo gibanja po vsem mestu in še dlje. V vojnih letih ?e j>e tod sprehajala, prihajala in odhajala pisana družba. Spočetka je bilo tu, dokler niso dobili lastnega taborišča, še nekai Angležev in Francozov, kak Arabec, Kitajec, nemški in avstrijski Židje, približno ctve petini pa je bilo Slovencev; po zlomu stare Jugoslavije pa je prišlo še nekaj Hrvatov in kak Srb. Polovico približno pa je bilo Italijanov, večji del življenjskih brodolomcev. Zelo neprijetna *° fošvetii^i' ki ,]e *?? mah rab-)(,• brodolomcev. Zelo neprijetna smo se torof razpolo- družba: ljudje, osumljeni voja-^ deJsiiej znašli znan- šteega vohunstva ali pa nekda- &Mu ................... J^lns^®■ ^vorišču zapora v ?W«i n= ŽKl' kot da 3mo ^ ^ ki £ slavnostnem sestao- iitf1 nismrv8?, s,!c’ar pod fašiz- te11 Dmoži2Whz*Ucati v to-nič te?n ^ por nas n> i?? b‘li za*♦S^- povečini ni- ogblj5skpergZ S?** da flvŠ- v srefcni okol-°*s S niso vohali kot P°sebno ob- » se je France srediri vi la^oi ,znašel v ksi! b*l *£*■** sfer gali°’ j?p kot na J'nk ?ro razpo foIVni- ki nam ® (oni re ^ Je seveda fa- S? UaSiializuna* mnoge izmed nTT* grož- kue?.a nadzr^lf s°dnega poli-Drev^tva' ki nam jv (izviti kSi031 S°vori,ti ali & ker nam fgau 2nanca ?*» 3e bilo na prepove- or,-An nikrin “■ Jlvlrni ijua-Km- !ii' kdn c Povedal ne K )e) z Verl 1,0 ti sumljivi ^.Procesa možnostjo ka- g^eni ** a’’. konfir.acije. Z? na mah h Po sfi družina. Pove-..Vvao“*u:Pni usodi. i« i?esec dni"au!ila ”aža druži-!kiVli z , ^a-neje pa smo ^ ’ v °k jBdaran- k }? ^očn,«!*0 JJaliio, v ne-bJ^Ho yL *}: Vsiljevalo se «že nSl-* kaaJ- Kam? -« *?£ zdravja so i^^ihen3 !!. ^borišče ‘ N. A0 ' K bilo lu?H ■ - v -^Penl-na rw 1 ze Ea p°ti: fijle ^ r»ki .so . za 'eno — • s.*5upj s to-cfHf„ Ivan -,Moj soukle-^ m8 'fha u11’ učitelj iz v!11)^0g l0’ let k *Sf že odse' ^ dr.)!! k°nfinaci]e, je Vl ^ živemuau pokopališču v S41WotSc°a °bl?Ui v no- vie i-a-^,' Vedtl° više v ^nme ^ S°nCa ibli^“. Revno me-Nh1V' iS 11 tisoč pre-v^Okki dob;1”1- Petkom v dniK °Čitno dcv ^ 6,Nda tZ} v sinjem ^inovJut'em tovart-v Vi? “Ho prispelo L ,aboriš5e v nji obsojenci za isti zločin. Mnogo med njimi je bilo propadlih oficirjev, ki so zašli v stisko zaradi igralskih ali drugih pustolovščin. Tu so bili seveda največji patriot je, pripravljeni vedno, da nadaljujejo svoj nečedni pcsel proti svojim tovarišem po usodi za majhno ugodnost o<3 strani ravnateljstva, za boljšo ceno itd. Zelo redki so bili med njimi politični kaznjenci, poslani sem zaradi ovadb, da so bili protifašistično nastrojeni. Zal, da je bil marsikateri tudi med Slovenci, ki se je prodajal temu Judeževemu poslu ali opravljal to vsaj i*riložnostno ali zaradi slabosti. Ti so delali v taborišču težko ozračje, C'a smo se magli zbirati le v večjih ali manjših skupinicah, kjer smo lahko odkrito govorili, — celo gor na našem «skednju». nekaki veliki podstrešni kašči, kjer nas je bival največji del, najbolj proletarski del internirancev, največ seveda Slovencev, Tu r.am je teklo internacijsko življenje kot v slonokoščenem stolpu, v opazovalnici, izločen; iz širokega življenja. Tu so tekli meseci, letni časi, žgoča polelja, otožne jeseni, mrzle zime, ko je po Monte Miletu in še niže ležal sneg, včasih tudi na ulici in na «tenisišču» v okrilju našega taborišča, kjer sm0 se mogli gibati tudi podnevi, Takrat nam’je bila edina pečica za ves «skedenj» boli v zasmeh kot za toploto. Prihajali so novi tovariši, drugi odhajali, včasih na dopust, v «svobodne občine», kdo kazensko na Tremite ali v Monta-i-bano pri Florenci, ali v drugo taborišče, kdo v zapor ali bolnico, ubogi Tratnik na pokopališče skozi bolnico in končno nesrečni Hrovatin tam nekje s Pivke na proces v Rim. Z drugimi štirimi tovariši, tud j od tam nekje, je bil ustreljen pod pretvezo «vohunstva» (vsak «zločin» je bil dober, da so nam ga naprtili) v nekem «fortu» blizu Rima. Medtem je vojna vedno straš-neje divjala. Padla je Poljska, evropski sever. Francija. Strašno nas je zadel nagel pa oec sta. re Jugoslavije zaradi notranje gnilobe. Razcep in strašna medsebojna razračunavanja so nam zameglila vsak izgled na bo-bočnostt. Trepetali smo že za Anglijo in Sovjetsko zvezo. Itali- Stalingradu smo se oddahnili. Iz domovine ni bilo prijetnih vesti. Iz Gradeža je prišla večja družba internirancev, največ Tržačanov, ki s0 bili tam do napada na Jugoslavijo, med temi menda Cok iz Lonjerja. dr. Agneletto, Puhalj itd. Kasneje, a le za kratko dobo, tudi France Bevk, za tem pa iz razbite Jugoslavije notar Penko, dr. Ražem, Srb dr. Gjermanovič, tajnik nekdanje Prrbičevičeve samostojne demokratske stranke, inž. Smodlaka, sin poznejšega ministra nove Jugoslavije, zdravnik dr. Svalba itd. JELINČIČ (Nadaljevanje sledi) KULTURNI DOM Lipicanski plemenski konji na paši poteg kobilarne C PRED MNOŽIČNIM IZLETOM V LIPICO LIPICA IN LIPICANCI Med mnogimi vrednotami, I Madžari pa so ustvarili svojo pridobljenimi v stoletjih, je lipicanski konj. Svoje ime je dobil po stari znani kobilarni , Lipici, kjer je dunajski dvor že 1580. leta ustanovil kobilarno. ki je stoletja dajala prvovrstne inb-Ke vprežne in jezdne konje za potrsor dunajskega dvcra. Semkaj sc že takrat privedli žlamne konje iz Španije in južne Italije, v glavnem potomce arabcev Severne Afrike. Razen tega so bili v Lipici tudi plemeniti danski konji ter ko- linijo Incitato. Lipicanec je srednje velik (po navadi 160—165 cm). Glavo ima včasih nekoliko veliko, ki je v nosnem delu čisto vzbo-čena, toda plemenita, z veliki-mi očmi in širokimi nozdrvmi. Vrat je srednjedolg, močan in mišičast, dviga se v visokem lo-ku in se krasno boči proti glavi. Viher je, mišičast, nizek, a zadosti dolg ir.' zato sposoben za varno nameščanje sedla. Hr. bet je pogostoma podolgast, nji cesarske kobilarne v Kla- j vendar širok, raven in močan, drubu. S sistematičnim križa-' njem teh pasem, z odbiranjem samo najboljšega plemenskega podmladka ter z dodatkom čiste ki'vi plemenitih arabskih konj (zlasti zadnje stoletje), je bila v tri sto letih ustvarjena naša pasma žlahtnih lipicancev. Od takih prednikov je lipicanec prevzel svoje prekrasne telesne oblike. Kameni-ti Kras, koder raste razmeroma borr.a, toda sladka trava, nadalje ostro podnebje in pogosta burja so mu dali še druge odlične lastnosti: trdnost, odpornost, vztrajnost in skromnost v prehrani. V dolgih letih je bila v kobilarni Lipici pa tudi izven r.'je ustvarjena vrsta linij lipicanca, ki so postale izvor posameznih slavnih plemenjakov. Ti žrebci so prena šali na potomstvo značilne telesne oblike. Najbolj so zaslovele Unije: Maestoso, Favory, Cor/versano, Neapolitano, Pluto, Siglavy, Tulipan in Incitato. Linijo Tulipan je na Hrvat-skem vzredil grof Jankovič, savskih konj. Dobri so križanci lipicanca in rjoniusa, a hlad-nokrvne kobile parjene z lipicanci. dajejo v prvem rodu izvrstne delovne konje. Ce pa se ti križanci uporabljajo za na-daljnje medsebojr.-o križanje, nastopa razpadanje in slabša kakovost konj. Ze pred st0 in več leti so bili lipicanski žrebci uvedeni v Slavonijo, kjer se je začelo sistematično parjenje domačih toplokrvnih «posavskih» kobil z lipicanci. Sčasoma so lipi-canci popolnoma pretopili staro dobro povezan s^ križem, kriz pasmo v lipicansko. Tudi danes je Slavonija glavno vzrejno področje lipicanca, tu je najboljši lipicanski konjski material. Lipicanca so tudi vzrejali v Liki ir.' na Hrvatskem Pri-morj-u, zlasti sistematično pa so ga že oddavna vzrejali v raznih državnih in zasebnih kobilarnah graščinskih, kobilarnah bivše Avstroogrske in Jugoslavije. Po prvi svetovni vojni si lahko lipicanca našel po vseh krajih Jugoslavije, povsod je bil priljubljen. Ljudska oblast v Jugoslaviji je pravilno ocenila vrednosti domače pleme- KiTre^friem m voja- 'Vl P*$o: * «ofc1Vred namiTpa S itaMi m- k' »o jih »i^ičino tS0 imperia' i>lta Zarirt .da nJim pač lw>a samo-Uro dam 50 se odprla tNn?^,°zki je^n° za spre-iici ri' J m dolgi SK > tolJnj-ega kon. „ tO maleoa j .... ! Ulici n ^P0 m dolgi, tSJ ki?9' cV° *)l.jnj'ega kon. ''i tr s0 na iega drevo- sL’ U(li ° taborili nternirani kakor Tip dobrega lipicanskega žrebca, bi slovi po svoji dobri vzreji in lepoti daleč Po svetu pa je mišičast, dolg in raven, ali pa nekoliko vzbočen it! lepo zaokrožen. Prsni koš je za-jeten, z dobro zaokroženimi rebri, v njem pa je močno razvito srce in pljuča, pogoj za moč in vztrajnost živali. Noge so pravilno razvite, čvrstih kosti, z izrazitimi suhimi čler.ki, s čvrstimi kitami in vezmi, s pravilno stojo. Lipicanec dviga v kasu sprednje noge visoko in graciozno, kar mu daje pri lahki vpregi poseben čar. To je značilna lastnost njegove pasme. Lipicanci so v mladosti sivkaste barve, ki pa z leti pobeli. Rja. va in črna barva sta redkejši, toda bolj zaželeni, zato zadnji čas bolj stremimo za ustalje-njem teh dveh barv. Lipicanci so živahni, toda dobrodušni. Zaradi inteligence in poslušnosti so sposobni tudi za visoko jahalno dresuro. Zato so že od davna na glasu. Na dunajskem dvoru je bila udomačena španska šola jahanja, a tudi danes še častniki ir.' jezdeci izvajajo očarljive figure z lipicanci Lipicanska pasma je pozno zrela in se živali popolnoma razvijejo šele v 5.—7. letu, imajo pa dolgo življenje. Kobile s« plemene do dvajsetega leta, žrebci se pa če-sto in uspešno uporabljajo za pleme celo z dvajsetimi in več leti. Vzrejen na kiaških tleh je lipicanec izvrsten vprežni in jezdni konj v hribovitih krajih, hkrati pa lahek in hiter na ravnem. V Slavoniji ga kot delovnega konja počasi izpodriva močnejši nor.ius, toda v gričevnatem ozemlju mu med konji ni para in njegove uporabnosti ni mogoče dovolj poudariti. Lipicanec se izvrstno križa z raznimi pasmami, pri čemer prenaša svoje značilne lastnosti na potomstvo. Posebno dobra žrebeta dajejo lipicanski žrebci, parjeni s toplokrvnimi pasmami starih domačih preprostih bosanskih in po. nite pasme in je izvedla rajo-nizacijo na širokem področju. Tako se bo lipicanec vzrejal razen v Sloveniji tudi v severnih predelih Bosr.e, kjer bo v glavnem oplemenjeval domače kobile, nadalje v Bosanski Krajini, na Kordunu, v Liki v Hr-vatskem in Slovenskem Primorju, v Istri in na Dolenjskem. Nadalje se je lipicanec udomačil v severovzhodnem delu Srbije, vzrejali pa ga bo-do tudi v posameznih predelih Makedonije. Ta ukrep za dvig in izboljšanje ljudske konjereje je daljnosežno pomemben ir.' z njim je dano lipicancu pravo mesto, kajti na širokem vzrej-nem področju bo lahko uspeval in bo kot izvrsten vprežni in jahalni konj odlično služil. Ljubiteljem lepih in dobrih konj priporočamo, da obiščejo Lipico in se prepričajo o uspehih, ki so bili doseženi na področju konjereje v povojnem času, čeprav ni vojna vihra prizanesla niti Lipici, iz katere so takrat odpeljali okoli sedemdeset najboljših kobil in žrebcev. Na svojem obisku je italijanski minister pomorstva Cappa podal precej zanimivih izjav. Značilne za njegovo mentaliteto in miselnost krogov, ki jih predstavlja, so tiste ki jih je izrekel v krogu gospodarske komisije krščanske demokracije. Včerajšnji «Giomale di Trie-ste» prinaša te izjave pod vidnim naslovom in ugotavlja, da je minister popolnoma solidaren in da podpira težnje natega pristanišča, pomorskih družb in vsega tukajšnjega gospodarstva. Pa pustimo besedo samemu ministru: «Ne obljubljam gradov v oblakih, vendar imam za neob-hodno, da se v Trstu uveljavi pravica. Dosedanje raznveTe se morijo spremeniti, tako da bo-do odgovarjale potrebam vseh pristanišč.« «Giomale di Trieste« pa nadaljuje in prinaša celo neki ((konkreten)) predlog italijanskega ministra, ki bi po mišljenju pisca in vesoljne krščanske demokracije rešil tSko pereče pomorsko vprašanje. Predlog navaja prvič: okrepitev proge S in konec) Požljin* Že prei raz' S O: « ku ™ars'k°0a in Sli uti’. ne ^ omt-‘n Pre,e n^o precej Mišu, es!jit’° zBOdbo: »'it °kaea> e sedanje stvar. C da zrm obli- i%ih žaljenje, in 'Sč ‘n Jaclpt unleuaniem U^n lCmh USod *» M* čutom■ z \ it »>-oj0 **C1 ‘udi v tiv ^£e°°CLJ0 *ZTrwoel- K ‘n oblk presunljivo b ^b‘iai €m- ^ pa mo. >Sut° d°oaja’ kakor Se 10 ■r“5a v naiem pri. J,e °0t0v0 nje- V «0 ž>ela- jifi na i,faniwm^m ?Wl{i ,° «Qr,w^fU' kkr je V »J »e , nekaj po- ^ ,n!Ie rokam SV°«Jo ljudi ’ zlasti \! v , * Vrst na- SS51, ko ^ in bili JlSSnj., To j iakali X1 ki daiišena "S bl! prvi SSii le zamiš- po dal hrepe' OOOOOOOO/ o o o o o o m 0 ne^Z oa 2a- nim- Misel, ki je morala pisatelja mučiti in I domači zemlji in svojim ljudem, ki naj bi jo pripoved izražala, ' Mislim pa, da t>i bilo to živ-' ‘ Ijenje pol kmetov pol železni-čarjev v prvem desetletju pod Italijo lahko še nazornejle. Nekaj mu ne da, da bi razgrnilo t> pravi krajevni in čas(nmi per. spektivi. Ni to samo zaradi nekam pretrgane, nepovezane pripovedi v začetku, ampak bolj, bi dejal, zastran neke nesklad-nosti med stvarno vsebino in pripovednim načinom. Stvarnost, ki je preprosta, je kakor vdelanaskoraj utopljena v za-pleten, igriv in prezgOvoren *Ioq, f(i spominja na. udobnega idilika Miška Kranjca — morda tudi zato, ker je odlomek sdm idilično zasnovan. To so pač poskusi d novi snovi in novi tehniki, kjer pa bo treba še dela, da bo stvar bolj trdna in da bo Polno zaživela. Tudi za Rebulo je treba reči, da pomen ja ta slovensko, danes na splošno precej mrtvo in neizrazito pripovedništvo veselo poživi jan je, sodobne zamisli in široke zasnove. Med študijami in članki je treba a priznanjem omeniti toplo napisan spomin VI. Bartola Ob Bucikovi mrtvaški maski, ki lepo prikazuje dela in miselnost pokojnega primorskega slikarja. Lepo se je tudi Andrej Budal kakor rečeno, ni- prav določna. Gre, bi menil, za odčaranje ali odpoved mikom in vodilom metafizike, za sprijaznjenje z naravo, za vdanost zemeljskemu življenju, ki se ti odkriva polno in mikavno (v tem znamenju je izdelana tudi župnikova podoba v Zemlji brez blagoslova). Pripoved sama pa je živa in zanimiva zastran dobrega vživetja v nevsakdanji svet. Ze omenjeni odlomek Zemlja brez blagoslova riše čas po prvi vojni v naši obmorski vasi, ko so se ljudje lotili obnove porušenih hiš, se pogajali z ljudmi od stavbnih podjetij, nadaljevali v novih razmerah delo in rod, dokler ni prišel lašlzem in zanesel med ljudi razkol. V to že zgodovinsko stvarnost je vpletena omemba znane tolovajske družbe, ki je. mimogrede povedani. po zgleau anarhičnih dejanj v ruski revoluciji praznila vlake blaga, dokler ni v spopadu v Vižovljah prišlo do njene, ga konca. Postave so dobro zajetp, živa je posebno šaljivost dveh starih na porotni dan, pa b. bila lahko še nazornejša. Marsikatera stvarnost je lepo zad-eta in čutiš pisateljevo prizadevanje, približati se svoji janskega članka Daria de Tuo-nAja o upodabljajoči umetnosti in modernem racionalizmu, ki sicer zanimivo govori o razvoju gledanja na umetnost. Ni navedeno, od kod je preveden članek R. Supeka o eksistencializmu, moram pa reči, da je tako obravnavanje le preveč prepro-in po vzhodnem zgledu, za-kaj takega gibanja, vendar ne gre kratko malo obsoditi kot hoteno obliko današnje kapitalistične družbe, ki si nadeva na. preden obraz. Pač pa vem, da »pomnil umrlega marljivega ie marsikdo že dolg0 želel :________i____ j.,., . ta, 0 JU*t& £e#Ua. primorskega pisatelja in prevajalca Ivana Vouka, zraven pa je prispeval več ocen in poročil ter članek o Finžgarju, o katerem je spregovoril Pudi France Bevk. Nekaj spominov na Zupančiča je napisal D. Zeljez-nov, za štiristoletnico prve slovenske knjige Pa je prispev&l Mirko Rupel zanimiv in izčrpen članek o Primožu Trubarju v Trstu. O življenju in delu istrskega pisatelja 1. Cara Emina je precej povedal Tone Batagelj. List se je spomnil tudi pokojnega slikarja Alberta Sirki z odlomkom iz izčrpne monografije, ki jo sestavlja poznava, le c njegovega dela in življenja umetnostni zgodovinar Fran Si-janec, ki je poročat tudi o razstavah. Po večini pa so bila ta kakor gledališka poročila s člankom o igralki Nadi Gabrijel-čičevi delo VI. Bartola. O glasbenih prireditvah je phal D G Ne bi se ustavljal ob hudem 'poročilu o zanimivi tržaški reviji Stvarnost ali ob posameznih prispevkih, kakršni «o Kreftov o gledališču in kulturi, Rada Pre. garca o moskovskem hudože-stvenem teatru ali prevod i tali- takega ali podobniga članka, kakor je Nikolaja Peršiča (Per. sicha?) o sodobni italijanski prozi. Prevedel ga je A. Budal, fct je tudi blagohotno poročal o poskusu s tržaško italijansko revijo 11 Mese ter o Salvinijevi antologiji slovenske lirike v italijanskem prevodu. Takih člankov, kakršen je omenjeni o italijanskem pripovedništvu, bi bilo treba še v Razglede, saj spada to v revijo s takim imenom in v takim kraju. Recimo, da bi kaj kmalu postregli s ’ po-dobno obravnavo današnje italijanske poezije, z zgledi seveda. S časom bo treba poskrbeti še za več podobnih razgledov v tuji svet in revija bo potim še bolj poštetd, kakor je zdaj, ko zlasti z nekaterimi pripovednimi besedili pomembno dopolnjuje slovensko literarno smo. vanje. Revija je prinesla tudi nekaj lepih prilog s slikami uprizoritev tržaškega slovenskega gledališča ter reprodukcije slikarskih del Bucika, Černigoja, Debenjaka, Groma, T. Kralja, Kre. (farja, Maleša, Miheliča, Pilona in Sedeja. proti Avstraliji, tako da bi dosegla 12 odhodov na leto; seveda ta proga ne bi imela za izhodiščno točko Trst. Poleg tega pa je ((obljubil proučiti*, oziroma točneje. Tržaški Lloyd bi proučil še uporabo ene nove 13tisočtonske ladje. Drugič: proti Južni Afriki, pravi minister, bo z januarjem prišla v službo nova motorna ladja «Africa», pozneje pa menda še ((Buropa». Prot; Indiji in Orientu naj bi prišle v službo dve novi ladji ((Caboto* in »Vivaldi*. Praktično se predlogi Cappe nanašajo na 6 ladij majhne tona že. Predlog tukajšnja Trgovske zbornice pa — kakor je oprezen in stvaren — zahteva štirinajst novih ladij in šestnajst starih, ki bi morale vse preiti v tržaško pristanišče, če bi hoteli zamašiti saimo nekatere naj. bolj nujne vrzeli. Torej smo prav prerokovali (sicer pa ni težko biti prerok) ko smo napisali, da bo Italija c''ala mnogo obljub in morda morda kako staro barko. Trst mora dobiti svoje ladje! Italijanski minister mu jih ne bo dal. Trsi bo dobil svoje bro-dovje samo v okviru mirovne pogodbe kot državno lastnino, ki mu jo mora Italija vrniti! Potrebe po brodovju in krivice, ki se dogajajo, je moral celo sam Cappa hote ali nehote priznati. TRGOVINE, KI PRIDEJO NA DOM «Wall Street Journal* poroča, da so s pomočjo novega načina prodaj na domu kupca, po katerem so uvedli v Združe. nih državah posebne tovorne avtomobile, spremenjene v potujoče trgovine, povečale neka. tere tvrdke svoje prodaje za 15 odst. Ti posebni tovorni avtomobili So zgrajeni tako. da imajo v notranjosti police in prodaj-rje mize in imajo to veliko prednost, da pripeljejo blago za ogled na dom; ta način prodaje je postal zelo priljubljen pri raznih osebah, zlasti pri gospodinjah, ki živijo na deželi in v okolici mest ter ne morejo zapustiti za dalj časa svojih otrok, svoje hiše ali svojega podjetja. Mnogo trgovin v sredina velikih mest je uvedlo te «potujoče trgovine*, ki prevozijo vso mestno okolico in nudijo s tem udobnost kupcem. TELEVIZIJA ZA 32 MILIJONOV LJUDI Letos jeser.i bo lahko v Angliji 32 milijonov ljudi vsak dan gledalo televizijske programe. V oktobru bodo namreč otvorili novo oddajno postajo v Holmo Moss, Yorkshiro. Z novo postajo, ki bo zajela velik del severne Anglije, ki do sedaj ni mogel sprejemati televizijskih oddaj, bodo televizijski programi dosegli 62 odst. angleškega prebivalstva. Trenutno gradijo še nadaljnji dve oddajni postaji in ko bosta tudi ti dograjeni, bo televizija dosegljiva za 78 odst. britanskih prebivalcev. SEZNAM STEV. 25 Za Kulturni dom v Trstu so prispevali: Baučer Albina in Rafael 1000. otroci s Kolonkovca in iz Ulioe delTIstria 200. razni prispevki iz Sv. Mar. Magd., Rocoia in Sv. Jakoba 6.700, N.N. 200. Krasna 100. Ceglar Marija 100. S PROSEKA: Cibic Vladi 500. Milič Anton 500, Cibic Rado 1000, Lufcša Vladimir 200, N.N. 100, Husu Marija 500, Milič' Matevž 100, Verša Viktorija 250, Ukmar Alojz 200, Stoka Anton 500. Milič Marija 500, Briščik Aloj'z 500, Puntar Ema 200, Ukmar Ivan 300, Regent Ivam 200. Regent Andrej 250, Stoka Viktor 100. IZ DOLINE: Ota Justina 500. Foraus Ana 200. Samec Dora 300, Prašelj Josip 500, Križmamčič Albin, Krogle 200, Kocijančič Ernesta 200. Mars Marija 200, Furlan Angel 500, Lovriiha Josip 1000, Jercog Va. 1'entin 200, Pangerc Justina 200, Žerjal Josip 500, 2erjal Angela 200, Jercog Jožef 500, Sancin Frančiška 500. Sancin Martin 500, Jerjan Josip 500, Cuk Frančiška 500, Gr&honija Anton 200, Sancin Natburga 500, Sancin Marija 500. Sancin Josip 300, Stranj Ivan 300, Lovfiha Angela 500, Pangerc Antonija 500, Svetina Josipa 500, Sancin Josip 200, Vodopivec Stanko 200, Stranj Avguštin 500, Ota Ignacij 1000, Stranj Marija 400, Ferluga Marija 50, Prašelj Karla 50. Stranj Just 100, Bandi Angela 100, Vižnjevec Cveto 100, Bandi Kristina 100, Smotlak Lidija 100, Tul Argeo 50, Smotlak Marija 100, Marsetič' 100, Stranj Josipa 100, Kocijančič Marija 100, Lavriha Jožefa 50, Klabijan Karlina 50. Simič Jožefa 50, Bonača Cveta 100, Slavec Amalija 100, Stranj Angela 100, Pangerc Josip 100, Alojzija 100, Zobozdravnik 200, Klabijan 100. Slavec 100, Kocijančič Angela 100, Pra-šelj Kristina 100, Švara Ida 50, Stranj Dorče 50, Klabijan Marija 100, Sancin Donka 100, Stranj Antonija 100, Lavriha Marija 100, Bandi Vida 50, Stranj Karlina 100, Sturman Slavko 100, Ban Lidija 100, Furlan 150, N.N. 350. IZ BOLJUNCA: Alberti Katica 150, Z‘erjal Antonija 200, Slavec Mihaela 100, Zobec Izidor 200, Zobec Darinka 100, Kraljič Mila 100, Sancin Marija 50, Ota Zala 100, Maver Karmelo 150. Žerjal Zala 100, Žerjal Karmela 50, Gurman Marija 100, Sancin Balda 100, Žerjal Štefanija 100, Pečenik Pavla 200, Žerjal Lovrenc 100, Sancin Marija 200. K!un Antonija 200, Sancin Mafija 200, Sancin Milam 100, Hrvatič* Mila 100, Slavec Olga 200, N.N. 100, N.N. 100, Žerjal Miroslav 250, družina Kraljič 1000. Maver Darko 500, Kofol Jerica 1000, Slavec Rado 500. Parovel Anton 1000, Kraljič Karel 500, Kljun Josipa 500. Ribarič Slava 300, Pečenik Josipa 500, Žerjal Mira 500 Sancin Josip 300, Kocijan Ana 500, Bolčič Milena 500, Bolčič Stana 1000. Bolčič Jcsipa 1000, Zobec Ol- ga 500, Zerj&l Marija 500, Tomažič Milan 250, Filipčič Franc 1000, Lovriiha Sonja 350, Ota Marija 300, Žerjal Miroslav 500, De Ponte Lucija 250, Bordon Antonija 1000, Skrgat Marija 200, Rodtela Marija 100, Bordon Emilija 100, Požar Marija 150, Ota Lucija 100. A-damič Slava 150, Pek Antonija 100, Križman Romana 100. IZ MACKOVEILJ: Purger Zcra 50, Stranj Roz? 100, Tul Kristina 100, (Stefančič Jožefa 50, Vodopivec Josip 50, Smotlak Livija 50, Tul Ana 100, Stranj 100. Smotlak 100, Tul Angel 100, Smotlak 100, Smotlak Antonija 100, Smotlak Dalka 150, Sik Mihela 100, Stefančič Viktorija 50, Purger Stanko 100. Krmec Ivan 200. Purger Roža 200, Tul Slava 200, Stranj Rudolf 200, Smotlak Ana 200, Slavec Benjamin 1000. Tul Josip 200. IZ PREBENEGA: Družina Olenik 1000, Smotlak 50, Pa-rovel 100. Rapotec Kristina 500, Kraljič Angel 200, Bandi Mirko 300, Bandi Justina 200, Bandi Aldo 100. IZ DOMJA: Krali Emilija 200, Zobec Josip 1000, Kralj Justina 200 Brajnik Santina 200, Pregare Ana, Log 200, Kocijančič Marija, Krogle 500, Felicijan Nela. Sv. Mar. Magd. Sp. 2000, Zuljan Francka Sv. Mar. Magd. Sp. 200 Skupaj L 59.800 Prejšnji znesek » 4,872.816 23. septembra 1951 VESTNIK Radia jugoslovanske cone Trsta Vodstvo Radia Jugoslovanska cone Trsta nam je pripravilo novo prijetno presenečenje. Poleg tega, da sedaj njegove oddaje neprimerno bolje slišimo, pa imamo pred sabo tudi novo — prvo — številko radijskega Vestnika Radia jugoslovanske cone Trsta. Simpatična oblika, lep papir in jasen tisk, spretna zunanja ureditev in dobre slike nam naredijo revijo že na prvi pogled prikupno. Pa tudi vsebini ni kaj prigovarjati. Revija je dvojezična, vendar tako, da so v njej objavljeni bodisi slovenski bodisi italijanski članki, ne da bi bili potem isti članki prevedeni v drug jezik. V tej prvi številki je poleg ostalega objavljen raz. govor s pisateljem Bevkom pred mikrofonom, nadalje članek Štiri sto let slovenske knji. ge in Slovensko Primorje, potem dva prevoda iz italijanske lirike (Leopardi in Ada Negri, prev. A. Gradnik), kakor tudi italijanski prevod iz slovenske lirike. (Kajuh in J. Pogačnik, prev. L. Salvini). V reviji pa najdemo še kopico drobnih zanimivosti — poleg programa za 15 dni, iz česar sklepamo, da namerava revija izhajati dvakrat mesečno. Za ceno 40 lir je na razpolago tudi v tržaških časopisnih kioskih. Skupaj L 4,932.616 I in lope prodam OLAJŠAVE PRI IZPLAČEVANJU Naslov na upravi lista costiiiua itinnios - TRST Ul. Zanetti št. 6 . Trt. 7559 (poleg Trga sv. Frančiška) TOČIJO SE PRISTNA VIPAVSKA, ISTRSKA VINA IN KRAŠKI TERAN. DOMAČA KUHINJA S 1*0 STREŽBO MRZLIH JEDIL. Priporoča se TONE GULIČ iiiHiimiiiiiiiiiiiiiin vam nudi najboljše jamstvo Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji in domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej. pritrjevanje gumbov, čipk vezenje, in krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 lir dnevno. Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno koli vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd. itd. Sfaroznana tvrdka Tuliak vam nudi najboljše jamsfvo TRST, Ul. della Guardia 15 - Tel. 95089 {TRGOVINA Trst, tri. G. Vaetarl 10 OGLEJTE) si nase izložbe • M i II Dospela nam je nova pošiljka jesenskih čevljev za ženske in moške TiiniSANI €2 & 1 vliiVtn ii/e in inantrt zn centonlnili Ittrijai', banitn'inih naprav tefo hlepn%btva MIZARSKA DELAVNICA MIHELJ JOŽE TRST Ul. Polonio 3 TF j ! ApVp/pmn vbahov^btnn mizah* lil A/ici dela po ugodnih cenah \/DCMC ^ac*. Avslriio se je utrdilo ob- V IT f Jlfl r močje visokega zračnega pri- I I V 1_! ? ! L. tiska, ki vpliva na vreme v Srednji Evropi in tudi pri nas. Danes bo lepo in jasno vreme. Le popoldne bi lahko prišlo do brezpomembnih pooblačitev. To. plota se bo povišala. V Trstu je bila včeraj naj-r.-ižja temperatura 14.2, najvišja pa 24.1. STRAN I ZADNJA POROČILA 33, SEPTEMBRA 1951 I. Jp! T IHi Pil. ™ i r iii ii 6»mMBi^3S8£ RADIO Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 9.00: Schumann: Koncert za klavir in orkester v a-molu; 17.15: Pi-s ar.' popoldanski koncert. — Slovenija: > naši najboljši zbori; 16.00: Zavrtimo se v ve* nedeljsko popoldne. — Trst II.: 11.45: Kom trio; 21.30: Znane melodije. — Trst I.: 14.40. fonični plesi; 23.40: Plesna glasba. Mossadegh za nova pogajanja London pa zahteva drugačne predloge Perzijski predsednik ni poslal ultimata in Angležem ne grozi - Pričela so se sovjetsko perzijska pogajanja - Mossadegh je sklical za danes parlament Volitve v Perziji 26. novembra - Na izide bo treba čakati verjetno 3 mesece TEHERAN, 22. — Prvič po pričetku krize zaradi perzijske nafte se je danes sestala iransko sovjetska mešana komisija z nalogo, da reši finančna vprašanja med obema državama. O-benem pa je Mossadegh poslal Angliji, preko njenega poslanika v Teheranu, Shepherda pismo, v katerem -je predlagal, da bi pričeli znova s pogajanji glede nafte. Pismo ni imelo oblike ultimata in Mossadegh ni zagrozil Angležem, da bo izgnal njihove strokovnjake iz Abadana. V glavnem pa so v njem predlogi, ki jih je predsednik vlade omenjal tudi v ultimatu, ki ga Harriman ni hotel predati Morrisonu. njem ministrstvu so izjavili, da je angleška vlada odločena odbiti zadnje Mossadeghove predloge o ponovnem pričetku pogajanj. Dodali so, da «pismo dr. Mossadegha ne predstavlja novega koraka naprej glede na prejšnje stališče perzijskega predsednika. V njem ni novih temeljev, na katerih bi mogli znova pričeti s pogajanji. Sporočilo v tem smislu sq že poslali vladi v Teheran*. Londonski opazovalci so mnenja, da se bo angleška vlada pričela znova pogajati samo v primeru, če bo Teheran postavil res nove predloge. Nekateri pravijo v iranski prestolnici, da ie Mossadegh Odmevi na to pismo so bili v poslal te «nove predloge» An-Londonu zelo hitri. Na zuna- | gliji zato, ker namerava jutri Major SS Reder v veliki zagati Na včerajšnjem procesu v Bologni so priče potrdite njegovo odgovornost za poboje avgusta 1944 BOLOGNA, 22. — Na jutranjem Nasedanju vojaškega sodišča zo pričali menih, neki gostilničar in bivši partizanski poveljnik. Tudi oni so skupaj z drugimi razbili obrambno stališče majorja Re-cierja. Frančiškan Lino je videl iz svojega samostana riad Sardine dne 17. avgusta, da gore hiše v naselju in v bližini reke pokopavajo cbešence. Vsi so bili moški in večinoma mladi. Obvestili so ga, da so ubili župnika iz Sardine, don Michela Rabina. Ko ga je videl, mu je manjkalo pol glave. Nanj so streljali s strojnico, ko je bil pri svojih zajcih. Se nekaj dni pred svojo smrtjo je pravil ljudem, naj dajo Nemcem, kar bi zahtevali češ, da je «bo!je zgubiti nekaj, kot vse». Gostilničar Mario Oliveri iz Bardine je bil oblečen v črno. Ubili so nvu ženo in pet otrok. Med zasliševanjem je dvakrat ali trikrat jokal, kar je pretreslo občinstvo, novinarje in člane sodnega zbora. Pripovedoval je, da so ga dne 19. avgusta zjutraj Nemci prisilili da je odprl gostilno, ker so hoteli piti vermut ir> belo vino. Ko je ob 12.30 neka ženska vstopila je med jokanjem vpila, da so ubili župnika, je šel neki častnik pogledat, nato pa Je po povratku naročil kosilo. Ob 13.30 je prišel nemški ordonanc z motociklom in šel k enemu izmed Nemcev, visokemu in brez roke in mu je dal listek, na katerega je on nekaj napisal. Deset minut nato je slišal streljanje v Valil. Predsednik: «Bi spoznali častnika, ki je podpisa! listek?«. Priča: «Izmed tisoč«. Predsednik: «Je tisti tam?» in pokaže na llederja. Priča pokaže s prstom in stopi za korak naprej: «Tam je preoblečen tiger. Se spominjaš svinja, ko sem ti prinesel piščance in si rekel: »belo vino?». Predsednik: «Major Reder ali Ste videli tega moža, ga poznate?* Obtoženec: «Da spominjam se ga. Jedel sem pri njem. V gostilni sem bil najstarejši častnik«. Priča: «l)niSil si mi dom!» Obtoženec: «Jaz nisem dal uka-7a in niti ni bil izdan v moji prisotnosti«. Predsednik: «Vj ste čuden častnik. Vi ne veste, kaj delajo vaši možje». Obtoženec: «Podpisal sem več listkov in dal ukaze kamionom*. Predsednik priči: «Ste gotovi, ba je odšel ordonanc proti Valil?« Priča: «Popolnoma gotov, takoj ko je pohabljenec podpisal listek*. Paolo Paganl, bivši partizan je bil 17. avgusta v Bardine, kamor je šel iskat daljnogled in drug material k nekemu prijatelju. Borbo ob hudourniku je opazo- val s hriba. Slišal je govoriti, da vodi represalije visok častnik brez roke. Njegovega imena ni slišal. Nemški oddelki so bili isti kot v S. Anni. V Vinci so partizani delno uničili neko delavnico Todta, in ubili nemškega narednika. 24. avgusta zjutraj so zažgali Pulo, Posterlo, Oampiglione, Vezzanello, Marziazio, Viano, Tenerano, Lorano, Gallogna, Gar-dine, Gragnolo, visoki Monzone, Aquiterme in Vinco. »Vinca je kraj na vrhu 800 m visokega hriba h kateremu vodi ena sama cesta. Številni ljudje, ki so slišali, da prihajajo Nemci, so se skrili v jame nad vasjo in so vse videli: otroka, ko ga je vrglo v zrak pred materinimi očmi. Neko žensko so živo napičili na kol. V Vinci ni bilo nobenega boja, pač pa je bil na Monte Sacro, najmanj dve url peš od Vince. V Vinci partizani niti začasno niso prebivali do decembra 1944, ko so bili tam en teden*. Predsednik je poklical Rederja in ia je dejal. da je bila Vinca sedež divizije «Lunense» in da je bil tam 24.VIII. živahen boj. On je imel tri ali štiri mrtve in več ranjenih. Napadala Je njegova prva kompanija in on jo je spre mljal z radijem s pokopališča. Priča pravi, da ni bilo nobene borbe v Vinci. Samo v Monzoni je nek mož ustrelil Nemca, ki mu je hotel posiliti ženo. Predsednik je nato vpraSal Rederja, kako so moglj biti v boju, ki naj bi bil v Vinci, mrtvi samo otroci In žene, Obtoženec se je zagovarjal, da je napadel njegov in še nek drug oddelek. On ne ve. da bi ražgall kakšno hišo. Na pokopališče se jf vrnil popoldne, ko je bila vas že zasedena. V vas je prišel šele naslednji dan in je videl samo hiše, kako so gorele. Ko je tožilec vprašal, če je videl trupla na pokopališču, je odgovoril, da jih je videl, vendar so bila pokrita z rjuhami in ni mislil, da so bili med njimi žene In' otroci. Naslednji dan pa so trupla že odnesli. Priča Paganl: «V Vinci je poboj trajal 24. in 25. avgusta. Tri. ■ pla so bila nepokopana do 26 avgusta in v gozdovih so bi!;, še tri ali štiri dni*. Predsednik je še enkrat opozo-rli obtoženega, da je zelo v neugodnem položaju. Dejal je da zastopa absurdno stališče. Nastopa kot dober poveljnik, obenem pa v važnih trenutkih ne ve, kaj delajo njegovi podrejeni. Tudi bivši partizan llmberto Niccioli trdi, da v Vinci ni bilo znova zahtevati zaupnico v parlamentu, Njegove tri prejšnje poizkuse je preprečil bojkot poslancev opozicije, ki niso prišli na seje in s tem ni bilo doseženo število poslancev, kot določa ustava. Zanimivo je tudi, da danes 12 azerbejdžandskih poslancev ni hotelo glasovati glede Mossadeghove odločitve, da bo zamenjal guvernerja v Azerbajdžanu. Doslej je bilo teh 12 poslancev stalno na Mossadeghovi strani. Ministrski predsednik je odstavil guvernerja, žeš. da je vplival na volivce, da so takoj po yojnj glasovali proti nacionalni fronti. Obenem se je danes izvedelo, da je šah izdal ukrep, s katerim je odločil, da bodo 26. novembra volitve V novo poslansko zbornico. Vendar bo treba čakati tri mesece, da bodo znani dokončni rezultati volitev. Kot znano, so prometne zvezfe v Iranu zelo slabe in številna mesta je mogoče doseči le po večdnevnem potovanju s kamelami. Današnja pogajanja v Teheranu s sovjetskimi predstavniki so vsebovala tudi razgovore o sporazumu za trgovinsko izmenjavo med obema državama. Zdi se da bo Perzija dobavljala nafto Poljski in C SR, ZSSB pa bo izvažala sladkor, železniški material in drugo blago, ki ga je doslej Perzija kupovala v Angliji. Politični opazovalci v Teheranu že govorijo o številnih znakih, ki kažejo, da so se ru-sko-perzijski odnosi zelo izboljšali: 1. Stranka Tudeh, ki je bila prepovedana, bo imela v ponedeljek manifestacije, ljudeh je pod moskovskim vplivom. Ne napada več Mossadegha, vendar ga odprto še ne podpira; 2. Radio Moskva je v zadnjih dveh tednih spremenil svoje stališče do Mossadegha, ki ga je prej ostro napadal, Sedaj je »progresist* in eden izmed največjih perzijskih «pro-tiimperiaiistov»; 3. Organ nacionalne stranke .iR danes napadel ameriški imperializem. List označuje Averella Harri-mana za «drugega Stokesa, brez krinke* in ga obtožuje, da brani ameriške interese za nafto, ki so ozko povezani z angleškimi. Danes je v ta položaj naenkrat padel novi ameriški poslanik v Teheranu, Loy Hender-son, ki je zasedel mesto po od-stopivšem Honrvju Gradyju. Hendersona so na letališču pozdravili perzijski, ameriški in angleški predstavniki. še niso mogli identificirati tri osebe. Ob luči reflektorjev so celo nož odstranjevali ruševine s tirov. Bojijo se, da sta še dve natakarja iz jedilnega vagona, pod ruševinami. Bundestag bo odgovoril v četrtek BONN, 22. —Izvedelo se je da bo Bunndestag v četrtek odgovoril na poziv ljudske zbornice iz vzhodne Nemčije, ki je predlagala svobodne volitve na ozemlju obeh Nemčij. * * * WASHINGTON, 22. — Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva je zanikal, da bi b'l Acheson bolan. Sedanji njegov počitek naj bi zaslužil, po šest-tedenskih pogajanjih, sestankih in razgovorih. PO ZASEDANJU ATLANTSKIH ZAVEZNIKOV Snyder: nič več pomoči Evropa: nič novih nalog OTTAWA. 22. — V uradnih krogih v Ottawi se je danes izvedelo, da se je konferenca atlantskih ministrov končala s tihim sporazumom, na podlagi katerega ZDA ne morejo v tem trenutku sprejeti novih obvez, da bi dale Evropi novo gospodarsko pomoč. Evropske vlade pa rja drugi strani niso mogle sprejeti novih obrambnih nalog. S tem v zvezi pravijo, da je ameriški tajnik zaklada John Snyder podčrtal v sporočilu, namenjenem za tisk v Washing-tonu to, kar je on zaupno rekel finančnim strokovnjakom atlantskega pakta: ZDA v sedanjem trenutku Evropi ne morejo več pomagati. Z druge strani pa so predstavniki evropske obrambe sporočili generalu Bradleyu, da njihove države zaradi vedno večjih gospodarskih težav ne morejo obljubiti, da bodo povečale svojo obrambo. To toliko časa, dokler ne bo prišlo nekaj, kar bi uravnovesilo vo- jaške stroške s potrebo, da bi obdržali gospodarstvo na do volj trdni podlagi. Vplivni uradni krogi k temu dodajajo, da to še ne pomeni, da bi konferenca v Ottawi doživela popoln neuspeh. Omenjajo, da je Acheson* na tiskovni konferenci zastopal stališče, da je zmotno pričakovati senzacionalne vesti takoj po vsakem zasedanju atlantskega sve. ta. Glavni namer.' konference v Ottawi je bil natančno pregledati položaj, obenem s potrebami in možnostmi članic atlantskega zavezništva. Zato naj bi finančni ministri spremljali zunanje ministre 12 držav na konferenco v Ottawi. Zanimivo je, da «New York Times* zjutraj ni pokazal prevelikega optimizma glede rezultatov konference v Ottawi. «Ce bi pregledali to, kar so napravili v tednu, v katerem se je zbral atlantski svet, bi mogli dobiti samo mešanico zadovoljstva in razočaranj, upanj in dvomov. Prav nič ni bilo treba že v naprej reči, da mora NATO prehoditi še dolgo pot, preden bo postal močno orodje, da bi mogel dovesti do uspehov ir.' točno delati za obrambo Zahoda. Veliko pomeni hoteti, da bi dvanajst držav (kmalu jih bo 14), delalo v polnem soglasju zdlružilo svoje vire, ss1 odreklo delu svoje suverenosti ter veliko politično in gospod&rslko žrtvovalo*. Angleški tisk kljub temu, da veliko piše o bolezni Jurija VI., ne zanemarja mednarodnih vprašanj. «Times» odobrava odločitev, da so na zasedanju v Ottawi sprejeli Grčijo in Turčijo v Atlantski pakt, vendar istočasno dodaja, da bi bila «sklenitev ločene pogodbe za Srednji vzhod, bolj primerna za položaj na tamkajšnjem področju«. Omenja, da bi samo v okviru atlantskega pakta ZDA sprejele obveze na Srednjem vzhodu in da bi Tur. čija, samo ob jamstvih tega 'T" .■ i iiiiinn-ii!: EVROPSKO PRVENSTVO V ODBOJKI PROTI KONCU JUGOSLOVANKE TRETJE Med ženskami je zmagala nadmočno Sovjetska zveza - Jugoslovani premagali Belgijo PARIZ, 22 — Z zmago nadllo kazalo, da bodo Belgijci Poljakinjami so Rusinje posta- zmagali. Nasprotniki^ so morda Reuter in Ebert o berlinskih volitvah BEKMN, 22. — Ernest Reuter, župan zahodnega Berlina je danes n{* izrednem zasedanju berlinske zbornice predlagal, da bi bile volitve V Berlinu že 21. oktobra, ki naj bi služ le za poskus, kako bi izpadle volitve, ki jih je po vsej Nemčiji predlagal Grotewohl. Ko bi pa postavili občinski svet, bi se zahodne sile ne smele več vmešavati v upravne zadeve. Nil stadionu «Walter Ul-bricht» pa je Reuterju takoj odgovoril vzhodnoberlinski žu. pan Friedrich Ebert, ki je odbil predlog, da bj bile volitve 21. oktobra. Trinajst mrtvih ob nesreči brzovlaka LONDON, 22. — 6tev;lo mrt. vih ob železniški nesreči bržo- le evropske prvakinje v odbojki z3 leto 1951. Nasprotnice so bile nevarnejše, kot se je mislilo, in so z dobro igro pokazale, da njih drugo mesto več kot zaslužijo. Napet je bil zlasti tretji niz v katerem zmagovalke dolgo niso zlom-le Poljske. Po negotovem poteku in menjajočem se vodstvu je bila pri stanju 10:18 trenutna nepazljivost usodna. Za prvo točko naskoka je prišla- druga in nato do kanca ni bilo več daleč. V moških finalnih igrah sta se sestali Francija in Jugoslavija. Gostje so začeli močno, njih «smatchi so zadeli vedno na pravo mesto. Razl-ka je naraščala in niti francoske prebujenje pred zaključkom seta ni prinesjo prevelikega uspeha. Rezultat je bil 15-7. Drugi niz je bil v roksh Francozov, ki so nadaljevali z revanšo tudi v tretjem. Do polovice je četrt; niz bil negotov, potem so Jugoslovani zaigrali sigumeje, preko njih «zida» se je le težko prebilo. Set se je končal v jugoslovansko korist: 15:12. Odločilno borbo sta obe ekipi začeli divje, vendar se je pri Jugoslovanih pokazala k?j kmalu utrujenost, kar je preskrbelo domačinom ob veliki podpori občinstva težko' priborjeno zmago. Danes popoldne je moška ekipa Jugoslavije porazila Belgijo s 16-14, 15-11, 15-6. V za-četku so Belgijci bili skoraj e-nakovredni, a so se nato morali vdatj boljši kvaliteti jugoslovanske igre. Najhujša borba je bila v prvem nizu, ko je ce- podcenjevali njih moč V zadnji tekmi ženskih finalnih iger je Poljska premagala Francijo, kar nii presenečenje. Pač pa je iznenadil v prvih dveh setih krepak odpor Francozinj, ki so ge na prvenstvu boljšale iz igie v igro. Evropski prvak za leto 1951 je torej Sovjetska zveza s 6 točkami. Druga je Poljska s 4 točkami, 3. Jugoslavija z dvema točkama, četrta Francija z 0 točkami. V borbi za ostala mesta je zmagala Portugalska pred Italijo, Holandsko in Izraelom. Danes pozno ponoči sta se končali tudi zadnji dve tekmi v košarki za moške. ZSSR je premagala Bolgarijo s 15:8. 15:11, 17:15 Romunija pa Francijo s 17:15, 16:11, 17:15- Končna lestvica je torej naslednja: 1. ZSSR (5 zmag), 2. Bolgarija (3 zmage in 2 poraza), 3. Francija (3 zmage, 2 poraza), 4. Romunija (2 zmagi, 3 porazi). 4- Jugoslavija (2 zmagi, 3 porazi; vendar manjše število točk, kot Romunija). 6. Belgija (6 porazov). sbrough 1:0, Manchester City-Arsenal 0:2, Preston - Stoka 2:0, Sunderland - Portsmouth 3:1, Tottenham - Manchester United 2:0, Wolverhampton - Chelsea 5:3, OSLO. 22. — Južna Koreja rte bo sodelovala na zimski o-limpiadi v Oslu. Norveška federacija je dobila pismo odi ko-rejskega drsalca, ki je bil v Oslu leta 1948 in 1949. Piše Walter Jhung: «Primanjkuje nam potrebni denar za potovanje. Nimamo možnosti za tre. n ing ini zato ne bi mogli narediti lepega vtisa». Vsi korejski drsalci so živelj v Seulu, da-net pa so evakuirani ali pa v vojski_ 500 metrov prosto: Ginette Jany 6:47,9 MARSEILLE, 22. — Ginette Jany je v svojem serijskem rušenju rekordov popravila danes onega na 500 metrov prosto s časom 6:47,9. Prejšnji rekord je imela Colette Thomas s 7:04,0. Vmesni časi: 100 metrov: 1:11; 200 metrov: 2:32,2; 300 metrov: 3:57; 400 metrov: 5:26,5. Ginette Jany je tako sedaj rekorderka na 200, 400 in 500 metrov, po posebnem treningu pa se bo lotila tudi rekorda na 100 metrov. * *«= CELJE. 22. — Po prvem dnevu lahkoatletskega dvoboja mtjd pariškim Racingom in Kladi-varjem iz Celja vodijo gostje z 49-37. * ** TRST, 22. — Za prvenstvo v hokeju na koleščkih je Triesti-na premagala Mirabello s 23:1 (10-0, 5-1, 8-0). - - CARIGRAJSKI KOŠARKARSKI TURNIR Francija porazila Turčijo pakta bila pripravljena sprejeti večjo odgovornost z a obrambo Srednjega vzhoda. List meni, da bo po odločitvah v Ottavvi mogoče «postaviti poveljstvo, ki je v načrtu in v okviru katerega bodo mogle ZDA, Francija ir.' Združeno kraljevstvo sodelovati z državami Srednjega vzhodas. «Daily Mail» pa se predvsem peča s taktiko strank v Franciji, Omenja, da imajo degolisti različne cilje od komunistov in vsnetar v parlamentu nastopajo proti vključitvi Nemčije ^ evropsko vojsko. List izraža bojazer.', da bi francoski socialisti prišli na stran degolistov in komunistov. «Jasno je, da se Francozi sami ne boje nemške oborožitve. Kljub temu pa skrbi možnost, da bi videli francosko zunanjo politiko, ko bi postala labilna, če ne kaotična«. MOSKVA. 22. — S:r David Kelleny, doseda.nji angleški po slanik v Moskvi, je odpotoval z letalom v London preko Ber. lina. Njegovega naslednika Sir Alvary Gascoigneja, pričakujejo v najkrajšem času. «c * * PARIZ, 22. — Deset oseb v različni starosti je prijela slabost na ulicah Pariza. Ko so jih prepeljali v bolnico sta dve osebi umrli. Zdravniki pravijo, da je temu kriva sprememba temperature. Meddržavni dvoboj v tenisu: Italija Francija 71 PARIZ, 22. — Današnji rezultati teniškega dvoboja med Italijo in Francijo na Roland Garrosu v Parizu: Ducos de la Haille-Gori 6-2. 6-0, 6-1. M. Del Bello-Destremau 9-7, 6-0, 6-1. Cueelli-Abdesselam 6-2, 3-6. 6-3, 6-3. Caccia-Gori: Ducos de la Haille-Destremau 3-6, 10-8. 6-2. Italija vodi po dragem dnevu s 7-1. * * & BEOGRAD, 22. — Tajništvo jugoslovanske lahkoatletske zveze je odločilo, da pošlje moštvo na Mediteranske igre, V ostalih panogah Jugoslovani ne bodo tekmovali. CARIC-RAD, 22. — Na mednarodnem košarkarskem turnirju 50 odigrali te tekme: Iran je premagal Avstrijo s 43-37 (24-17). Jugoslavija je imela v Egiptu vseskozi nevarnega na- Zmaga londonskih moštev feSžf £* v angl. nogometni ligi I. ANGLEŠKA LIGA: Aston Villa - Liverpool 2:0; Bumley - Bolton 1:3; Charlton-Newcastle 3:0, Derbi-Blackpool 1:1; Pulham - West Bromv/ich 1:0, Huddersfield - Middle- AM0M0B1LSKE DIRKE 1RST - 0PC1NE Do popravljen rekord ? nobenega boja. Kolikor civilistov j vlaka na progi Lhverpool-Lon-so Nemci našli, toliko so jih don se je zvišalo na 13. V bol-ubili. I nici je 37 ranjenih. Za sedaj Nad sto avtomobilov bo star-talo danes zjutraj na začetku Ulice Fabio Severo na cesti, ki jih bo povedla po eni najidealnejših cest za avtomobilske dirke, kar jih je v bližnji in daljni okolici, do Obeliska. Tam 1» cilj tradicionalne dirke, ki od leta 1920 dalje vabi k sebi vozače svetovnega slovesa. Dva dni že trenirajo favori- . Je porazila Turčijo s 57-56 (28-24) in ostala tako poleg Jugoslavije edin$ neporažena udeleženka. Borba za prvo mesto se bo po vsej verjetnosti odločila na dvoboju Francija - Jugoslavija, ki bi moral biti jutri. Zapleten položaj bi nastal, akp bi Turčija, zelo močna na svojem igrišču, premagala Jugoslavijo, ta pa Francijo, kakor že pred nekaj tedn} pred odhodom v Cari. grad. Stanje: Jugoslavija in Francija 8 točk, Turčija 6, E-gipt, Italija in Belgija 2, Avstrija 0 točk. PACIFIŠKO PRVENSTVO V TENISU ti, da bi biu danes po. ye}]^e polfinalne igre praviti rekord proge, lansko leto postavil Giulio Ca-bianca s časom 5 minut 22’8”. Največ izgledoy na zmago inaa lanski zmagovalec, ki bo imel najhujšega nasprotnika v Um-bertu Marzottu na «Ferrari 1560», dočim imajo Clocchiati, Zannini in drugi manj možnosti. člana ekipe Davisovega pokala Talbert in Seixas, v drugem pa dvojica, ki je že več let nepravično izključena iz Davisovega pokala: Tedi Schroeder in A rt Larsen. I Deske tmrt «OVC , mace* snoue In trdth lesov in tra- me, nudi najugodneje FHST viyieSonnino24 1 KINO V TllSTt , Rossetti. 15.30: «Za San Francisca«, H- D Derek. „ « P1*1^ Marconi. 14.30: »CveUe G. Garson, W. Massimo. 14.00: «Pepe‘K” Novoletne. 14.30: Mrn»u<* G. Ford. M. Fociis. Odeun, 14.00: «Ni ve«e L. Parks, B. Hale. Radio. 14.30: «R. X. »: ‘ jjjts., na», O. Massen, “■ tifi Viale. 14.30: «Ne . Lupine, S. Forrest. Savona. i4.00: «Se ' “ E. Flynn, A. SHeri*^ Vittorta. 16.00: «Car» worth, G. Kelly. Vittorlo Vencto. 1«;% te» C. Gable, A. Sn»lta POLETNI KINO: f jtf Javni vrt. 20. in 22.: « £lj». F. Severo. 20. »n **■ reka». »V«1** Rojan. 19.45 in 21.45. «’ , grada*. T inbez«1 Skoljet. 20.30: «Idt"c , strehami«. . ,, 45: Brocchetta. 19.45 M * ’ usmiljenja«. RADIO <<<» »1 tk® C« K K *' H 1 NEDELJA 23.*$ V j} Poročila ob 8.00, PJtaiU.\ 23.05 — 7.45 Jutranja ** „j K Jutranja glasba in fj* a|A p dar. 8.30 Za naše Robert Schumann: klavir in orkester v a- « Mladinska oddaja: z°fijno.Jp 10.30 Oddaja za Bu.- Bujtf^Jj Glasba po željah. plesi jugoslovanskih p i Melodije na harmonij1: jj*, san popoldanski kon”r' portaža: Savudrijs*' i 18.00 Igrajo mojstri Hrvatski kulturni P j Poročila v hrvaščini- prji cm saksofonista 19.15 Športna poroč11?; 35, ba za lahko noč ' , slovb*' ,1^ 7.15 Z operetno sko jutro. 8.00 Lahka 1l bratskih repufc*5** in plesi narodov Ju®itnj fw\ Dopoldanski sinifonlc,j.oO ^ del ruskih avtorjem ,jj5A ' nje-politični feljton. .eStl®l taža s folklornega ,| Opatiji. 12.00 Poj° zbori. 12.40 Zabavna * Pol ure za pionirje 13.30 Želeli ste - F°T Pogovor 5 poslušalci ^ tirno se v veselo n® „s\-p JP dne. 16.50 KmetlJsM j # Narodne pesmi in ansambli. 17.40-CKfo&f karju Miheliču. 18-jJ igramo! 19.15 f’r? Lja"’V Anorol O V O' >' Prva številka «RADI0 VESTNIKA» jugoslovanske cone Trsta je v prodaji od danes naprej v vseh večjih prodaja hi icah časopisov v Trstu. CENA 40.— LIR BEKKELEV, 22. — Stari Billy Talbert je odpravil dvajsetletnega Tonya Traberta. nosilca skupine it. >1. v četrtlinalu prvenstva nacifiške obale z rezui. latom 6-4, 6-2. 6-2. Vic Sejxas je premagal Pattya s 6-3, 1-6. 6-2, 6-3. V | prvem polfinalu bosta tako igrula kot nasprotnika oba KINO NA OPČINAH predvaja danes v nedeljo 23. t. ra. z začetkom ob IS. uri napet zanimiv bar .»n film družbe R.K.O. za stare in mlade ČRNI KONTINENT To so drzr.e dogodivščine v temni Afriki, v njenih pokrajinah, kjer mrgoli različne divjačine: levov, slonov, nosorogov, kač, krokodilov itd. Ob lepem vremenu, ko se zmrači, predstave na prostem. PRIDITE VSI ! PRIDITE VSI ! caccio, opereta Hilton: Mladi Wavei oddih in za zabavo. T H » r 11.15 Komorna »'^ni t.r‘K tualnosti. 11.45 K9nLj iflf' Veseli ritmi. 12.15 p« (# melodije. 13.00 Gla5 j 14 30 Operna S>aS?f'oO ster David Rose. ski koncert, l6-3“r»“^ 17.00 To, kar vsaW» ,5* t 13.00 Plesna čajan* ert ni pevci. 1jjJJ donskega študija- jg.oO p?. savota in pol°n£Z 'f ske narodne m 21'^^ 20.35 Pestra gla-^'nane ne police. 21.30 Z"' ,(,- i’15**1 ti 8.45 Odlomki izJi' 11 motivi. 14.40 Siir-p^j/j 15.00 Napolitanske.n pc^, Yippee Hool pl£* 0s J tekme. 17.30 =‘‘‘"„doiio1o > 19.30 Jazz. 21-05 opera v 3, dejani i:lasba. min.milili ..................................................................................................................................... n«"'....................................................................................................................... iniiiiiiiiiiiiiiiKoinHiiHiiimiiniiiiiiiMiiiMiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii'""1" 4. •loliu Herse.y DIHOSIHi PRLVEHfiL: VLADIMIR BREZOV NIK | Medtem je vse okoli nje zažarelo v beli svetlob?; tako bele luči ni nikdar poprej videla. Ne ve, kaj se je s sosedom zgodijo. Najprej je pomislila na svoje otroke. 2e pri prvem koraku (hiša je bila od žarišča eksplozije oddaljena 1235 m, ali tricetrt milje) 30 je nekaj nevidnega zgrabilo m jo preko privzdignjenega pograda vrglo v sosednjo sobo. Za njo so frflali deli njene razbite hiSe. Ko jo je podrlo na tla so povsod okoli nje padala bruna. Cela ploha opeke se je vsula nanjo. Nato Jo Je zagrnila tema — zasulo jo je. K sreči ni ležala globoko pod razvalinami; kmalu se je osvobodila. Slišala je: «Mama, pomagaj mib Zagledala je svojo najmlajšo petletno Mleko, ki Je bila do prsi zasuta in se ni mogla premakniti. Gospa Nakamura ,1o Je z golimi rokami odkopala. Ostalih dvoje otrok pa ni videla, ne slišala. Doktor Masakazu Fujil je bil tiste dni zelo zadovoljen in vesel. Imel je malo dela, zato je lahko dolgo spal — do devetih, tudi do pol desetih. K sreči je ta dan, ko je padla bomba, zgodaj vstal. Spremljal je nekega svojega gosta k vlaku. Vstal je ob sestih. Pol ure kasneje Je spremljal svojega prijatelja na bližnji kolodvor. Ko je prišel ob sedmih domov. Je sirena zatulila svoje svarilo. Zajtrkoval je, slekel obleko — bilo je 2e vroče — ter se v pižami podal na verando brat časopise. Veranda «1 stavbi sploh sta bili znamenitosti. Doktor Fujii je bil lastnik zaseone bolnice. V njej je bil edini zdravnik. To je Japonska posebnost. Hiša je stala ob reki Kio, deloma pa tudi nad njo. Nedaleč od tod je bil preko reke most. V hiši je Imel trideset sob za bolnike in njihove sorodnike. Po japonskem običaju spremljajo bolnike sorodniki. Eden, včasih pa tudi več. V bolnišnici živijo z njim, mu kuhajo, ga kopajo, masirajo ga in mu čitajo iz knjig. Obda jajo ga z veliko ljubeznijo in z iskrenim sočutjem. Oboje je Japoncu za življenje neobhodno potrebno. Postelj za bolnike doktor Fujii ni imel; bolniki so ležali na rogoznicah. Imel pa je moderno opremo: roentgenski aparat, aparat za diatermiio in lep, s ploščicami obložen laboratorij. Dve tretjini stavbe je staio na zemlji, eno tretjino pa so nosili leseni stebri nad reko Kio. Voda v reki je pri plimi naraščala. Doktor Fujii je stanoval nad vodo. Poleti je bilo njegovo stanovanje prijetno hladno; z verande, ki Je bila obrnjena stran od središča mesta, je videl na reko, kjer so se preganjali veseli čolnički. Včasih pa je doktor Fujil preživljal v tem stanovanju težke trenutke. To takrat, kadar je reka Ota s svojimi rokavi nevarno narasla. Stebri pa so pritisk velike vode vedno vzdržali. Doktor Fujii je bil že skoraj cel mesec več ali manj brez posla. Nebombardiranih mest je bilo na Japonskem vsak dan manj. Hirošimi se je vedno bolj bližala usodna ura, ko Jo bodo B 29 izbrali za cilj. Zato se je doktor čedalje bolj branil bolnikov, ki bi jih v primeru požarov ne mogel evakuirati. Ta dan je imel samo dva bolnika- Neko žensko iz Jana z ranjeno ramo 111 mladega moža, ki Je dobil nevarne opekline pri bombar- diranju bližnje jeklarne. Doktor Fujii je imel šest bolniških strežnic. 2eno in otroke je poslal na varno; žena je živela z enim sinom blizu Osake, drugi sin in dve hčerki pa so bili v pokrajini Kiusu. Z njim Je živela nečakinja, služkinja in sluga. Sedaj je imel malo zaslužka; zaradi tega pa si ni belil glave, ker je imel nekaj prihranjenega denarja. Bil je petdeset let star, zdrav, vesel in zadovoljen; zvečer je s svojimi prijatelji rad pil viski. Pred vojno je cenil žganja, ki so jih uvažali iz Škotske in Amerike, zdaj pa je bil zadovoljen z japonskim izdelkom — suntori. Doktor Fujii je sedel s prekrižanimi nogami v pletenem naslanjaču. Nataknil je naočnike in začel brati «Osaka Asahi». Ta osaški časopis je zato rad prebiral, ker .ie tam živela njegova žena. Videl je blisk in zdelo se mu je, da vidi oslepljujočo rumeno svetlobo. Ves preplašen je začel vstajati. Medtem (bil je 1418 m od središča eksplozije) se Je hi»a nagnila in se s strašnim truščem prevrnila v reko. Doktorja je vrglo naprej, potem ga je zasukalo in dvignilo. Kakor da ga je nekaj zgrabilo in suvalo. Vse se je dogodilo tako naglo, da ni mogel slediti dogodkom. Naenkrat je začutil, da je v vodi. Na smrt ni utegnil misliti. Prav pa se je zavedel šele. ko je začutil, da ga kakor v kleščah stiskata dva dolga hloda. Držala sta ga pokonci; kakor po čudežu je imel glavo nad vodo. trup in noge pa pod njo. Vsepovsod okoli njega so plavali ostanki njegove bolnišnice. Med seboj so se mešali razklani (hladi in škatle s sredstvi za lajšanje bolečin. Leva rama ga je zelo bolela. Naočnike Je izgubil. Jezuitski pater Wilhelm Kleinsorge je bil zjutraj pred eksplozijo bombe zelo slabe volje. Japonska vojna slabila. Tej nadlogi so je pridružilo še narašča.'0 t* p> Japoncev do tujcev. Odkar je bil Vaterland tep^1, J ni bil več priljubljen. Pri svojih osemintridesetih ^ oče Kleinsorge podoben fantiču, ki je prenaglo rase'f(ir$ ozek obraz, kakor pest veliko Adamovo jabolko. “ dolge roke in velike noge. Hodil Je nerodno in 1 ce s / “”‘85 C Ul VV11B.C ilUSC. «UUU JC UC11AU1V »»• , -jj C 2e delj časa je bil utrujen. Povrhu sta imela s y — da bi bila nesreča še večja — že dva dni mu1 u dolžila sta fižol in črn racionlran kruh. V 111 0lt &K, Se dva druga duhovnika — superior oče Lasalle in $\\ ® ^ oba sta bila zdrava. To jutro se je oče Kleinsorge ob Šestih; pol ure pozneje kakor po navadi ' y jaP,4n^ bolezen. V misijonski kapelici, majhnem poslopij slogu, je začel maševati; klopi ni imela; verniki rogoznicah. Oltar je bil okrasen z dragoceno s ^ pi ^ srebrom in lepimi vezeninami. Tisti ponedcU^ ^ j pobožnih v cerkvi; študent teologije Takemo rgjji / živel v misijonski hiSi, tajnik škofije Fukai. P misijonske hl?e Murata in drugi misijonski du 1 ^ je ^-1. je oče Kleinsorge molil zahvalne molitve. Mec| e g0 vs sirena. Kljub temu je končal pobožnost, na^eSn0 ^ veliko misijonsko hišo. Tu. v pritlični vrat. Je oče Kleinsorge oblekel vojaško unifor* kot učitelj na srednji soli v alarmi. Kobe; nosil Jo m ir* MIMTOCI HI si d in n««. — itmuii aicv. aJ-808 In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA UREDNISTV .■ K 73 3g oglaRI: od 8.30 - 12 In od 15-18, - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm vl5tne v Slrlnl 1 stolpca: trgovski 60, finančno- imravni 100. osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6, III. nad. - Telefon Stev. 93-1 UR ;lefonska ». 73-38. OGLASI: od 8.30 - 12 In od 15 -18. - Tel. 73 Odg urednik STANISLAV^RF.NK0°—°Tlska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul, S. Pelllco MI., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlstl 301a-I Tel. 70 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: izvo .’n0Zrin5K^.1 Po5tnl tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega^^ > Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni bank! v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaSkega^