PoRnlna plelans v gotovini.
Leto. Vil, št. 35. V Ljubljani, v sred© 14. ffeforussrla 1923. Pešam, št. 1 DIb?,
HflPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavile.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
OPOZICIJA.
Posamezni sodrugi in posamezne organizacije so si razdelile pravice in dolžnosti ter postavile odbor, ki naj skrbi, da se dolžnosti izpolnjujejo, pravice pa ne zlorabljajo.
Ta odbor vrši svojo dolžnost Ce bi ie ne vršil, bi ga bilo treba odstaviti. Ker io vrši pravijo, da vlada, da komandira, da vodi voriaški režim. Da hoče kratko-malo zatreti vsako opozicijo!
Opozicija je sol demokracije, čim boljša opozicija, tem boljši uspehi. Bog nam dal mnogo silne opozicije! Pa glasno nai kritizira, da vsi slišijo! Ostra kritika ie kakor prepih v zatohlo klet!
Torej ni res. da hoče načelstvo opozicijo zatreti.
‘Morebiti hoče pa zatreti kari takega, kar se komu le zdi, da ie opozicija? Poskusimo na zgledu pojasniti, kaj se nam ne zdi opozicija.
Pet ljudi gre v Rim. Tja vodijo baje vse ceste. Naša petorica ie pa sklenila hoditi skupaj. Na križpotu se dogov ar jato. katero cesto bi imeli izbrati. Štirje izjavijo po vrsti, da hočejo iti po na krajši. Peti pa nasprotuje, hodil bi rajši skozi gozd. leoo po senci. Drugi štirie ne marajo tega Peti se iezi da ga ne poslušalo. in odide skozi gozd sam. onim štirim
pa očita, da so samolastneži, da hočejo imeti vse po svoie, kratko: da hočejo zatreti vsako opozicijo-
Ne bilo bi treba govoriti več o tem, da bo oa odstranjeno vsako nesporazum-l.ienje. izjavljamo, da ie 4 več nego 1. če ie bil pri tem kak samolastnež, je bil to samo eden, ne štirie. Ker se pa drugi štirje niso podali njegovemu nasilju, je iziavil. da ne poide ž njimi v Rim, da pojde rajši sam. — Po našem mnenju
to ni opozicija. Demokratično bi bilo ukloniti se večini in iti ž nio. čeprav ni izbrala manjšinske poti. Še otroci pri igri so hudi. če v takem slučaju kdo izjavi, da »se ne igra več«!
Tako smo pisali že lani (23. aprila 1922) pa se nam zdi, da bomo o tem abc socializma, morali pisati še večkrat. Vsak dan bi morali socialistično abecedo ponoviti celo od začetka do konca, potem bi se morebiti vendarle naučili čitati tudi razni naši površneži.
Človeka, ki hoče po vsej sili iti v Rim skozi gozd lepo po senci, čeprav vemo, da tako ne pride tja niti v 100 letih, ker bo moral marsikje gozd šele zasaditi in čakati, da zraste da bo torej pri tem čakaniu prav gotovo prej umrl nego zagleda svoi cilj — tega človeka hoče eden izmed drugih štirih postaviti za vodnika na skupni poti v Rim. Kako za vraga mo-
reš upati, da nas bo vodil po naši poti? Čudak pa odgovarja: »Zakaj pa ne? Saj ga poznam, da je izvrsten pešec! Ta se ne bo utrudil kar tako!«
Mi: Ne dvomimo, da ie dober pešec, toda bojimo se da pod njegovim vodstvom ne pridemo nikdar v Rim, ker nas bo vodil po senci-
Čudak: Ne bodite tako osebni! Ne smete mu odrekati, da hoče tudi on v Rim.
Mi: Tega mu ne odrekamo. Le to trdimo, da po senci ne more priti tja.
Čudak: Tudi jaz vem to. toda naš prijatelj opozicionalec zna tako dobro čitati zemljevide, da bo gotovo izbral vselej najboljšo pot.
Mi: Tudi tega mu ne odrekamo, da zna dobro čitati zemljevide, morebiti boljše nego mi vsi skupaj, toda iskal bo na vseh zemljevidih samo senčnatih potov, po teh pa vemo, da svojega cilja ne moremo doseči.
Pa čudak se še naprej čudi in pravi, da smo trmasti in da odganjamo zmožne ljudi. Ne, prav nič jih ne odganjamo- Nasprotno prosimo jih, naj gredo z nami po skupno izbrani noti. Treba nam je dobrih pešcev, ki nosijo svojo prtljago sami in ki so zmožni sem ter tja tudi kakemu utrujenemu slabiču vzeti njegov nahrbtnik in ga nesti, dokler si slabič ne opomore- Tu-
FR. ROJEC:
Grobnice živih.
V Ljubljani se po prevratu mnogo zida- Številne visoke nove hiše so že popolnoma dozidane in zasedene s strankami. Mnogotere hiše se dozidujejo in bodo letos dovršene, za nekatere Pa se šele kopi ejo temelji in se dovaža gradivo.
Vesel sem, ko vidim ponosne nove stavbe. Po njih se ie naša slovenska tpre-stolica častno povečala in olepšala. Na-rastlo je izdatno število prepotrebnih novih stanovanj in v njih je dobilo mnogo družin in samskih prebivalcev udobna do-mišča.
Ne mika me pretirana razkošnost, ki se šopiri v zgornjih prostorih nekaterih novih hiš. Mislim, da ie ne zavidajo lastnikom niti naši skromni delavci in obrtniki, ki so postavili najnovejše ljubljanske Palače in jih opremili z vsem potrebnim in nepotrebnim zunanjim in notranjim si ajem.. Ravnodušno in brez vsake pripombe bi šel vsakdo izmed nas svojo Pot mimo teh novih ljubljanskih stavb. Toda razlika med stanovi je postala v zadnjem času tudi pri nas v vseh ozirih, zlasti pa že v stanovanjskih zadevah tako velika in tako izzivajoče kričeča, da ne
morem več molčati o tej stvari. Oglašam se zase, na tudi v imenu tisočev ljubljanskih trpinov.
Znano mi je. koliko skrbi, truda in preglavic imajo žlahtne gospe ljubljanskih bankiriev in drugih bogatašev z urejevanjem svojih stanovanj v novih palačah. Vse se sveti in bliska po sobah in okrog njih kakor v kaki romarski cerkvi. Električne luči. preproge in ogledala so >im napravili celo v straniščih. In vendar naj-de'o njih razvajene oči še vedno tu in tam kako nerednost, ki se mora takoj popraviti. V tej sobi naj se vrata tako pre-narede. da se bodo odpirala na izven namesto noter. V izbi ie barva oprave neprimerna. Naj se oprava proda in kupi druga- Zagrinjala na nekaterih oknih so preveč prostaška. Nai se nadomestijo z dragocenejšimi. Itd., itd.!
Delavci in obrtniki pa večinoma stanujejo v lesenih barakah podstrešjih in podzemeljskih kleteh. Njihova bivališča so brez vsakih okraskov in v mnogih slučajih niti dnevna svetloba ne najde njihovega trhljenega slamnatega ležišča. Le malo jih ie med ni:mi tako srečnih, da bivajo v dostojnih mestnih stanovanjih.
Nekatera delavska bivališča, zlasti ona v podzemeljskih prostorih so slabša
nego živalska. Taka stanovanja so prave grobnice živih- Ne vem, kako jih morejo stavbne oblastnije še dovoljevati! 2e iz zdravstvenih in estetičnih ozirov bi se morala zabranjevati. ako drugače nima naša velikomestna gospoda sočutja in spoštovanja do siromašnega sočloveka. S tem, da se človeka sili bivati v zemlji, se ga ponižuje pod navadno domačo žival! Zakai živinskih in koniških hlevov ter svinjakov nikjer ne postavljalo v zemljo, ampak povsod le na zračno in solnčno zemeljsko površino, ker vsak živinorejec hoče. da mu je ljuba živinica čila in zdrava. V podzemel skih luknjah bi se ne počutila dobro; bolehala in hirala bi, in njen gospodar bi imel slabo prirejo.
Nekdanji ljubljanski meščani so bili bolj kulturni in so imeli več srčne izobrazbe kakor naši sedanji napredn akf. Zato tudi niso marali pod svojimi hišami grobnic za žive ljudi. Riti in vrtati niso hoteli v zemlio ampak so rajši zidali v višavo ter tam dali napraviti tudi manjša stanovanja za posle in druge neimovite mestne prebivalce. V takih stanovanjih so ti siromašni sloji imeli vsaj svež zrak, dovolj svetlobe in solnčnih žarkov kakor hišni gospodarji. Sedanji kapitalistični Ljubljančani pa niti teh naravnih dobrot
dl talcih potrebujemo, ki znajo čitatT zemljevide, toda hodiio naj z nami in nai nam kažejo, kje je najkrajša pot. ne pa. kje da ie na.bol senčnata. In kogar vidimo, da sili vedno le v senco, tega ne moremo postaviti za vodnika, ne moremo mu izročiti vseli zemljevidov, da smo potem prisiljeni hoditi za njim po njegovih potih. ki niso naše!
Tako in podobno se prerekamo s čudaki. Ne samo z enim, pa ne samo enkrat, kar naprej. Vselej najdejo kje kakega »opozicionalca« in mu hočejo poveriti vodstvo samo zato, »da ne bo izgledalo, da hočemo vso opozicijo ubiti«. Namesto da vršimo svojo nalogo, namesto da izšče-mo prave poti k cilju, moramo razlagati abc — potem pa pridejo čudaki zopet In kriče, zakai ne delamo visoke politike.
Toda delavstvo se pri tem našem delu uči demokracije, in to je — najvišja politika.
Organizacijski pravilnik
Socialistične stranke Jugoslavije, velja* ven za slovensko ozemlje za čas do
skupnega strankinega kongresa.
(Dalje)
§ 20. Vso pristopnino in 70% strankinega davka pošlje krajevna organizacija pokrajinskemu tajništvu, 30% strankinega davka pa ostane njej za lastne potrebe.
V občinah, kjer so organizacije upravno razdeljene na več krajevnih organizacij (po § 10.), odločujejo zaupniški zbori, koliko od teh 30% ostane krajevnim organizacijam in koliko dobi skupni politični odbor za skupne potrebe.
§ 21. Stroške okrožnih organizacij krije blagajna pokrajinskega odbora.
§ 22. Okrožja se ustanavljajo po potrebi in možnosti. Želeti je, da bi jih bilo čim več, kajti za smotreno agitacijo in izobraževalno delo so okrožja najsposobnejša. Pokrajinski odbor ima voditi potom svojega tajništva vse predvsem pismeno, okrožni odbor pa je bližji in reši marsikaj lahko potom svojega zaupnika osebno. Pokrajinski in okrožni odbor morata biti o vsem točno poučena, toda drugi ima možnost urediti osebno in naglo vse potrebno, popraviti vse nedostatike itd.
Okrožni odbor sestoji iz 5—7 odbornikov in 3 nadzornikov.
§ 2.3. Za delovanje, ki se tiče cele oblasti (n. pr. volitve v oblastno skupščino), se skličejo vsi okrožni odbori iz ozemlja oblasti in se konstituirajo kot oblastni zaupniški zbor. V slučaju potrebe skliče ta oblastni zaupniški zbor lahko tudi oblastni zbor. Za ta slučaj veljajo predpisi o sklicevanju pokrajinskega strankinega zbora.
§ 24. Pokrajinski strankin zbor sklicuje pokrajinski odbor vsako leto najpozneje v trinajstem mesecu po zadnjem zboru.
§ 25. Pravico in dolžnost udeležbe imajo vsi člani pokrajinskega odbora, nadzorniki ter strankini poslanci iz pokrajine Vsi ti imajo tudi glasovalno pravico, razen v zadevah njih lastnega delovanja.
§ 26. Vsaka organizacija, ki je pravilno obračunala za zadnje 3 mesece pred dnevom sklicanja, ima pravico do enega delegata, večje organizacije pa za vsakih 50 članov do enega, pri čemer se ostanki pod 30 ne upoštevajo, 30 ali več članov pa se šteje za 50. Število delegatov se računa na temelju poprečnega števila članov v zadnjih 3 mesecih.
Za vsakega delegata naj bo izvoljen tudi po eden namestnik.
§ 27. Za delegata morejo biti izvoljeni tudi člani drugih organizacij SSJ in KDZ, toda le Iz istega okrožja. Posamezni delegati smejo biti poverjeni tudi z več glasovi, oziroma smejo zastopati po več organizacij, nihče pa ne sme imeti več nego pet glasov.
§ 28. Članski oziroma zaupniški (§ 10.) zbori, ki bodo volili delegate, morajo biti sklicani 14 dni prej v »Ljudskem giasu«, prihodnji teden mora biti sklicanje ponovljeno in razen tega še enkrat v »Napreju« objavljeno. Nečlani ne smejo biti navzoči. Voljen sme biti le imenoma določeni kandidat; organizacije torej zastopstva ne smejo odstopiti še neznanemu delegatu kake druge organizacije. Organizacije, ki žele imeti skupnega delegata, se morajo torej pred volitvijo dogovoriti. Če bi delegat ene organizacije ne dobil večine v drugi, je treba ponovnega dogovora in zborovanja, ali pa
več ne privoščijo svojim ubožnim stanovanjskim najemnikom. Zaradi tega jih potiskajo iz pritličja in nastropii v podzemeljske grobnice!
Skorai v vseh hišah iz novejše dobe. posebno Da v nainoveiših, ki so nastale tx> prevratu, so podzemeliska stanovanja. To deistvo ni v čast in korist splošnega kulturnega napredka. Govoril sem z mladim slovenskim socialistom, ki je obhodil že mnogo sveta in je bil tudi v Ameriki. Pri pogovoru o ljubljanskih podzemeljskih stanovanjih je pripomnil: »V Ameriki bi hiše s takimi stanovanji razstrelili!«
Videti jo. kakor da ie postalo zidanje podzemeljskih stanovanj v novih hišah v Ljubljani nekaka nalezljiva bolezen. Z n:'o sta se vsled pomanjkanja socialnega čuta pri gotovih uradnikih dala okužiti tudi ravnateljstva južne železnice in občinski urad mestne občine. Omenjeno ravnateljstvo ima na Resljevi cesti tri stare hiše. kjer 'so v podzemeljskih prostorih le kleti in drvarnice, kar je edino pravilno in kulturno, ali v novi hiši tam zraven. ki je bila lani dogotovljena. se vidijo tudi' podzemeljska človeška bivališča. Mestni občinski urad pa je daj postaviti
novo hišo za svoje uslužbence v Prulah na precei močvirnatem svetu. V tej hiši sta dve podzemeljski stanovanji. Za drva ie tam prostor najbrž prevlažen in neprimeren. a za bivališče ubogih mestnih uslužbencev bo moral biti dober! Sramota! Vsai mestni uradniki bi morali biti tako razsodni in človeški, da bi ne povzročali novega stanovanjskega gorja v temnih in mokrih podzemeljskih rovih!
Kakor v grobnici trohni v takem stanovanju poleg človeškega zdravja tudi obleka Ln sobna oprava, ki ie navadno pridobljena s stradanjem, z znojem In z žulji delavnih rok. Zrak ie vedno nasičen z vlago in plesnobo, pa nai se še tako zrači in kuri- Kadar deli časa močno dežuje začne tudi voda pritekati in siliti v nekaterih hišah v podzemeljska stanovanja. Obupne življenske razmere ubogih podzemeljskih prebivalcev posebno. Če imajo ti tudi otroke, »o v takih slučajih nepopisne.
Kakšna velika nesreča je bivanje v podzemeljskem stanovanju, to more prav poimiti le tisti, ki je to sam poskusil. To morajo oa orecei dobro vedeti tudi zdravniki Ali čudno ie. da ne pokažejo toliko človekoljubja, in sočutja do nesrečnih žr-
se dajo zastopati organizacije vsaka p0 svojem delegatu
§ 29. Namestnik nastopi kot delegat, če mu izda pravi delegat potrdillo, da se pokrajinskega zbora ne mlsU udeležiti, ali pa če mu potrdi odbor, da je prvi delegat zadržan. Če namestnik tega potrdila nima. mu bo izdana delegatska izkaznica šele na pokrajinskem zboru, de se ga pravi delegat ne udeleži.
§ 30. Glasovalno pravico imajo na pokrajinskem zboru le tisti delegati, ki so navzoči ves čas zborovanja. Ni torej dopustno. da bi bil kak delegat navzoč prvi dan, za drugi dan pa bi hotel pooblastiti svojega namestnika. Delegat, ki pride prepozno, izgubi svojo delegatsko pravico, če je bila izdana že delegatska izkaznica njegovemu namestniku.
§ 31. Za delegata sme biti izvoljen le pravi član (§ 6, 1).
§ 32. Pokrajinski zbor Je suveren (pri svojih sklepih popolnoma neodvisen), ra-' zen v kolikor omejuje njegov delokrog državni strankin zbor. Njegovi sklepi so veljavni za vse organizacije in člane pokrajinske organizacije SSJ in KDZ na Slovenskem. Posamezni delegati so za svoje delovanje na zboru odgovorni edinole svoji vesti,
§ 33. Pokrajinsko vodstvo stranke tvorijo: 1. pokrajinsko načelstvo, 2. pokrajinski odbor, 3. širši pokrajinski odbor.
Politfine vesti.
-j- »Grafički radnik«, glasilo tiskar« niškega delavstva v Jugoslaviji, priobčuje v zadnji številki proglas, naj bi seglo v slučaju, da se bodo napadi na tiskarne s strani strankarsko nahujskanih in neodgovornih elementov še ponavljali, po sa-* mopomočl. V zadnjem času se je že precejkrat zgodilo, da so se v »Orjuni« organizirani mladinci nad nasprotnimi listi znosili na ta načn, da so jim hoteli izhajanje preprečiti z razbijanjem tiskarskih strojev. Dosegli niso nič, ker listi so potem izšli v drugih tiskarnah, pač pa je trpelo na stotine tiskarskega osobja, ki je prišlo z ustavljenjem dela na cesto in ob kruh. V enem primeru so nacionalistični kulturonosci vrgli celo bombo med delavstvo, Te razmere se morajo prene-
tev, da bi nastopili za odpravo podzemeljskih stanovanj in na merodanih mestih predlagali tak stavbni in stanovanjski red. ki bi zabranieval vsako človeško bivališče v podzemeljskih prostorih. Saj do takega reda mora priti tudi pri nas. Tudi naši bankirji se bodo morali prei ali slej prepričati, da je tudi delavec človek, ki ima oravioo živeti v primernem stanova* nju kakoT on!
Izgovor na pomanjkanje stanovanj ne drži. Zida nai se raie bolj v višavo in nai se tam dajejo napravljati tudi manjša stanovanja za neoremožne slofe po zgledu blagosrčnih starih Ljubljančanov, po podzemeljskih rovih pa nai rije črni krt in druga podzemeljska golazen, ki ie za tja ustvarjena! Našim delavcem kakor tudi nam nižjim državnim uslužbencem se hoče svetlih in toplih solnčnih žarkov tudi v stanovanjih- Dobro in nepristransko solnčno božanstvo jih zastonj pošilja na zemljo tudi za nas! Zatorej proč z ovirami naših zavistnih in krivičnih zatiralcev! Dajte nam suhih svetlih in solnčnih človeških stanovanj! Nai se v Ljubljani več ne pozabi to besede: »V Ameriki bi hiše * podzemeljskimi stanovanji razstrelili!«
Kati. Ravnokar stojimo pod utlsom strašnega idiotizma, ki so ga v »Orjuni« organizirani ljudje v korajžnem zatišju noči izvršili nad Cirilovo tiskamo v Mariboru. To je že drugi nacionalistični škandal v Sloveniji. Kdo trpi škodo? Delavstva Kdo nosi posledice? Javnost, ki se na ta način hujska na akcijo in protiakcijo. Mi se pridružujemo tistim krogom, ki obsojajo takšen način dopovedovanja razlogov in ki resno svarijo merodajne in nacionalistične kroge pred dogodki, ki se znajo iz tega razviti. Na Slovenskem ima-Jo trezni ljudje še vedno večino in tudi moči in energije dovolj, da napravijo konec. Par revolverjev pri tem ne bo štelo. Od grafičnega saveza pričakujemo, da Ko znal izvajati konsekvence in obraniti koristi svojih članov. Žalostno, da jih mora braniti tudi pred lastnimi tovariši, ker v Mariboru so bili, kakor poročajo listi, med vlomilci v Cirilovo tiskamo celo stavci.
■f Pašič prldo v naše kraje, ker je zbarantal v ponedeljek sporazum z Nemci. ki so mu obljubili mobilizacijo nemčur-iev. da pomore o radikalcem " do mandatov na Slovenskem. 20- februarja bomo menda Imeli priliko pozdraviti Pašiča v Ljubljani. 21. ga bodo sprejemali Mariborčani. Ljudje, ki se spozna o na vreme, trdilo, da sedanji megleni dnevi nekaj pomenijo in da bo še naorei meeleno.
+ Italijanski poslanik v Belgradu je službeno obvestil našo vlado, da .ie laški parlament odobril raoallske konvencije. Čim jih odobri tudi senat, kar se bo zgodilo tekom teh dni. postanejo veljavne in pet dni po končni ratifikaciji moraio Italijani zapustiti ozeml.e. ki ga imajo še zasedenega. a pripada nam.
4- Fašisti obl ubijajo, da bodo zopet začeli s orejšnio taktiko oroti »sovražnikom domovine«. Z revolverji, bombami In ricinusovim oljem. Tako te obljubil Mussolini v soboto italijanskemu parlamentu. tržaški Giunta oa je niegovo Izjavo potrdil s krvoločno grožn;o v »Giornale d’ Italia«. — Pa ne. da bi bili naši orjuncl vzpodbudili laške fašiste, da zopet dvigajo glave Iz korit?
+ Položai v Poruhrju. Na belgijsko in francosko noto. ki prooovedu e nemškim ministrom prihod v zasedeno ozemlje. ie nemška vlada odgovorila da tak!h predpisov ne more sprejeti. — Belgijci in Francozi so prepovedali Nemčlii vsak izvoz kovinskih izdelkov iz Poruhria v Nemčijo in odredili zasedbo dveh nemških pristanišč ob Renu. Wesel in Fmmerich. Predsednik nemške republike. Ebert, je Drlsoel v nedelio v Karlsruhe na Baden-skem. kjer se ie posvetoval z badensko vlado in zastopniki z Poruhrja.
Bog Jim blagoslovi njih upanje! Gospodje kapitalisti upajo, da se jim bo posrečilo s pomočjo par »sodrugov« spraviti »enotno fronto« tako na konja, da bo SSJ popolnoma na tleh. Bog jim blagoslovi njih upanje! — Za naš dnevnik so tudi upali, da ga spravijo na tla. In so ga res spravili. Iz zračnih višin »blagodušnih podpor« so ga spravili na realna tla poštenih naročnin in proletarskih prispevkov in na teh realnih tleh si je »Naprej« toliko opomogel, da ne leži več v postelji, da že sam hodi, da marsikaj vidi in tudi marsikaj napiše. Ko pride tudi vsa stranka na ta realna tla, da ne bo več noben njen član upal na zmago z intrigami, takrat bo »Naprej« pisal še vse drugače...
Zato pravimo še enkrat: Bog jim blagoslovi to upanje!
Kai oa nai to pomeni? Z Javornika nam piše sodrug: Danes, 9. februarja sem (do ponovnih reklamacijah) prejel tri številke »Napreja« brez ovitka in naslova. Pismonoša ie pač vedel, da sem na »Naprej« naročen, da sem ga večkrat reklamiral in mi ie tore.i 'te tri številke prinesel. Prejel sem pa v ovitku z mojim natančnim naslovom — 10 izvodov »Orju-ne«, ki je nisem nikdar naročil in ie tudi ne bom. dokler bom še nekoliko pri zdravi pameti. (Op. ured.: ovitek ie dopisnik priložil, ugotovili smo. da ie n a š!) Menda mi vendar niste poslali »Orjune« vi ?! Morda se je ovitek na pošti zmuznil z »Napreja« In so s tujo pomočjo smukmle vanj »Orjune«? Rad bi. sodrug urednik, da ml zadevo pojasniš. — Koliko ie zagonetni nezvestobi našega ovitka kriva pošta. tega ne bomo mogli kmalu ugotoviti. Za to ie potrebna kontrola, in sa* veš, kako je s to stvario. ki ie niti v proletarskih organlzaci ah ne bi smeli uveljaviti, če bi se ravnali po nasvetih enotne fronte- Ko se Da vsak dan dogajajo slučaji, ki se mo-re!o dogaiati samo radi tega. ker nimamo iavne kontrole smo oa spet mi »krivi«, ne demagogi ki se bore proti kontroli. Z »Oriuino« Da napravi tako. kakor ti je nasvetovala gospodinja, nai kar ona razpolaga ž nio.
Delavci! kuiomte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najcene ši. Glavna zaloda na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20,
Stavka uslužbencev cestne železnice še traja in bo menda še en čas. Prejeli smo tozadevno dopis, ki ga nismo ladi pcmankanja prostora in pozne ure mogli več objaviti. Razvidno pa je iz njega, da je vsa stavka delo dunajskih denarnih magnatov, ki imajo tramvaj v svojih rokah in ki se branijo iz same trme izplačati zaposlenemu delavstvu malenkosten nabavni prispevek. Ta prispevek bi znašal vsega skupaj 212.000 K, do danes (v torek) zvečer ima uprava radi stavke 210.000 K škode. Kaj sledi torej iz tega? Po našem mnenju bi ne smelo nič drugega slediti, kakor da stopijo odločilni faktorji dunajskim veleži-dom na rep in jim podjetje v prid delavstvu zaplenijo. To pa ne, da bi bili naši delavci odvisni od nesramnosti tujega kapitalizma. Ce ti faktorji ne intervenirajo, bo to ponoven dokaz, da so z denarno mošnjo in magari tujo v prisrčnem razmerju.
Maribor
Napad na Cirilovo tiskarno. V noči od sobote na nedeko so vdrli orjunaši v Cirilovo tiskarno, v kateri tiskajo »Stražo« ni »Slov. Gospodarja«, s silo ustrahovali hišnika, ki ie edini od vseh stanovalcev bil doma. razbili veliki stroj za tiskanje časopisov in dva maniša ter razrezali jermene. Sodniiska komisija ceni škodo na približno poldrug mili on kron- — Mesta se ie polastilo velikansko razburjenje. »Tabor« in za njim »Jutro« z nerodnim zagovarjamem napadalcev le še bolj utrjujeta vesti, da so izvršili napad oriunašl. V ponedeliek je policija aretirala več članov »Orjune«, med niimi tudi strojnika liberalne Mariborske tiskarne Kinkela. Napad ie moral voditi veščak. kajti drugače v tako kratkem času ne bi bilo mogoče napraviti take škode. Razbiti so nonajveč deli. ki jih je treba naročiti Iz Nemčije. In
v Marborskl tiskarni se nahaja tudi centralno gnezdo »Orjune«. Klerikalci obljubi ajo protiukrepe in svo.io teroristično organizacijo proti orjunašem. — Mi smo včeraj v posebnem članku razložili svojo mnenje o tej vrsti političnega bo.a. Sramota. da je sploh mogoč in sramota, da se najdejo »inteligenti«. ki vodijo tak boj, sramota tudi. da imamo časopis e ki se upa zagovarjati tak način političnega boia.
Iz stranke.
Seia političnega odbora za Ljubljano
se bo vršila v četrtek, 15. t- m. ob 20. v upravništvu »Napreia«. Dnevni red zelo važen. — Predsednik.
Odborova sova sedanjega m prejšnjega odbora krajevne pol tične organizacije SSJ v Spodnji Šiški se bo vršila v sredo, dne 14. t. m. ob 19. v »Zadružnem domu«.
Hrastnik. V nedeljo, dne 18- t. m. se bo vršila ob 3. popoldne v prostorih kon-sumnega društva v Hrastniku konferenca vseh zaupnikov SSJ. Vabljeni so zaupniki iz kemične tovarne, steklarne, občine Dol in občine Sv. Krištov. Dnevni red: vo-in občine Sv. Krištof. Dnevni red: volitve v narodno skupščino. Poroča sodr. Krušič iz Trbovelj. Točna in polnoštevilna udeležba dolžnost.
Vestnik Svobode«
Odborova seia l ubiianske »Svobode«
se bo vršila v sredo, dne 14. t. m. ob doI 8. zvečer v tajništvu »Svobode«.
So.'a upravnega odbora D. T. E. se bo
yršila v četrtek, 15. t. m. ob 7. zvečer v »Zadružnem domu« v Spodnji Šiški.
MISLI MIMOGREDE.
Strah je nekai strašnega. Strah ie strašnejši nego smrt. Videli smo ljudi, ki so se iz strahu pred smrtjo sami usmrtili.
To ne velja samo za posameznike, ampak tudi za cele skupine, mase. organizacije. Kolikokrat smo slišali v teh zadnjih dneh: »Enotna fronta« »vleče« — kaj če se vam iz strahu pred neuspehom povlečejo tudi organizacije, ki ste nanje tako ponosni? Mi odgovarjamo: Nai gre, kdor hoče, kamor hoče. Ideja ne pojde za niim ne ooide se pomazati in samo sebe usmrti ti kakor tisti človek, ki izvrši iz strahu pred smrtjo samomor._____________
5= Vrednost denarja. 1 dolar velja 100—101 Din, 100 avstrijski kron 15 par, 100 nemških mark 36 par. 1 lira 4.85 do 4.90 Din. 1 francoski frank 6.30—6.40 Din. V Curihu stane 100 naših dinarjev 5.10 švicarskih frankov. ____________________
Hopisi.
Teharje. Kakor je razvidno iz poročila o strankinem zboru v Celju, nas je sodr. Fr. Koren napadel, češ, da stojimo pod uplivom meščanskih strank, ker imamo premalo socialistične izobrazbe. Jaz pa pravim, da h kriva temu stranka sama. Naj pogleda sodr. Koren v tovarno v Štorah, potem mu bo vse jasno, in tudi tajništvo nai bi se več brigalo z; tovarno, da ne bo notri take polomije. Mi smo potrebni socialistične izobrazbe, oa bi prosili sodr. Fr. Korena, da bi nas enkrat povabil vse sociakstične občinske odbornike na diskusijo in nas tam poučil, ne pa na strankinem zboru napadal. — Občnskl socialistični odbormk. — (Op. ured.: Ob-iavkamo ta dopis ne samo zato. ker ie v naši stranki vsakdo upravičen povedati
Upton Sinclair:	FiTHCe II;. 012811.	37.	nadalj.
(Po avtoriziranem prevoau Ivana M o 1 e k a.)
Ida ga je sprejela z ljubkim nasmehom in France ji je molče ponudil roko. »Kako sem vesela,« je dejala, »nisem pričakovala tega sestanka.«
France je dvakrat zasopel in začel: »Sodružica Poljančeva! — Sodružica Poljančeva! ■«
»Jaz nisem več Poljančeva.«
»Kaj?« Ni mogel razumeti, kaj misli ona.
»Ali niste slišali novice? Jaz sem zdaj Ida Jakobova.«
France je zazijal. Še ni mogel razumeti.
»Da, štiriindvajset ur sem že poročena. Čestitajte mi!«
Malo po malo je France razumeval pomen njenih besed.
»Sodružica Jakobova! Toda — toda jaz sem mislil,
da ne verujete v zakon.«
Odgovorila je s čarobnim smehom, okrašenim z dvema vrstama biserno belih zob.
»Saj me ne razumete, sodrug Kremen. Ženska ne veruje v zakon — toliko časa, dokler ne najde pravega moža. Hahaha!«
Bilo je preveč. France je zopet lovil sapo. »Toda jaz sem
mislil « Dalje ni mogel. V resnici ni mislil nič in zastonj
se je mučil, da bi si kaj izmislil.
Ampak ona je vedela, ne da bi ji bilo treba povedati; dobro je razumela njegovo poparjenost, in ker je bila dobrega srca, mu je položila roko na ramo.
»Sodrug Kremen, nikarte me slabo soditi.«
»Kdo? Jaz? O ne — kako — zakaj —«
»Predstavljajte si, da ste vi dekle. Ali more dekle snubiti?«
»Seveda ne! To se pravi —«
»To se pravi, če dekle ljubi. Izkušena deklica mora pripraviti mladeniča, da on njo snubi. Če je sramežljiv in se obotavlja, mora ona položiti kritične besede na njegov jezik. V slučaju, da mož dvomi o njeni ljubezni, ga mora ona prepričati, da ji je dobrodošel. Kako? Oh, prestrašiti ga je treba, kakor da bi hotela iskati koga drugega! Zdaj razumete, zakaj sem vas tisti večer povabila s seboj... Zdaj razumete, kako je z dekleti!«
France je bil še nekoliko omamljen, ali toliko se je zavedal, da je zamrmral komaj slišno: »Da.«
Ida mu je ponovno podala roko.
»Sodrug Kremen, rada vas imam, ker ste tako dober, prijazen človek. Gotovo niste hudi name. Piijatelja pa ostaneva, kajne da bova?«
France je stisnil njeno toplo,^mehko ročico in strmel v njene sijajne, rumene oči ter končno izrekel del svojega čudovitega govora, ki ga je bil tako skrbno pripravil za sestanek:
»Prijatelja — vedno, vedno!«
vin.
France Kremen in nastavljena past.
Svetovna vojna se je nadaljevala z naraščajočo besnostjo. Vse poletje so Nemci razbijali francoske in britske bojne črte, Angleži so si krčili pot skozi Dardanele proti Carigradu, Italijani pa po Krasu proti Trstu. Iz velikih nemških zračnih ladij so padale bombe na London in nemške podmornice so potapljale potniške parnike in bolniške ladje. Kršitve mednarodnega zakona so se množile in ravno tako so se množili protesti Združenih držav, prepiri v časopisih n kongresu ter v Kummejevi kolesarski delavnici v Jeffersonovi ulici v Lees-viillu.
Prepirov v Kummejevi delavnici pravzaprav ni bilo. Kdor je prišel tja, je smatral municijsko industrijo v Ameriki za prekletstvo in ni skrival veselja, kadar se je pripetila kakšna nesreča v tovarnah za izdelovanje streliva. Nesreč naravno ni manjkalo: skrivnostne eksplozije so zdaj uničile kak železniški most, drugič tovarno, ladjedelnico, parnik itd. Kumme, sivolasi starec s topim nosom in kroglasto glavo, je navadno izbruhal vse angleške kletvice, pomešane z nemščino, kadar je kdo omenil parnike, ki vozijo granate čez morje za pobijanje Nemcev; stisnil je pest in dejal, da ameriški Nemci niso sužnji in da bodo branili svojo staro domovino pred perfidnimi Angleži in njihovimi hlapci v Wall Streetu. Ob takih prilikah je Kumme vzel nemški časopis in par angleških tednikov, ki so zagovarjali. Nemčijo, in je čital na glas zaznamovane odstavke: silovite napade na Anglijo, Francijo, Italijo, Wall Street in na Ameriko, ki- je dovolila milijonarjem v Wall Streetu, da izkoriščajo vojno na škodo Nemcev. Bilo je dosti Američanov, ki so »blatili« svojo lastno domovino v interesu socialnih reform in hvalili socialni sistem v Nemčiji. Nemški propagatorji so se z obema rokama pograbili dotične argumente in jih ponatisnili v svojih angleških listih. Celo France in Malič sta rada čitala gradivo te vrste in nosila časopise na sejo krajevne organizacije. Po seji sta pa obiskala gostilno, v katero je zahajal Juri Zorman, ki je še vedno imel dovolj desetakov na razpolago za tiskanje protivojnih listov in letakov.
Stari Kumme je imel nečaka po imenu Henrik, ki je obiskal strica od časa do časa. Bil je visok in zelo postaven mladenič, kateri je govoril gladko angleški in se nosil zelo giz-davo. Nekega dne je France izvedel, da ostane Henrik pri stricu in bo pomagal v delavnici. Kremen se je čudil. Znano mu je bilo, da ni toliko dela, da bi bil potreben kak pomagač in vrhu-tega ni znal Kummejev nečak ločiti prečke pri kolesu od držala. Ampak to ni bila Francetova stvar. Kumme je bil gospodar in kar je on rekel, tako je bilo — in tako je Henrik oblekel delavni jopič in posedal za mizo. Zdajpazdaj so prišli obiskovalci, skrivnostni tujci, ki so potihoma govorili s Henrikom in mu pri odhodu stiskali roko. Cez nekaj tednov je nečak ponovno izginil, in ko se je po nekaj dnevih vrnil, je rekel, da je dobil delo v tovarni Empire.	(Dalje prih.)
svoje mnenje, ampak ker vidimo, da ima sodr. občinski odbornik iz Teharij — in menda ne on edini — nekatera napačna mnenja. Ni res, da bi bila zakaterokoli pomanjkljivost kriva stranka, krivo :e le njeno članstvo, če ne izvršuje s v o; i h dolžnosti- Te pome moramo enkrat fiksirati, ker doslei so bili marsikateri neumneži vajeni zapustiti stranko, če jim pri kakšnem članu (tkzv. »voditelj« je tudi član) nekaj ni bilo všeč. — Ali smatra sodrug občinski odbornik za napačno, če je povedal sodr. Koren svo e mnenie na strankinem zboru, kjer je dolžan vsakdo iztresti kar mu ;e v srcu? Zato smo vendar uvedli javnost v naši stranki. N'-č skrivati. nič zamolčati če gre za strankine interese. Ali bi sodr. občinskemu odborniku bo-lj ugajalo, če bi sodr. Koren nekaj,
kar bi Teharčani morali smatrati za krivo. govoril za n.ihovim hrbtom? — Končno oa moamo ugotoviti, kar ie najvažnejše: Sodr. Koren občinskega odbora ni napadal temveč samo konštatiral faktični položaj v naših občinah na deželi in pri tem povdaril, da ne more biti vse v redu zato. ker nam manjka socialistične izobrazbe- Gotovo so temu krive tudi razmere v tovarni, ker ni med delavstvom potrebne solidarnosti. In v takšnih primerih ni preveč zameriti, če socialistični občinski odbornik ne nastopi, kakor bi moral. ker se boji za eksistenco. Z resno vo-lio Da ie treba, da se tak strah odpravi. Če bi sodr. občinski odbornik natančneje bral svoj list, pa bi mu ne bilo treba teh dolgih razlag, ki so oa potrebne, dokler se ne navadimo brati. Sodružni pozdrav!)
Hitri računar.
Gost: »Račun natakar!«
Natakar: »Takoj! Imate juho. meso, prikuho in vino. kar velja 40 kron.«
Gost: »In še sem lačen.«
Natakar: »Vse skupaj torej petdeset kron.«
Vse se izpremeni
Tako-le je modroval nek zakonski mož: »Ljubezen ie nekaj čudovitega- Ko sem se poročil, sem hotel od same ljubezni ženo kar snesti. Sedaj pa mi je žal, ker tega nisem storil.«
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ)
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
BjBgBB rn m »JUM.!B B
E-?3»jv«Cjtt SsiaEsfa
lati pfti, nji!iGiavic
in ro&avlc pri tvrdki
JL & i Skabernč
Ljubljana) Masiral 4®.
iiiiiliiiiii
Vsak, kdor hoče vsaj de lomo poznati socializem in biti socialist, naj čila knjigo
„So;ia>Lem vera-*.
Naroča se pri tamištvu SSJ, Ljubiiana, poštni predal 168, in stane lepo in trdno vezana 9 Din, bro-- - • šlrana pa 7 Din.
Zrcalna manufaktura, Grosuplje
prodaja na debelo po najnižji ceni navadna nebrušena ogledala različne velikosti. Prevzame popravila (oblaganje) nerazbitih ogledal, kakor tudi oblaganje čistega stekla. Sprejmejo se potniki proti proviziji.
M. Košak, Grosuplje.
PERILO
n ne. mm m
po smernih cenah pri
A. ŠINKOVIC nas!.
K. SOSS,
Ljubljana, Mestni trg 19*