Posamezna številka Bin 1«
Št. 155.
V Ljubljani, v torek 15« julija 1924.
Poštnina v gotovini.
Leto I«
   ......................................
•	^
I	Izhaja	vsak	dan	popoldne.	i
f	Mesečna	naročnina:	|
\	V	Ljubljani in po	pošti	Din	16,	inozemstvo Din 25. i
0..—...-................  □
Neodvisen političen list ?....................................— -------------- —..........
________________	   •	Rokopisi	se	ne vračajo. — Oglasi po tarifu. i
.	^	-	_ , ,	?	Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. f
Uredništvo: VVolfova ulica St. 1/L ~ Telefon 213.	?	Račun	pri	poštnem ček. uradu št. 13.633.	*	i
Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.	^................................................
Pravica sile ali sila pravice I
Borza, politika, bilanca, mladina, to so sama feminina. Kaj čuda, da so ne-Preračunljive, vihrave čudi, vrtoglave in godnemu bakcilu posebno dostopne. &Uti tudi politika ima svoje modni niu-ttuhe pojavljajoče se v illogičnih ravnanjih posameznikov ali celih slojev. Ako j® razsajalt, ubijala, morila nemška na-rodno-socialna mladina (ki idejno nima skupnega z našim nar. socijahz-frorn), ako so fašistovski golobradci Pričarali srednjeveške manire in ako S?K) imeli ravnokar priliko videti, kako v Avstriji daje polit, nasprotstvo du-v malih bitkah, vodenih po vseh ®r3\ilih vojne tehnike in ako ie tudi po-okoli in okoli nas postalo ofici-“tao priznana metoda strankarske straže, iz tega še vedno ne sledi, da bi jjorall baš sredi Ljubljane mladi ljudje 81 dokazovati izključno zveličavnost Mojega političnega prepričanja z revol-Verskimi streh in poboji.
Toda zgodilo se je, prikazal se ie Jkrajno nevaren simptom socijalne bojazni. Zdaj bo pač brez izjeme vsem Jasno, da se bliža napetost polit, ozračja pri nas svojemu vrhuncu. Po cele mesece je mogel, kdor je hotel, slišati V predmestni družbi napovedovati, kako bodo ob laternah slovenski »buržuji« gledali Požig svojih poslopij in praktično »socijalizacijo« svoje imovine. Z grožnjami in nasilji se ni štedilo tudi na nasprotni strani, jus talionis je postalo »apoved in tako sipo priSli tako daleč, •a gledamo v naši sredi minijaturno Meščansko vojno z vsemi njenimi sredstvi.
V sobotnih strelih govori politika Qaivnih ljudi, se Kažejo še moralne posledice vojne. Naivnost je vendar hoteti v naši državi žeti polit, uspehe s tako ^hotnimi sredstvi, kakor se jih poslužu-|e mladina v poslednjih mesecih, kakor tudi naivno si domišljati, da se z ^mori kterihsibodi ljudi da zadržati kakšna razvojna sila, ki kipi iz žive pozebe socijalnega in polit, sožitja. Ka-vsi mnogoštevilni atentati na predirne monarhistične in republikanske ®°tentate niso niti za ped ustavil' zgodovinsko determiniranega poteka sojene zgodovine in smrt Erzbergerja, ^raškoviča', Stambolijskega, Rašina, Kathenaua, Nerutowicza ni hasnila nikomur, tako tudi današnje zdemokrati-^r«no linčanje polit, nasprotnikov ne ni'JTe roditi nego brezogledno reakcijo.
. ^menjavanju odločilnih polit, gonil-lfl sil in v nezmiselnem počenjanju se reali vsa politična negramotnost veli-e8a deia doraščajočega pokoljenja, ki u iiedostaje vpogleda v stvarne po-. °jenosti sedanjih družbenih stremljenj se zato pijano nerazumljivih fraz go-i za socijalnimi fantazmi, pritihotapljeni k nam od par polit, štrebarjev in a*ivistov.
, Krvavi sobotni dogodek potrjuje, ka-silno konzervativna je moralna plat oveške miselnosti še šesto leto po veJn*‘ se’ 50	množice	še
Pra°™Cr zaveTovane v Prvenstveno brutalne fizične sile, da so preje da je človek človeku v resnici istaV°^' ]sta radikalna nezaupljivost, a s težavo utajena mržnja, katero si ^s evropski narodi izrekajo v prijaz-ie_ dlPlomatskih formulah o »srčni vza-Ihiri stavi še venomer stene med tiiih slo^e in P01*1- stranke ter ovira M°rgan.i^no sodelovanje.
0iJ^e veriamemo Luju Brentami. da je ti h n.° nasProtstvo polit, strank in '*vni krvavi incidenti izraz obup-iz n ,“mika um'rajočih srednjih slojev Biaf s°delovanja. Naj si bodo tudi izgledi v bližnjo bodočnost ji(PVin naj so se mnogi tudi že dušev-, oarekli naravnemu socijalnemu poki Jj- mi	da	so takšni dogod-
poslednji izbruhi javne mOral in-s&J?’ , ,efa *e’ k^kor so dogniali go-historfld, i« po vseh večjih Jmh tresuajih, vedno Se le par let po Sjoodarslti konaolidacifl dospela k vr-
Krall obolel.
Beograd, 14. julija. Iz Topole javljajo, da se je zdravstveno stanje kralja znatno poboljšalo. Kralj je napravil nekoliko izletov po okolici. Vlada sinoči ni prejela nobenega posebnega obvestila. V Beogradu so govorili, da bo kralj še nekoliko dni ostal v Topoli. Toda vlada pa meni, da bo kralj prišel danes dopoldne v Beograd in da mu bo g. Pašič takoj podal ostavko vlade.
Beograd, 14. julija. Sinoči se je vršila v predsedništvu vlade plenarna seja ministrskega sveta, ki je trajala od 6. do 9. ure zvečer. Na tej seji so pretresali ministri politično situacijo v pogledu ostavke ■ vlade. Po poslednjih vesteh kralju ni dob.ro in je pozvan iz Beograda v Topolo zdravnik dr. Kolme. Kralj boleha na črevesni bolezni. Ako se ne poboljša zdravstveno stanje kralja, bo moral ostati v Topoli še 3 do 4 dni.
Politični položaj.
Beograd, 14. julija. Politična situacija v Beogradu ni zabeležila v po-slednih dveh dneh nobenega važnega momenta, ker se radi kraljevega odhoda ni pričelo reševanje krize. Današnji dan je velike politične važnosti, ker se danes prične razplet krize. Kralj do 8. ure zjutraj še ni prispel v Beograd. Kakor doznava Vaš dopisnik, je vlada konstatirala potrebo ostavke, ker noče sprejeti nase nobene nadaljne odgovornosti radi velikega razburjenja duhov v celi državi z ozirom na današnjo situacijo. Vsi smatrajo, da ni drugega izhoda v pogledu rešenja krize nego samo volilna vlada.
Konference ministrov.
Beograd, 14. julija. Včeraj dopoldne jQ prišel g. Pašič v kabinet, kjer je bilo nekoliko ministrov. G. Pašič se je razgovarjal z notranjim ministrom Srskičem, s katerim sta pretresala po-itično situacijo v zvezi s kraljevim pri-
jln Še en razlog bi navedli, ki ga je na kratko povedal Lenin v svo-zapiskih, ko pravi; »Nočem » K) vsi komunisti lopovi, dej-ttU.* * ** 80 v« k»DOvi pri nas na-
**n,
hodom. G. Srskič je konferiral o novih odredbah proti Radiču.
Beograd, 14. julija. Včeraj se je vršila v minisirstvu prosvete daljša konferenca med ministri gg. Srskičem, Miletičem, Pribičevičem in Grisogo-nom o politični situaciji po prihodu kralja v Beograd.
Skupščinski predsednik pozvan na dvor.
Beograd, 14. julija. Predsednik parlamenta g. Ljuba Jovanovič je včeraj posetil g. Pašiča in se z njim razgovarjal od 6. do 7. ure. Cilj poseta je bil ta, ker je hotel g. Jovanovič, ki je dobil iz dvora od kralja za danes poziv h konzultaciji, izmenjati misli z g. Pa-šičem kot predsednikom vlade in šefom radikalne stranke, kaj naj poroča Jovanovič kralju v avdijenci. G. Ljuba Jovanovič se bo napotil h kroni takoj, ko se ta vrne v Beograd.
Vladne odredbe proti komunistom.
Beograd, 14. julija. Včeraj popoldne je posetil g. Pašiča minister notranjih del in mu podal referat o obvestilih, ki jili je dobilo notranje ministrstvo o merah, katere je policija odredila proti nezavisni delavski stranki na njegovo odredbo, da se ves sindikat zapre. Istočasno se bodo v Beogradu podvzele nadaljne mere proti nezavisni
delavski stranki. Pričakuje se aretacija ravnatelja tiskarne A. Š. a. d. Mere, ki jih je vlada podvzela proti nezavisni delavski stranki, so izzvale v Beogradu različne komentacije, ker so te mere slične z onimi po obznani. Smatrajo, da bo na ta način popolnoma preprečeno delo nezavisne delavske stranke za časa volitev.
Dr. Nintii o Mali antanti.
Praga, 14. julija. Z dopisnikom »Češkega Slova« je imel minister Nin-čič zanimiv razgovor o Mali antanti, tekom katerega je izjavil:
»Že davno pred konferenco Male antante so se širili glasovi, da praške konference ne bo; če pa do te konference vseeno pride, da bo njena posledica likvidacija Male antante. Ne morem dovolj poudariti, kako so bili ti glasovi smešni. Nepoznanje ciljev in metod Male antante je moglo povzročiti, da so bile Mali antanti pripisovane dolžnosti, katere absolutno ne spadajo v njen delokrog. Odtod to mešanje pojmov. Na sestankih Male antante je vladala, kakor je bilo to v komunikejih izrecno poudarjeno, odkritosrčna sloga in najprisrčnejši ton. Ni bilo sicer treba to še posebej poudarjati, toda storilo se je to vsled tega, da se še enkrat pred svetom dokumentira popolna enodušnost nazorov in da bi se še enkrat podala točna definicija politične vsebine Male antante. Mala antanta je zelo potrebna politična tvorba. Vzela je na sebe težko nalogo, da ustvari v
Srednji Evropi atmosfero miru in reda. Njen uspeh pa ovirajo razne zlobne intrige. Te pa so nastale vsled tega, k^f je Mala ntanta vseeno dosegla uspehe. Da je ta tvorba Male antante uspešiia, dokazuje njeno stališče v evropski politiki. Države Male antante morejo z uspehom gledati na svoje delo in na njegove uspehe. Vzajemno se podpirajo v vseh vprašanjih, ki so njim skupna. Sporazum v vprašanjih evropske politike, sporazum v reparacijskem vprašanju, sporazum glede Zveze narodov itd., vse to govori najlepše o potrebi ohranjenja dosedanje oblike Male antante. Motivi, ki so povzročili ustanovitev Male antante in ki danes diktirajo, da ostanemo v pozicijah, katere smo si priborili, in ki nas silijo tudi k temu, da bi stališče Male antante še bolj utrdili. Politični program Male antante smo dopolnili še s točkami, ki se tičejo naših gospodarskih interesov, ker tudi na tem polju hočemo solidarno postopati. Kakor vidite, bilanca konference je aktivna in jaz moram to samo z zadovoljstvom konstatirati.«
Nemčija in poročilo izvedencev.
Številne aretacije komunistov v Ljubljani.
Ker se je komunistična propaganda
v zadnjem času zelo razpasla, je izvršila policija več uspešnih hišnih preiskav, na podlagi katerih je bilo več komunističnih voditljev aretiranih. Tako je bil v nedeljo ob pol štirih popoldne aretiran v Delavskem domu dr. Le-mež in v zaprtem vozu odveden v policijske zapore. Aretiran je bil dalje oskrbnik Delavskega doma Bizjak, ki je po Ljubljani širil vesti o bližnji revo-
luciji. Aretiran je bil tudi Fran Svetek, tajnik socialističnih Strokovnih organizacij. Svetek je bil aretiran pol ure pred sobotnim dogodkom, ker je pred pošto razgrajal. Tudi znani občinski svetovalec Makuc je bil aretiran. Poleg teh je bilo aretiranih še kakih dvajset komunistov. Večina aretiranih komunistov je bila včlanjena pri U. D. R„ kar naj bi po njih zatrdilih pomenilo Udru-ženje delavskih rediteljev.
Nemiri na Bolgarskem.
Dunaj, 13. julija. Iz Bolgarske prihajajo vesti o novih nemirih. V Burga-su je prišlo do odkritega upora. V krvavem boju med vladnimi četami in uporniki je padlo 40 mož vladne vojske. Po drugih poročilih je izbruhnila na Bolgarskem vnovič revolucija. Upor je delo pristašev Stambolijskega in komunistov. Nad Burgasom je proglašeno obsedno stanje. Vsled teh nemirov je odredila vlada, ki je popolnoma pod
poveljstvom zloglasnega Aleksandrova, obsežne aretacije. V Sofiji je bilo aretiranih 20 članov zemljoradniške stranke, ravno toliko v Varni, v Perniku preko trideset in v drugih krajih enako mnogo. Med aretiranimi je tudi bivši Stambolijskijcv minister Tomov in bivši sofijski podžupan Lednekov. Nemiri zadobivajo vedno resnejši značaj in so bile vladne vojske prisiljene streljati s topovi.
Berlin, 14. julija. Državni kance-lar dr. Marx je povabil v soboto k sebi šefa državnega dopisnega urada dr. Spieckerja, člane državnega in pruskega kabineta, poslance in zastopnike tiska. Ob tej priliki je imel dr. Marx važen političen govor o zvedeniškem poročilu, londonski konferenci in o vprašanju Lige narodov. Najvažnejši del kanclerjevega govora o zunanji politiki je bil oni, v katerem je nemški kancler določno omenil trud nemških nacijonalistov in dela nemške ljudske stranke in izjavil, da nčmška vlada noče postaviti za londonsko konferenco nobenih pogojev. To je izrazit migljaj onim krogom, ki so si še pred kratkim prizadevali, da ustvarijo med državnim kanclerjem in nemškim zunanjim ministrom nasprotstva, da bi pridobili dr. Stresemanna za nevarno tezo I nemških nacijonalcev. Državni kancler je priredil ta večer in povabil k sebi politike v glavnem ravno zato, da je mogel podati to svojo izjavo, da bi se v inozemstvu ne mogel pojaviti vtis, kakor da bi pretila nevarnost, da se bo nemška vlada udala tem vplivom. Državni kancler dr. Marx je dejal dobesedno:
»Sedaj se zopet tako zelo govori o prizadevanjih in predpogojih, pod katerimi naj bi bila nemška vlada pripravljena izvesti zvedeniško mnenje. Mislim, da smo vsi edini v tem, kaj je s tem rečeno. Bojim pa se, da bi mogli ti pojmi vzbuditi zunaj vtis, ki je politično nedopusten. Predpogoj, katerega zahteva Nemčija za izvedbo zvede-niškega poročila, je izključno ta, da vsi interesiranci zvedeniško poročilo pravilno sprejmejo in izvedejo v smislu njegove vsebine in njegovega duha. Kakega drugega pojava nemška vlada ne stavi in zanjo tudi ne obstoja noben drug predpogoj Iza sprejem zvedeni-škega poročila. Vsebina in duh zvede-niškega poročila pa zahtevata po našem prepričanju vzpostavitev neopore-čenega pravnega stanja in ustvaritev vseh predpogojev in olajšav, ki so potrebni za oživitev nemškega gospodarstva. Nemška vlada ni nikdar zastopala kakega drugega stališča in ne namerava staviti nobenih drugih predpogojev za svojo že opetovano izraženo pripravljenost izvedbe zvedeniškega poročila.
RADIČEVCI SE SKUŠAJO PRATI.
Beograd, 14. julija. V beograjskih političnih krogih živahno komentirajo komunike radičevcev, v katerem se govori, da so neresnične trditve, da je g. Radič stopil v 3. internacionalo. Konstatira pa se dejstvo, da se v komunikeju ne dementuje vest, da je Radič vstopil v zemlioradniško internacionalo, radi česar smatrajo v Beogradu, da so s tem vse vesti o tem potrjene. Politični krogi smatrajo, da bo ob priliki rešenja krize radi HRSS-a v mnogih pogledih obtežen položaj opozicionalne-ga bloka.
Drugih beograjskih vesti nismo mogli dobiti, ker se je pokvarila teleionska proga« k] do zaključka lista še ni bila pODravliaaa.
AMERIKA IN LONDONSKA KONFERENCA.
Berlin. Iz New Yorka je prejel »Berliner Tageblatt« sledeče poročilo: V državnem oddelku za zunanje zadeve podane izjave dokazujejo jasno, da ne namerava Amerika izpremeniti svoje dosedanje politike v reparacijskem vprašanju in da vsled tega tudi ni v položaju sprejeti predlog Macdonalda. Državni tajnik Hughes bo izvedbo Dewesovega načrta podpiral samo mo-ralično, ne bo pa podvzel nobenih to podporo presegajočih korakov, ker onemogočuje mirovnemu dogovoru z Nemčijo priključen amendement, da bi storila ameriška vlada brez izrecnega privoljenja kongresa le en korak, ^ ki bi bil v zvezi z reparacijsko komisijo. Ker trenutno kongres ne zboruje in ker se sestane šele začetkom decembra, ima ameriška vlada zvezane roke.
FAŠISTOVSKO ZBOROVANJE V MILANU.
Milan, 14. julija. Včeraj je bilo tu manifčstacijsko zborovanje fašistov, ki se ga je udeležilo po poročilih fašistov-skih listov okoli 100.000 oseb. Na zborovanje so naznanile svoj prihod tudi fašistovske organizacije iz province in južnih krajev. Ker vladi preveliko zborovanje ne bi bilo ljubo, da ne bi prišlo do kakega trenotnega nerazpoloženja ali do kake nepremišljene akcije, je vlada oddaljenejšim fašistovskim oddelkom kratkomalo zabranila nadaljevanje potovanja ter jih je poslala domov. Zborovanja v Milanu so se udeležiU mnogoštevilni poslanci, senatorji in pa najvišji poveljniki prostovoljne milice. Zborovanje je izreklo zvestobo svojemu voditelju Mussoliniju.
FAŠISTOVSKO ZBOROVANJE V RIMU.
Rim, 14. julija. Prihodnjo nedeljo bo v Rimu veliko zborovanje fašistov, s katerim nameravajo voditelji fašizma po svojih lastnih izjavah dokazati opoziciji moč in voljo fašizma. Zborovanje baje nima nobenih nasilnih namenov napram opoziciji.
KRVAV POBOJ V INDIJI.
London. Reuter javlja iz Deli, da je prišlo tam do krvavega t .boja .med Hindi in mohamedanci. Veliko bseb je bilo ubitih. Končno je bil mir vpostav-ljen, toda trgovine so še zaprte. Povod k poboju je dal mohamedanski deček, ki je črpal vodo iz nekega vodnjaka. Hindi so se čutili vsled tega razžaljene in so dečka ubili, nakar je pri&lo do poboja.
PRIPRAVE ZA KONGRES RADIKAL* NE STRANKE.
Beograd, 14. julija. V radikalnih krogih delajo velike priprave za kongres radikalne stranke, ki se bo vršil takoj, ko bo kriza rešena. Na tem kongresu se bodo rešila razna sporna vprašanja, ki so se pojavila v stranki, istočasno pa bodo tudi izdelani novi statuti stranke.
ODHOD ITALIJANSKE DELEGACIJE V LONDON.
Rim, 14. julija. Sinoči ob 21.45 zvečer so odpotovali člani italijanske delegacije na medzavezniško konferenco v London. Na postaji so jih pozdravili angleški, francoski in belgijski poslanik, več političnih osebnosti ter visoki funkcijonarji finančnega ministrstva in ministrstva za državno gospodarstvo.
BANKET NA ITALIJANSKEM TOR-BRODU V BEOGRADU.
Beograd, 14. julija. Včeraj popoldne je bil na italijanskem torpiljeru št. 75 banket predstavnikom tiska Beograda in ostalih mest. Na banketu je bil tudi italijanski poslanik general Bodrero. Torpiljer je odpeljal do Smedereva, odkoder se je potem zopet vrnil nazaj v Beograd.
Borzna poročila.
C ur Ih, 14. juliia. Beograd 6.35, Praga 16.20. New York 544.25. Pari* MM, Milan 23.50, Barlln 1.30, Dunaj 0X07736. Ufr fon UM. AmttMdaa ttU-.
Pokrajinski zbor Jugoslov. Matice.
Naše prvo narodno obrambno društvo je podalo v nedeljo na pokrajinskem zbor bilanco svojega dela. V vsakem oziru razveseljiva je ta bilanca, ker priča o velikem kulturnem delu. ki ga je preteklo leto izvršila Jugoslovenska Matica. Tiho, zato pa smotreno je zasledovala Jugoslovenska Matica »voj cilj in bila prava mati bratom tam preko, v naši državi pa pozitivna propa-gatorica državne misli. Samo s kulturnim in. prosvetnim delom je agitirala Jugoslovenska Matica in zato dosegla tudi trajne uspehe in pridobila državni misli zvestih in neomajnih pristaiev. In to bi v današnjih časih, ko vedno bolj odmevajo bojna gesla, posebej po-vdarili.
Izbrana četa narodnih delavcev je bila zbrana na pokrajinskem zboru Ju-goslovenske Matice in zato je bilo tudi vse zborovanje prožeto od pravega na-jfodnega duha. Zato je čisto naravno, da se je pokrajinski odbor z vso odločnostjo izjavil za enotno narodno -obrambno fronto. Pravi delavci pač vedo, da pomeni vsako cepljenje zapravljanje sil, kar moramo preprečiti zlasti mi. Upamo, da bo novi odbor zahtevo po enotni narodno obrambni fronti tudi izvedel.
Jugoslovenska Matica je kulturna organizacija in zastopnica tihega, toda smotrenega dela. Zavoljo bratov tam preko ne sme obešati svojega dela na veliki zvon, temveč najuspešnejše je njeno delo, kadar o Jugoslovenski Matici sploh nihče ne govori, temveč nosi njeno misel vsak Jugosloven v srcu. Da danes še nismo prišli do tega idealnega stanja, Je umevno, da pa moramo do tega priti je enako umevno in zato na plan, vsi rodoljubi in agitirajte za Jugo-slovensko Matico, ki je naše prvo narodno - obrambno društvo in čisto kulturna ustanova. Vsi, brez izjeme morajo delovati za Jugoslovensko Matico, ki ima tudi to prednost, da je nepolitična In nestrankarska in da delujejo v njej zastopniki vseh strank. V Jugoslovenski Matici so združeni interesi vsega naroda in zato mora delovati zanjo tudi ves narod.
Zborovanje Jugosiovenske Matice je bilo dobro obiskano in so bile zastopale skoraj vse podružnice.
Zborovanje je otvoril predsednik
dr. Ravnihar
s sledečim govorom:
»Prijetna dolžnost me veže. da morem na današnji naši skupščini pozdraviti odlične in drage goste. So to predvsem predstavniki naših narodnoobrambnih društev: Ciril-Metodove družbe, Gosposvetskega Zvona in Slovenske Straže. Z vsemi temi bratskimi društvi smo bili tudi v tem poslovnem letu v prijateljskem razmerju. Brez zavisti in ljubosumnosti smo spremljali njihovo delovanje, zavedajoč se, da vse njihovo prizadevanje, kakor naše, prihaja v korist celoti, narodu. Kdor more v tem pogledu izkazati večjih uspehovi tem več naj mu gre priznanja. Prav tako pa se zavedamo, da vsi skupaj še mnogo, mnogo premalo storimo, da bi mogli odoleti velikim nadjonalnim potrebam celokupnega na-fega naroda. Zato pa pustimo vstran vsako drugo čustvo, plemenita tekma v pospeševanju interesov tega našega naroda naj nas druži.
Ožji stiki s temi braitskimi društvi so vedli celo do ustanovitve nekega skupnega akcijskega odbora, ki si je dal nalogo, da nastopamo solidarno ob raznih nacijonalnih, narodno obrambno misel zadevajočih manifestacijah. Sijajna je bila taka manifestacija o priliki protesta proti nasilstvom, ki jim podlegajo naši rojaki izven meja naše države, istemu namenu je imela služiti nameravana manifestacija o priliki sklenitve takozv. Rimskega pakta. Ta akcijski odbor je imel tudi v načrtu, da zbira gradivo o zatiranju našega življa v inozemstvu s kolikor možno točnimi, konkretnimi in z dokazi podprtimi podatki. Te »črne bukve« bi predložili vsemu kulturnemu svetu, zlasti pa organizacijam kakor ligi narodov* ki imajo namen, da čuvajo narodne manjšine. Ideja je vsega uvaževanja vredna in želeti bi bilo nujno,-da se skoro uresniči.
V	zvezi z bratskimi društvi smo organizirali pomožno akcijo v korist Westfalskim Slovencem. Našemu posredovanju je uspelo, da se je naša vlada pričela zanimati za onoi, doslej popolnoma zapuščeno grano našega naroda. f)a)a ali vsaj skušala je dati vsem, ki so postali čez noč brezposelni dela in in prispevala je z znatnim, dasi Še vedno nezadostnim denarnim prispevkom. Z našim posredovanjem so mnogi dobili delo v Franciji in v Belgiji. Doma pa smo organizirali prostovoljno zbirko, ki je donesla nad 130.000 din in ki je mnogoterim pomagala lajšati bedo.
Vse te ozke stike z ostalimi narodno - obrambnimi društvi je gojila Jugoslov. Matica inicijativno v preraču-njeni, s sklepi naših prejšnjih skupščin podprti nameri, da pride morda tem potom do zaželjene unifikacije narodno-obrambnega dela. Storili smo to v za* vesti da mora sleherni i2rrvorl
riti vse, kar pospešuje osredotočenje tega dela, ter da opusti vse, kar bi je vtegnilo otežkočiti ali celo onemogočiti.
Moj nadaljni pozdrav veljaj zastopnikom političnih strank. Vabili smo na današnji zbor politične stranke, ki bodisi po svojem programu, bodisi po svojem delovanju kažejo smisel za narodno - obrambno delo. Ne da bi s tem hoteli priznati političnim strankam kot takim kakih pravic do Jugosl. Matice. Naše društvo je vsenarodno društvo, stoječe nad vsemi strankami. Pred seboj ima jasno začrtani cilj, za dosego tega cilja mora najti sredstev. To je njegov namen. Naše vabilo na današnji zbor bodi političnim strankam topel apel, da vzdrže med svojimi pripadniki smisel in zanimanje za delo Jugoslov. Matice ter da nalagajo svojim somiš- ' ljenikom sodelovanje pri Jugosl. Matici pod strankarsko disciplino.
Morda Vas današnja poročila o preteklem poslovnem letu ne bodo zadovoljila. Mi sami smo nezadovoljni z vspehi. Nočemo s tem rečk da se ni mnogo storilo, saj so bile nekatere podružnice naravnost vzgledne, toda storilo se je mnogo premalo v primeri z velikanskimi potrebami, ki dnevno trkajo na naša vrata. Dolžnost današnjega zbora je, da se peča z vzroki nekakšnega nazadovanja napram prvotnemu navdušenju. Je to splošen pojav, ki ga. v območju ostalih pokrajinskih zborov moremo zasledovati še v mnogo večji meri, nego pri nas.
Z nekaterih strani se poudarja, da bi bilo dobro, ako bi točno objavljali »n. pr. v mesečnih izkazih ne samo, koliko smo imeli dohodkov in izdatkov, ampak zlasti, kam so šli ti izdatki v katere svrhe in namene. Dovolite mi. da kar na kiatko izjavljam, ne zahtevajte in ne pričakujte tega od nas. Naša pravila pravijo, da je cilj našemu društvu pospeševanje gospodarskih in kulturnih in-teresov Jugoslovanov v tujini. Slehernemu zavednemu rojaku mora torej na prvi pogled biti jasno, komu veljajo nabrana sredstva in da bi napravili najslabšo uslugo baš onim, ki so jim ta sredstva namenjena, ako razgalimo že samo njih približne naslove. Da pa to niso naši rojaki v Ameriki ali v Polineziji je tudi jasno. Da se nabrana sredstva pravilno uporabijo, v to Vam mora jamčiti pokrajinski odbor, ki volite vanj može svojega zaupanja. Naravno pa je, da so zaupnikom naših podružnic vedno na vpogled vse naše blagajniške knjige.
Kje torej leže vzroki da naš narod v svoji celoti ne najde pravega smisla za lepo in vzvišeno idejo Jugosl. Matice? Gotovo je nekaj vzrokov splošne-ga značaja. Draginja in na drugi strani pomanjkanje baš v onih slojih, ki so pred vojno požrtvovalno	s fanatično
radovoljnostjo nosili vso	-zo narodne
obrambe, je eden ne izmed najmanjših teh vzrokov.
Med te vzicke pa bi čisto mirno lahko šteli naše razorane	notranje politične razmere. Razmere,	ki dajo nam
vsem toliko opravka, ki razpaljujejo strankarske koristi do vrelišča, ki dovoljujejo našemu časopisju le skromno odmerjeni prostor za zbrane misli v korist našim zatiranim rojakom, razmere, ki zabranjujejo enoten nastop vsega našega naroda v najvitalnejših njegovih interesih^ Iti mu meglijo pogled ter ne odbirajo niti toliko obzorja, kolikor ga ima petelin z domačega gnojišča, take razmere pravim, niso ugodne za sejanje in dozorevanje idej Jugoslov. Matice. Saj bi drugače ne bilo prav umevno, da ostajajo naši dnevni apeli v časopisju malodane brez odziva, da le s težavo spravimo v življenje kako novo podružnico in bi ne bilo mogoče ono nečastno dejstvo, ki ostane kot večen madež na našem narodnem životu* da je strankarska strast razbila interesom naših rojakov v tujini namenjeni manife-stacijski shod naših narodno - obrambnih društev.
V	takih časih je težko vršiti ono kulturno - vzgojno delo, kakršno zahteva baš misel Jugosl. Matice. In to delo ni lahko. Zahteva mnogo požrtvovalnosti in samozatajevanja od poedinca, mnogo več nego ga je voljna prenašati današnja generacija in današnja mladina, ki se rada udaja površnosti, plehkim zunanjostim, uživanju in lahkomiselnosti.
S to ugotovitvijo pa sem daleč od tega, da bi hotel vreči puško v koruzo. Nasprotno, tem bolj je naša dolžnost* da ne popustimo in odnehamo, da marveč vršimo svoje delo vztrajno in nevzdržno. Preroditi naš narod v smislu idej Jugosl. Matice, to mora biti naše geslo! Vzplamteti mu ono, na dnu njegovega srca čisto gotovo tlečo iskro ljubezni do vsega njegovega rodu, do koderkoli sega glas njegove govorice, privzgojiti mu prave .srčne kulture, vzbu diti mu čut solidarnosti in vzajemnosti, zavesti, ^a smo ena rodbina, drug drugemu v poftioč, vsi skupaj pa pozvani, da si zgradimo krasen in prostran, vsem pristopen dom v obliki svoje lastne, svobodne države. To je nauk Jugoslov. Matice, bodimo apostelji tega nauka med narodom, ta vera naj gre od srca do srca. od ust do ust in prišel bo tre-
notek, ko sl bomo rekli: ga ni Jugoslovana v tujini, kojega gospodarski in kulturni, skratka nacijonalni interesi bi bili ogroženi!
Nato je podal glavni tajnik Karl Mahkota krasno in izčrpno poročilo o delu Jugosiovenske Matice. Njegovo poročilo je izzvalo viharen aplavz. Najvažnejše odstavke iz njegovega poročila priobčimo jutri.
Blatajnlško poročilo je podal dr. Drago Marušič. Iz njegovega stvarnega poročila bi omenili le, da je imela Jugoslovenska Matica preteklo leto znatno več Izdatkov ko pa dohodkov. Vse podružnice so bile marljive in so njihovi prispevki znatni. Najboljši prijatelj Jugosiovenske Matice je šolska mladina, ki je dala letos J. M. za pirhe 52.000 dinarjev. Splošno težko gospodarsko stanje je upllvalo tudi na dohodke Jug. Matice. Vendar pa bi mogla biti podpora javnosti znatno večja. Ce bi bili premožni sloji tako požrtvovalni kakor pa je naše privatno in državno uradništvo, potem bi se dohodki J. M. najmanj podesetorilL (Odobravanje.)
Vse račune je pregledal svetnik Srebrnič in jih našel v popolnem redu, vsled česar je bil na njegov predlog podeljen odboru absolutorij.
Volitve.
V lepi harmoniji se je prešlo nato na volitve. Predsednik dr. Ravnihar je omenil, da pod nobenim pogojem ne more sprejeti vsled svoje prezaposlenosti zopetne izvolitve in prosi zboT. da to uvažuje. Slično Izjavo je podal tudi dr. Dinko Puc, ki je Izjavil, da ne more prevzeti zopetne Izvolitve kot podpredsednik.
Po kratkem odmoru je bila nato na predlog dr. Puca sprejeta soglasno sledeča kandidatna lista.
Predsednik:	prof. dr. Janko Pretnar,
I. podpredsednik župnik Finžgar, II. podpredsednik železniški inšpektor Ivan Mohorka. Odborniki In namestniki pa: Černe! Ljudevit, šolski svetnik, dr. Lambert Ehrlich, univ. prof., Kopač Jernej, tovarnar; dr. Kidrič, prorektor univerze; Mahkota Karel, administrator gledališča; dr. Kovačič, profesor teologije; Josip Ribarič, profesor; dr. Marušič Drago, odvetnik; Podboj Ivan, vladni svetnik; dr. Dinko Puc, odvetnik; dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik; Slatnar Anton, tiskarnar; Tavzes Ivan, notar; Železnikar Saša, urednik; Žnidaršič Josip, ^rezki poglavar.
Nato so se obravnavali samosto;ni predlogi, ki so jih podale podružnice. V* čino teh predlogov je odbor že usvojil in tudi izpeljal. Za nekatere pa je potrebna sankcija zbora, tako glede predloga za združitev vseh narodnoobrambnih društev. Z glasnim odobravanjem se je zbor soglasno izjavil za .ta predlog.
Dr. Puc je nato predlagal, da se oživi centrala v Beogradu, če pa to ni mogoče, da se prenese v Ljubljano. Jugoslovenska Matica se more uspešno razširiti po vsej državi le, če deluje centrala. Zbor je predlog dr. Puca soglasno usvojil.
Nad vse učinkovit je bil govor prof. Ribariča. Jugoslovenska Matica mora biti vsedržavna stranka in zato je nujno, da centrala deluje.
Danes je mogoče pomagati bratom tam preko samo s kulturnim in gospodarskim delom. Vsako drugačno pomaganje je izključeno in napačno! Da nimamo več uspehov, temu je kriva naša politična razbitost. Pretirano strankarstvo ubija vse. Vsi brez izjeme morajo delati za Jugoslovensko Matico in za državno misel. Državotvornost ni monopol nobene stranke im nobenega posameznika in tudi to je treba oovdariati. Treba je, da smo edini, da delamo vsi, ker le tako b-cmo močni.
Zadnja točka dnevnega reda »slučajnosti« odpade, ker se nihče več ne oglas' k besedi, nakar zaključi predsednik v lepih zahvalnih besedah lepo uspelo in z iskre-nim rodoljubjem prožeto zborovanje, s katerega je bila kralju Aleksandru poslana udanostna brzojavka.
Pokrajinski zbor Jugosiovenske Matice je bil dan resnega obrambnega dela. Da postane skoraj dan zmagovitega manjšinskega dela pa je odvisno od javnosti. Storite zato svojo dolžnost Ln podpirajte Jugoslovensko Matico. Ni Jugosloven, kdor ni član Jugosiovenske Matice!
Atentat na Zaglul pašo
V soboto je bil izvršen atentat na egiptovskega ministrskega predsednika Za-glul pašo. V trenutku, ko je hotel stopiti Zaglul paša v Kairi na vlak, da bi se odpeljal v Aleksandrijo, kjer bi bil kraljev gost na praznik bajram, je ustrelil nanj nek mlad človek z revolverjem. Zadel ga je v prša. Krogla je prodrla v prsa tik pod srcem, vendar rana egiptovskega ministrskega predsednika ni težka. Navzoče občinstvo je skušalo atentatorja linčati in je imela policija mnogo truda, da ga je množici iztrgala in odvedla v zapor.
Vzrok atentata je političen. Atentator je egiptovski hipernaaijonalist, preradikalen prenapetež, ki je streljal na radikalnega nacionalista Zaglul pašo zato, ker se je ta nameraval odzvati Macdonaldovemu povabilu v London, da razpravlja z angleško vlado o’ važnih vprašanjih, ki interesirajo obe državi, zlasti glede Sudana. Dasiravno je Zaglul paša zlasti v zadnjem času zelo energično zastopal interese Egipta proti Angliji, je njegov odziv na Macdonaldovo povabilo tako razjaril mladega nacionalnega prenapeteža, da je streljal na svojega idejnega vodjo.
Pred nekaj leti je prišel Zaglul paša na glas, da le Angležem sovražen politik. Pred vojno so ga imeli za angleškega zaupnika, bil je opetovano minister in podpredsednik zakonodajnega sveta, ki je imel sestaviti osnutek egiptovske ustave. V vojni se je Zaglul paša pridružil nacionalistom in je postal v kratkem voditelj njihovega radikalnega krila. Leta 1919 je bil izgnan na Malto, ker je peljal deputacijo nacijonali-stov v Pariz mesto v London, da bi dosegel neodvisnost Egipta. Kasneje je bil Zaglul paša pomiloščen ter poklican v London, da se posvetuje z lordom Milnerjem o odstranitvi spornih točk med Anglijo in Egiptom. Lord Milner je v Londonu sicer Zaglul pašo prepričal, toda zahteve Egipta vendar niso prodrle in Zaglul se je vrnil v Egipt. Angleška vlada ]e kasneje skušala zadevo urediti na svojo pest in je prokla-mirala neodvisnost Egipta. Agitacija Zaglul Paše pa je povzročila, da kralj Fuad ni mogel dobiti ministrstva, nakar je bil Zaglul zopet izgnan. Bonar Law je Zagluia pomilostil; pri letošnjih volitvah v Egiptu meseca februarja je bil Zaglul izvoljen z veliko večino in je postal egiptovski ministrski predsednik.
kPsSss
ZagSul paia.
Boj za Nil.
Atentat na Zaglulpašo je zopet razgrnil eglptsko vprašanje. Leta 1922 je dala Velika Britanija Egiptu neodvisnost. Ta neodvisnost pa je bila le na papirju, kajti angleško brodovje je ostalo v Suezu in angleška posadka v Kairu. Angleška vojaška moč Je ostala s tem nedotaknjena in »neodvisnost« je prinesla Egiptu zaenkrat samo to prednost, da so pričeli angleški uradniki zapuščati Egipt in da so stopili.na njihovo mesto domačini.
Ker je prišla v Angliji na vlado delavska stranka, ki je bila od nekdaj na stališču neodvisnosti Egipta, je hotel odpotovati Zaglul paša v London, da uredi z Mac-donaldom vprašanje angleške posadke v Kairi in pa še bolj pereče sueško vprašanje. Na predvečer teh pregovorov pa je izbruhnilo novo vprašanje In sicer vprašanje Sudana.
Kralj Fuad je bil od egiptskega parlamenta proklamiran kot »Kralj Egipta in Sudana«. V angleškem parlamei..u pa je izjavil lord Parmoor z ozirom na to proklama-cijo, da nima angleška vlada namere odreči se Sudana. Ta izjava je vzbudila v Egiptu velikansko razburjenje in Zaglul paša je podal nato demisijo svoje vlade, da pokaže svoj nacijonalizem. Toda demisija je bila podana samo navidezno, kajti Zaglul paša je skoraj nato zopet prevzel vlado in se pripravljal, da odide v London nt pogajanja. Revolverskl strel je bil protest proti pogajanjem z Anglijo.
V	Sudanu vlada v zmislu starih določb Anglija skupno z Egiptom. Povsodi plapola poleg angleške tudi egiptovska zastava. Severni del Sudana je obljuden od Arabcev, južni od črncev in poganov. Nacijonalne skupnost^ med Egiptom in Sudanom zato ni. Sudan je bil osvojen od angleške armade po hudih in težkih bojih. Osvojenje je bilo nujno potrebno, ker je bilo samo na ta način mogoče uničiti suženjstvo, ki je. v teh krajih naravnost cvetelo.
Bistvo spora pa ni na političnem, temveč na gospodarskem polju. Kdor vlada v Sudanu, ta je gospodar Nila. Angleška vlada v Sudanu je vedno v stanu, da zapre Nil in povzroči v Egiptu sušo. Britanska tekstilna industrija ima dalje v Sudanu velikanske kulture bdmbaža, brez katerih bi bile tovarne v Lancashire izročene na milost in nemilost ameriškim posestnikom bombažnih plantaž. Ker se je pa Egipt v zadnjem času zelo industrializiral, je postal Egipt skoraj popolnoma neodvisen od angleških tekstilnih fabrikatov. Poleg tega obstoji nevarnost, da bi porabil Sudan za svoje bombažne plantaže toliko vode, da bi je potem nedostajalo za egiptske plantaže. Zato hoče egiptska vlada sama vladati nad Sudanom. In v tem je bistvo spora za Sudan, oziroma za Nil.
Angleški časnikar Brailsford je z ozirom na ta spor predlagal, da naj odloči Zveza narodov način uporabe vode Nila. Njegov predlog pa ni prodrl In spor je ostal nerešen in z atentatom na Zaglula samo še poostren.
Po!ifiin@ vesti.
= Konferenca Male antante je bila v soboto zaključena. O konferenci je bil izdan oficijelen komunike, v katerem se na-glaša, da je bil dosežen na konferenci po-polen sporazum. Obravnavala so se predvsem vprašanja reparacije, program bodočega zasedanja Zveze narodov ter vprašanje razorožitve. O ruskem vprašanju se ni razpravljalo, temveč se prepusti vsakemu članu male_ antante odločitev, če prizna sovjetsko Rusijo ali ne. Glede vstopa Nemčije v Zvezo narodov je izjavil dr. Beneš, da Mala antanta načelno nikakor ne nasprotuje vstopu Nemčije v Zvezo narodov, temveč je samo tega mnenja, da bi se smel ta vstop izvršiti šele tedaj, ko bi bil dosežen med Francijo in Nemčijo sporazum* Drugače da bi ob vstopu izbruhnilo staro nasprotje. Nasprotniki Male antante so doživeli v Pragi popolen neuspeh. Toliko so govorili o notranjih nasprotstvih Male antante in tako Pridno so ji prerokovali pogin, da so postali celo nekateri pristaši Male antante malodušni. Praški sestanek je vse te črnoglede prorokbe ovrgel in Mala antanta je vnovič dokazala svojo potrebo, ker brez nje je mir Srednje Evrope ogrožen. Omenili bi samo še, da so pokazali zastopniki Male antante v Pragi hvalevredno šlrokogrud-nost in celo Madžarski dovolili vse, kar je Potrebno za njeno konsolidacijo. Ali bo tudi v Budapešti vsaj del te širokogrudnosti? AH pa bo tam tudi naprej še vladala misel revanše? Bojimo se, da bo temu tako. Toda v škodo bo to le Madžarski sami, zakaj Mala antanta stoji tako močno, da bo z lahkoto parirala vse madžarske sovražne namere, kakor se je to ob Karlovem puču tudi v resnici zgodilo.
== Neodvisna delavska stranka Jugoslavije je bila v soboto po odredbi notranjega ministra razpuščena radi svojega ro-varenja proti obstoječemu družabnem sin Pravnemu redu. V vseh organizacijah so bile Izvršene preiskave ter zaplenjen obte-žilni materijal. Krivci pridejo pred sodišče. Vlada je bila prisiljena Izdati te odredbe, ker so postali komunisti v naši državi in sploh na Balkanu v zadjnem času zelo žir vekai
Tržaško pismo-
V	Trstu, 11. julija 1924.
Notranjepolitična kriza v Italiji se P°-ostruje. Na strar.i opO’Zicijonalmh stranic ni zgodilo Sicer nič novega, pač pa je napravila Mussolinijeva vlada s ®v0>e~J'La usodno napako, ki bo imela brez 1d\o zelo neprijetne posledice. S kr. odlo!^0I?
8. t. m. je bila z enim mahom odpravljena tiskovna svoboda, ki je bila v J1,,".. obsežna in popoina, da so se Italijani upra vičeno ponašali 2 njo.
Kakor je bilo pričakovat«, Je.POV««« ta dogodek velikansko razburjenje V Men krogih, ki niso vezani po režimski a sci plini. Določbe odloka od _8. t. m. so ta drakonske, da se lahko mirno trdi. da po menijo popolno odpravo tiskovne *v^“~rL v Italiji. Navidezno lepi namen, s katerwu vlada utemeljuje in opravičuje svojo n j* novejšo naredbo, ne more nikakOT za sati skrajno reakcionarnega značaja ukrepa Mussolinijeve vlade. Vsa Italijan« svobodoljubna javnost — in ta je_ J vsemu v ogromni večini — označuje naj . novejši odlok o tisku kot krvniško vrv, jo je sedanji diktator Italije nasilno orno okoli vratu Italijanskega javnega mnenja-
Položaj italijanskega tiska je bil urejen do sedaj po takoimenovanem sulla Stampa« (Edikt o tisku), ki je M dan 1. 1848. Javnim glasilom priznava tiskovni zakon popolno svobodo, okviru obstoječih zakonov. Vsakdo srne i dajati časopise v obliki, ki jo predpisuj edikt, In pod pogoji, ki jih določajo razw. drugi zakoni in predpisi. Vsak list m® ,i imeti svojega odgovornega izdajatelja v* i rente responsabile), ki nosi vso odgovor . nost za dejanje in nehanje »svojega«
Kakor po drugih državah, tako je bU W ■ v Ital'ji običaj, da je bil odgovorni izdal* telj in urednik oseba, ki navadno ni ničesar opraviti z dejanskim uredništvo«*. dotičnega lista. Ta oseba je torej odgov« jala za dejanja drugih, medtem ko so n** vali pravi uredniki nekako uredniško ni teto tako, da so bili neodgovorni. Dasi bile te razmere strogo zakonite, ker ni o®* ločal dosedanji italijanski tiskovni zaK®~ tfč podrobnejšega o tem, kdo_ sme in j1® ne sme biti odgovorni urednik, se la“*£ takim razmeram pri listih mnogokaj prlSP! varja. In svobodoljubna javnost tudijr ogorčena radi tega, ker je Mussolini prea pisal v svojem novem tiskovnem zakon« da mora biti odgovorni Izdajatelj javfl**« glasila ali ravnatelj ali kateri izmed redni urednikov. Gorostasnost novih odredb_ o vr sku je namreč v tem, da se javna glas la ročajo na milost in nemilost upravnem oblastvu, t. j. prefektom posameznih 9to vinc. Tem poslednjim se daje pravica Q°’ lltično-moralnega nadzorovanja nad caS»J pisjem. To svojo »oblast« bodo izvrševa v obliki opominov. Listu, ki dobi v ene® letu dva opomina od prefekta, je odzvoni*" Prefekt ima pravico odstaviti odgovorne*® urednika in zavrniti vsakega novega. pa ne more noben list izhajati brez °dgo“ vornega izdajatelja, pomeni to, kakor s* jasno vidi, da ima prefekt pravico vsak ustaviti. V ta namen mu ni treba druge*« nego da pošlje dotičnemu listu dva 0p0‘ mina, kar se lahko zgodi v enem tednu, » lista ni več med živimi!
Kar se tiče vsebine novega tiskovnes* zakona, je ravno v tem ona njegova SfrOZ' na gorostasnost, ki je vzbudila upravičen® ogorčenje širom vse Italije. Mussolinijev ukrep pa je nekaj nezaslišanega tudi P~ svoji formalni strani. Vlada ga je Izdala ’ obliki izvršilne naredbe k že gori omcn,®" nemu »Editto sulla Stampa« iz 1. 1848. vršrlna naredba, ki se izdaja po osemdese tih let'h, odkar je bil objavljen dotični ***-kon. je pač nekaj tako akrobatičnega, se ne more vjemati niti z logiko fašistov-skih pojmov o normalnem političnem ® pravnem dogajanju. Toda plenice Izvrslin . naredbe. v katere je Mussolini ovil svOJJj dete, so le običajna ustavna krinka, ki o® * služi kot pesek v oči na znotraj in na z¥V naj. V resnici je tu »nedolžna izvršilna n& ; redba« popolnoma nov tiskovni zakon, katerim je edikt o tisku iz 1. 1848 kratK*^ malo odpravljen in s tem udušena tudi V*» ka tiskovna svoboda. Kot taka je Musso^ nijeva »izvršilna naredba« protiustaven nezakonit čin, reakcijonarno nasilje, s terim sedanji diktator Italije izobčuje svW deželo iz števila civiliziranih zapadnO*’ ropskih držav.
Mussolinijev ukrep je tudi velika loška in politična napaka. Psihološka ker je degradiranje listov in časnikarski poklica obenem tudi poskus degradira«’ in uklepanja tdej, ki jih posamezni lisd ^ stopajo. Zgodovina nas pa uči neizpodo1 no, da se ideje ne dajo dušiti Tisti, ki ni za življenje, umirajo naravne smrti, doci druge nasilje le utrjuje. Dobre in neutn™. ve ideje, kakor je ideja svobode, pa so D vedno v zgodovini močnejše nego vsa nasilje.	•	'’
Še večja postane psihologična napa*^ Mussolinijeve vlade, ako jo promatramO zvezd s škandalom Matteotti. Ni nobene»*
dvoma, da so Usti največ — mnogo nego policija — pripomo-gli k razkrinka. zločinske »Ceke« v faustovski stranm- > umoma vnema časnikarjev bi bila nap vila popolno luč in lahko se reče, da nv._u več bili daleč od tega. Ravno v tem *» y pa je Mussolini zamašil listom usta ter o mogočil nadaljna razkrivanja in razKrin* vanja. S tem je zadal svojemu režimu fašizmu še večji moralni udarec ne* Matteottijev škandal, ker je njegova % redba proti tiskovni svobodi obenem najzgovornejša samoobsodba. Kar se končno politične strani te Mussolinijeve n pake se bodo čutile njene posledice v J1- > da bo izključena vsaka takoiimeno« »normalizacija »političnih razmer v lta
V	zvezi z odpravo tiskovne svobode ^ Italiji bo našo javnost predvsem zali'"1 ^ usoda listov naših tukajšnjih brato^v. dvoma, da je njihov položaj težak In re Upati je, da bodo tukajšnja P°^raj,„eo-oblastva računala z občutljivostjo )U^j. slovenskega javnega mnenja, katsr°,^va»' delo v samovoljnih izstopih Piw na. skim listom čine, ki bi bili v kričečem > sprotju z načelom prijateljstva mea ° državama. V interesu obeh soseda111 dov bo, da ne dovede izvr5®vanif,,lhih in-tiskovnega zakona do nikakih n ' « 2. cidentov.	.
—	Anglija proti vojaškim ^noV^ve Angleška vlada zavrača misw o j.er vojaških konvencij v varstvo rran j >>v)a. je proti vojaškim Pogodbam. Angl .rUga,
da je uverjena, da bo mogoče naj '^0 ravno tako učinkovita sredstva.
Franclje,
>»»■»»»<
Dnevne vesti.
MJutru“.
Papirnate so vaše 5ake in puške vaše iz lesa.
»Jutro« je udarilo včeraj na veliki boben. Senzacijonalen napis: »Napad iz zasede«, »Slovenec« hvali dr. Ravniharja in njegovo »objektivno« poročilo v Beograd. — Sestanek dr. Brejca in dr. Ravniharja — Ravnihar pripravlja M* za klerikalni režim v Sloveniji.« Strašno. Cisto po načinu boulevardnih žurnalov. Na to pridejo ocvirki: intrige, pfialtstvo nad napredno strujo, zgaga in 2dražba'. Človek bi se na prvi pogled skoraj ustrašil, če bi ne vedel, da so »Puške vaše iz lesa«. Mladi vojaki — Politični otroci. Mnogo votlega bobneli*. pa nič dežja. Vse skupaj se skrči eno samo trditev: dr. Ravnihar je toslal neko »objektivno poročilo v beo-trad.« Ta predrznost, kaj!
Pa šalo vstran. Kaj mislite, da sem J*2 pod vašo kuratelo, da bi vas motel Prositi za nadskrbstveno odobren j e, *ko se hočem posluževati te ali one Politične taktike. Saj nisem v vaši franki, da bi moral slediti vaši stran-J&rski disciplini in kar na slepo gutira-“ vaše genijalne taktične poteze. Si-»jni uspehi teh potez bremenijo že ce-Sest let na napredni struji nihče jej pi napravil toliko škode kakor vi sami ® SLS sama naglaša, da ima dobršen , današnje svoje moči zahvaliti vaši “borni taktiki.
i Brezprimerna predrznost je, da za-“tevate od radikalne stranke v Slovenit da bi vam morala skozi drn in trn pditi na vaših krivih potih in to po-}^K ko ste bili, proti smislu v Beogra-sklenjenega sporazuma med Narodni radikalno in Samostojno demokrat-stranko si uzurpirali režim v Slonji. Nas ste briskirali in ignorirali. * dobro, damo se prezreti. Potem pa ipite tudi vso odgovornost za svoj re-in vse njegove usodepolne posledi-**• Vi ste bili, ki niste bili iskali spo-^uma z nami. Seveda, čutili ste se močne, močne... Griiss mich nicht *®ter den Lfnden... Ni nas treba podati tudi takrat, ko vas bo javnost, in napredna javnost klicala na odgo-vor. Absolutno odklanjamo odgovornost u g vaš režim.
Mnenja sem, in z menoj je mnenja Velika večina napredne javnosti, v kolikor ni terorizirana po Vas, da je vaša taW4u*S*ega Paftiz<anstva narekovana ~ktika ^ škodljiva baš napredni struji in
daljni posledici kvarna pravi državni nusli.
» Ponavljate laž, da sem jaz spravil v ‘Jubljansko mestno hišo klero - komu-juste. Notorično jev da nosite na tem ®*}iučno krivdo, ko ste bili pri občinskih »ohtvah svojo bojno črto razvili ne pro-:J Zvezi delovnega ljudstva, ampak protijugoslovanski Zajednici, ki je edina ]p$la v poštev kot tekmovalka Zvezi ljudstva. Kdo je torej takrat pri-jjfcvil »napad iz zasede« in kje je bilo *®8Jtstvo na napredni struji?
Kar pa tiče moje takozvano »objek-S»Ho poročilo v Beograd o sokrivdi erjava na zadnjih dogodkih,« pa naj javljam* da nismo v .Beogra po-2*« nobenega poročila, ki ne bi bilo !*l®njeno v kolegijalni seji Mestnega Fp^ra Narodne radikalne stranke v Jubljani. Vsi sklepi so bili soglasni ob jjjnoštevilni udeležbi članov Mestnega Hif ,ra- ^udi minister n. r. g. dr. Zupa-* ie bil navzoč. In sedaj kličete na ^moč ga. dra. Zupaniča in ga. dra. pjovicai. In vi drugim očitate intrige, itr Bas n* ta^°’ kflk°r Pri neki drugi ^er v najvažnejših stvareh od-
jUje	ter	stavjja	SVOje	so_
^ijenike pred fait accompli. Friss Vo-°der stirb... Ne pustimo grešiti demokratskim principom poedinec le	^di predsednik organizaci-
thav- v°dilni politik je samo prvi med jj,^ ^4 storiti in opustiti sme to, kar nalože kolegijalni sklepi. Nihče ne ®delati politike na svojo roko.
Je dulžnost Pokrajinskih organizacij pa . • <ia pošljejo svoji centrali glede svo-lorm	točne	in zanesljive in-
iem C^e’ tembolj ako se, kakor \ na-K+c,	taka	poročila od njih za-
Ali
^ ne čutite torej,, kako povsem vaša bombastična tr-klend i DriPravlja dr. Ravnihar pot za re^m v Sloveniji. Smo člani
Qla^.n* r®dikalne stranke, ki ima svoj t 111 SV01 l2vr^ni odbor v Beogra-*®d Padajo odločitve v tako važni Vlaf1 ’ ^akor je ta, kateri režim naj veni^- Klanjamo se stran-Vfulj disciplini. Prepričani smo. da bo t* j. n° vodstvo naše stranke, brez ozl-Uiio j * strankarske interese, ukre-^i^vn • r 2al,tovajo narodove in
avne koristi.
Dr. Ravnihar.
NaS Prestolonaslednik v Slnajl. Z
*Wnika	0 bfvaniu prestolona-
^skeffa	P	!*♦ Se '2 kabineta mi-
r°«lla t8a Predsedn^tva javlja, da ta po-* ne odgovarjajo resnici.
Qlma~~vDri> Ravnlhar kot radikal od danes “tleda Be°*r.ad“ "obenega moraličnega * .trdi vierajlnj« »Jutro«. pr^j
tednom dni pa smo čitali. tudi v našem listu ,je bilo ponatisnjeno, ono laskavo od g. Ljube Jovanoviča podpisano pismo Izvršnega odbora Narodne radikalne stranke, ki najiskrenejše pozgravlja vstop dr. Ravniharja v radikalno stranko. Kaj je torej resnica? Ne iščite je pri »Jutru*.
— Odličen gost v Beogradu. Te dni_ je prispel v Beograd inšpektor češkoslovaške tobačne režije g. Hitner, ki si bo oglodal tobak, katerega le naša monopolna uprava pripravila za izvoz v Češkoslovaško.
— Za sprejem angleške eskadre je ministrski svet odobril kredit 6 milijonov dinarjev.
— Na polju slave, pri izvrševanju svojih vojaških dolžnosti so ob priliki avijatič-ne nesreče v Kumborju končali svoje mlado življenje komandant eskadrile Dragotin K. Reman, poročnik vojnega broda I. razreda in vojni hidropilot Simo M. Munjas, mornar I. razreda, hidroavijatik-šofer in Ivan V. Bujas, mornar I. razreda, hidroavijatik-šofer.
— Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« namerava prirediti v soboto, dne 19. t. m. zvečer koncert slovenskih umetnih in ju-goslovenskih narodnih pesmi v Rogaški Slatini, v nedeljo, dne 20. t. m. popoldne pa v Laškem.
— Iz ministrstva za agrarno reformo.
V	ministrstvu agrarne reforme so odlikovani z redom sv. Save III. razreda Joca Markovič, načelnik splošnega odelenja in Milan Sretenovič, direktor agrarnega odseka carine v Novem Sadu. Z redom sv. Save S. razreda je odlikovan M. L. Popovič, referent ministrstva agrarne reforme. — Za inšpektorja v ministrstvu agrarne reforme v Beogradu je imenovan Ilija Gju-rič, dosedanji Inšpektor glavnega poverjeništva v Splitu, a za šefa urada v Vršcu Milan Petrovič, okrožni poverjenik v Ku-manovem.
— Odobreni krediti ministrstva narod' nega zdravja. Ministrstvo narodnega zdravja je te dni odobrilo sledeče kredite: 3 milijone dinarjev za dva paviljona duševne bolnice v Toponici; 480.004 Din za popravo porušenih vojašnic v Kovinu, kjer se usta. novi duševna bolnica; 2 miiiiona dinarjev za otroške paviljone v Skoplju In 4 milijone dinarjev za interni beograjski paviljon.
— Kvalifikacija državnih mojstrov. Glasom odloka trgovinskega ministrstva se bo priznalo strokovnjaštvo le onim državnim mojstrom, ki imajo za to potrebno kvalifikacijo.
— Seznami o davku na poslovni promet so razpoloženi pri davčni administraciji, pri mestnem magistratu in pri davčnem uradu za mesto v času od 10. do všteteoa 25. julija 1924 ob navadnih uradnih urah. NatančnejŠ' podatki so razvidni iz oklica, ki je nabit na mestni deski.
— Bolničarska šola v Beogradu. Ministrstvo narodnega zdravja bo otvorilo začetkom bodočega šolskega leta v Beogradu bolničarsko šolo, katere kurz bo traja] eno leto.
— Mati našega zunanjega ministra umrla. Dne 12. t. m. je umrla v Marseillu mati našega zunanjega ministra dr. Ninčiča. Bivala je pri svojem sinu dr. Velizarju Nin-čiču, ki je naš konzul v Marseillu.
— Čebelarski kongres. Letošnji čebelarski kongres bo v dneh 23., 24., 25. in 26. avgusta v Beogradu. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležnikom kongresa polovično vožnjo nn vseh državnih železnicah.
— Šoferji v Južni Srbiji brez plače. Poštno in brzojavno ministrstvo je poslalo pred 3 meseci v Južno Srbijo 20 šoferjev, ki pa za vse tri mesece še niso prejeli nobene plače. Nekateri so radi tega že zapustili službo, ostali pa nameravajo storiti isto. ako se zadeva njihovih plač čimpreje ne uredi.
— Škandalozne razmere na državni meji. Več otrok iz okolice Sv. Treh Kraljev nad Marenbergom zaradi oddaljenosti ma-renberške šole ne more obiskovati. Starši teh otrok so potemtakem prisiljeni, da pošljejo otroke v šolo v Sv. Lovrenc, okraj Lonč v Avstriji. Torej naši jugoslovenski otroci morajo hoditi v avstriisko šolo. Naša država naj nikakor ne pričakuje zanesljivih obmejnih državljanov, kajti učiteljstvo pri Sv. Lovrencu germanizira našo mladino in jo poučuje v avstrijskem duhu. Slovenska sola bi bi1'’ v tem kraju zelo potrebna.
— Razstava avtomobilov v Zagrebu. Pogoji za soudeležbo na avtomobilni razstavi v Zagrebu se dobe v uradu Zagrebškega velesejma. Razstava bo otvorjena dne 11. oktobra t 1. ob 11. uri dopoldne In traja do srede 15. oktobra, torej 5 dni. Nameščena bo v velikih paviljonih, a deloma pred paviljoni. Razstavljeni bodo ne samo avtomobili, marveč vsa motorna vozila, tudi ona za obdelovanje zemlje (traktorji), kakor k temu spadajoče potrebščine. Najemnina znaša za vsak kvadratni meter v paviljonu 60.— Din, pod milim nebom 30.— Din. Doslej se je prijavilo za udeležbo že več tvrdk.
— Kongres Inženerjev In arhitektov v Novem Sadu. Te dni se vrši v Novem Sadu kongres inženerjev in arhitektov iz cele Kraljevine. Na kongres je prispelo okoli 250 delegatov iz raznih krajev države. Dne 12. t. m. so delegati prisostvovali odkritju nagrobnega spomenika komponista »Lepe naše domovine«, Pavia Runjanina.
— Kongres poštnih uradnikov v Beogradu. Te dni zborujejo v Beogradu poštni uradniki in uslužbenci. Gre se za izdelavo projekta za preureditev poštno-uradniškega zakona na temelju novega uradniškega zakona.
— Obešenec pri Savi. Včeraj popoldne se je nudil številnim kopalcem ob Savi v Tomačevem mučen prizor. V grmovju, kjer kopalci odlagajo obleko, so našli obešenega moškega. Okoli vratu je imel ovita dva zvezana hlačna jermena, ki sta bila pritrjena na neko nizko jelševo vejo. Obešenec
•je bil skoro v sedečem položaju. Poleg njega so našli na nekem štoru klobuk, preko katerega ie ležala vrv. Samomorilec Je imel pri sebi okoli 50 Din gotovine in žepno uro, ki je še ila. Iz tega bi se dalo sklepati, da je mož napravil samomor v soboto ponoči ali v nedeljo dopoldne. V obešencu so spoznali 60 letnega železničarja Bernota iz Novega Vodmata. Baje je imel neko sodno afero, ki mu je delala veliko skrbi in se je tekom preteklega ttdna izrazil, da si bo vzel življenje, kar je v resnici storil. TomačevcI so truplo sneli, ga položili v primitivno krsto in ga odpeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
— Mednarodni kongres akademikov. Meseca septembra t. 1. bo priredila akademska »mladina mednarodni kongres na Poljskem. Udeleženci bodo prišli Iz 36 raznih držav, med katerimi je tudi naša.
— Stenograflčna tekma na Chrlstofo-vem učnem zavodu v Ljubljani se je vršila dne 11. t. m, pod vodstvom strokovne učiteljice Ivanke Robidove. Diktiralo se je 4 minute z brzino 100 besed v minuti. Tema diktata je bil Šumanov članek »O jezi«. Prva je bila gdč. Ela Pliberšek (obdarovana z zlato zapestnico), druga gdč. Malči Koman (obdarovana z zlatim obeskom), tretja Outrata Zora, vse iz Ljubljane, četrta gdč. Ivanka Prek iz Vrhnike in peta gdč. Marija Korošic iz Tržiča. — Prireditev tekme kaže razveseljiv napredek na polju slovenske stenografije in je Interesantni tekmi prisostvovalo mnogo občinstva. Ta uspeh se je dosegel po 10 mesečnem pouku v stenografiji.
— Drzen roparski napad pri Rimskih Toplicah. Na cesti v gozdu ne daleč od Rimskih Toplic je napadel te dni neki 30 letni moški 60 letno Josipino Gelb iz Zagreba. Ropar ji je zatisnil usta, jo podrl na tla in if iztrgal torbico, v kateri je imela 5000 Din gotovine. Po izvršenem ropu Je storilec zbežal v gozd.
— Krvoskrunstvo mlade deklice. Te dni se vrši pred sodiščem v Mostarju senzacijonalen proces rad; krvoskrunstva mlade kmečke deklice Ankp Karič, ki je obtožena tudi detomora. Dekle, ki je izredne lepote, je približno eno leto imelo razmerje s svojim hromim bratom in je ^se druge častilce odločno odbijalo. Ko so se pojavile posledice tega grešnega razmeria, je njen brat zbežal v Beofpd- Kmalu za njim je odšla tudi Anka. V Beogradu sta nadaljevala intimno življenje. Slednjič pa se je brat naveličal nadležne sestre in jo je spodil. Anka je odšla v Zemun in tavala ob obrežju Donave. Naenkrat, kakor pravi sama, so jo popadle slabosti in je omedlela. Ko se je zopet zavedla, Je našla poleg sebe mrtvo dete, katero Je vrgla v Donavo. — Obsodba v tem senzacionalnem procesu, še ni bila razglašena.
Ljubljana.
I— Smrtna kosa. Po kratki boluzni ]e danes zjutraj umrl gospod Ivan Vončina, magistratni ravnatelj v pokoju. Pokojnik Je v Ljubljani znan kot mož kremenitega in poštenga značaja. — V noči od nedelje na danes je preminula sop-o^a finančnega nadsvetnika g. dr. Franja Hubada gospa Klota Hubad, roj. Rp‘ch.
—	Prizadetim rodbinam naše iskreno sožalje!
1— Poskušen vlom. Včeraj ob 5. uri popoldne Je neznan tat skušal s ponarejenim ključem vlomiti v stanovanje Viljema Mu-ca na Vodnikovem trgu št 2. Muc Je bil slučajno doma in ko je čul prasketanj' v ključavnici, se je oglasil, nakar je tat po-begnil in pozabil ponarejeni ključ v vratih.
I— Tatvine koles. V pretekli noči je neznan storilec vlomil v gostilno na Brdu pri Viču in odpeljal 2000 Din vredno kolo znamke »Gendarm« 266.487, ki Je bilo last gostilničarke P. K. — V soboto je neznan
u,kr, 1 *z ve2e gostilne »Novak« na Viču kolo znamke »Kinta« vredno 1250 dinarjev. Kolo je Črno pleskano in plašč na sprednjem kolesu ima 2 krpi. Lastnik kolesa je Anton Malovrh, delavec iz Švice pri Dobrovi.
1— Aretacije. Koren Neža radi vlaču-Sanja, Kavčič Ivan radi nevarne grožnje, Josip Suhadolnik radi težke telesne poškodbe.
1— Policijsko ovadbe od včeraj na danes, 4 tatvine, 1 vlom, 1 goljufija, 1 kaljenje nočnega miru, 1 prestopek cestnopolicijske-ga reda, 1 prekoračenje polic, ure, 1 ogrožanje osebne varnosti, 1 razbita šipa v vlaku, 1 neplačan užitek, 1 hišna raziskava, 1 Izsleditev bivališča, 1 pretep, l težka telesna poškodba.
—	Pobegnil je od svoje tete v Črešnji-cah pri St. Vidu 131etni Danijel Primožič, ki sicer prebiva v Ljubljani, a je bil pri svoji teti na počitnicah.
1— Umrli so v Ljubljani: Kloti Hubad, žena nadsvetnika finančne prokurature, 35 let. — Alojzij Zadravec, tapetniški vajenec,
? .	. — Frančiška Polajnar, gostačeva
hči, hiralka, 17 let. — Dr. Valentin Fister, asistent očesne klinike, 31 let. — Marija Krivic, tobačna delavka v p. 59 let. — Karel Giberti, bivši zasebni ufadnlk, 76 let.
Iz Prekmurja.
Sestanek »Organizacije prekmurskih dobrovoljcev« se Je vršil dne 6. julija 1924 od 2. do 5. ure popoldne v dvorani gostilne pri »Sraki« v Bratoncih. Predsednik organizacije Pavle Horvat je s pozdravnim nagovorom otvoril sestanek, ki je ba polnoštevilno obiskan od domačih to slovansko zavednih, krepkih prekmurskih fantov. Na to so poročali vsi odborniki o svojem delovanju. Najobširnejše pa je bilo poročilo predsednika, ki je podal referat o uspehu, ki ga je dosedaj dosegel za organizacijo. Po končanih poročilih je tovariš predsednik v kratkih, toda jedrnafh besedah povedal članom: Tovariši! Dobrovoljci! Nikakor ne zadostuje, če smo samo organizirani in se shajamo na sestankih, kjer med štirimi stenami in za zaprtimi vrati razpravljamo o slovanski Ideji. Treba ie, da vsi brez izjeme in povsod nastopamo ponosno, kot resnično pravi nosilci jugoslovanske ideje in čuvarji slovanske zemlje na severu naše države. Povejmo javno svetu v obraz, kaj smo; da nas prijatelji spoznajo, drugi pa, da postanejo naši prijatelji. Kdor pa ni z nami, je proti nam! Po teh besedah predsednik zaključi sestanek s pozdravom: Bog In narod!
Deputacija »Organizacije prekmurskih dobrovoljcev« pri velikem županu dr. PIrk. majerju v Beltincih. Dne 7. in 8. t. in. Je obiskal predstavnik mariborske oblasti Prekmurje. Dne 8. t. m. je uradno dospel v Beltince, kjer so ga čakali vodje dobrovoljcev: predsednik Pavle Horvat, tajnik Erjavec Miha in podpredsednik Alojzij Kuhar, ki so vel. župana pozdravili v imenu organizacije. Vel. župan je kot prve sprejel prekmurske dobrovoljce, s katerimi se Je precej časa razgovarjal in obljubil svojo Pomoč.
Dopisi.
Rogaška Slatina. Iznenada se Je nabralo mnogo gostov In Je sezona v polnem teku. Frekvenca Je mnogo višja kot lansko leto osorej. Med gosti je veliko Srbov In Hrvatov, pa tudi precej Madžarov. Mariborska vojaška godba pridno koncertira v parku. Ravnateljstvo zdravilišča zelo skrbi za udobno bivanje gostov. Prireditev je bilo že Precej, vendar pomembnih koncertov še ne. Zato se zelo veselimo sobote, ko nas obišče Priznano dober zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, ki priredi v zdravilUčni dvorani koncert, za katerega se gostje zelo zanimajo.
Krvav dogodek
pred glavno pošto.
V	soboto opolnoči se je odigral pred glavno pošto krvav incident, ki je zahteval smrtno žrtev 201etnega tapetniškega vajenca Alojzija Zadravca. Policija je takoj po dogodku uvedla najstrožjo preiskavo, na podlagi katere ie izdala policijska direkcija sledeče
uradno poročilo:
Dne 12. Julija 1924, nekaj pred 24. uro, je prišlo v Ljubljani na Aleksandrovi cesti, pred trgovino Magdič med gručo komunistov in orjunašev do spopada, pri katerem je komunist Anton Stare streljal z revolverjem proti visokoiolcu-orjunašu Vekoslavu Grubešiču, mu prestrelil ovratnik in kravato pred goltancem, ne da bi ga ranil, ter zadel _ tajnika Udruženja delavskih rediteljev Alojzija Zadravca naravnost v glavo, tako, da se je isti namestu zgrudil mrtev na tla.
Anton Stare in dva njegova somišljenika sta nato zbežala ter v Tivoli jih zasledujočega orjunaša visokošolca V. P. vstre-lil v noge, nakar sta zbežala.
Eden, to je atletik Ivan Sotler, je bil še isto noč aretiran, dočim sta Anton Stare In še eden neznanega Imena pobegnila.
Anton Stare je rojen 1900 v Križah pri Tržiču, mizarski pomočnik, srednje postave, okroglega obraza, brez brk, ima brazgotino pod vratom in nosi dobro, modro obleko.
Njegov ubegli tovariš, neznanega imena je v starosti od 16 do 17 let, majhne postave, sivo oblečen, nosi rujav klobuk, ki je na eni strani doli, na drugi strani gori zavihan. Sotler je videl navedenega večkrat v komunističnem delavskem domu na Mar-ksovem trgu in je delal baje nekje v Šiški kot ključavničarski pomočnik.
Iz privatnih virov smo zvedeli, da se Je dogodek Izvršil tako-le: V soboto okoli polnoči je prišel po Selenburgovi ulici lz »Zvezde« proti glavni pošti v družbi treh tovarišev akademik Vekoslav Grubešič. Na vogalu Magdičeve trgovine so se ustavili in Grubešič je potapljal tamkaj stoječega psa ter se šalil z njim. Vprašal ga Je v šali: »Kaj si tudi ti komunist?« To pa je v bližini stoječe štiri komuniste tako razdražilo, da so začeli izzivati. Med komunisti Je bil tudi atletik Jvan Sotler, katerega je orju-naš Grubešič poznal že od preje. Sotler je izzval Grubešiča in ta ga je s pestjo udaril v obraz, nakar je Sotler zbežal. Neposredno za tem pa je dvignil poieg Sotlerja stoječi komunist Anton Stare roko in z revolverjem pomeril na Grubešiča. Grubešič je to videl, se sklonil nazaj, v tem pa je počilo in krogla iz Staretovega revolverja je predrla Grubešiču ovratnik in kravato ter pogodila v ozadju stoječega komunista Alojzija Zadravca ravno v glavo. Zadravec se je zgrudil na tla in v par trenutkih s krvjo oblit izdihnil. Napadalci so zbežali proti Tivoliju, a za njimi je stekel orjunaš-visoko-šolec P. V., ki je pri vhodu v Tivolski park dohitel morilca in ga zgrabil. V tem pa je Stare oddal na svojega zasledovalca strel, ki je P. zadel v noge, vsled česar Je ta padel, a Stare in še eden njegovih tovarišev sta zbežala naprej. V tem se je pripeljal v avtomobilu po Bleiweisovi cesti restavra-ter Dolničar, -ki je dal na tleh ležečega P. naložiti na avto in ga prepeljat! na policiio, odkoder so r prepeljali v bolnišnico. Iz Tivolija so komunistični napadalci streljali za Dolničarjevim avtomobilom.
Izpoved aretiranega komunista.
Na policiji zaslišani komunist Ivan Sotler je Izjavil sledeče: V soboto popoldne po delu sem se preoblekel in odšel v »Delavski dom« na pivo. V Delavskem domu sem ostal precej časa, nato pa sem se napotil proti »Zvezdi«, kjer sem na neki klopi našel 4 tovarše, s katerimi smo odšli proti glavni pošti in obstali nekako pred Magdičevo trgovino. V tem so prišli iz Se-lenburgove ulice 4 orjunaši, med njimi Grubešič, katerega dobro poznam to sem imel že konfl'kte z njim. Grubešič se mi približa in me vpraša, kje je kavarna Emona. Jaz sem mu pokazal, kje je ta kavarna, dasi sem vedel, da je tako vprašanje le začetek izzivanja. Nato me Je Grubešič nenadoma udaril s pestjo v zobe, tako, da ml je padel klobuk z glave. Sklonil sem se, da poberem klobuk, v tem pa je moj tovariš potegnil revolver in sprožil na Grubešiča. Kaj se je potem zgodilo, ne vem, ker sem se naglo odstranil.
Dogodek, ki predstavlja za Ljubljano novo senzacijo, je ljubljansko prebivalstvo sprejelo z veKkim ogorčenjem. Gotovo je, da osebna varnost na ulici ni več varna. Le srečnemu slučaju je zahvaliti, da ni bilo še večje nesreče in da ni bil zadet kak miren pasant. katerih je ravno pred glavno pošto vedno dovolj. Z vso strogostjo obsojamo tako ogrožanje telesne varnosti in pozdravljamo sklep policijskega ravnateljstva, ki je. kakor smo poučeni, odredilo za vsakega, pri komur bi se našlo orožje, brezpogojno aretacijo ta zapor. Vprašali bi le, zakaj policija tega že popreje ni storila. Slednjič si človek sredi belega dneva v najbolj obljudeni ulici ne bo več svest življenja. V interesu javnega miru in reda ter telesne varnosti apeliramo na poklicane oblasti, da v tem oziru podvzamejo najstrožje mere.
Šport.
IZREDNI OBČNI ZBOR LLAP.
Ker sta vsled nedelavnosti raznih funk-cljonarjev odstopila predsednik ta podpredsednik, je nastala v lahkoatl. podsavezu kriza, ki je izzvala izreden občni zoor. — Glavna skupščina se je vršila včeraj dopoldne v salonu kavarne »Emon.i«. Udeležili so se Je Primorje. Ilirija, Lask, Atena in Hermes. Skupščino je otvoril In vodil bivši podpreds. Slamič, ki je pojasnil vzrok Izrednega občnega zbora, nakar se je prešlo takoj na volitve novega odbora. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsed. Slamič Lav„ podpreds. geom. Černe, odborniki: Sancin Savo, Vodišek V.. Baltazar, DermeiJ J. In ga Pajničeva. Za SK Jadran to SK Maribor, ki se nista udeležila skupščine sta se rezervirali dve mesti. Tehnični odbor: Sancin Danito, Pegan, JemeJčič, Maček. Tehnični referent: ing. Bloudek, referent za hazeno: Sancin D. Revizorja: (IregoriS, Klopčaver.
Naš drugi In tretji uspeh na Olimpijadi.
V	rokoborbi je Jugoslovan Oerblč, srednje 7 kategorije k svoji zmagi nad Švedom Nikonom pridružil Se dva nadaljna uspeha. Porazil je Švicarja Veuve v 2 minutah 40 sekundah ter zmagal LItvanca Vllcinsa po točkah v 20 minuti Gerlič je postal s tem resen kandidat za finale.
Gospodarstvo
Tržna poročila.
Žito.
2itnl trg.
V	kolikor je žetev že končana, je po* kazala precej slabše rezultate, kakor lansko leto. Zlasti kvaliteta je letos precej slabša; pa tudi glede količine rezultat ne bo tako zadovoljiv, kakor bi bil, če bi ne bilo hudih elementarnih nezgod, ki so uničile mnogo one koristi, ki bi Jo sicer imeli, ker je bilo letos obdelane mnogo več zemlje, kakor lani.
Glede pšenice prihajajo iz vseh krajev precej neugodna poročila, Izvzemši Srem in ostale Slavonije ter iz gornje Bačke. Na Hrvatskem je žetev šele pričela, radi česar še ni poročil o rezultatih. Slabo ali vsaj ne dobro kažeta tudi Ječmen in oves: edinole koruza obeta skoro povsod dobro letino.
Žitna trgovina je precej slaba. Cene so se deloma učvrstile, zato pa je povpraševat nje pojenjalo in zadnje dni tudi ponudba. \ doglednem času bodo žitne cene pri nas najbrž nekoliko porasle, ker je svetovna pariteta višja od naših domačih cen in je torej pričakovati izravnanja.
Podobno slaba trgovina Je tudi z moko, tem bolj, ker tudi v Avstriji in Češkoslovaški ni pravega prometa. Mlini ne nakupujejo deloma radi vistklh cen, deloma pa radi tega, ker radi vsakoletnih popravil pred pričetkom sezone ne obratujejo. Dobro kupčijo zaznamuje moka za krmo W otrobi, vendar so zaloge in ponudba majhne.
Novi Sad, 12. julija. Privatni promet Pšenica, stara 320^—325, nova 300, ječ' men, stari 300, po novem ni bilo nobenega povpraševanja, koruza 242.5. Tendenca v koruzi čvrsta, v novi pšenici ilabeJŠa, v ostalih produktih »talna.
Budimpešta, 11. Julija. (V tisočih madžar. kron.) Pšenica (Tisa) 315—320, (Pešta) 325—330, rž 270—275, Ječmen u krmo 280—300, oves 297J—307, konusa 285. otrobi 205—212.5.
X Posetnlkom IV. Ljubljanskega velesejma od 15. do 25. avgusta 1924 Je italijanska vlada dovolila na svojih železnicah 30 odstotni popust, vizum stane samo 10 dinarjev. Na jugoslovenskih železnicah 50 odstotni popust.
X Pri trgovskih poslih z neznanimi Švicarji bodite oprezni! Cesto se dogaja, da sklepajo naš! trgovci posle z neznanimi švicarskimi osebami, ki se izdajajo za trgovce. Vse delovanje teh iaži-trgovcev gre navadno samo za tem, kako bi naše ljudi prevarill. V dobri veri se naš! trgovci spuščajo v pogajanja k takimi elementi, dajejo jim celo predplačila itd., in ko uvidijo prevaro, se obračajo na švicarski konzulat, da jim pomaga. Toda navadno Je to že prepozno, ker je težko erulratl neznanca in ako ga tudi najdejo, se navadno pokaže, da je znani goljuf, brez premoženja itd. Da se po možnosti preprečijo taki primeri, prosi švl- f, carskt' konzulat v Zagrebu, naj se vsakdOv kdor hoče stopiti v poslovne stike 2 neznanimi Švicarji, najpreje obrne na Švicarski konzulat za informacije. Tudi se morajo obrniti stranke same neposredno na informacijske urade v Švici, od katerih priporoča konzulat: Schweizerlscher Verband, Kredit* reform, Kreisbureau, Bern, Theaterplatz 2 ali Auskunftei Schimelpfeng W. Zurich, Bahnhofstrasse 70-72. Neznatni 'stroški za predhodno informacijo, se bodo večkrat prav dobro izplačalL švicarski konzulat v Zagrebu je strankam za informacije rade volje na razpolago, vendar pa odklanja že v naprej vsako odgovornost in podporo za primer, da Je oškodovanec sam, zbog svoje neopreznosti, ker se že preje ni informiral o značaju neznanca, zakrivil, da je padel sumljivim elementom v roke In se konzulat na taVe pritožbe tudi ne bo več oziral.
Veleseim v Franklurtu a/M. V Frankfurtu n/M se vrši letošnji velesejm od 21. do 27. septembra. Natančnejši podatki so v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice na razpolago.
X Trgovinska pogajanja t Albanijo.
Naše ministrstvo za trgovino in Industrijo je pričelo zbirati podatke za trgovinska pogajanja z Albanijo. TrgovinsKa pogodba s to državo bi bila zlasti važna za izvoz iz Južne Srbije. Pogajanja bodo pričela morda še tekom tega meseca.
X Žitni monopol v Norveški. Iz Kristi-janije poročajo, da je bil sprejet v soboto v Delstingu predlog delavske stTanke za uvedbo državnega monopola na žito.
X Blairovo posojilo. Beograd, 10. Julija. V Beogradu je zopet nastala kampanja radi Blairovega posojila. Finančna gru-pa Blair ni izpolnila svojih obveznosti in se dela na razveljavljenju posojila. Ker pa so v zadevi tudi trgovske špekulacije, se stvar še ne bo končala.
X Banke In trgovski posli. »Narodna banka« v Beogradu je sporočila svojim podružnicam in eskomptnim odborom, da se ne smejo neposredno bavftl s trgovskimi posli, tudi ne kot komanditfstl, one banke, ki imajo kredite Narodne banke. V nasprotnem slučaju se tl krediti dotičnim podjetjem odtegnejo.
DOBAVE.
X Oddaja prevoza solL Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 3. avgusta t. 1. ofertalna licitacija glede oddaje prevoza 8000 ton morske soli iz Trsta do Ljubljane. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljan1: interesentom na vpogled.
X Dobava mrežic za plinsko razsvetljavo. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 2. avgusta t 1.
ofertalna licitacija glede dobave mrežic za plinsko razsvetljavo. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom 113 VTJTO^lcd
X Oddaja krovskih del. Na objekt:h Območja progovne sekcije Ljubljana, glavna proga, je treba izvršiti poprave streh. Tvrdke, ki bi na to delo reflektira'e. r.aj se oglasijo v času od 16. do 19. Julija med 9.
^	pr* °dseku 1/5 za visoko stavbo
v pritličju poslopja Gradbenega odebnia na glavnem kolodvoru, kjer bodo dobile pod* lage za ponudbe.
Lastnik:	c
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. GlavnMHn odgovorni urednik: 2eleznikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v LJubBanL
Sodišče.
HUD .AMERIKANEC..
Sodnik: > Alojzi j Kramar, aha. Vi ste tisti hudi Araerikanec, ki smo ga nedavno obsodtli, ker je vrgel nekomu kozarec v glavo!«
Obdolženec: »Ph, hud pa že lest nism prov ud!«
_ Sodnik: Lovski čuvaj I. I. Vas toži radi žaljenja Časti. Ovadba pravi, da ste mu rekli: »Ti si lovski čuvaj, ti si za en drek. Nič ne paziš. Moj fižol zajci jedo. Ti si Lokarjev pes. Jaz sem bil v Ameriki, sem civ-Jačino streljal, pa mi ni nihče nič rekel. Če prideš še enkrat na mojo zemljo, boš ,hin’i Tudi s pestjo ste mu grozili.«
Obdolženec zanika, da bi b:l izrekel inkriminirane besede: »Jest sm sam rčku, de bom zajcu zobe populu, de na bo več mojga fižola jedu. Scer pa — pravdal se na bomo nč. Za fržov nej m’ plača odškodnino, k’ se trudni kokr duša u vicah, pa bo dobr!«
Sodnik: »Danes ne gre za odškodnino
— danes ste toženi Vi zaradi žaljenja časti!
— Ali se hočete poravnati?«
Obdolženec: »No, tie dam roko, pa odškodnino nej m’ plača za fržov, pa ie po-glihan!«
Tožitelj zahteva, da toženec žalitve prekliče, obžaluje in plača 600 dinarjev v blagodelne namene.
Obdolženec:	»Nimam	prov nč dnarja
za take reči!«
Sodnik: »No, boste, pa zaprti!« Obdolžencu:	»Ph, pa nej bom!« —
(Proti tožitelju): »Na mojo zemljo na smeš več ... nej me kaznuje bog, sodnija in kralj Aleksander!«
Zastopnik privatnega obtožitelja: »Kralj Aleksander kvečjemu koga pomilosti!« — Od povabljenih prič je prišla samo ena. Ker ta ni slišala vseh inkriminiranih besed, se obravnava v svrho ponovnega vabila ostalih prič preloži.
IZGUBLJENA KOSA.
Hudi Rojšek, junak z nožem, nastopa po par dneh zopet pred sodiščem. To pot pa figuri ra za spremembo kot privatni ob-tožitelj. Gospa Ana T. ga je namreč obdolžila, da ji je poneveril koso. Radi tega je njegova državljanska čast žaljena. On pravi, da koze ni poneveril, temveč jo je Izročil prijatelju L I.. da jo vrne lastnici. Prijatelj I. I. pa ga je pustil na cedilu. Pravi, da ga je gospa Ana T. poslala trikrat k tožitelju po kozo. Dvakrat ga ni dobil doma, tretjič pa mu je žena tožitelja ob navzočnosti istega rekla, da jo bo mož sam nesel nazaj. »Od tistega časa jest kose nism več vidu!«
Privatni obtožlteJj pravi, da se izpoved priče ne ujema z resnico.
Priča: »Prec se fohka u zemio uderem, če ni res!«
Rojšek: »Jest tud. -— Magarl če prec usi hudiči pridejo.« —
Hudiči sicer niso prišli in v zemljo se tudi ni nihče udrl, ampak hudi in na svoji državljanski časti žajeni Rojšek je tožbo izgubil.
PESNICA.
Franca Matičič, okrog štirideset let stara ženska, je širši publiki do sedaj še neznana pesnica. Tudi mi smo imeli čast in veselje jo spoznati šele danes, in sicer —• pred kazenskim sodiščem.
Predmet obravnave je daiiša pesnitev tega ženskega ženija, naslovljena na »pisarniški oddelek št. 55« in posvečena gospodu sodnemu svetniku dr. Kresniku. Franca Matičič je namreč »priložnostna pesnica«. Imela je obravnavo pred okrajnim sodiščem. Tožila — oziroma ovadila — je neko drugo žensko radi tatvine. Sodnik dr. Kresnik je žensko oprostil. To pa Franci ni bilo všeč in izlila je svoje srčne občutke v dolgo pesnitev, ki je radi pomanjkanja prostora žal ne moremo obelodaniti v celoti in, ki kon-
53
iKMFMirats:
TARZAN
SIN OPICE.
»In kaj je ona odgovorila?«
»Dejala je, da se sploh še ne misli poročiti in da se, če je treba, tudi lahko preselimo in živimo na farmi v severnem VVisconsinu, ki jo je podedovala po svoji materi. Farma vsekako nekaj nese. Dosedanji najemniki so živeli doslej od pridelkov In poslali tudi Jane vsako leto kakšno malenkost. Jane želi, da se prihodnji teden preselimo. Phi-lander in mr. Clayton sta že odpotovala, da vse pripravita.« '
»Clayton je tam?« je vzkliknil Canler, vidno ogorčen. »Zakaj mi niste tega povedali? Rad bi šel tja in poskrbel, da bi bilo vse udobno urejeno.«
»Jane se je zdelo, da smo že preveč izkoriščali vašo naklonjenost, mr. Canler,« je dejal profesor Porter.
Canler je hotel baš odgovoriti, ko so se zunaj začuli koraki in je vstopila Jane Porter.
»O, oprostite!« je dejala in obstala na pragu. »Mislila sem, da si sam papa.«
»Saj sem le jaz tu, Jane,« je rekel Canler. in vstal. »Nočete vstopiti? Baš sva govorila o vas.«
»Hvala,« je odvrnila Jane Porter, prišla v sobo in sedla na stol, ki ga ji je ponudil Canler. »Hotela sem le papanu sporočiti, da je prišel danes zjutraj Tobija z univerze, pripravit knjige. Prosim papa, povej mu, katere moraš na vsak način imeti. Toda nikar ne jemlji cele knjižnice v Wisconsin, kakor si jo hotel vzeti s seboj v Afriko in sem še komaj preprečila.«
»Kaj, Tobija je tu?« je vprašal profesor.
»Da, ravnokar sem bila pri njemu. Z Esmeraldo razpravlja o religijoznih vprašanjih.«
»Dobro, moram govoriti z njim,« je dejal pro-
Dr. Fran Vončina, okrajni glavar v Ptuju, 3oslp Vončina, orož. kapetan v Gornjem Milanovcu in 3ull]a Blelwe!s-Trste niška roj. Vončina, mag. nadsvet. soproga, naznanjajo v svojem kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov, da je njih predobri oče, ozir. stari oče, brat, in stric gospod
Ivan Vončina
magistrata! ravnatelj v pokoju
v pondeljek dne 14 julija 1924, po kratki, mučni bolezni previden s tolažili s% vere, mimo preminul.
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo dne 16. t m. ob x/,6 uri popoldne iz hiše žalosti, Gledališka ul. 10 na pokopališče k Sv. Krištofu.
V LJUBLJANI, dne 14. julija 1924.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Brez poseb. obvestila'
Dr. Franjo Hubad, nadsvetnik finančne prokurature, obvešča vse prijatelje in znance, da mu je ugrabila kruta usoda ljubljeno ženo
po dolgi, težki in z vzorno vdanostjo prenašani bolezni.
Njeni blagi oči sta ugasnili za vekomaj danes ob dveh zjutraj.
Pogreb bo v pondeljek, dne 14. t. m. od 7S6 uri zvečer, iz stanovanja Kersnikova ulica št. 3.
V Ljubljani, na nedeljo, dne 14. julija 1924.
Za tiho sožalovanje prosijo rodbine:
Hubad, Adolf Reich in dr. Zarnik.
Mestni pogrtbni 2»%)d v Ljublj«ni
fesor. »Oprostite me za trenutek, otroci.« In stari gospod je hitel iz sobe.
Komaj se je odstranil, se je Canler obrnil k Jani Porter in jo vprašal:
»Povejte mi Jane, kako dolgo bo to še trajalo? Niste se branila poročiti me, toda obenem mi niste tudi ničesar obljubila. Želim, da jutri izrečete svoj da, da se poročiva še pred vašim odhodom v Wisconsin. Nerad bi imel kakšne posebne slavnosti in upam, da ste s tem zadovoljna.«
Jane je vsa otrpla, vendar ni sklonila glave. »Vaš oče želi, kakor veste,« je pristavil Canler. »Da, vem,« je skoro zašepetala; potem pa je pristavila z mrzlim, odločnim glasom:
»Kaj veste, mr. Canler, da me hočete kupiti — kupiti za par bednih dolarjev? Na to ste mislili že takrat, ko ste posodili očetu denar za ono brezumno ekspedicijo, ki bi se tako sijajno posrečila, či bi nam ne bil sovražen skrivnosten slučaj. Toda vas, mr. Canler, bi to najbolj presenetilo. Vi niste niti mislili na morebitni uspešni izid te pustolovščine. Ste predober trgovec. Obenem še tudi. predober trgovec, da bi brez gotovega namena posodili denar človeku, ki išče zaklad. Vedeli ste, da vam je Porterjeva čast boljša garancija kot vse drugo. Mislili ste si, da s tem dobite najboljše sredstvo, da me prisilite postati vaša žena, ne da bi imela cela zadeva značaj nasilja.
^Posojila niste nikdar omenili. O naklonjenosti kakšnega drugega moža bi mislila, da je znak njegovega velikodušnega in plemenitega značaja, toda vi ste zvit, mr. Robert Canler! Poznam vas boljše, kakor si mislite. Gotovo postanem vaša žena, če ni nobenega drugega izhoda, toda midva se ne bodeva slepila med seboj.«
Ko je govorila, je Canler rdel in bledel. In ko je končala, je vstal in dejal z zlobnim nasmeškom: »Presenetila ste me, Jane. Mislil sem, da imate več ponosa in da se bolj obvladate samo sebe. Končno ste govorila resnico. Kupil vas bom, in vem, da vam je to znano, toda mislil sem si, da bodete rajša predstirala druge vzroke. Mislil sem, da vam vaše spoštovanje same sebe in vaš ponos ne bodeta dovolila biti kupljena žena. Toda končno morate vi
ča z besedami: »Čudna sodnija, čudne po-stave! Sodniki, sodniki bolj modri bodite, pravično, pravično nam vselej sodite!« — Mesto honorarja ie dobiia Franca poziv od deželnega sodišča, da se pride zagovarjat radi pregreška §-a 104 s. k. z.
Poslala je na deželno sodišče neko pojasnilo, seveda tudi — v verzih. Pa tudi to ni pomagalo: »Danes sedi pesniško navdah-niena žena na zatožni klopi. Gospodje sodniki pravijo, da je okrajnega sodnika razžalila ter se pregrešila zoper slavni paragraf 104 s. k. z.
Zagovarja se s tem, da ie bila v dnu duše prepričana, da je bila oprostilna s(jdOj* krivična. To pa ji ne pomaga nič, in me 1* ne pomaga zagovor dr. Sajovica: Sodišče jo nagradi za pesnitev s 100 Din globe, »i se izpremeni v slučaju neiztirljivostl v štiriindvajset uric.
Franca pravi, da nima denarja. O- ®* Kaiser ji svetuje, »naj naredi-kako pesem in jo pošlje kakemu časopisu«.
vedeti, kako treba ravnati, draga deklica.« je lahkotno pripomnil. »Moja žena bodete, vse drugo me Pa ne zanima.«
Deklica se je brez odgovora obrnila in zapustila sobo.
Toda Jane Porter se ni poročila pred odhodom. Odpotovala je na svojo malo farmo v Wis-consinu s svojim očetem in Esmeraldo. Ko se je hladno poslovila od Roberta Canlera, ji je dejal, da Pride čez dva, tri tedne za njo.
Na zadnji postaji sta jih čakala Clayton in mr. Philander z velikim potniškim vozom. Peljali so se skozi gozd proti severu na malo farmo, ki je deklica že od otroških let ni videla.
Hiša na mali višini par sto metrov od najemniške koče, je bila tekom treh tednov, odkar sta se mudila tam Clayton in mr. Philander, popolnoma predelana.
Najemnik farme je poslal po majhno armado tesarjev, inštalaterjev in pleskarjev v bližnje mesto. Hiša, prej polrazpala koliba, je bila zdaj ljubka
in čista in je nudila v notranjščini vse udobnosti, kar jih je bilo mogoče v tem kratkem časd ustvariti.
»Kaj ste storili, mr. Clayton?« je vzkliknili Jane Porter, ko je videla vse preuredbe in se fl® tihem ustrašila visokega računa.
»Pst,« je dejal Clayton. »Ne povejte tega Vašemu očetu. Ce ga ne boste opozorili, ne bo niti opazil. Saj bi v tej umazanosti,	ki	smo	io td
našli, ne	mogli niti živeti. Kar sem	storil, je	t3*50
malo, in	jaz bi hotel toliko storiti	za	vas	Jan®*
Torej ne	govorimo več o tem.«	*
»Toda vi vendar veste, da vam ne moremo v®* vrniti denarja,« je vzkliknila deklica. »Kako ste nj® vendar mogli obremeniti s tolikimi obveznostmi-* »To niso nobene obveznosti,« je odvrnil Clar ton. »Ce bi šlo samo za vas, bi ničesar ne štoru brez vašega privoljenja, toda ne mogel bi gledaft da bi dobri stari gospod živel v takem peklu, ka" kršnega sem tu našel. Pustite mi torej to majbu® veselje.«
  t
HajnovejSe knjige
Zvezne tiskarne in knjinarne v Ljubljani, Marijin trg It. I
O. ZUPANČIČ. Veronika Desenlika, tragedija, str. 185 — »Splošna knjižnica* štev. 28 — Vez. Din 32-—, broš Din 25’—. finejša izdaja celo platno Din 66'-, pol platno Din 60-—, broš. Din 52 —, luksuzna izdaja, v usnje vezana Din 130-—.
F. ERJAVEC, Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str. — »Splošna knjižnica« štev 27 — Vez. Din 17'—. broš. Din 12-—.
L. ANDREJEV, Crne maske, drama, str. 82 — »Splošna knjiž.« št. 26 — Vez. Din 17-—, br. Din 12*—
E. L BULWER, Poslednji dnevi Pompejev, roman, »Snlošna knjižnica« št. 24—25 — I. del vez. Din 36’—, broš. Din 30'— II. del (v tisku).
L. N. TOLSTOJ, Kreutzerjeva sonata, rom. str. 136 »Spl. knjiž.« it. 22 — Vez Din 20. broš. Din 14.
J. ZEYER, Gompačl In komurasakl. japonski rom., str. 154. »Spl. knj.« št. 20. Vez. Din 20, broš. Din 14.
A. SIČ, Kmečke hlie In njih oprava na Gorenjskem. (Slovanski narodni slog) mapa na finem papirju Din 90. Luks. Izdaja na finem kartonu Din 140.
Zahtevajte cenik!
Zahtevajte cenik!
■■
MALI OGLA/I::
LJUBLJANSKA
POSOJILNICA
R. Z. Z O. Z.
v novopreurejenih prostorih
obrestuje
vloge na hranilne knji-ilce in tekoči račun po
8
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev.
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi.
LJUBLJANA, MESTNI TRG 6
1
V tthh Mm se spreiemajo rabljene britvice (Gilette, Mem itd.) v drogeriji A PRIJA, Šelcnburgova ulica 5.	Dehlita 17 let stara, revnih, a Pos^j» starišev želi vstopiti v . is trgovino kot učenka. Hr»° (j| stanovanje v hiši. Cenj. pod ..Učenka*' na upiavoj^-*
Malo SffiMjl!, sobo In kuhinja ali 2 prazni sobi v okolici mesta se išče za 1. ali 15. avgust. Ponudbe na upravo lista pod ..Čisto stanovanje**.	
	Hi E .. navaden, nov se proda V° \<y ni ceni Anton Rožma®c,]<)4, vaški mojster. Vrhnika 3—fS’
Prana Mia. ki je vešč montaže Francisovih turbin, generatorjev, transformatorjev. daljnovodov visoke na-	M damski filt-i| došll. Cena od 180 Din Minka Horvat modistk«, lajna. ^
petosti in motoijev Išče za centralo v Zireh ing. A Štebi, Ljubljana, Dunajska e. 1/1V.	Mi stol (C se proda. Cena nizka gg, terlin, Trnovski pristan^*-—-*
Sir pravi */, Emendolc (Bohinjski) Grojrer I.a polnomasten, trapist in čajno maslo. Najceneje v mlekarni Ivan Kos, Ljubljana, Bohoričeva ul. 28.	
	v M, Bdsendorferjev se Pr0 ' M* po dogovoru. Ponudb« Zois. Brdo pri Kranju-	-■**
	zmožen reprozentaclj« ekj. letno prakso v imP°. , porini stroki z dobrim* joVen- cami perfektno zmožen kega, srbohrvatskega *cf.,ncU' nemškega, italijanskega, c(j| sega In angleškega v ko«»* ,ks, tudi češkega in ruskega * rj,t dober knjigovodja in '£0v#iceifl Išče nameščanja v ali denarnem zavodu-s« proei pod „Ljuhl]» t Aloma Compaay. Ljubjl^-
Pristni Mam slivovko, sadjevec, dalje borovničevec priporoča trgovcem In gostilničarjem po ugodni ceni Andrej Zorc, žganjarna Posavec, p. Podnart.	
V Dajem se oddajo 4 stavbe, pripravne za skladišča ali delavnice na prostoru bivšega peruntinskega zavoda v Spod. Šiški.P ojasnila daje lastnica ..Kmetska posojil-	
Mio« sobo 1 s posebnim vhodom, v mestu, se odda dvema gospodoma. Naslov pri upravi lista.	Prvovrstn® premoge na drobno in deb*h> *" dusirijolndome®®^' dobavil* po najugodnejši **** plaMlnfli por°J,h Dom- ££,12 trgovina • R**" _ UuPtena. Wo»— 0
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem o t v o r i 1 [evIjBrstrn iaviin v Ljubliani, Poljanska e. št. IS (nasproti gimnazije) in se tem potom priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršujem tudi gorske In lovske čevlje. MAKSIM JEŽEK, čovH^Ji mojster.	
Oglašujte v Narod*1®111 Dnevniku I