Nie v. <». Ljubljana, 15. jnnija 1881. Tečaj If. čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko. Izhaja enaki mfnm enkrat in *•• pošilja udom brezplačno; nendom zti l ghl. 30 kr. na leto. Inm-rati in priloge rafnnijo »t po najnižji ceni. — Letnina za ude snaia »amo 1 gld. Oltsi'i;: Anton Janša. — Množim» sadno drevje. — Zasajajino žive plotove ob krajih eest. — Čuden roj. — Čebelarski koledar za juni. — Jabolčni molj. — Kako nastanejo panji /. trotovkami. — .Med v hiši. — Naši dopisi. — Sušenje sadja po amerikanskem načinu. — Gospodarske raznoterosti. — V. Imenik. — Inserati. Anton Janša, Nlavui kranjski čebelar. (Dalje.) V tej knjižici pripoveduje Anton Janša takole: „Po takem premišljevanji, /.lasti pa po čudoviti umetnosti in marljivosti če-belni ganen, čutil sem uže za mladih nog v sebi nagon, da sem si te stvarice ne samo priljubil, ampak tudi opazoval njih umetno opravilo, kolikor in kedar koli sem utegnil. Silna zvedljivost. ki me je bila prevzela, izpodbadala me je, da sem čim dalje tem bolj premišljeval njih uredbo, red. delo in skrivnosti. Čim več novega sem zasledoval pri njih. tem bolj sem si jih priljubljal. tako da mi je bilo potlej čebelarstvo poglavitno opravilo." S toliko marljivostjo in natančnostjo opravljal je Janša to imenitno delo, dasi je bil v svesti. da je po mnogoletnem opazovanji in izkuševanji zanemaril menda malo takega, kar bi bilo vredno pazljivosti pri čebelarstvu. Da bi s pridobljenim znanjem ugodil nekoliko drugim, sosehno pa svojim nauka željnim učencem mestnim in kmetijskim, zato je izdal to drobno knjižico, kakor jo skromno imenuje sam. če me pa Hog poživi ter mi da zdravje in več odlastka — obeta naposled — potruditi se hočem in izročiti čebeloljubom iz svojih dolgih izkušenj kaj obilnejšega o tem gospodarskem razdelku. Ne smemo se tukaj spuščati v podrobnosti o vsebini te knjige; povemo naj toliko, da gre i/, nje, da je bil Anton Janša tisti Janša iz Gorenjskega doma. Govoreč o tako imenovanih umetnih rojili, ki so jih zelo hvalile nove knjige, piše nam ondi takole: Pri nas na Gorenjskem so uže mnogo let sploh navadni, pa so jih začeli s časom zaničevati tako. da je čebelarjev sram, tako polniti čebelnjake. Vendar pa potoni Anton Janša odkritosrčno razlaga polog k vara tnali korist ali dobiček, ki ga prinašajo taki roji čebelarju, če jili zna spretno napravi jat i o pravom času. Da bi Janša ostal mož beseda in skoro kmalu izdal obljubljeni popolni pouk o čebelarstvu, delal in pisaril ji- na vse prologe, kedar koli ni imel dnr/.ega posla: ali prodno mu izide druga knjiga na svetlo, prebili . I. na Dunaji \ Le.opol-dovem mestu (Loopoldstadt) štev. 77 za vročinsko boleznijo ;>X let star, ob polu štirih popoldne. (Konec prihodnjič.) Množimo sadno drevje! Kolike koristi je sadno drevje, je obče priznano. I'a koiiko tisoč iu tisoč zemljišč je še praznih, na katerih bi leliko vspošno raslo drevje. Le premalo trdne in prave volje je med narodom, zato pa zaslužijo možje, kateri si- trudijo za prospeh ali za razširjenje sadjereje, vso pohvalo. Naj bi jih tudi drugi gospodje posnemali, narod jim bo hvaležen, ko morda njih ne bo več ondi. Kaj bi bilo, ko bi naši Vipavci iu Urici ne imeli dohodkov iz sadja. Koliko tisoč iu tisoč ne prineso Dunajski sadni barantači v deželo za čresnje. Zalibog pa imamo drugega žlahtnega sailja (žlahtnih maslenk-lirušk. žlahtnih breskev, marele, renklodov, jablan) le vse premalo. Hvala Bogu množi se vodno leto za letom dokaj žlahtnih drevesce iz naše šolske drevesnice v deželo in tako smemo upati, da bo v malo lotili ua tisoče iu tisoče žlahtnih res izvrstnih za kupčijo sposobnih sadnih dreves v deželi, iz katerih bodo drugi kmetovalci zamogli dobivati žlahtnih eepičev tako da se vender enkrat razširi povsod žlahtno sadje po deželi, katera je po svojej naravni legi poklicana Dunaj in druge severne kraje oskrbovali s zgodnjim žlahtnim sadjem. Pa danes sem se namenil iz drugega vzroka priporočali sadjerejo in to zarad tega, da bi se v deželi posebno po hribskih krajih, kdor ne rase trta, razširilo sadno \ino, katero bi po mojem mnenji naj bolj zamoglo pomagati, da se spodriue nesrečni „Snaps," kakeršen se sedaj prodaja po deželi in ki mori dušo iu telo našega naroda. Cujte besede slovečega kemikarja Prof. Dr. Reitlechnerja o vinu, kateremu je dostavljen slab špirit, žgan iz krompirja: Dandanes večinoma dostavljajo vinu špirit iz krompirja, in iz tega razvija se amilni alkohol, ki ima silno škodljiv vpliv posebno na možgane človeka, odtod divjost po takem vinu opijuucnih ljudi! Kaj pa še le more včiniti pijača takega amilnega alkohola, torej šnapsal Nezastonj se sliši vedno bolj o surovosti, o ubojih itd. To rodoljubi imamo vsi obširno polje delavnosti, da rešimo naš narod propada, kajti duševno in telesno vničeni narod ne more imeti prihodnosti! Ako bi razširila se sadjereja po vsili okrajih, vaseh dežele, bilo bi toliko sadja, da Iii ga imeli dovolj za kupčijo (posebno zgodnje zrelo iu žlahtno), dovolj za domačo porabo (presno kuhano in posušeno), dovolj za napravo „cidra", to je sadnega vina in prav za sadni mošt je naj sposobnifie bolj nizko sadje, n. pr. cidrovka, tepka, moravšice, špinceljni, kožuhi i. t. d. Tako sadno vino je kaj zdravo in tudi prijetno za piti ter dober kup in vlada bi morala točenje takega sadnega vina oprostiti slehernega davka ali daea, pač pa naložili ogromni dac na zlodjevi šnaps. Sadnega vina napravi so dokaj po Koroškem, Štajerskem, po zgornjem Estrajhu i. t. d. Prav mnogo ga pridelujejo tudi na Francoskem, kakor razvidimo iz sledečih statističnih poročil. Lansko leto je sadno drevje na Francoskem izredno bogato obrodilo in napravilo so jo iz sadja 23,492,(100 hektolitrov vina! Pa tudi v prej-šuili letih se je precej sadnega vina napravilo po Francoskem, kder so uže pred 50 leti veliko storili za povzdigo sadjerojo. Tako so pridelali sadnega vina v letu 1*48 hektolitrov 21,900.000 „ „ . n n n I860 „ 16,181.000 . n „ . n „ ■ 1852 „ 18,428,000 r „ „ „ r „ r 1870 „ 19,194.000 n n n * n „ „ 187» , 18,257,000 „ „ „ r „ „ P 1883 „ 23,492.000 iu vse to vino izkljnčljivo le doma povžije revno ljudstvo seveda po nizki ceni. Žlahtno sadje, lino maslenke hruške, breskve, marelce, mandelni, sicer ne obrodijo povsod, za te je treba gorkega obnebja in dobre zemlje. Jablana pa in hruške, črešnjo in češplje pa obrodijo povsod in vidimo tudi v goratih krajih tega sadja v obilici. Tepka, cidrovka iu navadna jabolka storijo povsod, torej povsod jih lchko nasadimo. Društvom, kakeršna so se prav sedaj ustanovila v namen, da se zabraui pijančevanje iu nesrečno žganje, naj ne zabijo na sadjerejo, katera jim bo morda naj več zainogla pomoči do sverlie. katero so si pri ustanovitvi društva stavili. Ljudstvo mora nekaj piti, ako bo našlo zdravega sadnega vina po nizki ceni, poprijelo se ga bo in popustilo nesrečni krompirjev Snaps. Kmetijske poddružnice, ljudske šole, oziroma krajni šolski sveti, sploh rodoljubi osnovajte drevesnice, v katerih izrejujte sadno drevje, kakeršno bodete po prav nizki ceni zamogli oddajati kmetom. Vi pročastiti g žlahtnih jablan, hrušk in črešenj in ljudstvo kakor slišimo je kaj navdušeno in želi še nasajati drevja. To je pot, po kateri treba hoditi iu v malo letih bo vsak kotič naše ljubljene domovine okinčan z žlahtnim sadnim drevjem, katero daje radost človeku spomladi zaradi krasnega cvetja in jeseni zaradi lepega sadja. Da bi te vrstice našle plodna tla! Poeie.*) Zasajajmo žive plotove ob krajih cest. Koliko stanejo ceste leto za letom, to pač naši davke plačajoči kmetovalci prav dobro vedo. Marsikateri strošek pa bi se vendar dal zabraniti, posebno ob cestah izpeljanih prek rek, toraj ob obrežju voda. kakor tudi ob cestah strmo ležečih, na-pravljajo se zarad potrebne veče varnosti ograje navadno lesene, katere dokaj stanejo iu če so tudi iz dobrega lesu napravljene, vendar le malo let trpijo. In ko so vžo poškodovane trohljive, sploh niso več shtživne za varnost, kajti, ker slabotne razpadejo takoj ako se jih le voz dotakne, torej nikakor varnosti ne vzdržujejo. Da bi se tedaj te stroški za napravo takih novih ograj, kakor tudi za njih vzdrževanje, odstranili, naj se polagoma ob takih ograjah nasadijo goste čvrste živo meje, v katerih mod grmovjem se vsaki sožonj narazen, kako visoko drevo nahaja. Zato spo-*) Po „o marsikater stotak prihranil, saj se veliko takih cest nahaja, oh katerih se dajo taki živi plotovi nasaditi brez škode ceste. Taki živi plotovi pa so gotovo tudi prijetnejši od lesenih ograj, posebno pa pri nas, kder mora oko popotnika zreti le v golo kamenje. rovk. -x- Čuden roj. Nek češki časnik poroča o jednem roju. sledečo lepo prigodbo. (Vltelni roj je te dni z veselim šumom njegovih članov iz panja, — prirojil, ter si z velikim trudom iskal nove koče. Veselo šviga sem ter tje iu zmerom dalje črez plot. proti cesti, po kateri ravno pride žid z vrečo na hrbtu nepričakujoč, kaj se 11111 zamoro še danes prigoditi, ko zasliši šumenje mul seboj in zagleda živ črn oblak, kateri v prihodnjem trenutku z vso resnobo si pripravlja na Abrahovem detlu novo domačijo. Prestrašen žid ne ve drugega storiti kakor vreči prazno vrečo črez glavo iu na ves glas klicati svoje staroočete na pomoč; roj se prav pohlevno ua njegovi glavi — na vrečo — vsede, žid se trese kakor šibka vejica in ne ve kaj storiti. Vsakdor si lahko misli, kak strah je vbogi Hebrejcc prestal pa rešil ga je čebelar črez malo časa; s panjem prišel je za rojem, kterega je z pravim veseljem „vsadil.- Treseči se žid pa se 11111 nij zahvalil za rešitev, oddahnil se je od pro-stanega strahu ter korakal dalje kakor hitro so ga noge nosile, da odide nevarnemu kraju, čebelar se je pa smejal, da se mu je trebuh tresel. -x-- Čebelarski koledar za juni. Meseca junija priroji večina rojev, treba je toraj uže od S. ure zjutraj do 8.-4. ure popoldan na čebele paziti. Ako je panj dal prveca priroji večkrat že tretji dan drugi (drujoc) z mlado neoprašeno matico; panj gotovo roji drugi dan ako je zvečer slišati matico peti kva kva ali pa ti ti ti. Da roji hitro delajo, morajo se posebno v hrczpašuih dnevih pitati (žalihog letos je dosti takih dni J. Panj, kateri počasno dela, navadno tudi dosti „trotovja" napravi. Pri takem panju je mali) dobička — lenulii požrejo, kar pridno delavke, pridobijo. Vsaki roj se mora 2—;» dni gorko držati, da zamore hitro satovje delati iu zalego rediti. ----x- Jabolčni molj. Po Goriškem, Notranjskem in tudi Dolenjskem je letos napravila po jabolkih, hruškah, češpljah in črešnjab neka gosenica mnogo škode. Gotovo jo mnogo gospodarjev zapazilo cele družine /.apredeuih v svilnato tkovino gosenice, katere niso druzega nego one Jabolčnega molja." Nemško se zove „Apfelbaum-Gespinnstmotte," latinsko pa „H.vponomcnta malinella." Jabolčni molj je majhen metuljček, ki meri na raztegljaj preko dvajset milimetrov. Prednja krila so bela z črnimi pičicami posuta, zadnja pa temno siva. Ta metulj leta ravno sedaj, to je okoli kresa. Samica odloži jajca na veje, v spomladi, ko začne drevje poganjati, pridejo iz njih gosenice. Po cele družine paso se na enem listju, kateremu pojedo vso mečo ter pustijo le gola rebra. Ko so enega do konca oglodale, gredo na druzega in tako dalje od vejice do vejice. Vsi ti listi in vejice opredene so z belo, svilasto prejo, ki je od daleč videti, kakor bi bila vejica omrežena s sreberno tončico. Gosenica je zelenkasta in črno pikasta ter ima tudi črno glavo. Muha je ru-dečkasto rumena ter je zavita v tesnem ovoju ali kokouu. ('oz deset ali štirinajst dni po zahubauji izleze iz kokoua metuljček, katerega smo preje opisali. ■laholčni molj je s svojimi zapredki zelo očiten, da ga ni mogoče prezreti. Kakor hitro take gosenice zapaziš, pomori jih. Potergaj vejice ter pomečkaj gosenice, ako pa do njih ne moreš, požgi jih s smolnato hakljo. Ako se ne pokončajo, pomnožijo se tako hitro, da požro vse perje, kar se je pripetilo letos v nekaterih krajih na (Soriškem. — P. -K- Kako nastanejo panji z trotovkami. Ko pretečo čas rojenja so skoraj vsakemu dobremu čebelarju pripeti, da ima več brezmatičnih panjev, kajti mlade matico se pri prašenji dostokrat pogubijo, jodno poje kak ptič, druga pade z trotom vred v kako vodo kjer so potopi, tretja pride morebiti ravno nazaj, ko kak roj iz panja izleti, kateremu se pridruži in je toraj za svoj panj zgubljena — in zopet četerta matica no pride v pravi panj nazaj ter jo vmorijo čebele. Panj, kateri jo zgubil matico, ima skoraj redno že v 14 dnevih trotovko — jaz mislim čebelo delavko, katero prevzame v takem panju mesto matico pa lo trotovo zalogo stavi. Panj, kateri po dnevi ob matico pride so lahko zvečer uže tistega dne pozna, čebele so nemirno, iščejo matico po končnicah, odletijo, pa so hitro vrnejo. Drugače jo panj s matico-delavko težko spoznati, ker dola ravno tako pridno kakor drugi popolnoma rodni panji, nosi obnožniee in lota sploh kakor vsak zdravi panj. Pravemu čebelarju pa se nenavadna srdovitost čebel v takem panju hitro sumljiva zdi. Znotraj se taki panj lahko pozna, ker je zalega višje zakrita, kakor prava in večkrat je v jedni celini po dva ali tri jajčika videti. Takim panjem se ne more pomagati, matice ne vzamejo ter vsako pristavljeno brez vsmiljenja opikajo. Ako se jim pa da prava zaloga, potem sicer izležejo matico, pokoljejo jo pa čebele kakor hitro i/, celice zleze. Tej bolezni podvrženi panj — ako smem tako reči — je tedaj zgubljen ter j«' naj bolje čebele s panjem vred od čebelnjaka odnesti, satove izrezali in čebele odtresli. kajli pomagati mu nij. Večidel bodo čebele takega panja poklano, ako se skušajo \ tujem panju vdoinačiti. it. H. Mod v hiši. V „starih časih" je l>il med v hiši veliko bolj čislan kakor dandanas. Otroci izrejali so se skoro le z mlekom, sirovim maslom in medom ter so bili pri tem tako zdravi in močni, da se nij čulo o otročjih boleznih. Tudi epidemij je bilo dosti manj kakor zdaj, ko na \klub \sein zdravniškim znanostim šole mnogokrat stojijo zaprte, ker ne morejo drugače mladosti braniti pred nevarnimi bolezni. Se ve da je sirovo maslo v zvezi z mlekom veliko zdravejša hrana nego moderni surogati kakor kava, čaj in druga „mešanica," katera si- sedaj otrokom daje. Žalibog se daje dostokrat otrokom, — da bi postali bolj „močni" vino iu druge škodljive pijače, celo „šnaps," gostokrat tudi preveč mesa. Hrana kakor prerok piše „sirovo maslo in med" je gotovo tudi našim otrokom naj zdravejša iu tečnejša. Cisti dobri med gre kakor voda v kri brez da pusti ostankov iu greje telo. Saj že čebele, samo s tem. da med vživajo. zamorejo v naj hujši zimi si zdržavati v panju do 30 stopinj iu več gorkote! Akoravno med sam ob sebi ne zainore življenja hraniti, vendar je za naše zdravje jako važen. Angleži so spoznali že davno vrednost medu, tuj ga obeda pri njih brez medu. ker ta pomaga želodcu prebavljati ter angleži uemajo kakor pri nas toliko „slabili želodcev." — Znati je pa treba, da je le čist nepokvarjen med dolini zdrava hrana. Za božične in velikonočne potice se prodaja po „prodajalnicah" med za „potico" in kakšen med je to, ve vsak čebelar! — Pravi čisti, z metalnico izvršen med naroči naj se le pri takem čebelarju, kateremu je ležeče na dobrem svojem imenu. Med je tudi pravo zdravilo. Znano je že davno kako pomaga med pri pre-hlajcnji, kataru, persnih iu vratnih boleznih, kako olajša kašelj, ako se vzame žlica gorkega medu zjutraj na tešče iu zvečer predno se gre spat. Odraščeni vzemo naj o taki priliki kupico gorkega medu zmešanim z vinom. To daje toploto iu donese potrebni pöt, olajša trpljenje in sploh koristi človeškemu telesu. Znano je tudi, kako dober je med pri hudi, otroški bolezni „Diphteritis!" Tedaj m* pozabite ljubi bralci, med naj bo vedno pri hiši kot dobro „domačo zdravilo!" Naši dopisi. h spodnje Idrije. V „Slovenskem Čebelarji in sadjerojocu" od 15. maja t. 1. ši. 5. seje čitalo v dopisu i/ Jesenic, kako po Gorenjskem čebelarjem nagaja letos vreme. Naj torej tudi i/, našega kraja v ta list naznanim, da smo imeli tudi tukaj ravno tako slabo vreme. Imeli smo lepe dneve, v svečanu dne 5., 6., 7., 14., 19., 2(1. iu 21.; v sušecii dne 155., 15., 10., 17., 1X.. 19. in 20.; v malem travnu dne 2. ill 9.: v velikem travnu dno 9.. 1()., 11.. 12.. 13, 14., 15., 10., 17. in 18. V teh dnevih je okoli 10. ure dopoldne sledili dan prišel močan veter ter je trajal do solnčnega zahoda. V rožniku, pa do danes ni bilo nobenega lepega dneva. Pregovor pravi: Ne boj se turške vojske ampak svetega Vida dežja ali rose!" Prve roje so imeli v sred ni Konoinlji 12. maja. v Žireh pa 10. maja. Kar jih je v maju rojilo sn se dobro obnesli, kar pa pozneje, kn je postalo vreme deževno, ti so se slabo obnesli. Pravijo, da roji, ki niso rojili trote morijo. Tudi sem v tem listu čital tožbo kmetovalcev v nerodovitnosti češp. Naj torej tudi v tem iz našega kraja povem eno dogodbo. Do leta 1*75. je bilo v naši okolici prav obilno čefip, toliko da so bile ena drevesa bolj plave nego zelene. Pri tleli kmetih, ki imajo njih zemljišča blizo Idrijskih žgalnih peči, pa niti ene češpe na njih drevju ui bilo. To je enega kmeta tako vjezilo, da je 75 češpovih dreves izkopal iu za derva porabil. Tudi mladi kmetje premalo skerbijo za njih naslednike, ker prodajajo črešnjevc in orehove drevesa. Bonrjan Letkotee. --K- Sušenje sadja po amerikanskem načinu. Ako pride za sadje slaba letina, takrat se sadje, kolikor se ga je pridelalo, lahko iu po \isoki ceni proda, o dobri leiiui se pa sadje težko speča, mnogo se ga pokvari iu sadjercjcc ima od njega le malo dobička. Ako pa o takih letinah sadje sušimo, dobimo tudi le malo od njega, ker ima suho sadje nnvadno le nizko ceno. V sedanjem času se mnogo sadja \ Kvropo izvozi i/. Amerike in to je tudi vzrok nizkih cen. Pri navadnem sušenji nimamo nikdar pravega dobička, kajti vsak zna. da se zveže sadje mnogo višje proda, nego suUo, katero vsaki zadevi nima prave veljave. Sadje sušeno po amerikanskem načinu se pa lahko po primerno visoki ceni proda iu sušenje ne stane obilo. Tako sušeno sadje obdrži skorej vso zunanjo in notranjo vrednost zvežega sadja ter ostane jako stanovitno. Sploh se trdi. da ima tako sadje \ kuhinji vso isto vrednost, kakor zveže. to je napravijo s(- iz njega lahko vse iste jedi, kakor iz zvežega. Amerikanski način sušenja obstoji v tem. da se sadju odvzame voda. Sadje naloži se na lese. na katere je napeljan vroči zrak, kateri sadju odvzame vodo, ko je zrak nasitim z vodnim soparjem »e izpusti iz sušilnice. Sušilnica mora bili torej napravljena po amerikanskem načinu. Naj boljše in naj ložje je na ta način sušiti jabclka. Suši se pa na sledeči način: Amerikanci izumili si so male stroje, kateri jabelka jako hitro olupijo in v tanke plošujate koščeke razrežejo. Ako sem in tjo ostane na tako razrezanemu jabolku nekoliko kože. se z nožem odreže. Te razrezki dajo se v ..drateno" posodo, katera se s sadjem vred kakih 5 do s minut vtopi v vodo. \ kateri se nekoliko soli razstopi. Sadje vzame se potem iz vode ter razdeli na lese. Lese napravljene so iz cinkastcga dratu ter merijo OHO do 1 kvadratni meter. Viopljenje olupljonega sadja v vodo ima namen, da sadje obdrži svojo prvotno barvo, to je belo ali belo-rnmenkasto lire/, da Iii pri sušenji postalo rujavo. Lese se morajo vedno višje prestavljati in sicer vsakih s do 10 minut iu sicer tako. da pride lesa z /.vezem sadje uaj ni/je iu z najbolj vročini zrakom \ dotiko. V poldrugi uri je sadje navadno uže popolnoma suho. Sadje se pusti potem nekoliko časa na zraku, potem se pa stisne po f> do f>0 klgr. v zaboje ter se na ta način spravi v kupčijo. Pri luplenji iu izrezanji sredine odpade sicer precej sadja od 100 klgr. navadno 80 klgr. Xa ta način sušena jabolka prodajo se na Nemškem po l gld. s kr. kilogram. Ti odpadi pa niso zaveržcni. napravi se iz njih. ako je sadje zato, lahko mošt, na Nemškem pa te odpadke v vodi popolnoma vkuhajo, dobro razmcšajo iu skozi rešeta precedijo ter na ta način napravijo neko „mesto,*1 katera jako lahko prodajo po 36 do 48 kr. kilogram. Sadje, katero se hoče sušiti na ta način, mora hiti nepokvarjeno to je ne nagnjito in ne črvivo. V Ameriki imajo za tako sušenje razne sušilnice. Najboljša taka sušilnica je Alden-ova. ako se hoče sušiti mnogo sadja: za sušenje manjše množine sadja je pa najliolj sposobna Reynold-ova sušilnica. Ministerstvo kmetijstva namerava za poskušnjo tudi v naših krajih tako sušilnico vpeljati, katera stane 120 do lt>0 gld. _ r. --x- Gospodarske raznoterosti. Razstava goveje živine v Gorici bodo meseca septembra. Deželni kulturni svet za Istro je istrskemu deželnemu zboru vlada predložila. Deželni zbor ga je sprejel. Murbovega perja po Primorskem tako primanjkuje, da ga ljude, ako nočejo, da jim gosenice popolnoma poginejo, od daleč dobivati in drago plačevati. Letos so namreč gosenice skorej 14 dni dalje žrle. nego druge leta. Za napravo sadnih sušilnic na Kranjskem, dovolilo je ministerstvo poljedelstva -KM) gld. • V. Imen i k p. n. gg. udov društva, kateri so vplačali let ni no za L 1884. Zima Valentin, čebelar v Radolni; Zavelcina Janez, ključar na Savi; Chiavutta Jože, trgovec v Landohi: Levstek Franc,, posestnik v Cernici; Fran Arko, posestnik v Spodnjim Logat'-u: Valentin Porenta, sadjerejec v Pevnu; Jernej Logouder, sad-jerejec v Pevnu; Stefan Homan, mlinar v Žinincu; Peter Vartolj, župnik v Ilinjah; Martin Dragan, posestnik v Belipeči; Anton Žgur, župnik v Ložkem potoku; Janez Lakota, posestnik na Dovjem: Jože Markež, posestnik na Jesenicah: Fr. Kumcr. župnik v Mošnjah; Franc Tratnik, čebelar na Savi; .1. Zupan, čebelar na Mrežnici: Anton Vovk, čebelar na Jesenicah; Martin Končnik, župnik v Javorji; France Kohal. posestnik v Cirknem (Primorsko). tilederi pri poddružnici v »St. Rupertu na Dolenjskem ' Jože Livk. posestnik v Slivci; Ignacij Steklasa, zasebnik v Prelesji: Andrej Grčar, nadučitelj v Mokronogu; Franjo Strgar, trgovec v St. Rupertu: Ivan Vidmar, trgovec v St. Rupertu; Martin Jurič, c. kr. poštar v Št. Rupertu. Odgovorni uradnik Anton Klein. — Izdajatelj .1 a nur. Mmlic, lirušt veni predsednik. Lutnlna .SeMankaia lil aailjerojokoga >lru3tva *n Kranjako". — Nallmilla Klein In Kuviic v l.jul.ljani.