ENAKOPRAVNOST EQUALITY Nečtdvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. HmHHHgnu THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO j THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 [1] SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA. [§j ■ wmgms^^iiag^m^B^ y-WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR! JFLAG AND TO THE REPUBLIC FOR | [|)WHICH IT STANDS: ONE NATION 1NDI | ©VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE| FOR ALL." I mmaoooom wod mm ^ VOLUME YI. — LETO VI- CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY) MARCH I, 1923. ST. (NO.) 51. Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of Con gress of March 3rd, 1879. Posamezna številka iSIAVerai DELAVCI DOBIJO 11 PLAČE. ŽE ŠEST STROK V ST VYBINSKI INDUSTRIJI JE NAPRAVILO POGODBE Z DELODAJALCI, KI DOLOČAJO PLAČE.. KI SO BILE V VELJAVI i V1920 Kot izgleda, bodo stavbinski delavci v Cleveland™ za bodoče leto dosegli iste plače kot so bile v veljavi v letu . ".920 V tem letu so stavbinski delavci dobivali najvišje : plače, kar se jih pomni. To je postalo očitno sinoči, ko je 1 že šest stavbinskih strok sklenilo z delodajalci mezdne ! pogodbe, ki so v jedru ravno toke kot so bile mezdne po-' godbe za leto 1920, medtem ko se tudi ostale stroke poga-L iajo z 'namen'om, da dosežejo sprejem pogodb, ki bi u-. veljavile plače iz leta 1920. .i Kot izgleda-, bo povprečnav plača stavbinskih delav-• cev v tekočem poletju znašala $1.25 na uro. Ta mezdna ' letvica bo veljavna za večji del osnovnih stavbinskih ' strok, medtem ko izgleda ,da bo v nekaterih slučajih celo preskočila to višino. Stroke, ki so bile dosedaj nižje pla-; čane, bodo očividno dosegle sorazmerna povišanja. Zveza stavbinskih delodajalcev do sedaj sicer ni o-dobrila še nobenih pogodb, toda to pa ne zavira podjetnike posameznih strok pri podpisovanju pogodb z delavci, kadar vidijo, da boljših pogojev dobiti ne morejo. Take se je izrazil včeraj D wight L. Iloopingarner, ravnatelj ' zveze stavbinskih delodajalcev. Kot se poroča so sledeče stroke dosegle sporazum z delodajalci: MORALISTIČNA POPLAVA V NEMČIJI RASTE. GONJA PROTI SOCIJAIJSTOM IN ŽIDOM POSTAJA CLMDALJE VEČJA. — SMRT ZA SABOTAŽO V RUHRSKEM OZEMLJU. Berlin, 28, feb. — Nemčijo poplavlja silen val, ki je stroigo nacionalističnega ter odločno proti-socijalistične-ln proti-židovskega značaja. Gibanje pridobiva na za-vsled sumnje konzervativcev, da socijalisti hočejo v'I>iizoriti napad na vladni program pasivne rezistence V.Huhru. Bavarski reakcijonarci, katere vodi Adolf Hit-tier, ki ^ desna roka generala I.udendorfa v nemškem fašistov-skern giban ju, so izdali svarilo, da pride do upora, ako bi Pr'šle na vlado radikalne stranke. | Neka mohakovska brzojavka poroča, da je Herr načelnik bavarske ljudske stranke ,podal naslednjo *zjavo: "Bavarska vlada bo odklonila vsako sodelovanje, ako k; pri vlad: prišli na površje levičarski elementi .Ako ra-"Utalei pridejo k moč'. reda> oodo prenov'!: narod na dru-^ podlagi,-' . _ Medtem pa uiiiakon^ervdivci v Be> !-i:>). ki p-av se-tu zborujejo, zvračajo na >.ide krivdo za preteklo svetovno vojno in za okupacijo Ruhra od strani Francozov. "Mi ne nameravamo vprizarjati pogromov na Žide," ^ dejal eden izmed govornikov, "hočemo pa Nemčijo oci-Jtiti tega razreda " Ko so kumimisti danes poskusili napasti in razbiti ^I'ovanje nacijonalistov, je posegla vmes policija in po-^Us preprečila. 'iiasom ji.iročil. ki dohajajo semkaj iz Frankfurta, ^tiskajo Francozi naprej med Cologne in Coblenzom na-P^am I'iennef-Asbach železnišk« progi, in iste vesti pra-da so vasi Uckerath in Aspah že zasedli. Vlada je dobila sporočilo, da so Francozi župana me-?ta Wetter obsodili na leto zapora in 10.000,000 mark glo- kerni maral poslušati francoskih povelj. : Tu se kaže zelo veliko zanimanje v poročila, da naprava ameriški kapitalist Charles Schwab tekom poganja po Evropi obiskati tudi ruhrsko pokrajino. ofci • i j v x Ksyx uuiouai.: t ' T1 sabotažo. v °<%nz; '28. feb. — Medža-.^Ska -porensla visoka komiku.''6 c'anes otilocilau da se (bo ^^nf&ko sabotažo, ki bi lahko ^počila izgubo življen, kaznova-s smrtjo, druge prestopke pa ^feaiiimi kaznimi-. Več prestop-bo kaznovalo s petletnic ^Porom ter ^lobo 5,000,000 28. feb. — Danes se je vJ^ 0 xz domačih mest v, nemšlke policiste, ki so bili V Bcchumu in Herne a-od okupacijskih sil. so danes tudi zasedli glavni stan v Reckling- se nstznan-ia' se nem" ^P°'icijsko silo razpustilo, jo Coz' ^ vdrli danes na se-^ ^ir«ktorija Biacke Machine ; v Bochumu ter aretirali Sest-t&l ^'rektorjev, vštevši gene-odJi^3, uPravitelja. Delaivcj so jof 1 na -stavko, tfahteva- SC tovarn^^e uradnike iz- med Francozi n Angleži. tat ' 28, feb' — Kot rezul" med Angleži in Cozi je prišlo do sporazuma, Francozi peljati skoz; jj^Jr jo imajo zasedeno an- Ij^® ^ete, vsak dan deset vla^ Ui^] N«mci pa se je sporazu ne na 28. feb. — Danes so se ^tiavezniski odškodninski ko. H^} Potožili nizozemski dipl o ^i, j in industrijalni zastopni-& ^iih' pristanišča in dnugi hjv Jako tn^ijo, ker ne do-•fliis'0 u Ru^ra v so- z s K?odbo, ki so jo sklenili ejiskim westfalskim premogi — Tri tukajšnie velike I banke, The Union Trust, the ! Cleveland Trust iin Guard-| ian Savings & Trust Co., so naznanile, da ise bo odslej računalo SI za vse čekovne vloge, katerih povprečna >ba-lanca skozi ves mesec ne znaša $100. Pravijo, da so se stroški pri poslovanju s čekovnimi vlogami tako zvišali, da je ta nova določba postala potrebna. Baje imajo po nekaterih drugih mestih banke vpeljano, da s mora plačati za vse čekovne vloge, katerih povprečna mesečna balanca je nižja kot -SI,000. — Družina Molle, stanu joča na 1048 E. 62 St. si prizadeva skozi tukajšni angleški list The Press zvedeti, kje se nahaja hči oziroma sestra Justina Molle, stara 20 let, ki je odšla od doma pred tremi leti in ni io njej nikakega glasu. TCo je umrla v družini mati, je Justina gospodinjila ter oskrbovala svojih -pet m!lajših bratov in sester ter očeta. ——————* vnim sindikatom v letui 1920 z lovoljienjem reparacijske komi-oije. Po dolgi diskusiji se je sklenilo, da bodo Franicozi in Belgijci v Ruhni doibili naročilo, da pustijo premog na Holandsko. Upor v Ruhru. Washington, 28. feb. — Tu-kajšno francosko poslaništvo je 'lanes naznanilo, da ima zanesljive informacije, iglasom katerih se Nemci v Ruhru pripravlja jo na oborožen upor, za katerim stoji tudi nemška vlada, ter da so Francozi pripravljeni enrgič-o.no nastopiti. jSiihaški agenti sprejemajo podkupnino, pronaslo se je slučaj, KO JE PROHIBICIJSKI U-RADNIK SPREJEL $200, DA JE POTLAČIL PROSEKUCI- JO. Detektiv Phil Mooney je včeraj predloži okrau'mmu pravdni-ku Stantonu podatke, iz kateriih je rain-idno, da jc neki prohibi-cijski uradnik v nekem slučaju sprejel $200 podkupnine, da je molčal ter potlačil iprosekucijo nekega prohibicij3kega kršilca. To je prva večja prcna'jdba, ki je prišla na dan kot rezultat Stantanove preiskave v vsiljevanje prohibicija v okraljiiv Cuyahoga. Mconey je pods'] Stantonu o zadevi sledeče podatke: Neki moški je prejel poziv, da se mora javiti pri nekem mirovnem sodniku. Predno pa je prišlo do zaslišanja, so prišli k njemu zastopniki mirovnega sodnika ter ponudili prosekucijo potlačiti, ako jim plača $300. Opoz'tr-jali so ga pri tem, da bo kazen, ki mu bo naložena, ako pride zaslišanja, najbrž-* večja. Moški jim je povedali, da $300 nima, toda da naj pridejo drugi dan. Ko so se zastopniki drug dsn vrnili, jim je izročil $200, katero svo-to so oni tudi sprejeli. Nato ?e raztrigali, ppziv k fca«lišanju, nakar ni kršilec ničesar več s-li.š rT o zadevi. Moški je raztrgane.ko se poziva posl -i 1 detektivu Mop-neyju. On in Stanton sta jih zložila in zlepila in imata sedaj baje celoten poziv skupaj sestavljen. Kot prav; Stanton, se nahaja na pozivu tudi podpis ne-kegsi uradnika. Stanton tudi pravi, da je pro-našel, da med agenti mirovnih sodnikov obstoja nekak sporazum, glasom katerega se medsebojno obveščajo, kateri kršile1 prohibicije se nimajo i?i-etirati, ker so prišli na dan z "mrtnlom"-1 Stanton pravi, da bo preiskal do dna še več drugih nerednosti in pretiran/osti, ki jih uganjajo razni uradniki ter mirovni sodniki. V enem sluesy'u je neki mirovni sodnik zJ "prevoz" eneiga pinta žganja v daljavi ene milje računal $8. Nekateri mirovni sodniki zahtevajo, da se mora ta koj njim ptečati pokritje stroškov, mesto da (bi se jih plačalo skozi urad okrajnega avditorja, kot določa zakon. Prona'šlo se je tudi, da mirovni sodniki zahtevati©, da se morstjo kršilci javiti pri n'jih ob določenih urah, o čemur pravi Stanton, da je pro-tipostavno. -O- — Včeraj je oropal ineki bandit, katerega se je kasneje prijelo; Mrs. Myra Arnold, stanujočo na 12391 Cedar Rd. Cleveland Heights, za tri prstane. Mrs. Arnold in neka njena (prijateljica sta se ravnokar pogovarjali o pripravah za neka zabavo, ki se je imela vršiti danes, ko nekdo potrka na vrata in vstopi. Obema je -bandit zapretil s smrtjo, ako nef molčita, toda Mrs. Arnold jo hotela k oknu in kričala 'za pomoč. Med tem časom je zgrabil moški tri prstane, ki so bili na bližnji 'omari ter pobegnil. Kasneje pa je bil zajet. —Danes zvečer se vrši v Kunčičevi dvorani seja Slov, Del. Doma in Waterloo Kluba. ____ I Priznanje Rusije. RAYMONN ROBINS JE PREPRIČAN, DA BO BORBA SENATORJA BORAHA IN PRO GRESIVCEV ZA PRIZNANJE RUSIJE KONČNO ZMAGALA. New York, 28. feb. — Raymond Robins, eden izmed vplivnih članov progresivne grupe v republikanski stranki, je trdn» prepričan, da bodo ai-gumenti mož kot je senator Borcih v prilog priznanja sovjetske Rusije, končno prišli do veljave in da se bodo med Ameriko in Rusijo uposta-vili normalni odnošaji. Robins je bil član eksekutiv-nega odbora republikanske stranke, ki je vodil kampanjo predsednika! Hardiniga. Bil je tudi komisar Ameriškega rdečega križa v Rusiji od junija, 1917, do 1918. Bil je obenem nastopal kot neuradni zastopnik ameriške vlade ter bil ves čas v ozki stiki s sovjetsko vlado. Vsled tega je posebno 'kwdificiran, da govori o ruskem vprašanju- Z ozirom na stališče senatorja Boraha je dejal Robins danes v nekem pogovoru sledeče: "Senator Borah je pavzel ze- : lo dalekovidno in pogumno stališče. Senator ve. da morajo Ze-dinjene države eventualno priznati Rusijo. On ve, da je. sovjets- : ka vlada trdna in da ibo vsled tega treba priznati tsovjjetsko via- : do. To je dokaz njegovega dr> j lekovidnega državništva. "Seveda, človek ne sme dopu-stiti, da bi ga javni sentiment privede! v optimistična pričakovanja. Hardingova (administracija še dala nikakih dokazov, da hoče zavrniti politiko neprizna-nja, ki jo je predstavljala' Wil-sonova administracija. "Ruski eksperti v državnem departmentu pod Hughesom so isti ikot so bili pod Wilsonovo ad- , ministracijo. Toda navzlic temu, da je dozdevno stališče sedsmjc-visde napram priznanju Rusije isto kot Wilsonove administra- ! cije, pa je splošna atmosfera veliko bolj ugodna in poraja se prilik,;', da se obnovitev odnošajev med Anieriko in Rusijo čim bolj gpsptsi.. Ona prcti-radikalna. histerija, ki je sledila po vojni, je polegla in ameriški narod se či-mdalje bolj zaveda, da je Amerika! gospodarsko odvisna na Evropo ter da se dobro informirani ameriški trgovci in industrijalci zavedati o, da je stabilizacija Evrope nemogoča, dokler ne pride na svetovni trg surov ma.-terijfl iz Rusije." --o- — Značilen znak. Policijski profcekutor Charles Ji-lek je prav siguren, da je spomlad tu. Kadar se iprič-rio ženske kregati in zmerjati preko feneov, pravi, dr> je .to najboljši znak, da je pomlad blizu. V teku zadnjih dveh dni je bil poklican že v pet krajev, da je poravnal prepire med soisedi.1 Jilek pravi, da prinese prvo gorko vreme vselej tnešte-vilne prepire med sosedi. — Blažena kapljica. Ko je t videla Mrs. Louise Conners iz lo46 St. Clair Ave. prihajati policaja v njeno stanovanje, ga je lepo oblila z žganjsko kapljico. Sodnik Terrell pa jo je vsled tega obsodil na $100 globe, njenega moža pa na $300. Je ii krst z blaženo kapljico (policaja premenil iz suhače v mokrača, se ne ve. Toda brez dvoma se je zadovoljen oblizoval! Sacco na gladovnem štrajku. JE PREPRIČAN, DA ZA DE- LAVCA NI PRAVICE, Denham, Mass., 28.. feb. — Ni. cola Sacco, ki se nalhaja v jzapo-ru pod smrtno obsodbo v zvezi z nekim ubojem in ropom, katerega je bil dbtožen skupno z Van izettijem, je trdno prepričan, da delavec ne more doseči pravice. Vsled tega je ždeč v svoji celici prišel do sledečega zaključka : "Samomor potom gladovnega štrajka mi bo omoigočil, da' se bom rogal pravici, medtem ko se je pravica dosedaj regala meni." Sacco je pričel z gladovAjm štrajkom 15. feb. S tem je Sa^-co zopet obrnil pozornost svetal na žalostno stanje sebe in svojega tovariša Bartomeja Vanzetti-ja, ki se tudi nahaja pod smrtno obsodbo v Chariestown ječi. Oba sta bila obsojena na smrt v zvezi z umorom nekega plačilnega mojstra in njegovega spre-mlijevalcav South Braintree pred skoro tremi leti. Protesti, ki jih je izbudilai ta obsodba Sacco in Vanzettij®, ki sta bila poznana kot delavska voditelja, se dajo primerjati z razburjenjem, ki ga je povzročiLai smrtna obsodba delavskega voditelja Mooneyja v zvezi z bombno eksplozijo v San iFranciscu, ko so je vrišila neka j parada za vojno pripravljenost. Gls's o obsodbi Sacco in V.anzet-tija je šel po vsem sVetu ter je imel za posledico, da je na domu ameriškega poslanika v Parizu, Myron Hernoka eksplodiraj® bombs,!. Popolnoma očividno je namreč, da sta bila obsojena radi svojih radikalnih naEiranj in ne radi tega!, ker je bila sicd-mai oblast prepričana, da sta izvršila zločin, v zvezi s katerim sta bila prijeta. "Truden sem, truden," mrma Ssicco sam pri sebi. "ko stopa po celici. Štiriintrideset mesecev za tem zidov jem. Kot ena sama dol-giai noč- Jetniki prihajajo ln odhajajo, jaz ga gledam. Zakon me hoče umoriti, toda' me ne bo. Se bom preje sam umoril. "Druge poti ni. Moji prijatelji delavci žrtvujejo velike svote, da bi oprostili mene in Vanzet-tijia, toda nič ne pomaga. Boljše, da sedaj umrem. Pravice zame ni, teijti jaz sem čevljar, navaden delavec. Nazivljaijo me '"rdeč-karja", mislijo pa. na delavstvo" Sacco je na lakotnem štrajku od 15. feb. in nihče ga ne more pripraviti, da bi zavžil kaj drugega kot vodo. "To je mico'a Isistna misel- Moja žena joka in prosi, toda jaz ji povem, da druge poti ni. Nekaj me tišči v prsih. Tega gnito'a v ječi ne prestanem. Odvetniki mi pravijo, dia niaij jem. Toda ja& pravim: Oni ne čutijo onega, kar čutim jaz. ' Saccov sklep, da vztraja na lakotnem štrajku, povzročal veliko skrb Sacco-Vanzetti obramne-mu odboru, ki že tri leta vodi boj za oprostitev obsojenih mcž. Zadnji apel za novo obravnavo že ni rešen. Zagovorniki za. Qb-sogenca trdijo, da sta Sacco in Vlanzetti ižrtve vielike ihisterije proti radikalcem v letih 1919 in 1920 in da se je najelo priče, ki so vedoma lagale pri izpriče-vainju. Borbo za njiju oprostitev podpira tudi Ameriška delavska federacije in delavske ter razne druge organizacije. V njiju fo-bramibo se je nabralo že nad $100,000. Hoisting engineers: $1.23 od,! ure; kurjači 90c od ure. V pre-teJklem letu so dobivali $4,'1 (J. V j-1920 pa $1.25. Bavarji: $1.1214 do J septembra in $1.20 naprej. V preteklem letu so dobivali $1.0 4, v 1920 pa $1.12f/2. Cement Finishers: $1.25. V t preteklem letn $1.10. V letu 1920 so dobiva'li $1.121/* in $1.25. Sheet metal warkers ((klepar, ii): $1.25. V preteklem' letu $1.10, v 1920 pa $1.25. Plasterers: $1.25 za dve leti. Zadnje leto $1.25 in ravno toliko v 192.0. Asbestos delavci: $1.12Vž:,v preteklem letu $1.00, v 1920 pa $1.12. Kot je sinoči naznanil tajnik unije "lather" deilavcev, je unija že skoro popolnoma prišla do sporazuma z delodajalci glase-katerega bodo dobivali po $1.25 od ure, medtem ko je sedanja plača znašala $1.04. Zidarji dob'io $1.35. Sinoči, se je vršila seja unijskih zidarjev, na kateri se je glasovalo, da -li se sprejme ponudba zidarskih delodajalcev za $1.35 od ure, medtem ko delavci zahtevajo $1.37 in pol od ure. V preteklem letu so zidarji dobivali I $1.25 od ure, in raVno toliko tudi v 1920. Navadni stavbinski delavdi feJo na robu sporazuma. Kontraktor-, ji jim ponujajo 80č od ure, delavci pa hočejo 87 centov in pol, kot so dobivali ileta 1920. Poleg (navedenih premlihfejo -z . današnjim dnem tudi mezdne pogodbe isteamfitteirjev, steklarjev, kamnosekov ter krovcev s škr-lorn. Delavci v vseh teh strokah bodo ostali doma, dokler ne pride do mezdnega sporazuma, io,-da splošno mnenje je, da to aie bo trajalo dolgo. -o—--—— — Umrla je,jelena, Inti-har, soprog Mateja Inti-har, stanijjo.ča na 15719 Waterloo rd, .Pol^ojnioa je stara 26 let in zapušča eno hčerko, staro 6 let, in »ovoroj^ngka,. ki je star samo 8 dni. Pogreb se yrši v petek zjutraj. fGas ("o. obvešča od-v "jemal.ee o zaprtju 1 5 pliM j i- i: T p_p. ..»,).'• POSLALA-JE VSEM OBJEMAL CEM DOPISNICE O OKLEPU MESTNEGA, KONCILA. The'East Ohio Gas Co- je v sredo obvestila vse svoje cleve-landske odjemalce; da naj se pripravijo do 1. nfajk' *za' iaprtje plina. Župan Kohier, s korridr so se v terek pogfj'ii zastopniki druižbe, ni hotel včeraj z ozirom na ta najnovejši korak podati'nobene izjave. Očividno je, da' hoče družba- prebivalstvo prestrašiti, naksir naj bi mestna zbornica pod pritiskom javnega'mnenja odstopila od sedanjega stališča ter sprejela zahteve družbe. John Marshall, predsednik odseka, ki je sestavil plinovrio Ordi-■ nanco; ki je bila sprejeta na pb-ndeljkovi seji sbcimice in predsednik zbornice, Clayton Townes, pravita, da družba le blufia 'oziroma, da s 1. majem lahko zapre i plin, ako hoče, in gre k vragu. | "Mi ne ukazujemo družbi, da maj zapre plih,'; je dejal Mare-shall. "Mi smo ji stavili najbolje | pcgbje v na-sprdtju ft njenimi pretiranimi zahtevami in s' tem je končano. Mi nimaimb namena de- - lati družbi overtur za nova po-' gajan$& Naše stališče jO 'kenča-; no." Tov/nes pa je dejal: "To stališče družbe ne bo i-melo na. nas niti najmanjšega vp- r Jiva. Zelo veseli me. da je do te-prišlo- M; se ne dam« ustrašiti. Ako družbe hoče s 1. ma-t jem plin zapreti, nimamo nič pro ti temu." -o-- MRS. RAIZEN OBSOJENA NA 20 LET ZAPORA. ' 1 New York, 23. feb- — Sodnik Cropsey je včeraj obsodil Mrs. - Lilian .Raizen, ki je bila -spozna- - na, krivim umora dr. Abrahamar - Glicksteina, pji'ri?;apor od dvpjset i let,oziroma.do- smrti. .Qbsodbo .je , sprejela mirno. Obsojenka je bi- la takoj odpeljana v državnq j et-. - nišnico- Njena obravnava je v-zbu . [jta'la splošno zanimanje; , STRAN 2. ENAKOPRAVNOST" MARCH 1st, 1923. ne more kar mend nič tebi nič odvzeti, ker je blagostanje množice večje važnosti kot pa profiti par oseb, bi se uradniki plinevne družbe ne obnašali napram mestni vladi tako 'samozavestno iln izzivalno kot imamo priliko sedaj o-pazovati in pripravljena M bila pristati na pravično ceno. "Enakopravnost^ ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS u . 1 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV; Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation_— 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. S2.00 Cleveland. Collinwood, Newburgh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ......................I year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 Europe and Canada ......................... 1 *7-°0 6 mo" *4-0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY 3c. ( Lastuje in izdaia sa Ameriško-jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVENUE___ Za vsebino oclasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O., ČETRTEK (THURSDAY) MARCH 1, 1923. Princeton 551 _Randolph 5811 PLLNOVNO VPRAŠANJE. Položaj, v katerem se nahaja danes mesto Cleveland l ozirom na sklep noVe pogodbe z East Ohio Gas Go. je dober dokaz, kako nesmiselno in neumetemeljno je privatno lastništvo onih dobrin, s katerimi je narava obdarila : zemljane, da jih porabijo za svoj celokupni dobrobit. Plina, za katerega zahteva družba oderuške cene, pod pretvezo, da mora tudi ona plačati visoko ceno od družbe, ki plin producira, ni položil v zemljo John D. Rockefeller, toda navzlic temu ima pravico, da diktira ceno za stvar, ki je .poistala za milijone ljudi vsakdanja potrebščina. Kotntroverzija med mestom in družbo je dosegla v pondeljek vrhunec, ko je mestna zbornica z 28 glasovi preti trem sprejela Marshallovo ordinanco, ki zahteva, da družba za prvih, pet tisoč plina računa 40c, medtem ko družba zahteva 50c. Ordinamca je sprejeta \n se sedaj nahaja pred županom Kohlerjem, da jo ali podpiše ali vetira, to se pravi, da jo brez podpisa pošlje nazaj zbornici, nakar jo mora slednja še enkrat odobriti z dvotretjinsko večino, da postane veljavna. Kaj bo župan napravil, ne ve nihče razen njega samega in pa merda plinovne družbe, s katero je baje že od-nekdaj precej intimno prijateljski. . Sicer pa je treba priznati, da je situacija precej ko- • el.fiva ,kajti najvišje ohijsko sddišcd je dalo Rockefeller ju in njegovim kompanijoirom v roke najboljše orožje, ko je pred kratkim odločile, da ima plinovna družba pravico brez vsakega apela na državno komisijo za javne naprave zapreti plin clevelanclskim prebivalcem, ako do 1. maja med mestno upravo J.n družbo ne pride do soglasja glede cene. Ta sklep je čisto v soglasju' s tendencami kapitalističnega pravosodja, ki stremi za tem, da se čimbolj zavaruje pravice privatnega lastništva, brez ozira na to, kakšne s o posledice, in da splošni dobrobit naroda silno trpi. ♦ _ Današnja sodišča so podstavljena, da varujejo privatno lastniino in to svojo nalogo dosledno izvršujejo. Na vprašajo se, kako je predmet, ki je sedaj privatna lastnina prišla wd kontrolo ene eli več oseb, niti ne mislijo na posledice! Kjerkoli pridejo v konflikt pravice privatnega lastništva in splošnega ljudskega blagostanja, odločijo današnja sodišča v prilog prvemu. Če bi bilo ohijsko najvišje sodišče odločilo, da družba plina v očigled dejstva, da je isti socijalna potrebščina, Pismo iz Prusiie. I i__ i I Po stebrih vise lepaki: velikanski polip izteza svoje tipalke . proti nemškemu ozemlju. Essen, Dortmund, Hamm, Bochum, Gel-senkirchen se nahajajo že v nje-, govern neprijetnem objemu, sko-ro tudi Hagen, toda zver sili vedno dalje, proti sredini Nemčijei, . proti Berlinu. Poleg teh slik še ' vse polno drugih lepakov, ki pozivajo nemško ljudstvo k edinosti lin vztrajnosti, nekateri dolgovezni, drugi kratki, jedernati, podpirani od najrazličnejših političnih strank. VeTldar vse bolj z zanimanjem kot lepe fraze či-. tajo mimoidoči poročila o stanju dolarja. Toda če bo dolar v takih kengurujskih skokih brzel navzgor, bo kmalu treba vpeljati o-krog reklamnih stebrov ograje in klopi ,d ase bo človek pred obra-, nem dolarjevega kurza oprijel oziroma usedel, kajti sicer se mu lahko pripeti, da se sesede na trdi asfalt. Saj pa tudi rti čuda. Vče- r J " t raj n. pr. je stal dolar še na 23,-1 000 M. danes je dosegel že Viši- ' , no 27,000 M. 1 Se hitreje kot dolarjeva vrednost pa rasejo ceine. Dasploh u- - paš pogledati v izložbe, je treba že, nadčloveškega napora in po- | guma: obleke 100,000 M., čevlji 40,000 M, blago meter po 10,-000 do 25,000 M, margadiha pf (t. j. pol kg) 2500 do 3200 M, surovo imaslo pf 4000 M, meso - in klobase pf. 4000 M. jajca komad 260 mark, mleko liter 400 _ In kljub temu nam segajo te gorostasne cene le do srca, ne pa tudi do želodca, j S stebrov so izginila vsa nazna-* nila o plesih,in zabavah. Odkar i so nsmreč Francozi obiskali West j falcei da si zakurijo 7. njihovim 3 premogom, je državni kancelar < prepovedal vse plesn«: in zabavne prireditve. Taka naredba je seve-! - da velikf ga moraličnega pome- j - na in vpliva na prebivalstvo, na a drugi strani pa izgubi država va- j Jen vir dohodkov ki bi ji prine-1 sel davek na iztočan.i alkohol in ! obratni davek. Istotako izgube ^ mesta vsled dopada veselionega - davka svoj najboljši dohodek. 0 Da sploh ne omenjam nezado-_ voljnih oddajalcev veseličnih dvoran, odpuščenih natakarjev, godbenikov, prizadetih liferan-tov piva. žganja, sodavics, pe-kov, mesarje'.^ izvoščkov, dam-l; skill frizerjev in vseh tistih ljudi, i | ki služijo ob takih prilikah lepe denarce. A ne samo država kot taka, temveč tudi ljudstvo samo kaže velik odpor napram Francozom. Po mnogih trgovinah visi tablice: "Francozom in Belgijcem ne prodajamo." Seveda, če znajo ti Francozi in Belglijci gladko nem-ški, so boljše postrežem kot mar-sikak domačin, kot se nam do-: gaja, če kupujemo v trgovinah, kjer inozemcem ne prodajajo. — Tudi nekateri hotelirji ne sprejemajo več teh dveh prijaznih sosedov pod svojo streh°- Dasirav-no s tem prav nič pomagajo ruhr-isikim bratom v zasedenem ozemlju, pokažejo vendar jasno svo-[ jo voljo in čustva, kar je dovoljeno vsakemu človeku po dbožim , solncem B. K. -i—O- ; Trst - pomožno pri-| stanišče Poljske. Poljski gospodarski krogi so se I začeli v zadnjem času živahno zanimati za tržaško pristanišče.— "Kurjer Polski" je priobčjl pod gornjim naslovom članek, iz ka- ■ terega posnemamo glavno vsebi- • no. Trst, piše avtor, kot veliko i pristanišče, ki je moglo samo zadovoljiti potrebam tako velike i države kakor je bila bivša hab- ■ sburska monarhija in ki ima še f to prednost, da je ^vezano z važ- • nimi železnicami in leži na odprtem morju, bi bilo z gospodarskega stališča ze!!o važna in koristna vrata Poljske v stiku s pristanišči Sredozemskega morja Daljnega vzhoda in Južine Amerike. Ležeč v najsevernejšem zalivi; Adrijanskega morja, je Trst za Poljsko najbližje italijansko pristanišče. Negova oddaljenost od Male Azije, bližnjega in daljnega vzhoda kakor tudi od severne obale Afrike je znatno manjša kiikor od severnih evropskih pristanišč (Dan žiga, Bremena, Hamburga, Antwerpna) in zat0 bi bila prevozpina iz Polljske v Male Azijo preko Trsta znatno manjša kakor pa preko omenjenih pristanišč. Glavne proge, ki vežejo Poljsko s Tratom, so sledeče: I, dvotirna južna železnica Trst — Postojna — Ljubljana — Gradec; 2. dvotirna proga Trst — Udine —Pontebba — Trbiž — Celovec — St. Michael — Dunaj. Ta proga pa je daljša kakor prva. Obe pro£i sta. v teh- I ničnem oziru dobri in lahko pre- C - t * t vzameta mnogo prevoza. Paro-1 s brodne družbe so zelp, solidne, \ ladje vpzijo regularno, in prevoz-1 \ nega rizika sploh ni, kar; vpfiva s tia mednarodno trgovino zcty u- i< godno, Pristanišče, je za trgovino s zelo primerno, kajti železniški tir s vodi do brega in prekladanje bla- r ga iz ladij v vagone in nasprot- i n0 se vrši s pomočjo električnih r dvigal. Trst,bo igral v stiku 's j Poljsko v prvi ,vrsti važnp vlogo i kot tranzitna točka, kjer. se bo- t do prevažali poljski- izdelki v j Malo Azijo. V Mali Aziji so bili 1 poljski izdelki znani že pred voj- 1 no, četudi v' neznatni količini, i Mala Azija lahko postane važen j odjemalec poljskega blaga, po- 1 sebno sukna, kovinskih in kemič- . nih izdelkov. Iz Male Azije pa bo mogoče uvažati polleg južnega : sadja, ki se sploh uvaža v Poljsko preko Trsta, še nekatere važne sirovine, kakor bombaž, volno itd. Pri ugodnih tranzitnih j razmerah bi se izplačalo uvsžnt: preko Trsta tudi kavo iz Brazi: lije. Preko Trsta se bodo. uvažale na Poljsko tudi oranže, limone in končno tudi olje. --O-- ■ ■ i Iz stare domovine. __. 1 ! ' 1 ■ Namestnik Hribar uri pesniku Stritarju. G. pokrajinski namestnik minister Ivan Hribar je v sredo, dne 2'. januarja posetil pesnika Josipa Stritarja in njegovo soprogo v Rogaški Slatini, kamor se je bil pesnik pred par dnevi preselil iz Aspanga pri Dunaju. Tako ce je !mojstru ispolnila srčna želje, da preživi flconec svojega življeAja v svoji ljubljeni domovini Zasluga za ppvratek gre v prvi vrsti iniciativi ravnatelja državnega, zdravilišča v Rogaški Slating :g. dr. Frana Ste-ra, ki je izvršil yse priprave za povratek in sprejem v domovini ter ga potem tudi spremljal na. njegovi poti V Slovenijo, Gospod mimnister je našel pefenika Sir; tarja še popolnoma pod vtisi triumfalnega sprejema, ki rriu ga je priredila hvaležna domovina. — I Globoko ginjen je pripovedoval o tem sprejemu ter ponovno izja-i vil, da takega sprejema ni zaslužil. Pesnik izgleda dobro. Kakor je pripovedovala njegova zvesta družica, se Stritar počuti telesno veliko bolje, odkar je v domovini. Mojstru je precej oslabel vid; ne sliši skoro nič; razgovor z njim je: bij mogoče samo s posredovanjem njegove soproge. Noge so rnu čisto odpovedale. Duševno je pesnik še jakp čil, naravnost pa preseneča njegov ' še vedno krepki in sveži glas, da- ' mi SMEDLEY, specialist , OnrA iAZ ' 40 LET SKUŠENJ ^ '* medecini. gfr *|T^-žJlr Ne obupajte torej", pojdite k p*a\'# fSkj^Irtf®-*m mu špecijalistu in ;>e h kakemu »• ■. jJpLiptja^^gl7''^ vežbanemu. Resničen špecijaliS' . JeSgj vrofesor vas ne bo vprašal, kje in K, m i /ipsiH vas boJi' temveč vam bo sani p«*«" / kaj vam je po temeljiti .preisF. |p| irifc-rtfjm-vm.i Prihranili si boste čas iA deiiar. Jj*"* fevm jAS J jri drujfi Zdravniki v»m niso mog" V . KM Bl^fnir^-Vlw^. maSati- ker »so imeli dovolj sk«^™ |sV;i jpfšpi ? ^ ' f ' v(w"f1' in ne morejo zapopasti vašega s M« SL J^-.—,-.-. rKs! \ mi čaja, kajtor bi ga ir.jorali. M fcli^ H® j R5oj aparat X-žarkov in moje w I||' ttriologične preiskave krvi m> .r, ^LtjW^^T-^r. | , ; dene jo. vašo, resnično boleJven , 0 vas vaa.r,eni • jaz pod mojo ' ' se vam povrnilo zdravje in živahnost in počutili se boste ždr« kpt- pred( boleznijo, i'^edal yanj bom, jasno, jeji vafia boiezen vljiva ali ne. — Ne tratjte časa in denarja. 1,'ridite k nveni. ire kave in posvetovanja zastonj, ako •prinesete seboj ta oglas. Pcsebni oddelki. 3a. j^oške. ali ženske; . ; 1 i ' I)fH'. SMEBLEY, špeeijalist ' URADNE UKE: ed 9.. do;K do A. pop,. ->- od G. ,do 8. zvcpgr. Ob ne* deljah od 10. dop do 1. pop. .SOBA A. - 10-106 iEUGLID AVE, vog. E. 10o St. 2 NADSTB0' CLEVELAND, OHIO. . Barvila, Laki in Olja! i , Vsak, ki ima svojo hišt> gleda, da jo pobarva' z dobro trpe^ I no barvo, da ima potem mir 3—1 leta. Tyrtka, ki jo jaz «astoPa" ! že mnogo let je dobra in vsak, ki je od mene naročil je dobil ve®1 5 dobro' in trpežno barvo za .zunaj ali za znotraj. I Barve dobite nravnost iz tovarne in sicer P° i tovarniških cenah : 1 * 5 Naročila spiejcmnm sedaj in tisti, ki misli barvati, naj | roči takoj, kajti cene so primerne sedaj. Pišite po cene ali Pa p' s dite sami k meni na dom. IPrarak OlavicK, Zastopnik Puritan Oil & Paint Co. I 1531 East 70 Street Cleveland, | DOSTAVEK: 3'a družba izdcl^jp vse k^r se tiče barv 7/1 I naj in za znotraj, lake (varnish) alreSai cans ait (roofing ceiRf!'.. S in trno barvo za strehe, kakor tudi olje za avtomobile in t'{C: ' b Izrežite ta. oglas za v bodoče. ||(g LLSiJ! LL^JJ! tj li^ti fi-^ 11 UHli USJi UHi^ LL=i J iii^'i=r fJ n U rj. ii tiM, c. ■ bi i., a, 11,«,,,, b :. (, bj iiSfeff' I si šteje starček že svoje 87. leto. V ip.zgovoru je omenil Stritar z vidnim obžalovanjema, da mu je glava še vedno ; polna- misli in idej, da pa žalibog vseh teh misli in idej zaradi svoje telesne o-slabelosti ne more uresničiti oziroma spraviti na papir. Gospod namestnik se je' mu:l?l pri pesniku skoro tričetrt ure. Spoznal je,'kako sta oba, pesnik in njegova Soproga, zadovoljna, (kalko dobro se oba počutita v naši u-j edin j eni' državi in kako globoko sta hvaležna slovenskemu ljudstvu in vsem onim, ki so jima poir.ogli do preselitve in ki ju s?ddj podpirajo. Z želijo, da bi Stritarjeva še dolgo uživala zasluženo srečo in zadovoljstvo i v lepi Rogaški Slatini, se je go-i spod minister Hribar poslovil od • obeh in se povrnil v Ljubljano- Sir.tt/ia kosa. ' Na dunaju je nmrl na kapu vpo . f kojni uradnik Južne železnice g. Ivah Luznar. Dosegel je starost 73 let. Bi! je do zadnjega zdrav in oil ha du/.u in telesu in še pred par dnevi je v službi svoje rodbine prepeval slovenske pesmi. Do zadnjega1 je marljivo čital sloven- ske časopisje. Pokojnik je bil za' veden Slovenec, ki je aktivno so-deloval prij vseh slovanskih ° blagemu pokojniku ohranjen trajen spomin. Dne 30. januarja i« v Stari Loki umrl g. Fran Ber^ veleposestnik in lesni trgovec-Pokojnik je bil znan po vsej Gorenjski in je vžival splošen «2e' — V Litiji je zade ugle^ rodbino SlanČevo težak u^ar* Sin Franci slušatelj Sumarske a ! kndeniije, nadebuden simPatlC® mladenič, ja umrl v cvet« 01 dosti. Pogreb bo v petek 2. ob 4. popoldne. Spoštovani > bini naše sožalje. — V Dol«^ . Logatcu je umrl g. Pavel Kra^ t vpokojelli finančni podpri / nik. Fo'greb je bil 2. februarja- ^ 1 V Ormožu jje dne 30. 'jan"at,.a - umrla ga. Fani. Tomšič. Pok0,r^ j co prepeljele iz Ormoža v U0 i- ljano. ^"niiniiM|1"""lllll'''''a'lll'IIIIIIIHIiailllllliailimilllimi111111111^ 1 LMitJiii:iKMiiiHiMiiMii«itJHHu:iiwHi!miHU!!C!iHimiHitiiiiiiiuiuiniinu!inHamniiiHiininuwHii^ | 1 J KARL MAY: I! winnetou Jj RDEČI GENTLEMAN § s i i 3 ^uumHHiuiuiiiiiiH»}HiiWHimiHi:uunu]uiuuiiiiiQia:iiimiiuiiu!iMii!it}iiiiiniii>iC3iiiiimtiiiaiiiA g MjifiiiHHit)Utiniiiiiiiicz«iiHiiiiiiuiiuiiuiiituiiiiiiiiiiuc2iiH:i»iiiiC3ii)Hi(iiitiu[iiiiiti:i:i:jibije z jednim udarcem nasprotnika na tla- Zato ss mu dali '"beli možje zapada ime Oid Shatterhand." Tako sem dobil brez lastnč volje bojno ime, kto-ro mi je ostalo ves oss. Taka je namreč navada m. za-padu. Včasih ne vedo najboljši prijatelji zamedseboj-na> imena. Lisjak mi da reko in pravi prijaimo: "Ce dovoli Old Shatterhand, bodemo njegovi prijatelji in brstje. Mi ljubimo take može, kteri pobijejo svojega nasprotnika z jednim udarcem iaa t'a. Za r to nam bede vedno dobro došel v naših šotorih." • ! Z drugimi besedami 'bi se to reklo: mj rabimo take- močne pretepače/kot s[ ti; zatorej le z nami. Ce boš z nami in ziai nas kral ter repal, bos dobro imel pri nas. Kljub temu odgovorim z istim dostojanstvom, ktero mi je pozneje popolnoma prešlo v kri in meso. "Jaz ljubim rdeče može, kaj tj oni so sinovi velikega duha, kterega- otroci smo tudi beli možje. Bratje smo in hočemo si pomagati proti vsem sovražnikom, kteri nas in vas ne apoštujeje-" Dobrodelen smehljaj spreleti z mastjo in bar-viami namazan obraz, ko mi odvrne: "OM Shatterhand je dobro igovoril. Kaditi hočemo ž njim pipo miru-" Nato sedemo Ob vodi. Izvleče pipo in j.> natlači z nekim zdrobom ih rdeče pese, gorčičevega perja, zrezanih žekdov in kislice. Prižge jo, uetane, poteg1-me enkrat ter puhne dim proti nebu in zemlji in pravi: "Tam gori prebiva dobri duh, tudoli pa rastejo rastline in živali, ktere so namenjene vojnikom kio-waakim." Nato potegne še štirikrat in pihne dim na vse štiri sveta ter nadaljuje: "Na teh straneh žive rdeči in beli možje, kteri si ■po krivi laste Iživali in rastline. Ml jih pa piščemo in si vzamemo, 'kar pripada nam. Govori! sem. flowgh!", Kakšen govor! Popolnoma različen od tistih, ktere sem aosedajj čital tolikokrat in jih pozneje slišal pri toliko prilikah. Ta Kiowa je kar naravnost povedal, da smatra vse sadeže in vse živalstvo za -lastnino svojega plemena in ne smatra torej le za pravico, ampak celo aa dolžnost! In jaz naj bodem sedaj prijatelj tekih ljudij! Toda kdor pride med volkove, mora ž njimi tuliti. "Veliki duh ne gleda na različne barve človeške, kajti ti se izamorejo pobarvati in goljufati ampak na srce. iSrca vojjnikipv slavnega . plemena kio^vaškega so hrabra, neustrašena in zvesta. Moje je z vami, kot mula. z deblom, na katerega je privezana- Talco bode ostalo privezano za vse večne čase, če ?e ne motim. Govoril sem. Hicwgh!" i Zdaj je bil res Sam Hawken«, zvit, vesel, ma] možic, kateri je znal vsako stvar poprijeti od tiste stran', katera mu je več nesla. N jogo v igovor so sprejeli s splo- šnim "uff, .uff, uff!" gkoda le, da je zakrivil hudodelstvo in dal tudi meni lončen smradljivec v reko. Bil sem prisiljen ugrizniti kislo jabolko; o sklenem, obvarovati svoje dostojanstvo in obdržati resne poteze svojega obraza. Kadil sem ize-o raci in nikdar mj ni bila v življenju kaka smodka prehuda'. Kadil sem celo znameniti "tobak treh mož," kateri je dobil svoje ime po strahovito slabem okusu; kdor ga namreč 'kadi, ga morajo drižati trije možki, da ne poide. Mislil sem si torej, da me tudi indijanska pipa miru ne bode spravila v zadrego. Dvignem se, zanualhnem z levo roko za posluh ter prvič potegnem. Popolnoma prav je bilo kar sem prej rekel, da obstaja- mešanica iz pese, (gorčice, Iželoda in kislice; vse je bilo v pipi; toda pete in glavne snovj nisem imenoval; šele sedaj jo spoznam po okusu; morala je biti neke vrste dišeča goba. Pihnem torej dim proti nebu iu zemlji ter pravim: "Iz neba pride solčni žarek iu c]ež; to nam daje vse darove in ves blagoslov- Zemlja vzpvejme toploto in mokroto in nam d? za to .bivole i,n mustange, medvede in jelene, buče in žito, pred (vsp,m pa. plemenito rastlino, h katere pripravljajo pametni ^deči možje ki-nnikinnik, kateri razširja iz pipe miru ljubezen in bratstvo." Cital sem namreč, da imenujejo Indijanci svoj mešani tobok kinnikinnik in sem to svoje ?nsnje hitro porabil. Zdaj potegnem drugič in pihnem na vse štiri stranj sveta. Okus dima je bil-še polpejši in bolj sestavljen kot prej; z gotovostjo s^m mislil, da so šc dve drugi sestavini, n$.n)reč smola in odrezani nphtcvi. Po tem odkritju nadaljujem: "Na zapadu se dviiguje Skalno pogorje, ns vzhodu se razširjajo ravnine; na severu svetle jezera,, na jugp igospodari velika voda,- mogočnega morja. Da je vsa ta zemlja moja, '^ar jo jlpži med temi štirimi mejami, podaril bi jo vojnikpm kiowpkim, kate-• ri so moji bratje. Želim jim, da pobijejo,V tem letu i^-, setkrat toliko bivolov in p:strele desetkrat toliko gri- zli j ev, kakor je vseh glav kiowaških. .V. p» Zrna njihovega žita n.-.j bodo kot buče, a bl!Cj5ei-tako debele, da bi jiih iz jediie laihko narisi dv Govoril sem. Howgh!" . ^ ' Jaz sem jim brez škode voščil te krasote, so se razveselili, kot bi bili res kaj bd mene pr^f' T«l igovor je bil na j duhovi te j ši mojega življenja to so gs, sprejeli z navdušenostjo, katera je žirom na mirno indijansko kri zares velikansk3' J Toliko jim ni še nilcdo želel, najmanj kdo belih, m jim hotel celo podariti; vedno s'e pona^'1', jji priznalni 'Vff, uff" se kar ni hotel, poleči. ponosno stisne roko in mj zagotavlja večno $ stvo; pr; svojih howigh-vzldicih je odpiral usta p-široko, da se mi je posrečilo Znebiti se pipe tero sem u tak nil njemu med dolge, rumene z°^'eiilt0.' ko j utihne in pokadi ostanek s kolikor m c] ^r'nesite liter cvička, poet až!" je dejal resno Mehkoba iin I Sedpl za mizo. j Liter je stal na mizi, liter prli-Stne"a cvička, kakršen se je dobili! !,, j Pri Blažu. Prinese] ga je az z velikim veseljem in z vso ; sp°štijiV0Stj0. j, Gadove peči, gospoda! j ^ doli pred njim, zlasti ia- J .0 ga človek pije zjutraj, dokler j j* trezen! Pokusita, gospoda!" i al>l je krčmar lastnoročno in °PazovaI penečo tekočino. Oko mu je svetilo in usta so se mu ' ala kakor v tihi molitvi. It] ^>om 'mel ®e takšnega v ^61,1 je dejal potem, "tedaj ga j v'gnem na smrtno uro polno ča-111 zapojem vesel: Oče nebeš- «e ta kozarček zdeji" ^li ga vidiš, Leskovec? Vsa Je8ova duša je v tej kapljici in Se njegovo življenje. Skoda, da ga ne vidi Goba! Ali se ga spominjaš, Ivah?" "Da, kaj 'je z njim?" "Nič. Mož je imel preveliko misel o samem sebi. Dolgo ni mogel zdržati, uvidel je bil, da ni rojen za abstinenta. Umrl je že. Cast njegovemu spominu, plemenit človek je bil in svoj posei je opravljal s krvavečim srcem in z največjo počasnostjo. Mojo hišo in mojih par stolov je pozna] prav dobro." Umolknil je Mehkoba in zrl v tla. Težko mu je bilo pri srcu ,kakor bi se bil spomnil očeta, ki ga je imel rad in ki je počival že dolgo pod zeleno rušo. Tudi Leskovec je molčal in zrl skozi okno na cesto kakor v sanjah. Krčmar je sedel k drugi mizi in v roko je vzel časopis. Krivico mu je bil delal Leskovec, ko ga je bil obsodil, da ne zna brati. In hvaležnost do onih, ki so ga naučili brati. je kazal Blaž s tem, da se je vsakikrat odkril, ko je vzel j v roike časopis. Tudi poleti ga ni-j so mogle od tega odvrniti niti muhe, ki so pllesale po njegovi1 pleši. Tiho je bilo v sobi nekoliko časa. S'kozi okno so pripluli vanjo čisti solnčni žarki in eden 'se je uprl v Mehkobov kozarec, da se je pozlatila v njem plemenfita tekočina. In Mehkoba je obrnil vanjo svoje oko in ni se mogel zdržati. "Na zdravje, Leskovec! Rijva in bodiva vesela!" "Tako je," je dejal krčmar in i pokimal z glavo. "Poštena človeka sta. Pri vinu so žalostni samo lopovi." Trčila sta in pila in zopet nalila. "Ne zameri, Leskovec, slišal i sem, da so Te ubili. Kaj si jfim storil?" ' Kaj sem jim storil? Mehkoba, ! kaj si jim storil Ti, da so Te po-J slali gori k Sv. Pankraciju iin da i so Te oženili?" | Mehkoba se je nasmejal . "Ni mi več hudo, Leskovec. Zdaj bi niti ne mogel živeti več drugače in res ne morem bilti hud. Storili so svojo dolžnost." "Tako je, Mehkoba, storili so svojo dolžnosti. Tudi pri meni so jo storili, ker niso mogli drugače in ker so spodobni ljudje." "Ali si popolnoma proč?" "Popolnoma na cesti. In niti zasmejati se niso upali, ko so me za lučiatli vun in ko so videli, da sem padel na idbraz, ln da se je z blatom oškropila moja obleka. Obraz se jim je nabral v žalostne gube. Zal nam je, da Vas je zabolelo ubogi človdk, so mi dejali in so gledali vtla od pomilovanja in odkritosrčnosti. Pobral sem se, Mehkoba, in nisem se ozrl nanje. A pljunil 'geni nazaj in sem odšel. Tako, zda] sem tukaj in se odpravljam v svet, tretjič in zadnjič. IS Ti si prišel k mojemu slovesu. Mehkoba, in jaz sem vedel, da prideš. Moral si priti, key sicer ne bi bil Mehkoba!" Krčmar je privzdignil glavo in poslušal. Večale so se 'mu oči in drhtele so ustnice. A nazadnje je pokimal zglavo in bral dalje. Mehkoba je razmišljal. Svetil se je njegov nos in roks so se skrčile v pesti. ''Čuj, Lcskovec! Na cesto so Te vrgli in nič Ti niso dali na pot. Kam hočeš s praznimi rekami in z boleznijo v telesu? Glej, tu i-mi£iš roko, stopi z menoj gori k Sv. Pankraciju in ostani pri m?-ni! Malo imam, a tudi mala c? lota se da razpoloviti. Tudi moja Sena Ti ne bo na potu, navadila se je molčati. Odstopim Ti kot, kamor boš lehko v miru položil svojo glaivo." Krčmar je zo^et nehal brati ko so se mu večale oči. "Hvala ti, Mehkoba, pozrcrm Te, da Ti je to resnica, a moja pot pelje drugam Ne morem če za Tafooj, toda ako bi Ti fcedaj potreboval, se spomnim Tvojega imena in potrkam na Tvojih d i-rih. Pijva prijatelj!" Steklenica je bila prazna- "Ali naj ga poklioeva) še?" je vprašal1 Mehkoba. ''Moji žepi so prazni in dolga je moja pot. Tudi Ti menda "i-maš odveč." Tedaj se je pa dvignil krčmar in pristopil. Molče je vzel steklenica in jo napolnil. A prinesel je zraven še tretji kozarec. "Dovolila, gospoda, da p vi sedem, Ifcpijmo ga skupaj čašo!" Pcigledala sta ga Leskovec in Mehkoba, srečale so se oči vseh treih. "Kako je to, cla nisem še nik-da!r dozda-j videi Vaših oči? In vendar sva se videla že večkrat, Blaž " je vprašal Leskovec. Blaž ni odgovoril. Dvignil je kozarec in trčili so. — IX-* V onih ozkih ulicah z malimi starimi hišami, ki se tiščijo dru-igia°"druge ksfkor bi se bale izgubiti, je stanoval Leskovec:. (Dalje prihodnjič.) ^ , ~ ------— rd zamc<2el sem torej potolažiti velikansko poželenje j.^Cn'kov; zato ponudim vsakemu jedyio. Lisjak odloži v°"j pipo in prižge svojo; njegovi ljudje pa stpre dru Ce: oni ne vtaknejo smodke le n® konou, ampak celo k Us*-a ter jo žvečejo. Človeški okus je različen. Star Ugovor pravi, da se o okusu ne mere igiovoriti. 'Prav ^ «o je ibilo tudi s Kiowi. Zato sklenem sam pri sebi, ;lltn nikdar več ne podarim nekaj, kar se mora ka-"e pa jesti. , Ko so ibili icbredi končani, postanejo rdečniki kar aJboljše volje. Zato prične Sam: Moji (bratje pravijo, da se je iakopak bojna seki-0 vami in mescelerskimi Apachi. Jaz ne vem nič "ein- Kcliko časa je od tega, kar se jo izkopala ?" jj "Cais, katerega imenujejo bledolRni dva tedna-°J brat Sam je bil najbrž v kaki samotni okolici, da 1 nič slišal:" Vzr To je res- Ljudstva pa vendar žive miru. Kaj je da so meji bratje prijeli za orožje?'' | Apsški psi so usmrtili štiri naše vojnike." / "Kje?" "Na Ri0 Pecos." Tam vendar ni vaših šotorov " So Pa mescelarski." "Kaj šopa. iskali vojniki tam?" Kiowa prav nič ne premišlja, ampak odgovori: k Nekaj naših vojnikov je odšlo, cU napade ponoči str '-e. niescalerskih Apachav. Smrdeči psi pa so dobro tc a'-ni; branili so isein usmkili naše hrabre može. Za-Se ie izkopala med nami'in njimi bojna sekira." Kiowa so torej kradli korije, a so jih izalotilj in ^Hli. Bili so torej sami krivi, da jih nekaj prišlo ^Jenjie. In vendar nalj bi trpeli Apachi, kateri so t0 '^Prav, da so branili svojic lastnino. Najrajši bi bil t^^evredne&m povedal v dbraz; že sem odprl usta, a S^m me je opozorujoče pogledal in nadaljeval: 'Ali vedo Ajpaohi, da gredo vaši .ro'jniki nadnje?" misli moj brat, da smo jim to povedali? Mi stihoma napademo in pobijemo, ka" se da; potem ------------------- pa vzamemo seboj vse živali in druge teči, kar se bode .dalo odnesti." To je bilo grozno! Ker se nisem mogel vzdržati, vprašam: "Zakaj so hoteli imeti moji bratje apalške konje? Slišal sem, da ima bogato pleme kiowasko mnogo več konj, kot jih rabijo njih vOjniki." Lisjak me pogleda smejoč in odvrne: "Moj mladi brat Old Shaitterhand je prišel čez veliko vodo in torej ne ve, kako žive in mislijo ljudje to-stran vode- Da, mi imamo mnogo konj, toda k nam pridejo beli možje in hočejo kupiti več konj, kot jih za-moremo dati. Povedali so nam o velikih čredaih apaiš-kih ln so rekli, da na mdajo za apaške konje toliko blaga in brandyja; kot za kicwaiske. Potem so pa šli naši vojniki po apaške konje." Pravilno torej! Kdo je kriv nad smrtjo padlih in nad prelivanjem krvi, katero ima priti Beli konjski mešatarji, kateri plačujejo z brandyjem in napeljujejo Kiowas naravnost v tatvino! Rad bi'si bil olajšal jezo, toda Sam m; pomižkne zelo odločno ter nadaljuje: "Moj brat Lisjak je odšel kot t>oizVe:lcvalec?" "Da." i S "Kdalj pa slede vojniki?" "Ti so jeden dan s konjem za nami." "Kdo jih vodi?" • "Tangue, sam junaški 'glavar." "Koliko vojnikov ima sebej?" ''Dvakrat po sto." "In mislite, ds;bodete Apa^he presenetili?" "Mi pridemo i nplanemo kot orel rr.ed vr.;ne, ktc-re ga niso videle." "Moj brat se meti. Apachi vedo, da jih bodo napadli Kiowas." Lisjak zmaje nevrjetno z glavo in odgovori: "Odkod naj vedo? Ali sejžejo njih očesa do kio-Wisiskih šotorov?" ' 1 "Da." "Ne razumem brata Sama- Naj mi pove, kaj misli s to besedo." "Apachi imajo ušesa, kteri hodijo in jahajo. Mi s-mo videli dvoje takiih ušes, kteri so bili pri šotorih kjowaiških in vse pesluišali." "Uff! Dvoje ušes? Torej dva ogledaha?"^ "Da." "Zdaj pa moram iti takoj nazaj k glavarju. Mi smo vzeli 'samo dvesto vojnikov seboj, ker bi jih ne rafbili več, če bi Apachiničešar ne slutdi. Oe pa vedo, potem jih potrebujemo mnogo več." "Moji 'bratje, niso vsega dobro prenislili. Inču-ču-na, apaški iglavar, je zelo pameten vojnik. Ko je zvedel, da so njegovi ljudjeusmrtili štiri Kiowe, je takoj vedel, da bodo Kicwi maščevali smrt teh ljudij; zato je 'šel in vas izasledoval." "Uff, uff! On sam?" "Da, on in njegov sin Winnetou." "Uff, tudi ta! Da smo to vedeli, ;bi bili oba psa polovili'.-Zclaj bodeta zbrala; cele množine vejnikov, da nas vzprejmejo- Sporočiti moram to glavarju, da se ' ustavi in dobi še več vojnikov. Ali jahata Sam in Old Shatterhancr z menoj ?" "Da." "Naj torej stopita hitro na konje!" "Le počasi! Imam še nekaj zelo važnega govoriti s teboj." "To lahko poveš s potoma." "Ne. Jaz j sham s teboj, e.-. ne k Tarsg-ui, kiowaš-kemu glavarju; ti naju spremljaš v mv5e taborišče." "Mej brat Sam se Zelo moti." "Ne. Čuj, kaj ti povem. Al- hočete dobiti Inču-čuno, glavarja apaškega živega?" "Uff!" zavpije Kiowa od veselja; njegovi ljulje poslušajo napeto., "In poleg še njegovega sina Winnetouva?" "Uff, uff! Ali. je te mogočče ?" "Zelo lahko celo." s "Poznam mojega, brata. Sama, drugače bi mislil, da pačiva na njegovem jeziku šala, ktere ne trpim-" "Pshaw! Govorim resno. Vi zamorete glavarja in njegovega sina ujeti živega:." Kdaj ?" "Mislil sem, da v petih, šestih ai; sedmih dneh; zdaj pa vem, d.a se to lahko zgodi mnogo prej." "Kje?" "Pri našem taborišču". "Ne vem, kje je." "Bcdete že videli in šli radi Iz nama, ko vam vse povem."' r t Nato jim pripoveduje onašem oddelku, o namenu istega, proti kterern niso prav nič imeli; 'potem naš ss-stanek z Apachi. Pri eni pripomni: "Čudil sem se videti glavarja sama; mislil sem sprva, da sta šla na bi volj i lov ter da sta se za nekaj časa ločila cd svojih vojnikov. Zdaj pa vem popolnoma dobro, pri čem sem. Ker sta glavarja apaška sama j?.-baja, je znsumenje, kako važna jima je bila ta nallega:. Zdaj sta proti domu. Winnetouva pot .se bode vsled trupla malo zavlekla; Inču-čuna pa je hitel naprej, da obvesti čimprej 'svoje vojnike," če mu tudi konj pogine;" "Zato pa, meram obvestiti kar mogoče hitro našega glavarja!" "Naj mi dovoli moj brat, da končam! Apaleihi bodo stremeli po dvojnem maščevanju; nad vami in nad nami vsled usmreenja njih belega Kl;>kih-petre- Večjo četo pošljejo nad vas, manjše- pa nad nas; pri tej bodeta brez dvoma glavar in sin; ko napadeta nas, vrneta se potem k večji četi. Jaz ti pokažem na1,prvo naše šetorišče, cla ga zamoraš petem najti pa jahaš do svojega glavarja in mu vse tako sporočiš. Zatem pridete z vašimi dvesto vojniki k nam in počakate Inču-čuno ter ga vjamete. Vas je dvesto, onih ne bode nad petdeset. Nas je dvajset belih mož, kteri vam pomag.-mo; prav lahko Ibode torej' premagati 'Apache. (Dalje prihodnjič.) ^li. N 1 Ar a 1 IffL^ / §£ WrWWi^Wk unsweeteineo EVAP0RATEp Milk f ^^^^^^^d^^l^nkuliati z Borden's E- ^ fejšis val)0raled mlekom, spopoliiite ta kupon mprn—-1 "IB^^B in poslali vam bomo zastonj, recepte za: LJkl ^n^ KRUH SLADOLED PAJE IsJffiN«* EVAH SLADŠČICE MESO PUDINGE ^^^^ ji' MB RIBE PASTERIES JUHE V iiibi.iivii.i vi iu.i,i«.imvi,ni*.a 11 m ;r: rw!;R:il!aiillull[;Q>ii;Gl!i!BIIIIRMU Naznairlo in priporočilo. Vse—u cenjenemu občinstvi, v Clevelandu in po dru-fjj gj:h zunanjih naselbinah sirom Amerike naznanjam, do vam jj! pošljem kakoršnokoli suho meson ino želite, domače staro-krčtljsko pripravljene šunke, plečeta, želodce, suhe prate, H suho slanino in 'klobase. Pošilja se po naročilu na dom. Vsi rojaki ki želijo biti hI dob ro postrežem naj pridejo osebno ali pošljejo naročilo j{§ pismeno, da boste imeli rco dobro suho mesenino za Veliko Noč. Primerne dene in dobra pgstrežba. Se Vam priporočam I i Anton Bašca i 1016 E. 61. She^t ^-:--- ' Cleveland, O." Velilca. ^otoossclravr&išlca. or- IfP1^^^^^^^^ ganizacija omogočena po priza-I de vanj ii Dr. Winfreya. -flw^i^ifl Vsako podvzetje. ki hAča uspeli mora dobiti naj preje zaupanje ^Wf^KKg®*^! ^JT'kN! • javnosti. Da je Dr. Winfrey to dosegel priča nenavadno hitra rast ' aafc'J njegove organizacije, odkar je odprl svoj prvi urad v Clevelandu, «** wflc « •>rc<' dobrima dvema letoma. Da si zagotovi javno zaupanje in pod-tcr ^ naPravi tudi "vsakega svojega pacijeulu za svojega pos-peSevalca. si je n.i vzel Dr. Winfrey geslo "kvaliteta in postrežba Lj^ajfe po ,ul'ni'j'h cenah." Ogromna kvota «250,000,000 za leto 192.1 je ^ s't('t(l n'z'»° tcnc za Jaučeno zobozdrav ruško delo. • .Jfc^^Slil' Zobje se izpulijo V^^^fel^^^ lJUC brez bolečin. OUC ,, , ____ . ... , "Winfrey" Bridgework "WINFREY" Čeljusti 1 opolno oc.scen^ vas.h zob sa- mo i>0e. V. vesto, da računajo dr« 19-2 1923 Glejte kako so moje cene znizane. gi zobozdravniki mnogo več. « 7'no o'ir. Med 1022 je stala moja $25 čeljust _______\ r/XX to2 §12.50 Moja cena za 1923 samo J ° u ■ . PULJENJE ZOB S PLINOV. , Pozunte se ako hočete dobiU zo-/n-g x ,vr ,,,, .bozdravmsko delo narejeno v reški 1.35 NIM OMAMLJEN JEM SAMO V njd ceni. Zgorn.je vrednosti so V GLAVNEM UKADU. navadno od $10 do $25. Jaz uposlnjem edino izvežbane, £ ^ , * • • ny Jaz uposlujem edino izvežbaa registrirane graduante *irMIT* 'yjrlllTl^Ql 1117 registrirane gradnante zobozdravnišUa. tCfti l^SIj JL V zobozdravništva. Dr. €.€. Winfrey, zobozdravnik Glavni urad: 2018 Ontario Str. Nasproti Bailey Co. j Urad na Broadway Urad na Woodland Urad na St. Oair Urad na Scovill S E. 55 in Broadway E. 55 in Woodland Ave 6400 St. Clair Ave. 3850 Scovill Ave. Olvmpia Dldg. Woodland Market Hldg. vogal P:. 64 St. vogal E. 39 St. Uradne ure; . Mi imamo odprto vsak večer do 8. ure. Uradne ure: od 10 dop. lo 8. zveo. Ob nedeljah od 9. dop. do l. pop. od 10 dop. do 8. zveč. Ml YOU KNOW WHY — A ^ D^iof fep^ By fisliei ^ IŠČEJO SE MOŠKI S. Hpcker Co,, 8701 Union Ave., Cleveland Ohio išee lelavce za Bethlehem Steel Co., Lackawanna delavnico v ,, Buffalo. Moški za na jardu, .težaki za pri koksovih pečeh, xlelavci v plavžih rhiperji in storage hand te^ak!. )5c od ure; stanovanje iu hrana $7-00 na teden v tovarni. JOHN L. MIHELICH, odvetnik j 902 Engineers Building. Cleveland, Ohio. Podružnica: 6127 St. Clair Ave. Uradne ure: v mestu cel dan, na podružnici pa od 7. dp 8. ure j zvečer razun ob sredah. Stanovanje: 1200 ADDISON RD. Tel. Princeton 1938-R JA Joho! Joho! Oh kak, luštno bo! jjf | VABILO NA | \ Zabavni Večer e katerega priredijo , S mm orostva "napredne b i oLuvtnivt g št. 137 s. n. p. j. 31 g v soboto dne 3. marca 8 J v,Slov. Nar. Domu. Začetek ob 7. uri Q iV Vabimo vse cenjeno občinstvo in tudi vse članice, da se MN K polnoštevilno vdefležijo tega zabavnega večera. Kar se tiče želodčnih dkrepčil in mazil bodo članice že v3 ei^.vrstno pripravile. Da bo tudi M kaj posebnega t>a programu, ki bo v veselje in K S zabavo vsem se gotovo irazume in zato pridite JA in se pozabavajte z nami. BZa obilno vdeležbo od strani občinstva kot od članstva se priporoča ODBOR. E| VSEM ČLANOM veseiičnega odbora Kluba Djruštev S. N. Doma se naznanja, da se vrši seja tega odbora v četrtek 1. marca zvečer v prostorih S. N. Doma. Vsi člani so prijazno vabljeni, da ae sestanka gotovo vdeleže. IVAN AVSEC, taj. 31) Našim naročnikom. 1 i • ' 1 ' * '*1 it i * ' 1 ' .» 4 i ■ j Mnogim našim naročnikom ie ; potekla naročnina, precej jih je, ; kateri dolgujejo še za celo leto. ! j V času krize in štra.jkov nismo ho-j teli nobenemu ustaviti lista, ker ; dasiravno je bilo naše podjetje j hudo prizadeto raditega. smo se j zavedali, da bi bilo jako neurae-Stno^ pustiti naročnike na cedilu ln jim lista ne pošiljati. Sedaj se že toliko dela, da hi vsak lahko poravnal, kar dolguje, ker v drugem slučaju bomo vsakemu Ustavili list. Z izdajanjem dnevnika. s0 veliki stroški, to je gotovo vsa J kemu znanoi in ako je na stoti-' ne dolžnikov, se veliko pozna pri dohodkih. PapiT, delavce in po-št0 se mpra plačati. Ako se lista točno ne plačuje, se nas tudi ovi • ra; da ne moremo izdajati lista vsaj dvakrat na teden na šestfih straneh. Počakali bomo še efn mesec da damo priliko vsakemu, da do istega časa poravna naročnino in da jo, če je mogoče plača tudi za naprej. Vsak naročnik naj se nekoliko potrudi, da dobi vsaj enega novega čitatelja "E-nakopravnosti," potem pa bomo lahko izdajali list po dvakrat na teden na 6 straneh. List je odvi-ren od naročnikov in sedaj, ko so boljši časi, bo pri agitaciji več u-: «peha. Na delo torej za nove naročnike! UPRAVNISTVO. * j S * ! ' • * 1 "ENAKOPRAVNOST" MABCII 1st,11923. ^ mali oglasi || išče se, ižtJCEN" krojač-j plača po dogovoru.! zglasi n'aj SE na 15410 calcutta ave. (53) dekle SE SPREJME NA .STANOVANJE S HRANO ALI BREZ. POIZVE SE NA 365 E. 161 STR-j OOLLINWbOD, OHIO. (53) "r~—; , ' ' r. , ' ! ♦ : < : i—rr- Naznanilo. od oktobra pa do da, nes sem se trudil, da pro dam svojo trgovino in ker mi iste ni bilo mogoče . prodati, naznanjam uljudno vsem cenjenim prijateljem in odjemalcem, da sem se odločil o-stati še nadalje v trgovini na istem prostoru, kakor dosedaj. odsedaj zanaprej bom gledal, da vas še bolj točno in pošteno postrežem in s tem boljšim blagom in primernejšimi cenami, kakor dosedaj. zaloga vsega blaga bo v kratkem zopet popolna, tako da boste za veliko noč dobili vse kar potrebujete za vaše mile ženice in deklice. za obilen obisk se vam najtopljeje priporočam. Beno B. Leustig 6424 St. Clair Ave. sas^^ž^spisaigggjga PO^OR WEST PARK! Naznanjamo, da je naš zastopnik za tamkajšnjo o-kolico Mr. ANTON PETERLE, 12919 Kirton Ave. On je upravičen pobirati zaostalo naročnino in dobivati nove naročnike za naš list. Rojakom ga priporočamo, da se pri njemu naročijo na "Enakopravnost", ali pa plučajo zaostalo naročnino. Upravništvo._ SLOVENKA želi dobiti delo po 4. uri popoldne v kakem restav- rantu za pomivanje posode ali pa kje drugod. Naslov se ''zve v '.iradu Enakopravnosti. 5 1 ) i Kadar želite izvrstnega godca na harmoniko, se oglasite pri FRANK ŽIBERNA, 1055 E. 67 St. Se priporočam društvom za veselice Ln drugim ob času porok, krsti; in botri j. Vsa naročila naj se odda par dni_ .Pfsie- n ..........(x) a^hkikmilinwhmilpbhl^hriiflmhsh NAPRODAJ! Hiša 4 sobe, $3,500.00. Sam.: $1200.00 takoj. Hiša,^ sob za en0 družino, $650C Samo $1500.00 . takoj. Hiša 4 sobe, $3.500.00. $120C takoj. Mones Realty Cd. ' j .i 5» t fct t i ht ; 15505 Waterloo Rd. EDDY 784\ WOOD 370-1 iiliiiiiiiiiili^ tmtBtfa t jfflf J DEBELI PRAŠIČI naravnost iz kmetov. Vseh velikosti, živi ali osna ženi, pregledkni od mesta, pri peljani kamorkoli. Nizke cene Pridite ob pondeljkih ali četrt kih in si izberite vaše prašiče H. F. HEINZ, Stop 150 Shore Line, Willoughby kara. Telefon Wickliffe 106-L (PMf^^O V' Jugoslavijo v 9. dneh. Potujte na enem izmed morskih ve likanov, ki odpluje vsak torek: AQUITANIA ........................45,647 to: M AU RET ANI A ....................30,704 to: BERENGARIA ....................52,022 toi Razkošne kabine tretjega razreda 2., 4. ali 6. posteljami. Izvrstna je dilnica, kadilnica in počivalnica. Za prt krov za šetanje. Izvrstna hrana Vse udobnosti kot doma. Nobenih skrbi. Za listke in druge informacije se zgla site pri bližnjemu zastopniku v važen mestu ali v bližini. Cunard denarne pošiljatve se izplačaj, v Jugoslaviji hitro, sigurne in zane slivo. Vlahov IIUlllMlflMMM—wmmmiw ^ ŽELODČNA S C—A Je narejena in zapfi- /.ARA (Dalmacija] izza leta 1861 ; ROMANO VLAHOVA Naprodaj po vseh lekarnah, blud&čičar nah in grocerijah. Ediiii zastopniki v Združenih d ran Yah V. LANGMANN, Inc. U7-9!) Sixth Ave., New York, N. Y. nova hiša. 6 sab za eno družino na 1426 Clermont rd. od St. Clairja. Cena. $5,900; $800 takoj ostalo kot najemnina- Zašite se pri r. E. Ward v ^ \ limvoodskem uradu The Cleveland Trust, 742 E. 152nd SU ali pokličite Wodd 79 ali. Eddy; 3309. Waterloo urad, Wood 45q (51)______ /C^kGi^l 'Električni fit rfr fii^m^Tf ji za družin^0 j^j ^ l vperabo šivali j LOUIS LEVSTIK 6527 S.T. CLAIR AVE. v zalog-i imamo stare stroj« $5.00 naprej. . ^ POZOR ! PjLUMBARSKO DELP; , Rojaki Slovenci, Hrvati ln Slovani kadar, potrebujeta coW^j plumbarja v vaši niši, pridite za vsako delo, katero vam garaBW da bo izvršeno dobro. .m, Postavljam stranišča, bane, »"jj^ Kotle za gorko vodo, vodne , (s^er work) itd. . i : 1 : Zmerna qene : ' ' ^f I Nick Dkvidovi^ 15804 WATERfiOO- RP- - ■' _r^lf JAVNE RAZPRODAJE- ... ' V ■ ^ Kupili. smo 122,0CK) J. merižžkih amiadnih ^ ^ son jzdelka, mer od 5Va 4° gf so bili zadnji preostane^ ^^ izmed največjih vjadpih.^011.' torjev za .čevlje. ^ ' . Ta čevelj je jamžep, da "je }l- ,e odstotnega - uanja, tetnno barve s prišitim jazikoni. more vamje blati ;ne tualna vrednost t^ga čevlif i; $6.00. Toda ker smo toliko skupaj, jih nudimo iaV ■ sti lahko po $2.95. . ^ Pošljite pravilnf) niero. Pj ^ J te poštarju, ko vam jih ^ 1 pa pošljite denarno naifcazni^^ 1 ko čevlji niso taki, kot PraV ■ vam bomo radevolje vrn«1 • nar nemudoma r.ar zahtevo- t; NATIONAL BAY STATE S*1 COMPANY ^ 296 Broadway, New Yorfc> ^ ___ j RAVNOKAR PREJB^l! | Slovenske plošče iz star^ ! kraja. Zberite si jih, je zaloga na. Inva7n0 j ^^^ST CLAIB S j u....!.. m poprej« • ^ r:.;::: 1 wm Bitter |f n. pnil«i|H 6404 st" M Aventf«'^