Sten. 18.
U Ljubljani, o ponedeljek, dne 23. ]onuar]n 1905.'
Leto mm.
Velja po pošti: za celo leto naprej K26-— za pol leta „ „ 13-— za četrt leta „ „ 6"50 za en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20-— za poi leta „ „ 10--za ietrt leta „ „ 5-— za «n mesec „ ,, 1-70
Za pošllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOV
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): 13 h 11 „
• ■ •
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74.
Političen list za slovenski narod
za enkrat za dvakrat za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemŠi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—-- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. Upravni S keg a telefona Stev. 188.
Po carjevem manifestu.
Iz Moskve, 2. (15) jan.
Carjev manifest, kateri je pravi izraz ruskih razmer, je marsikoga bridko izne-nadil. Zlasti oni, ki so upali, da se zdaj kar naenkrat vse izpremeni, da zašije svoboda in da pristopi ljudstvo v postavodajalne za-stope, so z žalostjo spoznali, da se ne uresničijo še tako hitro njihove želje. Carjevega manifesta seveda ne sme nihče kritizirati v javnosti, a iz zasebnih pogovorov se izve, kak vtisk je naredil na izobražen-stvo. Na izobraženstvo, pravim, kajti na Ruskem je za velike mase vse prav kar ukrene veliki car z „visočajšim ukazom" in izvrši njegova nezmotljiva upravna oblast.
O carju pravijo vsi: „Dober človek, blaga duša, mehko srce", a pristavljajo: „Da bi le imel več odločnosti, da bi svoje misli izpeljal, da ne bi bil tako boječ in omahljiv, da ne bi vsakoga poslušal, kateri se mu prilizuje kot »imperatorju gosudarju", katerega dolžnost je, da ne da iz rok brezpogojne oblasti nad vestjo, imetjem in mišljenjem podanikov! Da bi le enkrat spoznal, da se svet ne deli v dve vrsti ljudi: v ene, ki vse vedo in vse prav delajo — uradnike, in v druge, ki nič ne ved6 in katerih vsaka misel je nevarna — ljudje, ki niso v državni službi!"
Prej so nekaj časa pustili, da se je širila agitacija za ustavo in čisto revolucionarni nazori so se izražali; zdaj naenkrat pride carjev manifest, ki pravi: Vse ostane pri starem. A ko bi le to rekel! Hkrati pa carjev manifest odkrito priznava, da je v Rusiji mnogo gnilega, mnogo zboljšanja potrebnega. Ce car tako pravi, mora biti vendar res, pravi Rus in maje z glavo. Ce je res, zakaj se pa ne popravi ? In kako bodo oni sami popravili, ki so ravno tega krivi, kar ni dobro? Drug pa nihče nič reči ne sme !
V tem so dobili agitatorji za revolucijo nove hrane. Vsi čutijo, da je ta manifest izraz strahu mogočneže v, kateri vidijo, da je treba potolažiti nevoljo, a jej nečejo nič žrtvovati, kakor le nekaj lepih besed. Ia k temu pride sum: Ali pa ne bodo tudi
teh besed vzeli nazaj, kadar bodo mogli? Hej, mužik, delavec, trgovec! Zdaj morate vzeti puško na ramo in odriniti v daljno Mandžurijo. Žene jokajo, vi si otirate solze in bleda smrt vam pleše pred očmi. Tuin-tam se kdo bolj boji smrti, kakor carja, in se izkuša odtegniti vojni službi. Zato pa se obljubujejo ljudstvu pravice, katerih nikdar dali ne bodo. Tako so govorili agitatorji. In zdaj jih potrjuje carjev manifest, ki pre poveduje politično agitacijo za ustavo.
Ali bo pa bruhnila splošna revolucija ? V vsaki drugi državi bi, a v Rusiji po mojih mislih ne bo. #)
V Rusiji: plavajo zapadne ideje na površju in le primeroma majhno število prebivalstva jih pozna. Birokracija je zelo liberalna, a mora biti v službi odrevenelo konservativna, ker mora vzdrževati zistem Pravoslavna duhovščina je služabnica državeTn vzgojena po načelu, da sta dogma in urad ista stvar. Samo dijaštvo in industrialno delavstvo po velikih mestih sta revolucionarna. — A tega delavstva je zdaj premalo da bi moglo kaj več narediti, kakor ulične demonstracije, ki se dajo kmalu s silo zatreti. Dijaštvo pa, če hoče priti do kruha, mora slednjič v državno službo in najbrže bodo sedanji mladi revolucionarji, kolikor jih sploh pride do kruha, še jako trdovratni in »zvesti" birokrati.
Velika masa mužikov je proti temu še popolnoma topa in brezčutna. Plača davek, kadar mora biti, gre na vojsko, kadar jo kličejo, prepričana, da mora vse ravno tako biti in nič drugače, ker veliki car, prvi za Bogom, tako ukazuje. Saj so še odpravo telesne kazni sprejeli kot veliko milost.
Zemstva so se uprla, to je res. A urad-ništvo ve, da je še mogoče, take »revolucionarje" ukrotiti. Nekdaj je imela Moskva izvrstnega župana, pisatelja Čičerina. Ko se je ob slavnosti kronanja Aleksandra II. izrekel za ustavo, so ga odstavili. In zdaj ? Ravno v Moskvi, kjer se je večina zemstva izjavila za ustavo, je 13 članov manjšine izdalo izjavo, v kateri pravi, da hoče varovati »starodavna načela carskega samodrš-
Opozarjamo, da je dopis pisan pred zadnjimi dogodki. (Op. ur.)
LISTEK.
Poljsko pismo.
Krakov, 20. jan.
Poznanjski Poljaki so položili te dni v grob enega svojih najzaslužnejših mož — Maksimiliana Jackovskega, osemin-osemdesetletnega veterana v bojih za narodov blagor. Zibelka je tekla rajniku v Po-znanjščini; gimnazijo je tudi tam zvršil. Potem se je z vso vnemo lotil kmetijstva. — Osem let je prebival v Rusiji, kjer je zelo srečno gospodaril. A manjkalo mu je svobode in zato je prodal posestvo na Ruskem in se naselil v svoji rodni deželi. Tam se je po 1. 1848 pokazala silna nevarnost za poljsko narodnost. Plemiči niso znali gospodovati, kmetje se tudi niso mogli nikjer naučiti naprednega kmetijstva; in zato je Nemec napredoval, Poljak pa izgubljal kos za kosom svoje zemlje.
Jackovski je razumel ta čas in se je z vso silo lotil dela. Spisal je več podučnih del: 1.1869 »Poduk za kupce in prodajavce zemljišč-; 1 1870 »Pogled na naše razmere in potrebe; leta 1871 »Naš narodni in dru-
štveni propad" Uredoval je za kmete poseben list »Jiemianin". Učil je tudi z besedo, s predavanji. Poglavitno njegovo delo je bila pa organizacija kmečkega stanu. Med tem je vzbudil zanimanje za strokovno izobrazbo in za gospodarski napredek in s tem tudi narodno zavest. Zvezal je v močno zvezo kmetijska društva po raznih krajih, katerih je ustanovil mnogo novih in z nepopisno pridnostjo in treznostjo jih je vodil. Glavna reč mu je bila izobrazba. Pospeševal je pa tudi gospodarsko delo: skupni nakup in pro dajanje. Dvignil je poljskega kmeta na Pruskem, da se mu danes v ničemer ne pote-buje sramovati prtd Nemci, da stoji celo nemški pruski ku et v marsičem nižje od njega.
Pred nekaj leti je zavoljo svoje starosti odložil vodstvo. Dotični občni zbor je bil poln dramatiških momentov. Ko je starec novemu predsedniku Jožtfu Hlapovskemu izročal kmetjska društva, so se navzoči člani strnili krog njega. Vse je jokalo. Poljubljali so mu roke, obleko in ponavljali nebrt jnrkrat. da dokler jim ostane srce v prsih, ne zapuste zastave, ki jim jo je po-
tva" in trdi, da smatra vsak poizkus, omejiti carsko oblast, za veleizdajstvo in revolucijo!
Ali bo pa šlo še dolgo tako dalje, je vprašanje. Kajti ljudstvo sovraži činovništvo in napredujoča omika bo razširila ustavne ideje tudi v kmečkih krajih. Seveda bo moral prej mužik znati — čitati, in to še ne bo tako kmalu, dasi se zdaj že precej stori za ljudsko izobrazbo.
Delavska organizacija se smatra splošno kot nekaka velika zarota proti carstvu. Res je delavstvo prepojeno z revolucionarnimi idejami, katere utegnejo postati tem nevarnejše, čim težje se dajo v Rusiji izvesti ustavne izpremembe. Moskva je bolj mirna kot stara ruska matuška. A v Odesi in Pe-terburgu je delavstvo nestrpnejše, ker je v ožji dotiki z zapadnimi vplivi.
Revolucija bi mogla izbruhniti le tam, kjer je tolika masa industrialnega delavstva, da se polasti ulic in uradov ter s terorizmom nasilstva izsili carju ustavo, kakor so recimo, Angleži iztrgali Janezu brez dežele „magno charto", ali kakor je pariška ulica strmoglavila francosko kraljestvo in so iz glavnega mesta zavladali uzurpatorji celi državi.
Takrat pa ni bilo tako stalne vojske, kakor jo imajo na razpolago sedanji vladarji. Ali se bodo te neoborožene mase podale v boj z vojaštvom? Ali bo armada odpadla od carstva ? Če se nobena teh dveh možnošti ne izvrši, bo zmagal zopet absolutizem. V poljskih in maloruskih krogih si delajo velike nade. A počakati je treba, kaj pride.
Krvavi boji v Peterbursu.
Že v soboto smo priobčili manifest ruskih delavcev na carja. Ta manifest je vzbudil obče pozornost. Naš dopisnik v Kra-kovu je že pred več dnevi v svojih »Pismih* s Poljskega naznanjal izbruh revolucije.
Pričakovati je bilo za včeraj krvavih bojev po peteiburških cestah. To se je tudi zgodilo. Ruski delavec se je vzdignil za svobodo proti avtokraciji. Ruski absolutizem s silo duši ta odpor, ker hoče, da bi še dalje narod moral molčati, da bi še dalje bil izključen ed vsake kontrole. Vsenemška glasila se boje, ako Rudija dobi ustavo, da bi
se slovansko mišljenje v Rusiji in skrb za ostale Slovane okrepili. A to kaže le, da stoje za intrigami, ki carja odločujejo od naroda, tuji vplivi nemških dam na ruskem dvoru. H m^v
~~~~ Izjava delavcev.
Peterburg: Peticija, ki so jo delavci oddali carju, se glasi: »Delavci in stanovalci peterburški pridejo k Tebi. Mi smo od vseh teptani sužnji in prodani na milost in nemilost despotom. Ko pa je bila mera polna, smo popustili delo in prosili smo svoje gospode, naj nam dado vsaj toliko, da bodemo lahko živeli. Ali odklonili so naše prošnje, češ, da so protipostavne. Mnogo tisočev nas je brez človeških pravic, in tvoji uradniki so nas storili sužnje. Kdor se je drznil irpregovoriti v našo obrambo, je moral v ječo. Uradništvo obstoji iz roparjev in tatov. Ono je deželo vznemirilo in jo spravilo v sramotno vojsko; ono vodi Rusijo vedno bližje prepada. Ljudstvo ne more svojih želj in zahtev izraziti in tudi ne sodelovati pri določenju obdačenja. Vse to nasprotuje človeškemu in božjemu pravu. M i hočemo raje umreti, kakor pod takimi postavami života r i t i ! Car, pomagaj svojemu ljudstvu! Poderi meje med tvojim ljudstvom in seboj, in ljudstvo naj s Teboj združeno vlada!
Ljudsko zastopstvo je prepotrebno. Zapovej, naj se skličejo zastopniki vseh stanov in tudi delavskih. To je naša prva prošnja. Imamo jih pa še na srcu." — Potem jih naštevajo v peticiji, ki se pečajo vse z obupnim stanjem delavcev in končujejo: »Zapovej, naj se izpolnijo naše prošnje in Ti osrečiš Rusijo, ako pa ne storiš tega, raje umrjemo. Samo dve poti sta: svoboda in sreča ali pa grob."
Sobotno poročilo izPeterburga.
Delavstvo v Peterburgu je odložilo delo vseh tovarnah. Tudi tiskarne počivajo. Delavci so vdrli v tiskarne, porezali jermene pri strojih in prisilili, da se je delo ustavilo. Arzenali so morali ustaviti delo. Radi stavke noben list ne izhaja. Vsi vozniki so ustavili delo, istotako peki, stavkati so pričeli tudi delavci v elektrarni, tako da je Peterburg
v temi. Število stavkajočih znaša četrt milijona. Stavkarski zaklad je močan 2 in pol milijona rubljev. Tudi po deželi se razširja stavka, celo do Nižnjega Novgoroda. Vse vojaške posadke so konsignirane. Vladni krogi se boje, da se bodo na deželi izvršili atentati na razne odlične osebe. Agitira se, da ustavijo delo tudi vsi železničarji. Če izbruhne stavka tudi v Libavi, se bodo dela za četrto rusko baltiško brodovjo silno za-
stavil. Vseh društev je bilo takrat nad 230 z dvanajsttisoč člani. Ta društva so nepremagljiv jez proti nemškemu nasilju. Brez njih bi bili Poljaki danes brez moči.
Berite Biilowow govor zadnje sobote v pruski zbornici. To je naravnost uničevalen program za Poljake. Slovesno je zagotavljal, da se pruska vlada nikoli več ne umakne Poljakom. Dejal je: »Svoj čas (v frankfurški zbornij) so hoteli dati vzhodnemu delu poznanjske kneževine narodno avtonomijo.
Take politike, to zatrjujem glasno in odkrito, ne začne nikoli več ne prmka, ne nemška vlada To so »tempi passati". S takim sovražnikom velia edino boj na življenje in smrt. In v tem boju je prva reč trdna, zavedna, zdrava kmečka organizacija.
Poljska debata v pruski zbornici, ki jo je svoj čas Stabk\vski po pravici imenoval križev pot poljskih poslancev, je bila letos zanimiva vzlasti po izjavi duhovskega poslanca dr. Jaždževskegi. Ta ie rekel: Poljska vlada ne pride nilciar do tega, da bi se poljsko ljudstvo izključno posluževalo
nemškega jezika; zato je nepotrebno in kruto zahtevati, da bi se na poljskih shodih rabil nemški jezik. Poljsko ljudstvo se bojuje samo za ravnopravnost in za ohra-njenje svoje narodnosti tako, kakor se mu je svoj čas slovesno obljubilo. Poljaki imajo tisočletno zgodovino in trpko čutijo propad svoje države. Vzvišene ideje teženja po neodvisnosti ne potrebuje pruska vlada pobijati. Ta ideja bi se mogla uvaževati za sovražno samo tedaj, če bi v resnici grozila ž njo nevarnost uporov ali česa slič nega". Jasna in lepa beseda.
V Glinicah na pruskem Šleškem je bila te dni vrlo zanimiva pravda. Pred sodiščem je stalo 32 oseb, med njimi le štiri nad 25 let, ki so bile tožene, da so imele med seboj tajno, državi nevarno zvezo. Vsi obtoženci so bili delavskega stanu: rokodelci, delavci; med njimi tudi več deklet.
Po pričah se je to le izkazalo: Obtoženci so se res shajali sedaj pri enem, sedaj pri drugem. To shajanje je bilo pa popolnoma prosto, brez naznanila, brez vabil. Pravil niso imeli nobenih; denarnih doneskov niso nič pobirali. Pač se je pa za-
Voditelj stavkujočih svari carja.
Peterburg, 21. jan. Voditelj delavcev, duhovnik G a p o n, je pisal carju sledeče pismo: Vladar, ne veruj, da ti tvoji ministri poročajo resnico. Vse ljudstvo ti zaupa in je sklenilo, da pride jutri ob dveh popoldne pred tvojo zimsko palačo, kjer ti bo opisalo svojo bedo Ako boš tako omahljiv, da se ne bodeš pokazal ljudstvu, boš s tem pretrgal moralno zvezo med seboj in ljudstvom Zaupanje do tebe bo izginilo, ker bo tekla med teboj in ljudstvom nedolžna kri. Jutri se pokaži svojemu ljudstvu in s po-
htevalo od vsakega, kdor se je hotel udeleževati prijateljskih sestankov, da se vzdrži alkohola in tobaka; vnemali so se med seboj k pridnosti in varčnosti. Kar je pa za prusko vlado najhujše: ti zločinci so med seboj prebirali poljske knjižice, sem pa tja darovali kaj za narodne namene in se utrjevali v misli, da spada tudi Šlezija k polj skim deželam. Peli so tudi poljske pesmi, med njimi take, ki jih Prus prepoveduje : Jeszcze Polska nie zgineta in z Dymem po-žai 6w.
To je vse. Državni pravdnik je imel toliko smelosti, da je za 17 obtožencev zahteval kazni od 3 dni do 3 mesecev. Zastonj so se trudili štirje poljski advokatje. Sodišče jih je obsodilo 14 od 1 dne do 1 meseca v zapor. Med njimi je tudi šest pri-prostih deklet. Slabo se mora goditi pruski državi, če ji je branje in petje mladih deklic nevarno. Pruska vlada si s to obsodbo ne bo nič pomagala. Ljubezen do rodnega jezika bo tem živejše zaplapolala med Poljaki. Dozdaj so bili v takih pravdah obtoženi sami gimnazijci in akademiki; sedaj so stopili pri prosti delavci in delavke v vrsto narodnih mučenikov.
kasnila. Ze v soboto so Jbili nekateri boji delavcev s policijo. V nekem slučaju je policija streljala. Dva delavca sta bila ubita. Dela\ci razširjajo lepake, naj vse delavstvo pride pred carjevo zimsko palačo in naj se pri tem ne pusti ovirati od policije. Delavstvo poleg ustave odločno zahteva osem urni delavnik in en rubelj plače na dan. Dosedaj so delavci imeli dela 11 ur in 70 kopejk na dan plače. Carjeva družina bo preko nedelje v Carskem selu. V iavnih poslopjih je nastavljeno vojaštvo. Delavci so pripravljeni na skrajne žrtve. Mirno hočejo korakati pred carjev dvorec, a dopustili tudi ne bodo, da bi jih ustavljala policija. Delavstvo bo v dokaz svoje miroljubnosti korakalo pred carjevo palačo neoboroženo. Gibanju se je pridružil tudi kaplan jetnišnice Subatov, ki je ustanovil vladi prijazno delavsko organizacijo. Bil je prej ljubljenec oblasti, sedaj je v nevarnosti, da bo aretiran. Noč in dan ga čuva v njegovem revnem stanovanju delavska straža, Veliko pozornost vzbuja članek, katerega je v „Graž-daninu" priobčil knez Meščerskij in ki zahteva skorajšnji mir in veliko zborovanje zastopnikov vseh s ta n o v, liberalni pred log za kongres zemstev pa zavrača. V tovarne, kjer se še dela, prodirajo delavci, ter izsiljujejo, da se delu ustavi.
Vojaštvo je dobilo ostre patrone, ter povelje, da delavstva ne pusti pred carjevo zimsko palačo. Delodajalci so sklenili, da zahtevam stavkajočih ne ugodijo, dovolijo samo, da se jih pri odpustitvi delavcev zasliši. Vsa zborovanja so prepovedana. Delavci izjavljajo, da bo tekom enega tedna po vsej Rusiji splošna stavka.
Policija in vojaštvo imata povelje, da zapreta vsa predmestja, da bi stavkajoči ne mogli v notranje mesto in pred carjevo palačo.
Stavkujoči delavci Kulušnikovske pivovarne so šli po nabrežju Ne ve, a so bili od policije in vojaštva obkoljeni; vojaki pa so pustili delavce prodreti njihove vrste, kar vzbuja resno bojazen.
Peterburški dopisnik »Berliner Tage blatta" poroča o svojem razgovoru s stavkarskim odborom sledeče: 130.000 delavcev je pripravljenih iti pred carjevo zimsko palačo. Ako ne bi car njihove peticije sprejel, bodo oni zimsko palačo napadli in zažgali. Dobili smo tudi poročilo, da so štirje p o 1 k i i z j a -vili. da ne bodo streljalina nas. Če bi bilo to poročilo napačno, smo pripravljeni to s silo izvesti."
Gapon je pisal ministru notranjih zadev, da je ministrova dolžnost, vplivati na carja, da on izpolni prošnjo delavcev. Ministru se ni treba bati, kajti delavci ga hočejo v tem slučaju varovati.
Gapon se je pogovarjal z justičnim ministrom. Minister je vzel zahtevo delavcev na znanje in je izjavil, da mora vsak storiti svojo dolžnost.
Metropolit Antonij je Gapona izobčil, ker »hujska" ljudstvo v tako hudem času.
gumnim duhom sprejmi našo udanostne iz javo. Jaz, zastopnik delavcev, in moji hrabri delavski tovariši zagotavljamo, da bo ostala nedotaknjena tvoja oseba.
Položaj v nedeljo. — Vojaštvo proti delavstvu.
Peterburg, 22. jan. (Ruska brzoj. posredovalnica.) Tovarne je zastražilo vojaštvo, ker se boje, da ne bi povzročili delavci nemirov. — Tudi pred Narvderskimi vrati, kjer je vhod v Putilove tovarne, je nastavljeno vojaštvo. Ob 10. uri dopoldne je pred skladišča ob Nevi došlo 15.000 delavcev, ki so hoteli v mesto. Dve kazaški stot-niji sta ustavili delavce ob 11. dopoldne. — Kazaki so trikrat ustrelili slepo, na kar je del delavcev zbežal na zamrznjeno reko Nevo, a drugi so ostali na mestu. Poveljnik kazakov je zahteval pojačenj in zapovedal nabiti puške s svinčenkami. Kazaki so nastopili proti delavcem z biči. Parna cestna železnica je ustavila promet. Ob 8. zjutraj so tri kazaške stotnije zastražile carjevo zimsko palačo in po deveti uri so došli tudi kazaki na konjih. — Na vseh peterburških cestah so porazdeljeni konjeniški in pehotni oddelki od 100 do 150 mož. Topovi niso še razpostavljeni.
Peterburg, 22. jan. (12 opoldne.) V mestnem delu Vaziljevskij ostrov (otok) se zbirajo delavci. Policije ni videti, pač pa so nastavljene ulanske patrulje. Pred Nikolajevim mostom je nastavljena pehota, da za-brani delavcem prehod. — Promet na dveh cestah na Vaziljevem ostrovu je ustavljen popolnoma. Pred poslopjem Akademije za znanost in umetnost so zbrane velike vojaške čete, obstoječe iz konjenice in kazakov. Na viburški strani je promet cestne železnice ustavljen. Na cestah v bližini Nikolajevega mosta se zbirajo delavci. Po tri osebe spuščajo čez most. Na mostu so nastavljeni ulanci. Delavci so popolnoma mirni. Konjeniška garda je pripravljena, da odrine na Vasiljevskij ostrov. Po govoru nekega delavca, naj bo delavstvo popolnoma mirno in naj v lepem redu koraka na trg pred carjevo zimsko palačo, odkoraka več tisoč delavcev proti Nikolajevemu mostu.
Peterburg, 22. jan. (12. ura 30 minut). Delavce, ki so hoteli z Vasiljevega ostrova prekoračiti Nikolajev most, so ustavili kazaki in ulanci Delavci so pozvali vojake, naj ne streljajo med nje, nekaj vojakov je povesilo puško. Nato so ulanci in kazaki z golim orožjem porinili delavce nazaj. Več oseb je bilo ranjenih.
Peterburg, 20. januarja. (Ob 12. uri 40 minut popoldne.) Delavsko množico, ki je hotela z Aleksandrovega vrta pred admiralno palačo prodreti pred zimsko palačo, je ustavilo vojaštvo. Duhovnik Jurij Gapov v spremstvu dveh duhovnikov je do-šel na trg pred carjevo palačo.
Peterburg, 22. jan. (Ob 12. uri 45 minut.) Delavci, ki so se zbrali pred Latinskim mostom, so odkorakali k Sampso-novemu mostu, da se združijo s tam zbranimi delavci. V bližini tretjega »Ruskega delavskega kluba" so prečitali poziv, naj pridejo delavci ob 2. uri popoldne na trg pred carjevo zimsko palačo. Z glasnimi hura-klici se je odzvalo delavstvo na poziv, naj ne kali miru. Delavske mase so nato prekorakale Sampsonov most in so korakale proti Trojickemu mostu, odkoder so korakale proti carjevi zimski palači. Vojaštvo ni nastopilo proti delavstvu. Ob peterburški strani so razdelili ulanci množico, ki je obstojala iz 4000 delavcev, v dva dela. Večina delavcev je korakala naprej. Po ulancih odrezani manjši del je hitro narasel in so udeleženci mirno sledili prvemu večjemu oddelku. Ko so došli na Trojicki most, so jih ustavili ulanci in pehota. Poveljnik je zaukazal prodiranje. Množica je obstala. Vojaki na konjih so s sabljami na skočili 9000 oseb broječo množico in jo prisilili, da se je morala umakniti. Množica je bežala v bližnje ulice, zasledovana od jezdecev. Ob Trojickem mostu so jo napadli jezdeci s sabljami.
Peterburg, 22. jan. (Ob 2. uri 35 minut.) Na Suvarovem trgu pred Tro-jickim mostom so streljali vojaki trikrat na delavce, ki so prihajali od peterburške strani Ranjenih je bilo pet oseb. Izvoščki so odpeljali ranjence Pred zimsko palačo e vojaštvo ob 2. uri popoldne streljalo dvakrat.
Delavstvo koraka pred carjevo palačo. — Kri teče.
Peterburg, 22. januarja. Ob 3. uri popoldne. Od raznih delov mesta koraka na tisoče delavstva proti carjevi palači. Iz oken delavskega kluba lete proklamacije. Delavski govorniki opominjajo delavce, naj ne rabijo sile. Delavci odgovarjajo s „hura" -klici. Car delavskih deputacij noče sprejeti. Vojaštvo, postavljeno na raznih mostovih, brani delavstvu pre-lod. Delavci v prvih vrstah so vojake i 1 e č e prosili, naj jih puste k carju. Delavci so klicali: „Mi se ne borimo proti carju ! Pustite nas k carju !" Prošnje so bile brezuspešne. Čete so oddale najprej slepe
strele, potem je pa prišlo povelje, naj oddajo ostre s t r e 1 e. Pri Nevi je bilo 30 oseb ranjenih, vojaki so mahali po delav cih z golimi sabljami. Na eni strani se je delavstvu posrečilo priti do Aleksandrovega vrta pri zimski palači. Ko so delavci pričeli lesti preko ograje, so jih naskočili vojaki. Ob 2. uri 30 minut so vojaki trg pred zimsko palačo izpraznili. Množica se je, zasledovana od kavalerije, umaknila v sosedne ulice.
Peterburg, 22. januarja. (Ob 5. uri popoldne.) Na peterburških cestah je danes p o p o 1 d n e v b o j u z vojaštvom 150 oseb obležalo mrtvih, mnogo oseb je ranjenih, med njimi več žensk in otrok. Na Nev-skem prospektu je bilo ob l/,4. uri popoldne 30 oseb mrtvih. Na čelu delavske mno žice, ki je korakala od Putilovih tovarn, je korakal duhovnik Gapon s križem v roki. Poleg njega je korak,lo neko dekle s prestreljeno sliko carja Nikolaja v roki. Posebno hud je bil boj na Vasiljevskem ostrovu. Delavstvo je razdrlo, razi j učeno po krutem nastopu vojaštva, brzojavne zvezeter je napravilo barikade in ovire iz žic Ob 4. uri popoldne so vojaki oddali na barikade 4 strele, množica pa ni šla narazen. Gapon je ranjen, vest, da je bil aretiran, ni resnična. V mraku se je del delavcev umaknil, a se je pričel oborože-vati s sabljami in z drugim orožjem. Razburjenje množice proti častnikom narašča. Častnikom, katere dobe delavci v mestu, iz trgajo sablje, bijejo po njih, trgajo jim častniška znamenja ter kriče nanje : „Mo-rilci 1" „Primite jih!" Od vojaštva je bil 1 častnik ranjen, 1 kazak mrtev. Na Senatnem trgu je množica naskočila zalogo avtomobilov ter jih razdrla. Pogled na ceste, oškropljene s krvjo, je strašen, ranjenci in mrtvi so grozovito razmesarjeni. Ko nosijo mimo množice ranjence, se množica odkriva ter ranjence pozdravlja s „hura"-klici. V zimsko palačo so prišle nove čete.
Peterburg, 22 jan. Ob 9. u r i zvečer. Na Nevskem prospektu je zbrana velikanska množica, ki poizkuša prostor s klopmi in ograjami zapreti kavaleriji. Razburjenje v Peterburgu je velikansko.
Praga, 22. januarja. „NarodniListy" poročajo, da je bilo pri izgredih na peterburških cestah ubitih 1000 oseb.
Revolucija v Rusiji.
„Lvovskemu Vjeku" se poroča iz Kijeva, da se tam že nekaj dni razširjajo letaki revolucijonarne vsebine, v katerih se trdi, da se bo cela Rusija dvignila, če ne da car v kratkem konstitucije. Vse da je za vstajo pripravljeno. Vsakdo, ki ljubi svobodo in ima pogum, naj dejanski poseže v bližajoče se dogodke.
Gibanje v Kavkaziji.
Vstanek delavcev v Kavkaziji se vedno bolj širi. Delavci so oboroženi z revolverji in puškami. Skrivni odbori podpirajo revolucionarno gibanje. V okraju Baku, kjer se dobiva petrolej, so zažgali več kot sto sesalnih stolpov, razdejali železnico in železniške uslužbence ranili.
Peticija plemenitašev.
Peterburg. Deputacija plemenitašev je izročila notranjemu ministru v imenu plemenitašev severno zahodnih okrajev peticijo, ki zahteva enake pravice za vse narodnosti in sloje v Rusiji. Minister je odgovoril, da je že sklenjeno, da se to zgodi.
Duhovnik Jurij Gapon.
Pariška „Agence Havas" priobčuje o pravoslavnem duhovniku Gaponu, ki vodi stavkujoče delavce v Peterburgu, sledeče: „Gapon je sin kmetskih staršev iz Poltave. Izza svoje prve mladosti se je zanimal za življenje ruskih delavcev. Kot dijak se je pečal mnogo z delavskim gibanjem v Rusiji in zapadni Evropi. Po smrti svoje žene živi sredi najrevnejših ljudi. V neki spomenici je objavil vse, kar je med nižjim ljudstvom opazil, in je stavil predlog, naj bi se ječe in poboljševalnice nadomestile z delavskimi hišami in gospodarskimi kazenskimi kolonijami. To spomenico je predložil državni tajnik Tanejev carju, ki se je o njej pohvalno izrazil V kratkem času je Gapon organiziral na tisoče delavcev. Ker je v klubu delavcev v Moskvi govoril, da hoče on organizaciji skrivne policije postaviti neodvisno organizacijo nasproti, se mu je odpovedalo stanovanie. Vsled Pleve-jeve smrti se to ni izvršilo. Delavci ga časte in ne store nič brez njpga._
Rusko-jnponskn vojska.
Kuropatkinov načrt.
Kuropatkin je vsled svoje stalne ofenzive od oktobra sem, v toliko zboljšal svoj strategični položaj, da se more z
nerazdeljeno glavno silo obrniti samo proti eni strani — momentanno, do marca, na zapadnetn krilu; pozneje pa preloži eventuvelno svoje težišče na v z t o č n o ofenzivno krilo. In to brez ozira, ali se posreči ali neposreči njegov ofenzivni izpad od za-pada v času od januarja do marca. Kuropatkinov cilj je in ostane ravno ta, da armado Oyame odreže od Vzhoda, od Koreje in da jo, če le možno, zajame na polotoku Kvantun. Naj se pa to zgodi sedaj, ali pozneje, to ne preminja ničesar na bistvu njegovega vojnega načrta. Najmanje pa. po čemer bo stremil Kuropatkin, bo, da prisili armado Oyame, da se umakne proti Kitaju, ali na jugozapad proti morju, Potem se bo, na spomlad, tako in tako uveljeval vpliv baltiške flote na armado Ojame.
Ruski »barbarizem" in japonska ,,kultura" v Mandžuriji.
Z raznimi razglasi naznanjali so Japonci prebivalcem Mandžurije, da jih hočejo osvoboditi ruskega jarma. Galke, pruski polkovnik, pa nam opisuje rusko mehkobo in japonsko sirovost nasproti prebivalcem Mandžurije. Rusi niso nikakor nasproti Kitajcem strogi, ali morda celo brutalni. Dasi je ruski vojak tam v vojni, vendar je on še celo premehak nasproti Kitajcu. Vse drugače pa postopajo japonski vojaki s Kitajci. Postopanje japonske vojske je uprav sirovo nasproti prebivalcem. Pred japonsko vojsko bežč Kitajci, a prihajajo v mesta, od Rusov zasedena, kjer najdejo obilo zaslužka. Samo v neki stvari so Rusi še le sedaj strogi nasproti Kitajcem — nasproti zelo razviti špi-jonaži namreč. V vohunstvu so Japonci daleč prekašali Ruse.
Baltiško brodovje.
London, 21. jan. „Times" poročajo, da baltiško brodovje ne bo tri mesece poizkušalo priti v Vladivostok, temveč bode križalo v Indijskem oceanu. „Timesu" priporočajo angleške admiralitete, naj skrbi, da se nevtraliteta angleških otokov v Indijskem oceanu od strani Rusov ne bode kršila.
Na morju.
London, 21. januarja. Reuterjev urad poroča iz Penanga: Pri Pulo Lanchkavi otokih, 40 milj severno od Pananga, so vioeli štiri ruske bojne ladje.
Steselj pred vojnim sodom.
Peterburg, 22. januarja. V. V. Komarov piše v „Svetu". da mora Steselj po postavi priti pred vojni sod. Tu se ne gre za osebno kaznivost, ampak zato, ker more le sodna preiskava dognati razne temne strani v zgodovini branjbe Port Arturja. Pravi se, da Port Artur tai bil dobro preskrbljen ? Zakaj ? Kdo je kriv ? Pravi se, da so v Potrogradu vedno drugače ukrepali, nego je opozarjal namestnik Alekse-jev. Kdo je kriv? Trdnjavo je predal Steselj, ne pa poveljnik, ki je bil Smirnov. Zakaj ? Dognati treba, kje se končuje oblast in odgovornost vsakega. Ta preiskava mora dognati, kako je bilo vse delovanje vojnega ministrstva, intendanture itd. od 1. 1894 do 1904.
Oficielno Kuropatkinovo poročilo.
Evropski listi prinesli so o kazaških pohodih tudi sledeči stavek: „Dne 10. t. m. zvečer je pol eskadrona dragoncev uničilo pol stotnije japonske pehoto". — Ta stavek pa se glasi v Kuropatkinovem poročilu na carja: „Dne 10 t.m. zvečer bilo je uničenih 1 in pol stotnije japonske pehote in pol eskadrona dragoncev."
Pomorske mine.
V nemških mornarskih krogih menijo, da so v tej vojni pokazale pomorske mine veliko večo vrednost, nego se je splošno sodilo; dokazale so, da bo treba velike ladje tudi pod vodo zavarovati proti eksploziji min, zlasti bo treba municijsko zalogo na ladji prestaviti na varnejši kraj, kjer ga eksplozija min ne doseže.
Izjava generala Steslja.
London, 21. januarja. „Morning Post" poroča iz Sangaja od 20. t. m.: General Steselj je izjavil, da bi se zamoglo Port Artur, ko se je izvršila kapitulacija, braniti k večemu še pet Ini. Rusi niso imeli dovolj topov, da bi odbijali napade. Za vsak večji top iim je ostalo le še pet granat. Granate, ki so jih našli Japonci, so bile le za topove malega kalibra. Ob odbijanju posameznih japonskih napadov je bilo izstreljenih nad milijon patron. Tudi konj ni bilo do vel j za transport topov.
Gautsch in Poljaki.
V procesili poslancev, ki se je dozdaj zvrstila v Gautschevi vzprejemni dvorani, so bili tudi trije Poljaki: Djedušicki, Abraha-movič in Dulemba. „Dziennik Polski" poroča o razgovoru, ki ga je imel eden njegovih sotrudmkov z načelnikom poljskega kola Djedušickim. Ta je hvalil Gautscha in
t
zagotavljal, da ga bo poljsko kolo podpiralo. „Nowa Reforma" je zelo nejevoljna nad tem ; huduje se zlasti, da ni najti v načelnikovih izjavah nobenega programa, in da se je tako brž vdinjal v Gautschevo službo.
Pred otvoritvijo državnega zbora.
Kakor poroča „N. Fr. Presse" menijo nemški politiki, bo baron Gautsch v svojem nastopnem govoru odgovarjal na Tiszov novoletni govor, v katerem je naglašal, da mora Ogrs«a dobiti merodajni vpliv v mo narhiji. „Linzer Volksblalt* priobčuje članek poslanca Ebenhocha, v katerem trdi, da bodo poiskušali onemogočiti delo v zbor nioi. Nemški radikalci, osobito Wolf, ki je vže izjavil, da bo nastopal proti Gautschu.
Baron Handel imenovan namestnikom v Lincu.
Dunaj, 22. jan. Dosedanji namestnik v Dalmaciji, Erazem baron Handel, je na lastno prošnjo vsled imenovanja ministra grofa Bylandt Rbeidta ministrom notranjih stvari, premeščen kakor namestnik v Line.
Voditeljem namestništva v Zadru je imenovan dvorni svetnik istega namestništva Nikolaj Nardelli, kateremu je istočasno podeljen naslov in značaj namestniškega podpredsednika.
Vojaška ojačenja ob italijanski meji.
„Agenzia Sttfani" izjavlja, da so razmere mtd Italijo in Avstrijo najboljše. Avstrijska vlada je že davno naznanila Italiji da bo premestila nekaj galiških vojaških oddelkov v bližino italijanske meje, da poviša prenizko število armadnih vojev v Gradcu in Inomostu.
Volilno gibanje na Ogrskem.
Na Ogrskem se pojavljajo vsak dan izgredi. V Aradu so 21. t. m. Košutovci preprečili shod liberalnega poslanca Včresa. Prejšnji večer so v gostilni, kjer je prenočil, razbili vsa okna. Lgredniki so se tepli s policaji in je bilo mnogo oseb ranjenih, med njimi 12 policistov. Zaprli so 150 oseb. Rumunci delajo z vso resnostjo na to, da bodo izvoljeni njihovi kandidati. Z vso gotovostjo upajo, da si pribore 15 poslaniških mest. Ogrski primas Vaszary, ki proti liberalcem za cerkev kaj malo stori, je baje pisal vikarju v Trnovem, da obžaluje in graja vse duhovnike, če nastopijo ali delajo za slovaške kandidate. Žalostno, da nastopajo mažarski cerkveni dostojanstveniki na tak način. Na Ogrsko bo odšel tudi del dunajske garnizije, pa tudi vojaški oddelek raznih vojev.
Pri volilnem gibanju na Ogrskem je bilo doslej 5 mrtvih 1 12 ranjenih, 2 osebi umirati.
Napad na carja.
Nekateri londonski listi poročajo/da je bil zadet pri blagoslovljeuju vode v Pe terburgu veliki knez Vladimir na roko. Vladimir je pobral projektil, katerega je pokazal carju in ga spravil v žep z besedami: „Nič ni!'
Berolin , 21. jan. .Lokalanzeigerju" poročajo iz Pariza: Neki v Parizu stanujoči ruski odvetnik je dobil zasebno brzojavko o napadu pri blagoslovljenju Neve. Po tej brzojavki je bil veliki knez Vladimir, ki je stal v bližini carjevi, težko ranjen na kolenu. Car je rekel velikemu knezu, ko je videl ležati na tleh kos, s katerim je bil ranjen: „Spravi ga v žep in si ga pusti djati v okvir.
London, 21. jan. Ostri strel* ki je bil oddan med blagoslovijenjem vode, je bil iz karteč. Dotična baterija je imela zjutraj strelne vaje. Karteč niso po končanih vajah oddali v skladišče za strelivo in se je pri nabijanju topa zamenjala patrona s karte-čami s slepo patrono. Uradno se prizna, da je to bila velika zanikernost, ker so kar-tečne patrone težje nego so težke patrone za slepo streljanje in se lahko ločijo od teh.
London, 20 jan. Tu so zavarovali carja na doživljenje za 50% višje kakor pred tremi tedni, ker se b >je še nadaljnjih napadov na ruski dvor.
Peterburg, 21. jan. Baterije, ki so streljale na carjev šotor, so dobile povelje, da morajo takoj oditi na bojišče v Vzhodno Azijo.
Po Combovem padcu.
Loubet je poveril sosta\o novega ministrstva dosedanjemu finančemu ministru Rouvierju Radikalci in socialisti so upali, da bo poverjena sostava novega ministrstva Sarrien Clčmenceau. Sedanji mornariški minister Peletan je rekel, da novo ministrstvo ne bo dolgo na krmilu. Čuje se, da socialisti ne bodo dovolili, da bi kak njihov pristaš postal minister. Rouvier je izjavil, da se bo posvetoval s svojimi prijatelji;
predvsem s Sarrienom. Rouvier upa sosta- j viti ministrstvo, v katerem bodo zastopane | vse stranke večine. Rouvier se noče nič kaj izraziti, da bo versko gonjo nadaljeval, obratno pa zagotavlja, da bo vse druge točke, kakor zavarovanje, dveletno vojaško j službo itd. izvršil.
Laško vseučilišče.
Trst, 22. januarja. „Piccolo" se sklicuje na neko vladno izjavo iz 1. 1902., po kateri se morajo italijanska vseučiliška predavanja premestiti izven Tirolske. Pravi, da hoče G"utschova vlada Italijane uspavati.
Nasilen ruski general.
„Tribune Russe" poroča iz Vilne: V Vilni je imel 52. ruski pešpolk parado. Zbrala se je velika množica radovednežev. Otroci so se rinili naprej da bi bolje videli vojake in so prišli na mesto vežbališča, kamor vstop ni bil dovoljen. Poveljujoči general C e t i r k i n je zapovedal otroke spoditi nazaj in je sam s sabljo v roki šel na čelu oddelka proti otrokom. Kakor besen je tolkel s sabljo po otrocih Množica je mrmrala in to je generala tako razjezilo, da je pričel zmerjati ljudi ter zagrozil, da bo dal streljali. Prestrašena množica je zbežala Trije otroci so vsled d o b -ljenihranumrli,
Na Balkanu.
Listi poročajo, da so poizkušali moha-medanski Albanci razstreliti poslopje avstrijskega konzulata v Skadru. Mohamedance je razjarilo, ker so našli v mošeji svinjsko glavo Vpili so: „Proč z Avstrijo, proč s S vabi!" Turško vojaštvo je preprečilo, da mobame-danski Albanci niso izvršili svojega načrta. Z Dunaja poročajo, da je položaj na Balkanu jako opasen Zlasti skrbi dunajske mero dajne politične kroge naglica, s katero nadaljujeta Bolgarija in Turčija oboroženje svojih armad.
Boje se, da pride spomladi do vojske med obema državama. — Bolgarski knez Ferdinand bo obiskal nemškega cesarja. Politični krogi menijo, da se bosta zbližali Nemčija in Bolgarija.
Srbsko posojilo.
Avstro ogrska vlada je pri berolinskih denarnih zavodih glede posojila, katero mislijo Srbi tukaj dobiti, storila primerne korake. da varuje interese Avstro-Ogrske.
Štajerske novice.
š Iz Brežic. Nedavno so prenesli brežiški „Nemci" z mrzlično naglico c. kr. poštni urad iz dosedanjega poslopja v prazno nemško hišo v silnih skrbeh, da jim njihovi upniki zadolžene hiše ne spravijo na boben. Neutemeljena in nepotrebna preme-nitev pošte pa je naredila med občinstvom, zlasti okoličani, veliko zmešnjavo. Nedavno pride ženica iz okolice v Brežice in hoče pismo oddati. Ker pa pošte ne najde na starem mestu, vpraša mimoidočega, kam je vendar pošta prešla ? A ta jej pove, da je pošta v nemški hiši. Poštena žena se pa odreže: V nemško hišo pa ne pojdem, raje grem na pošto v Krško vas na Kranjsko. Drugi slučaj: Nekdo je oddal pismo v Brežicah in najde našemljeno hišo, pa ugleda dva pisemska nabiralnika jednega poleg drugega. Kaj tacega ni videl še celo v Ljubljani ali Dunaju ne. Zato se ne čudite, če je mož osupnen nekoga vprašal, če je ena skrinjica za Nemce, a ena za Slovence? Kam naj vrže pismo? Tako se ponižuje C. kr. urad ? Še bolj se čudi priprosto naše ljudstvo, kaj si drznejo naši Nemci vse uganjati s c. kr. uradi. Medtem ljudje z gotovostjo pričakujejo, da z „nemškim jaj-čjim skladiščem" ne bo pravega konca.
š Konsumno društvo nemških uradnikov v Celju bo 1. feDruvarja ustavilo svoje delovanje. Kaj pa k temu pravi „Stajerc" ?
š Umrl je v Peklu pri Poličanah posestnik m gostilničar g. Andrej M a -h o r i č , star 79 let. — V Jarenini je umrla županova mati Magdalena Gornik.
KoroSke novice.
k Nemški nacionalci na Slovenskem. Dne 15 t. mes so imeli svoj 68 „bauerntag" nemškutarji na Miklavčevem pri Železni kapli, pri znanem nemškutarskem | županu Seifritz-u. Svoje nemškutarske klo-basarije so tom uganjali posili Nemci Wie ser (Biser) Čire in Metnic.
k Slovensko kršč. soc. delavsko društvo za Celovec in okolico priredi dne i2 februarja svoj občni zb<>r
k Prvo tamburaško društvo ,,Bisernica" na Koroškem bo imelo svo) ončni zbor dne 12. februarja v prostorih pri „Zlatem studencu".
k Umeščenje č. g. C v e t k o t a Kramarja na župniio Grebinj se vrši prihodnjo nedeljo, dne 29. t. m.
k Za dekana kolegijskega kapitelia v Gospi sveti je imenoval Nj. Velič. presv. cesar grabštajnskega dekana č. g. A n d r. W i e s e r - j a.
k Podelil se je kanonikat izpraznjen po izstopu č. g Cv Kramarja v Velikovcu č. g. J o s. Dobrovc-u mestnemu kaplanu v Celovcu.
k Milo zimo imamo letos v Celov cu. Do sedaj je toplomer kazal šele enkrat 21° C. Za naše glavno mesto gotovo izredna izjema.
Kava »Družbe sv. Cirila In Metoda1' pred sodKčem.
V soboto popoldne ob dveh se je obravnava nadaljevala. Dr. K u š a r predlaga za pričo Antona Gorjana, migacinerja pri g. Jebačinu, češ da se dokaže nezanesljivost priče H nka S e"v e r j a , ki se je izrazil proti Antonu Gorjanu, da je treba Jebačina uničiti. Dalje predlaga, da se zasliši mnenje trg. in obrtniške zbornice, da „Zvezdna" kava ni k«nkurirala niti „Druž-bini" niti kateri drugi kavi. Oni, ki so včeraj kaj takega trdili, niso veščaki. Gospod Jebačin nima od „Zvezdne kave" prav nobenega dobička. Ako bi bil Jebačin prodajal le Cirilovo kavo, bi bila morala njegova tovarna obstati. Torej je taka konkurenca bila družbini kavi celo potrebna, ker bi sicer „Družba" ničesar ne dobila. Sploh pa ni dala „Družbau Jebačinu nikakih garancij. Jebačin je .Zvezdno" kavo vpeljal šele potem, ko je padel konsum „Družbine" kave. Kot izvedenca od trg. in obrtne zbornice naj se zaslišita gg. L i 1 1 e g in Sara-bon. Jebačinovi potniki so povsod povdar-jali razloček med „Zvezdno" in .Družbino" kavo. Tudi niso hoteli trgovci povsod jemati Cirilove kave, ker je po nekaterih krajih mnogo soc demokratov, ki so nasprotni narodnim barvam, ki jih ima ta kava na ovitku Predlaga torej naj se pokličeta kot priči Jebačinova potnika A r b i č in W a 1 1 a n d.
Nadalje pravi, da je cela družba sv. Cirila in Metoda angažirana proti Jebačinu za obdolženca. Vsi drugi zalagatelji družbe sv. Cirila in Metoda prodajajo poleg družbinih tudi druge predmete, a nihče jim ne reče ničesar. Zasliši naj se zalagatelje: P e r -dana, Bonača, Krisperja
Dr. Hrašovec ne nasprotuje prvemu predlogu, pač pa ostalim. Izvedencev trg. in obrtne zbornice ni treba zaslišavati, ker bi bilo to brezuspešno. Vsak, tudi laik lahko razvidi, da je g. Jebačin postopal nečastno, ker je kršil pogodbo z družbo.
Tudi je g. Jebačin trosil po svojih in-seratih v svet neresnico, ko je dejal, da dobiva družba sv. Cirila in Metoda prispevke od „Zvezdne" kave.
Tudi „Zvezdna" kava ima narodne barve na ovitkih. Kdor torej iz narodnostnih ozirov noče kupiti Cirilove, tudi ne bo kupil „Zvezdne" kave. Vsled tega je nepotrebno zaslišanje Jebačinovih potnikoir Arbiča in Wallanda.
Nasprotuje zaslišanju trgovcev družbinih zalagatelje v Perdana, Bonača in Krisperja, ker je pogodba z vsakim trgovcem lahko drugačna. Kava se pač ne more primerjati s svinčnikom Ako bi se pa kdo teh trgovcev ne držal pogodbe, bi morala družba tudi tega prijeti.
Družba nikakor ne podpira gosp. Bra-daške, ker mu je dala na razpolago le od-borove zapisnike, ki jih ima pa ravno tako na razpolago sodnik in nasprotna stranka. Slednjič pravi, da bi ne imel nič proti temu, ako g. Jebačin prodaja „Zvezdno" kavo. A trositi v svet: .To je družbina kava, ki se prodaja na korist družbi", dobiček pa spraviti v žep in družbi ničesar ne dati, to je nedopustno. Predlaga naj se zasliši kot priča trgovec Mehle, ki je mislil, da se prodaja „Zvezdna" kava v korist družbi, zapeljan po inseratih.
Sodnik naznani, da obtoženec brzojavno zahteva, naj se zaslišita kot priči kamniška trgovca Grašek in Majdi č, ki sta tudi mislila, da je „Zvezdna" kava identična z „Družbino\
Nato se prečitajo pisma, katera je Jebačin pisal „Družbi sv. Cirila in Metoda".
Dr. K u š a r predlaga preložitev, dr. Hrašovec je pa proti temu predlogu.
Sodnik si sklepe o vseh teh predlogih prihrani za pozneje.
Nat" se zaslišita izvedenca Mrak in J o s i n , ki pa izjavljata takoj, da sta mogla knjige pregledati le površno, ker ni bilo nikake kontrole. Knjige nimajo ne se-mestralnih, ne letnih zaključkov, razun enkrat; tudi ni zaznamovano v knjigah, koliko je prodal Jebačin v svoji lastni prodajalni. V knjigi sta naletela na mnogo napak. Velika nepravilnost v Jebačinovem knj govodstvu je dejstvo, da je ono. kar je razprodal med 21 decembrom in 23 januarjem 1904, zapisa val v poseben zvezek. Jebačin se je takrat izgovarjal napram dr.
Svetini in Bradaški, da se o Božiču itak nič ne proda ; izvedencema pa je pokazal dotični zvezek, češ, da je zapisoval vanj, ko ni imel še novih knjig. Glede neizterljivih terjatev je dejal, da bo plačal, če ravno bi mu ne bilo treba dati prispevka. Jebačin pravi, da je dejal, da bo plačal, kadar bo dobil dotični denar. Izvedenca pa pravita, da sta g« razumela tako, kakor sta povedala.
Na vprašanje, ali se more smatrati Je-bačinovo knjigovodstvo kot vzorno, izjavita izvedenca, da tako knjigovodstvo se nikakor ne more imenovati vzorno. Tudi ako se vse knjige prav natančno pregledajo, vendar ni mogoče najti v njih, koliko je razpečal g. Jebačin, ker manjka računov iz tovarne. Dober trgovec ima stalne knjige ter ne uporablja zveščkov.
Nato objavi sodnik, da odlanja dr. Ku-šarjeve predloge glede zaslišanja trgovske zbornice in drugih trgovcev.
Dr Hrašovec vpraša knjigovodjo Z e 1 e n i k a , kaj stane inserat v pratiki na kar le-ta odgovori, da kakih 200 kron. Nato se razprava pretrga za 1 uro.
Ko se obravnava nadaljuje utemeljuje dr. K u š a r obtožbo:
Iz cele razprave je razvidno, da ne igra pri današnji razpravi veliko vlogo razmerje samo med zasebnim obtožiteljem iu g. obtožencem, marveč da je poseglo vmes tudi razmerje, katero vlada med g. Jebačinom in družbo sv. Cirila in Metoda.
Dr. K u š a r razlaga na to pogodbo med Jebačinom in družbo sv. Cirila in Metoda ter povdarja, da ima Jebačin same dolžnosti, družba pa le pravice.
Govornik pobija trditev, da bi bila vpeljava „Zvezdne" kave škodovala družbeni. Da je pa konsum družbine kave v zadnjem času padel, temu ni kriv g. Jebačin, ampak narodna mlačnost. V prvi vrsti bi bilo treba povzdigniti narodno zavest, da bi vsak storil svojo dolžnost in dohodki družbe bi se gotovo pomnožili. Pri nas je navada, da se napravi iz muhe slona. Tako je prišlo do govorice, da je g. Jebačin ogoljufal družbo sv. Cirila in Metoda za celih 90.000 kron. Takim govoricam pa mora biti dana neka podlaga, gotovo morajo imžti kje izvor, tega mnenja je bil tudi g. Jebačin in po poizvedovanju je prišel tudi do tega, da se je govorilo na občnem zborovanju šentpeterske podružnice tako, kakor je navedeno v zasebni obtožbi. Med drugim govorilo se je tedaj tudi o tem, da ima gosp. Jebačin od družbine kave na leto 17.000 gld. dobička. Ko je g. Jebačin to povedal njemu, mu je ta odgovoril, da se čudi, zakaj ni že šel v penzijo, kajti po 10. letih bi imel že 170 tisoč gld. kapitala, s takim kapitalom se pa d£ že popolnoma komodno privatizirati.
Povzročitelj vseh teh govoric bil je Bradaška in ko je g. Jebačin celo zadeve preiskal, se je končno odločil, da vloži tožbo in si tako obvaruje svojo čast, ki je gotovo vsakemu najdražja na svetu.
Bistveno je g. obdolženec sam priznal vse, potrjeno je pa to tudi po priči gosp. Jos. Petriču, istotako pa tudi po vseh ostalih pričah, kajti naj se je govorilo tudi sub conditione, to na stvari sami ničesar ne premeni.
Gospoda Jebačina se toraj ni samo žalilo, ampak se mu je škodovalo pri trgovini, ker to pač vsak ve, kakšne posledice ima za narodnega trgovca očitanje, da je sleparil in goljufal narodno družbo.	,
Morda bi se smatralo, da g. Bradaška inkriminiranih besed ni s hudobnim namenom govoril. Z namigavanjem si je aranžiral, da se ga je vprašalo o aferi.
Kakšen vtis so napravile te besede na vsakega pesameznika, je popolnoma vse-jedno, kajti vtis odvisen je od tega, kakor je kdo pač prepričan subjektivno o celi stvari, faktum je, da je tako govorjenje ka-znjivo radi prestopka zoper varnost časti po kaz. zak.
Dokaz resnice glede oškodovanja se je obtožencu ponesrečil.
Vprašanje je tukaj, če se je g. Jebačin sploh katerikrat zavezal, da bo samo družbeno kavo prodajal, saj jih prodaja še 17 drugih vrst in če je imela družba od zvezdine kave res kaj škode.
Dalje se je predbacivalo neredno knjigovodstvo, kar je «.a trgovca zopet jako hudo razžaljenje. Ravno vzorno kniigovodstvo to res ni, da se pa po vseh glavnih in pomožnih knjigah vsaka hiba da dognati in se je tudi dognala, to je pa dokazano. Če bi se bila družba posluževala pravice revizije, česar pa v 6 letih ni storila, bi bila prišla lahko vsaki napaki na sled in bi se bila lahko prepričala, koliko jej gre. Tukaj je skupna krivda pri g. Jebačinu in častiti družbi, ker družba je bila dolžna knjige pregledati.
Govor Bradaškovega zagovornika g dr. Hrašovca priobčimo jutri. Za danes le omenimo, da je krepko osvetlil postopanje ^narodnega" trgovca in od trg. zbornice izvoljenega izvedenca-sodnika v trgovskih stvareh Jebačina. Kušarjeva
izvajanja je dr. Hrašovec popolnoma iz-podbil.
Sodnik g. dež. sodni svetnik Veder-n j a k je izrekel razsodbo, ki gosp. B r a -d a š k o o p r o š č a. Dokaz resnice seje popolnoma posrečil. Tako se je končal ta škandal slovenskega trgovca. Dokazalo se je, kako je pomagal diužbi, za katero moramo Slovenci po krajcarjih nabirati. Zato je tembolj značilno, da g. Bradaška, ki je delal v interesu družbe, ni mogel med naprednimi odvetniki v Ljubljani dobiti zagovornika, g. Jebačin ga je pa dobil v osebi »sokol-s k e g a " prvaka. Ali ni to tudi škandal?! Sicer pa o vsem tem še ne sme biti izpregovorjena zadnja beseda. Besedo ima sedaj še — državno pravdništvo in »narodna ljubljanska družba*, v katerih pr vaških krogih se je g. Jebačin gibal. Da bi na ta način „narodno deloval" kak „klerikalec" to bi bilo upitja! Zato je sedaj dolžnost gotovih krogov, da krepko vzamejo metlo v roke!
Dnevne novice.
Osebne vesti. Suplent na mestni realki v Idriji, gospod V. L e v i č n i k je imenovan za pravega real. učitelja. — Sek-cijski svetnik v ministrstvu notranjih zadev baron Egon Winkler, je imenovan za ministrskega svetnika. — Premeščena je provizorična poštna uradnica gdč. Ivana P o t o k a r je iz Ljubljane na Vrhniko.
—	Naše vojaštvo na Ogrskem. Iafdnterijske čete 3. vojnega kora so dobile povelje, naj bodo pripravljene, da se odpeljejo na Ogrsko — pomagat pri volitvah. Gete bodo ostale baje na Ogrskem od 26 januvarja do 4 februvarja. Za peš-polk štev. 27 v Ljubljani so na kolodvoru že od sobote dalje pripravljeni vozovi.
—	Blagoslovljenje vod£. Praznik blagoslovljena voad, pri katerem se je zgodil znani atentat na carja, je med naj-svečanejšimi v pravoslavni cerkvi, praznujejo pravoslavni ta praznik na dan Sv. treh Kraljev, t j. 19. januarja novega štila in spominja na krst Krista v reki Jordan. V 1-etrogradu blagoslavlja vode sam metropolit in ceremoniji prisostvuje dvor z vsemi oblast-nijami; zbori otrok Kazanske in Sv. Izaka katedralke pevajo molitve liturgije Ivana Krizostoma med prvim delom ceremonije, ki se vrši v kapeli — paviljonu na reki Nevi. Za tem se razvrsti med dvema vrstama vojaštva ob reki dolga procesija ; procesija je jako veličastna : spredaj vojaštvo različnega orožja; njemu sledč nosilci svetih zastav, nižja duhovščina, pevajoča psalme; na to metropoliti, med katerimi v sredi je metropolit Petrograda, čegar plašč se blišči samih dijamantov ; zraven metropolita gresta car in carica Procesija se potem vrne k paviljonu, kjer se dovrši po nekaterih molitvah. Najsvečanejši trenutek obreda je, ko podaje metropolit carju zlat kelih, v kate rem je voda iz reke Jordana. To se zgodi pred procesijo. V trenotku, ko pije car iz keliha, moli metropolit Boga, da bi Neva ne prestopila bregov in ne bila sovražna brodarjem, in da bi Bog odvrnil svoj srd od grešnikov.
Francoska doslednost. V dobi najhujšega boja proti katoliški cerkvi je umrla mati predsednika francoske ljudovlade Emila Loubeta Ta je podpisal mnogo dekretov, v katerih se proglaša, da se mora Francoska popolnoma laizirati in odstraniti vsako znamenje klerikalizma. Ko je pa Loubetova mati umrla, je Loubet ni dal po framasonski šegi sežgati niti civilno pokopati. Njegova mati je bila cerkveno pokopati, in Loubet je šel solznih oči za križem in poslušal „Miserere" ter molitve za dušo svoje matere. Ali mu je prišlo pri tem na misel, kako se strinja to z delovanjem francoske vlade?
—	Mestna mesnica v Gorici.
Ker so ostala pogajanja goriškega mestnega municipija z mesarji v svrho, da bi ti znižali cene mesa, brezuspešna, otvorila se je včeraj dne 22. t. m. na Ribjem trgu mestna mesnica.
—	Novomeške novice. V za-
stop zdravstvenega okrožja so bili izvoljeni : Za načelnika trgovec Jože Ogoreutz, za podnačelnika I. Kušljan, gostilničar v Kandiji; dalje Jože Zoreč, župan in Ivan Krajec, posestnik, oba v Kandiji; novomeška trgovca Fr. Božič in Adolf Gustin Fr Bojanec, župan v St. Petru, R Fale-schini in A. Košir v Spod. Straži. — Minuli teden je umrl umirovljeni glavni dav-kar Fr. S e š e k , nedavno pa Fr. Bobnar, dobro znani kovač v Kandiji.
—	Potresno tresenje, katero so zabeležili aparati v tukajšnji opazovalnici potresa, je bilo v Larisi na Grškem. — En kraj v Tesaliji je potres porušil. Nekaj oseb je ubitih. Vsled velikih voda je promet na raznih krajih Grške ustavljen.
—	Smrtni padec. V Viru je padla 73 let siara Marija Golob v klet ter se ubila.
—	Hudo zimo imajo tudi v Dalmaciji. V Dubrovniku ie neki starec zmrznil.
—	Na Hrušioi so nevarno pretepli italijanski delavci Štefana Luccetto
—	Umrl je deček Jožef Jevnikar iz Gradca pri Lniii vsled silmh opeklin.
—	Nove garnizije. V Tolmin pride 7 bataljon lovcev iz Brucka, v Grafi i š k o 8. bataljon lovcev s Trbiža, v Tržič (Monfalcone) 29. bataljon lovcev iz Zaleszczgycke v Galiciji. Goriška garnija bo pomnožena z 2 eskadronoma buzarjev iz Celovca. Utrdbe v Predelu dobe še en topniški polk z Dunaja.
—	Iz Koprivnika v Bohinju.
Sliši se, kak sneg je po svetu, da vlaki ostajajo. Gotovo se vpraša marsikdo, kako mora biti šele na Koprivniku. Povedati pa moram, da je bila doslej le neznatna snežena skorja; po bregih tuintam prekopuje. Mraz pa je bil občutljiv. V sredo in četrtek pa je padal sneg neprestano po dnevi in ponoči. Padlo ga je dozdaj kakih 60 cm., a sneži še vedno, četudi bolj zaspano. Želja pa se je vendar izpolnila ljudem, da bi ga še malo padlo. Zdaj pa imamo že dovolj snega, pa tudi dovolj sena, a kupcev ni, četudi je povsodi pomanjkanje krme
—	Premeščen je g. F r. S t e r -m o 1 e , c. kr. višji poštni kontrolor, iz Gorice v Trst. Premeščenje je prišlo nenadoma ter je izvršena v svrho, da se dobi prostor za pangermana, osebo, ki je v Gorici na vse strani nepriljubljena. Premeščenje je vzbudilo presenečenje in veliko ne-voljo toliko med Slovenci, kakor med Italijani.
—	Pet konj poginilo eni rod* bini. Kmečka rodbina Spanjol Dominika v Solkanu št. 8 je bila zadnje leto jako nesrečna. Da bi si kaj opomogla je hotela služiti s konji. Prvi konj si je zlomil nogo, da so ga morali odpraviti, drugi konj je crknil, ker se je prehladil, tri konje pa je zdravstvena oblast dala usti eliti ne Kneži, kjer so delali pri železnici, ker so dobili nalezljivi smrkelj. Uboga rodbina je zdaj prišla v veliko revščino.
—	Knez Hohenlohe in ire-denta. Tržaška policija je bila izgnala iz Avstrije dva italijanska podanika ireden-tovca, a namestništvo je ta izgon razveljavilo. Iredentovca se smeta na veliko radost svojih ožjih somišljenikov povrniti v Trst in menda tudi v bodoče še bolj navdušeno demonstrirati v Trstu in Vidmu proti Avstriji, kakor sta delala dosedaj. Tudi nekatere Slovence je izgnala policija, ker so demonstrirali proti Lahom. Ali bode tudi tem avstrijskim državljanom dovoljeno vrniti se v avstrijski Trst ?
—	Na vipavski železnici med
St. Petrom in Prvačino se bodo vršile razne poprave na progi. Dela so zazpisana do 9. svečana. Več se izve pri ravnateljstvu v Trstu, Piazza nuova št. 2.
—	V Tržiču je umrl pretečeni teden )osestnik JožefHladnik, brat gosp cošanskega župnika. — V nedeljo je umrl 88letni Boštjan Abačič, posestnik pri sv. Ani pod Ljubeljem.
—	Novo hranilnico in posojilnico, so ustanovili v Zagorju na Savi. Pravila so že pri vladi.
—- Hud krčmar. Ivan urne, posestnik iz Zgornjih Pirnič št. 64, je prišel dne 14. t. m. popoldne v gostilno Janeza Hujana v Zgornjih Pirničah. Ko prestopi prag, pride mu naproti Hujan z dolgim kuhinjskim nožem in mu brez povoda zažuga: «Ali misliš, da se te kaj bojim?" V tem zamahne Hujan proti Crnetu, a ga prvi pot ne zadene, ker se mu Lrne izogne. Hujan zamahne še enkrat proti Crnetu in mu zasadi nož v desno roko, kjer mu je zadal 4 cm. dolgo rano in prerezal žile. Črne je pobegnil pred hudim krčmarjem na svoj dom, kjer se je onesvestil vsled obilne izgube krvi. Hujan pravi, da je ta čin izvršil v pijanosti, v kateri se mu večkrat zmeša, da ne ve kaj dela.
—	Umrl je v Trbižu c. kr poštar g. A d o 1 f M i g i č.
—	Vinski semenj bode dne 9. februarja na Visokem na Hrvaškem; priredi ga tamošnja go-podarska podružnica. Sejem se prične ob 11. in konča ob 3. uri. Prodajale se bodo vina iz podkalniških goric, iz župnij Visoko, Gor. Rieka in Sv. Martin-Hum. Na železnični postaji Novi Marci in Križevci bodo čakali vozovi za kupce, ki hočejo na Visoko. Brezplačno jih popeljejo tudi nazaj k vlakom. Kdor misli priti na ta semenj, naj naznani g. Fr. Vu-grincu, župnik v Gor. R'eki pri Križevcu.
—	Studeno na Notranjskem. Presvetla rodovina W>ndisch - Graetzova je podarila tukajšnjim revežem 80 kron. Prin-cezinja Aleksandrina je preskrbela 12 zimskih robcev ubožnim ženskam. Sama jih je pripeljala in jih razdelila! Hvala visokim in blagim dobrotnikom! — Svoje ceni se je bralo, kako da tukajšnji g. učitelj zanemarja
svoje dolžnosti, daje temu krivo žganjepetje V njegovo čast se mora sedaj povedati, da , že od sv. Mihaela ni poskusil žganja in da je sedaj zopet. Z vrst in zdrav in z veseljem opravlja svoje stanovske dolžnosti.
Ljubljanske novice.
lj V zadevi slovenskega vseučilišča pojde tekoči teden na Dunaj deputacija obč s veta.
! lj Nevarno je obolela gdč. Ema • Povše, hčerka dež. odt). rnika in drž. ■ poslanca g. P o v š e t a. Veseli nas, da i moremo poročati, da se ji zdravje zopet ! vrača.
Ij Koncert gojencev glasbene Matice" se je izborno izvršil. Posebno sta se odlikovala gdč. Iv. Knifica in g. Miroslav Dežela. Oceno smo radi preobilega gradiva danes morali izpustiti.
lj Gorelo je danes pri Pancetu v Krakovem. Vsled železne cevi pri peči se je vnelo nekaj podstrešja. Ogenj je bil hitro pogašen ker je ognjegasno društvo s svojim načelnikom g. S t r i c 1 j e m bilo hitro na mestu. Škode je okolu 300 K.
lj Tatinsko podjetje očeta in sina. V petek popoldne je prišel nek moški k g. Oroslavu Dolencu, svečarju v Wolfovih ulicah št. 10, prodajat kos voska vrednega 20 kron. Ker je ta moški prinesel in prodal pri njem že prej enkrat vosek, se je zdela g. Dolencu stvar sumljiva, posebno še zato, ker je bil vosek še gorak in je mož rekel, da se je pripeljal že zjutraj iz Litije, je g. Dolenc „popokal" moža in vosek in ga pricitiral na policijo. Pri zasliševanju je mož rekel, da se piše Anton Logar in je bajtar na Dobih št. 13 v litijskem okraju, vosek pa da je kupil od d-eh žensk in enega moškega. Pri zaslišanju se je zapletel v razna protislovja, končno je pa dejal, da je delavec Ivan Logar in da stanuje v Spodnji Šiški št. 101. Drugi dan je policija izvršila z orožniško asistenco na Logarjevem domu hišno raziskavo, kjer se je našla skleda, v kateri se je hladil vosek, nekaj voščenih sveč in ostanki voska. Logarjeva žena je izpovedala, da ima sina Franca, ki služi za hlapca pri pivovarnarju in izdelovatelju sveč, g. AdolfuPerlesu. Sedaj so se policiji odprle oči in morala je resnica na dan. Logarjeva žena je potem povedala, da je njeni sin kradel g. Perlesu vosek in ga dajal svojemu očetu. Policija je aretirala potem tudi hlaca Franc Lo garja, ki je tatvino s početka tajil, potem pa vse priznal. Izpovedal je tudi, da je nekoč njegova mati prodala ekradeni vosek njegovemu gospodarju nazaj za 11 kron. Oče in sin sta se oddala c. kr. deželnemu sodišču, matere pa niso aretirali.
lj Trgovski ples. V soboto, dne 21.januarja se je vršil v gorenjih prostorih „Narodnega doma* trgovski ples slov. trgov, društva „Merkur" Letošnja prireditev trgovskega plesa je zastajala — glede obiska za impozanto prireditvijo lanskega leta. Zlasti se je opazovala odsotnost marsikatere znane slovenske obitelji. Kar se tiče zunanje prireditve trgovskega plesa lahko rečemo, da se je glede dovršene in tihe elegance pridružila lanskej. Celi dohod do gorenje dvorane je okusno dekorirala znana domača tvrdka. Pogled na dvorano samo, posebno pa za nadvojvodo pripravljen prostor — je bil čaroben. Kmalo pred deveto uro se je začelo po dvorani živahno gibanje. Pričakovalo se je njegovo visokost nadvojvodo Jos. Ferdinanda, ki se je, kakor zhano eflcijelno odzval vabilu na trgovski ples. Ob deveti uri dojde nadvojvoda. Vsprejme ga odbor trg. društva in vojaški dostojanstveniki, ki ga sprejmejo i v plesno dvorano. Pri vstopu v dvorano zasvira vojaška godba cesarsko pesem. Med tem se poda nadvojvoda do svojega prostora in se živahno razgovarja z navzočimi patronesami. Po kratki pavzi raz-vrste se pari ob lahnih zvokih poloneze v promenado. Kmalu nato otvori se i ples. -Začelo se je animirano vrvenje po dvorani. Njegova visokost nadvojvoda Jos. Ferdinand je prisostvoval do desete ure s svojim spremstvom. — Navzoče dame v krasnih toaletah s svojo ljubeznivo požrtvovalnostjo sovstrajale do poznega jutra. Prvo četvorko je plesalo do petdeset parov, zadnjo čez dvajsst. Ples se je završil po četrti uri zjutraj.
lj Predpustna veselioa tobačnega delavstva se je v soboto vršija na starem suelišču ob obilni udeležbi in prijetni domači zabavi. V« prostori so bili polni. To je dokaz, da .Podporno društvo delavcev in delavk tobačne tovarne" vživa vsled svojega možatega in resnega nastopa velike simpatije v Ljubljani. To je dokaz, da »Narodovo" zmerjanje nobenemu ne škoduje. Pametni ljudje vedo, da je ravno nasprotno res, kar »Narod" piše. Soc. de mokraški ples v kazini je obiskalo samo kakih 100 ljudi. Na staro strelišče je prišlo tudi mnogo gospodov s trgovskege plesa. Razume se. da bo tako tudi zadovoljen za klad za podporo bolnih društvenih članov.
.. lj Gosp. ravnatelj Andrija Fijan je z včerajšnjim opoldansk m brzo-, vlakom odpotoval v Zagreb. Na kolodvor ga je spremilo in se od njega poslovilo več gg. igralcev in igralk slovenskega gledališča Oceno o sijajnem njegovem gostovanju priobčimo.
lj Dobro kupčijo je naredila v j soboto dopoldne neaa kmetica iz Gamelj pri prodaji jajc na tukajšnjem trgu. Prišla je k nji neka ženska in kupila za 1 K 28 h jajo ter jih hotela plačati z desetakom. Kmetica je ženski odštela 18 K 72 h. Medtem, ko je kmetica imela opraviti še z drugimi ženskami, je pozabila, da ji prva ženska ni dala desetaka Ko se je pa spomnila, ji je bila ženska že izginila z jajci in denarjem.
lj Z Dunaja se je pripeljalo štirideset Koče va rje v, ki so šli domov.
lj Umrl je v Ljubljani c kr zemlje-knjižni vodja v pok g. Matija Borštnar. — Umrla je na Poljanski cesti štev. 13. krojačeva žena Ivana Pajsar.
1) Izgubljene reči. Andrej Kastelic je izgubil v soboto denarnico s 30 kronami. Valentin Verovšek je izgubil koverto z 10 kronami. G. Rozalija Liningerjeva pa denarnico z manjšo svoto denarja in nek ključ.
Izpred sodišča.
Navihan tat. Lojze Krivec, čre-vljarski pomočnik iz Ribnega, je zapustil delo na Bledu ter se podal v Bohinj. Belo. Tu je zvedel, da je črevljarski mojster Janez Kelbel v gostilni. V mraku je prišel k Kelbelnovi ženi in ji rekel, da ga je mož za pomočnika vzel. Ker žena ni Krivca poznala, mu je verjela Tako je Krivec dobil priložnost, da je pregledoval Kelbelnovo črevljar-sko orodje. V odsotnosti žene je pobral nekaj telečjega in kravjega usnja, poleg tega pa še več orodja, ter odšel Obdolženec se zagovarja, da je bil vsled pijanosti ves zmešan. A priče so z vso sigurnostjo potrdile, da Krivec laže. Ker je bil tekom zadnjih 10 let že 14. zaradi tatvine kaznovan, obsod lo ga je sodišče na 13 mesecev težke ječe. —
Sramotenjevere V Gorici je bil obsojen na sedem mesecev težke ječe F. Gabrovšček s Kranjskega. Ko je pri novi železnici blizu Avče delal, je zapazil pri sodelavcu Antonu Črnetu sveto podobo. To mu je dalo povod k groznemu zabavljanju in sramotenju vere. Na avškem pokopališču je vzel venec s križa in ga je nesel v gostilno, kjer je strahovito zabavljal čez vero. Nato je šel nazaj na pokopališče in hotel izdreti križ. Ker tega ni mogel, je razbil dva nagrobnika ter nekaj kosov pri nesel v gostilno, da se je iz njih norčeval. Zagovarjal se je s pijanostjo, kar mu pa ni pomagalo.
Nenaden napad. Ko je na zahvalno nedeljo zvečer France Sušnik odhajal iz Logarjeve hiše v Belipeči proti domu, priupil je po Klemenovem vrtu ob-dolženi hlapec Jakob Osredkar. Brez povoda je skočil v Šušnika in ga z nožem opasno ranil. Sodišče mu je prisodilo šest tednov ječe. -- Boga prekiinjalje Janez Muršek, delavec na Hrušici. Ker je s takimi bogokletnimi besedami večkrat očitno, pohijšanje dajal, so ga ljudje, zlasti delavci svarili; a on je še hujše preklinjal. Grozil je tudi z nožem sodelavcu Jakobu Kosiju, ker mu je ta očital, da je v barabi posodo s špiritom nalašč prevrnil. Muršek je bil obsojen na trinajst mesecev težke ječe. — S svojim zaslužkom ni m ^ g e 1 izhajati, ker je preveč pil, tako se je zagovarjal Matevž Golob in Stražišča, ko ga je zasačila roka pravice. Na Hrušici je Leopoldini Tomelj na stanovanji in hrani ostal dolžan 59 K, potem jo je pa skrivaj popihal; vendar pa ni pozabil svojih raztrganih čevljev zamenjati z Janez Bajtovimi, kateri so bdi vredni 13 K. Golob je bil obsojen na 8 mesecev ječe. — Prijatelji kuretine. Hlapec Franc Zupančič, Frančiška Preselnik in dekla Ana Novak iz Šmartna pri Savi priznavajo, da so Heleni Knez vzeli 9 kur in enega petelina. Hlapec Anton Malnar je pa te kure jedel, čeravno je vedel, da so bile vzete. Helena Knez pravi, da so bile te kure in petelin turškega in ameriškega plemena in ceni škodo na 1250 K. Izvedenci so pa izrekli, da so bile kokoši navadnega plemena in k večjemu 38 K vredne. Prvi trije so bili obsojeni vsak na 3 t.dne, Malner pa, ki jih je pomagal jesti, na 2 tedna ječe.
Književnost in umetnost.
»Cerkveni glasbenik", organ
Cecilijinega diuštva v Liuoljani, prinaša v 1. listu 28 letnika nastopno vsebino: Gre-gorianski koral, (piše Fr. Kimovec). Občni zbor Cecilijinega društva za goriško nad-škofijo, (izvirno poročilo). Cerkvena glasba (ocena raznih primernih skladb za naše kore) U odbora Cecilijinega društva v Ljubljani Dopisi: Slava Brezmadežni (spomini na jubilejno slavnost dne 8. decembra 1904 in scer v frančiškanski cerkvi v Ljubljani) in iz Kamenj na Vipavskem Razne reči. Oglasnik. - Priloga prinaša tele komade: 1.
Tantum ergo, zl. za meš. zb. Fr FerjanŠič; 2. Asperges me, meš. zb., Fr. Kimovec; 3. Ime Jezusovo, meš zb., Alojzij Mihelčič; 4 Slavospev Mariji, moški zbor, zl. L. Zupin; 5. Po sv. obhajilu, mešani zbor, zložil Ign. Hladnik.
»Cerkveni Glasbenik" izhaja po enkrat na mesec in velja celo leto z muzikalno prilogo vred 4 krone, za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 3 krene. Uredništvo in upravništvo: Pred škofijo št. 12. Prejšnji letniki z muzikalnimi prilogami so še vedno na razpolago.
* ,,Voditelj v bogoslovnih vedah". Izdajajo profesorji kn.-šk. bogoslovnega učilišča v Mariboru. Urejuje Frančišek Kovačič. Leto VIII — Vsebina I. zvezka : Evharistična tvarina. Dr. Josip Somrek. Dogmatiški zistem Pavlov in nauk Kristusov. Fr. Terseglav — Kako je krščanstvo odgajalo narode. Dr. A. Medved. — Zgodovina cerkvenega govorništva. Dr. A. Medved. — Praktično bogoslovje: A. Pastirstvo: Kako naj rešimo mladino? Dr. Sal. Knavs Ali so posvetne oblasti po postavi dolžne nazna niti župnijskim uradom rojstne in krstne podatke odpadnikov ? A. Stergar. — Določila za duhovnike, ki hočejo potovati ali se preseliti v Ameriko. — Nekaj misli o duhovnikovi oporoki A. Simenec. — Restitu-cija. — B. L i t u r g i k a : Aiventni čas v
K.
-Cor. lesu sacra-
vzhodni cerkvi. F tissimum, miserere nobis". — C. K a teti e t i k a : Kako se ima v šoli v lavant škofiji obravnavati tretja cerkvena zapoved? J. Vogrin. - D. M i s t i k a : Kaj uči sv. pismo o hudobnem duhu ? J. Vrhovec b. I.
—	Cerkveni letopis: 1. Protiver-ski boj. 2. Konec marijanskega leta. 3. Av strijski škofje svojim vernikom. 4. Vedno češčenje v lavant. in ljublj. škofiji 5. Or-glarski tečaj v Mariboru. F. Trop. 6. Vzhodna cerkev. F. S Grivec. — Misijonski obzornik. J. E. Kociper. — Slovstvo: Dr. J. Ev. Krek: Zgodbe sv. pisma.
—	Michelitsch A. : Elementa Apologeticae.
—	Reinhold G : Praelect ones de Theologia fundamentali. — Za resnico. — Pohle Jos.: Lehrbuch der Dogmatik. — Lang Dr. Al.: Acta Salzburgo Aquileiensia. — Ricmanje.
—	Studia Ambrosiana recentissima. — Spind-ler Fr.: Ljudska pesmarica. — Kavčič J.: Katoliška liturgika. —- Plattner M.: Marien-preis, — Zupančič: Pedagogika. — Raznoterosti: Najstarejši priči za rabo besede „missa* v sedanjem pomenu »maša". F. Lukman. — Lackenbacherjeve ustanove. M. SI. — »Voditelj" izide štirikrat na leto in velja 5 kron. V zalogi je še I. letnik (po 2 K 40 v), II. letnik (po 4 K), IV., V., VI. in VII. letnik (po 5 K), III. letnik je pošel.
—	Duhovščini ta izborni znanstveni list naj toplejše priporočamo !	_
* Časopis za zgodovino in narodopije. Izdaja: »Zgodovinsko društvo v Mariboru." Urejuje: Anton Kaspret. Vsebina 3. in 4. snopiča je: I. Razprave: I 1 e š i č dr. Fran: O slovenskem Stajerju v jožefinski dobi — Slekovec Matej f: Grad in graščina ljutomerska. — II. Mala i z 5 v e s t j a : Zmazek Fr: Kje so bile izkopane »negovske čelade?" — Kaspret A: Zenitni dogovor Ivana Vajkarda Valva-zorja. — 11 e š i č dr. Fr : Naša Sava, avstrijsko-francoska meja za Napoleonove »Ilirije." — Kovačič Fr.: Pismo Perzcelovo Središčanom 1. 1848 - Ilešič dr. Fr.: K životopisu Ožbaldav Gutsmanna. — F. K.: Rimske najdbe pri Žrečah. — III. N e -k r o 1 o g : Kaspret A.: Dr. Vladimir Leveč f. — IV. Književna poročila: A. Zgodovinska: Zahn v. J.: Urkundenbuch des Herzogtums Steier-mark. Poroča M. Ljubša. — Starzer Alb. Dr.: Die landesfiirstlichen Lehen in Steiermark. Poroča A. Kaspret. — Lang Alois: Acta Salzburgo Aquileiensia. Poroča Lj. H. — T k a 1 č i č J : Slovensko bogoslužje u Hrvatskoj. Poroča F. K. — T k a 1 č i č J : Povjestni spomenici slob. i kr. grada Zagreba. Poroča F. K. — Schreuer Hans: Untersuchungen zur Verfassungsgeschichte der bohmischen Sa-genzeit. Poroča Lj. H — Hoernes Mo-ritz dr.: Der diluviale Mensch in Europa. Poroča Lj. H — Vladimir Gudel: Njemački utjecaji u hrvatskoj preporodnoj lirici. — Laszovski Em.: Matica plemstva žu-panije požeške, srijemske i virovitičke 1745 de 1902 — Kraljevi hrvatske krvi. — S e g h e r M.: Hrvatski narodni vladari. — Horvat R. dr.: Borba Hrvata s Turcima za Petrinju. — B. Narodopisna: Fr-janovo. Poroča M. Murko. — K o s -s i n a G.: Die indogermanische Frage, ar-heologisch beantwortet. Poroča Lj. K. — Društvena poročila. Poroča društveni tajnik.
—	Imenik rednih društvenikov.
Gospodje sotrudniki naj blagovolijo pošiljati spise uredništvu pod napisom: A Kaspret, c. kr. profesor prve državne gimnazije v Gradcu, Kopernikusgasse 11.
S to številko je sklenjen prvi letnik »Časopisa", glasila »Zgodovinskega društva", ^rvi občni zbor je naročil odboru, naj skrbi, da društvo izda prvo leto znanstveno pu-
blikacijo, obsegajočo vsaj 12 pol. Kljub tesnim gmotnim in duševnim razmeram je društvo storilo še več: prvi letnik »časopisa« obsega celo 14 pol. O znotranji vrednosti I. zvez t a se je kritika pohvalno izrazila ter priznala, kolike važnosti je naloga, ki si jo je stavilo »Zgodovinsko društvo". Da bo društvo moglo v bodoče prav krepko uresničevati svoj vzvišeni smoter, pripoma-gajte mu, rojaki, gmotno z društvenimi prispevki in darovi, duševno pa z jedrnatimi spisi o domači zgodovini in narodopisu ter z nabiranjem starin za spodnješta-jerski narodni muzej. »Časopis« dobe brezplačno redni udje, ki plačajo enkrat za vselej 100 K ali vsako leto 5 K. Naročnina za neude 6 K.
Časopis se v novem letu lahko naroča tudi pri vseh c. kr. poštnih uradih.
Telefonska m brzojavna poročila.
Revolucija v Peterburgu.
Peterburg, 23. januarja. V sedanjem trenutku je še nemogoče pregledati strašne dogodke. Petrograd je v revoluciji. Sneg na ulicahje krvav od prelite krvi! Včeraj je bil najstrašnejši in najbolj krvavi dan, karjihješe videl Peterburg. Na vseh straneh mesta, po vseh ulicahso divjali hudi boji med množico, ki je štela čez 200 000 k skrajnemu odporu pripravljenih ljudi, in med vojaško silo, ki je nastopila z brezobzirnostjo, kakor v vojski. Mrliči in ranjenci so padali na stotine v sneg na ulicah. Celo noč so odnašali ranjence. Vse bolnišnice so prenapolnjene. Vršili so se strašni prizori. Pri eni samisalvije padlo 600 oseb! Vkljub temu se pa množica ni umaknila, ampak stala kakor stena. Med Peterburgom in med Carskim selom so neprenehoma jezdili kurirji, da obveščajo carja. Na cesti do Carskega sela je bil postavljen cel polk kazakov. Število žrtev še ni mogoče podati.
Peterburg, 23. jan Delavci so bili oboroženi z ročnimi granatami. Čakali so, da je začelo streljati vojaštvo, potem so pa pričeli metati bombe v vojake Enega generala so skoro ubili, 3 častnike zaklali. Celo noč so goreli stražni ognji na ulicah. — V predmestjih je trajal boj še pozno v noč. Vojaštvo se je na ulicah utaborilo.
Peterburg, 23 jan. (Ob 11. uri dop.) Število ranjenih cenijo na 4000 Vrhovno poveljstvo vojaštva je imel veliki knez Vladimir. Izdana parola se je glasila: Nobenega pardona! Stre-ljatinavsako g r u č o 1 j u d i, k i se ne razide! Vojaštvo je strogo izvrševalo povelje. Orožništvo in policija sta bili izven službe in je vse opravilo le vojaštvo
London, 23. januaija. (Ob pol 12. uri dop.) Število mrtvih se ceni na 2000, ranjenih 5000. Med mrliči so tudi otroci in ženske. Justični minister je danes sprejel deputacijo, kateri je izjavil, da vlada ne bo trpela nobenih demonstracij. Na vratih vseh tovarn so bili prilepljeni vladni pozivi k miru. Delavci so lepake potrgali. Mnogo mrličev je gnusno razmesarjenih. Pogled nanje je strašen. Na stotine neoboroženih ljudi je padlo pod vojašimi streli. Ročne granate so pomorile več vojakov. Pred hišami zunanjih zastopnikov so straže potro-jene. Boje se, da revolucionarji ne napadejo tudi tujih diplomatskih zastopnikov. Posebno krvav je bil boj na Moskovski cesti, tam je padlo okoli 1000 ljudi.
London, 23. januarja. (Ob 12. uri dopoldne.) Tu se sodi, da je vojaška sila z najhujšimi silami zatrla revolucijo, a bati se je, da vsak trenutek nanovo ne izbruhne. Vkljub temu, da je v krvi izdihnilo toliko tisoč ljudi, je vlada odločena, da z najhujšo strogostjo potlači upor, naj stane karkoli. V Peterburg je že komandiran nov topniški polk. Judje se boje, da krivde ne zvrnejo nanje in da revolucijonarji ne začno ropati njihovih prodajalnic.
Peterburg, 23. jan. O boju pri Moskovskih vratih se poroča, da je bil jako krvav. 1000 oseb je bilo ubitih, 300 ra-
njenih. Kazaki so kar slepo bili s sabljami po množici.
Peterburg, 23. jan. V Carskem selu je minister notranjih zadev Mirski iz ročil carju peticijo stavkujočega delavstva.
Pariš, 23. jan »Echo de Pariš" pravi, da je imel njegov peterburški poročevalec pogovor z odličnim uradnikom ruskega notranjega ministrstva, ki mu je dejal, da se vlada ne bo uklonila in da bo vojaštvo toliko časa streljalo, da bo zopet mir.
Pariz. Najnovejša poročila trdijo, da je na peterburških cestah bilo od včeraj do danes zjutraj ustreljenih 2000 ljudij, 5000 oseb leži ranjenih v bolnicah. Duhovnik Ga p on, katerega je zadela krogij'a v prsa, leži v bolnici. Oddelek manifestantov, ki je prodiral proti Carskemu selu, je imel na cesti, ki vodi tja, krvav boj. V železniškem prometu so se pokazale ovire. V bojih je bilo ustreljenih tudi 26 otrok. Množica je upila na vojake: »Tu kažete več poguma nego v Mandžuriji, ali v Port Arturju!" Mestni poglavar je ranjen na roki.
Peterburg, 23 jan. Pater Sergij je bil poleg Gapona zadet ter se je mrtev zgrudil. Maksim Gorkij je na nekem tajnem zborovanju prebral naslednje pismo Gapo-novo: »Tovariši! Potoki krvi so tekli med carjem in narodom. Naša dolžnost je, da rusko delavstvo nadaljuje odločen boj za svobode domovine. Blagoslavljam Vas!"
Pariz, 23. januarja. Odlični člani tukajšnje ruske aristokracije in duhovništva so se izrazili, da je podeljenje političnih pravic ruskemu narodu neobhodno potrebno.
Peterburg, 23. januarja. Na delavstvo, ki je hotelo pri Aleksandrovem vrtu izročiti carju peticijo, je vojaštvo oddalo 2000 strelov. Iz okolice korakajo velike množice ljudstva v mesto. Bati se je, da se upor zopet ne začne še z večjo močjo. Cuje se, da so delavci dobili v roke tovarno dinamita. 30000 do 40000 delavcev ie oboroženih, drugi se še oboro-žujejo. Po mestu je jako živahno. Na poslopjih se vidijo sledovi krogelj, po mestu sledovi krvi. V mestu je anarhija. Policija nima nobene moči, samo vojaštvo še nastopa s svojo brutalnostjo. Po mestu hodijo ka-zaške patrulje ter ne trpe, da bi se zbirale po cestah gruče ter bijejo okolu sebe z golimi sabljami.
Peterburg, 23. januarija. Nad Peterburgom je proglašeno obsedno stanje in proglašen je preki sod.
Dunaj, 23. januarja. (Kor. ur.) Na Vaziljivskem ostrovu v Petrogradu so streljali sinoči čez polnoči »Praviteljstvenij Vestnik" poroča uradno, da je do 8. ure zvečer bilo 76 mrtvih, med njimi okrožni nadzornik, in 223 ranjenih, med njimi pomočnik okrožnega nadzornika, policisti in orožniki.
London, 23. jan. Car je sklenil, da carinjo in njenih pet otrok spravi od Peterburga proč na varnejše mesto. V Peterburgu je zdaj združen ves 18 armadni zbor. Govori se, da izbruhne že jutri generalna stavka tudi po drugih ruskih mestih.
Peterburg, 23. januarja. Mir se dopoldne ni kalil, bati se pa je, da se bodo vršili popoldne ali zvečer zopet novi izgredi. Varnostne odredbe so pomnožene, istotako posadka. Po trgih je postavljena artiljerija. Topovi so nabasani s kartečami.
Krakovo, 23. jan. Daszinsky je včeraj ob ogromni udeležbi vseh slojev govoril o sedanjem stanju na Ruskem in dokazoval, da tako žalostnega položaja Rusija še ni imela. Najslabše bi bilo, ako bi se vojska z Japonci hitro končala, če pa traja ta vojska še nekaj časa, potem dobe sedanje opozicijske stranke moč in bliža se trenotje, ko morejo doseči Poljaki to, po čemur so toliko let tožili. Dolžnost Poljakov je, da izrabijo sedanje razmere v Rusiji. Govor njegov so zborovalci splošno zelo odobravali. Trdi se, da je D a s z i n s k y v naj-
ožji zvezi z revolucijskim gibanjem''] rusko-poljskih socialistov v Varšavi in Lodzu.
Peterburg, 23 jan. (Uradno poročilo.) Oi začetka stavke 15. jan. ni vlada ničesar storila proti temu gibanju, nikogar zaprla, vender je 21. t. m. društvo peterburških delavcev nastopilo z revolucijonar. peticijo, sestavljeno od popa Gapona. — V peticiji so prednne zahteve političnega značaja. Tudi so delavce hujskali, da naj 22. t. m. pridejo s to peticijo pred zimsko palačo, da jo izroče carju. To politično gibanje in zborovanja delavcev so se vladi prikrivala kot zločinska politična agitacija. Po tej agitaciji se je doseglo, da so včeraj velikanske mase prišle v sredo mesta in korakale proti rezidenci. Ker delavci niso ubogali policijskih naredb, ali naravnost napadli vojaštvo, je prišlo na raznih krajih do krvavih bojev. Delavci so metali kamenje na vojaštvo, ki je moralo rabiti orožje. Na Va-siljevskem ostrovu so izgredniki vojaštvo kamenjali, streljali, policistom jemali sablje in so oropali Šasovo tovarno za orožje, razdrli telefonsko in brzojavno zvezo, razdejali uradno poslopje in oropali pet prodajaln skoraj popolnoma; Noč je bila primeroma mirna. G a p o n ni ranjen. Od danes zjutraj hodijo delavci v gručah po mestu, vojaštvo patruljira. V sredi mesta in na Vasiljevskem ostrovu je pobitih mnogo šip na prodajalnicah.
Pariz. Došlo je poročilo, da se je vzdignila za reforme tudi Moskva in da je tudi ondi vstaja.
Pariz, 23. jan. N >vo ministrstvo bo baje tako sestavljeno: Rouvier, predsedstvo in finance; Delcasse zunanje, Etienne notranje, Poincerč uk, Berteaux vojsko Thompson mornarica, Bienvenu Martin ttgovina, Dubief kolonije, Dupny javna dela, Sarien pravosodje.
Dunaj, 23. jan. Opat Kari v Melku umira.
Dunaj, 23. jan. Gross, Biirnreither, dr. Lueger so imeli danes pogovor z Gautschem. Jutri je seja načelnikov klubov, h kateri pride tudi Gautsch.
Švicarska vezila
za telesno in posteljno perilo Hi gledetrpežnosti ne zaostaja za ročnim delom. Dobi se v Ljubljani samo pri
Antonu krču, specialna trgovina za opreme nevest, Sv. Petra cesta St. 8.
42 12-3
. _ . --- . . _ .	„ . .
Službe išče pošteno dekle, ki	zna šivati
in druga hišna dela opravljati.	126
Naslov: Zadnja pošta Bize^jsko, št.	120.
125 3-1
• v r
isce
tffidor
za maj s Ri termin lepo, večje stanovanje v novem zračnem delu mesta J2ju6~ Ijane, naj povpraša za naslov v našem upravništvu.
Dobro Izurjena In poštena Kuharica želi dobiti
službo
posebno pri kakem g. duhovniku na deželi ali tudi v mestu.	127
Naslov pove upravništvo »Slovenca".
ffiednarodna panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg. 128
Le do četrtka, dne 26. jan.
Naravna povzetja
z rusko-japonskega bojiifa.
Port flrtur in Koreja.
»SLOVENEC
li
se prodaja
odslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah o/Jr. trgovinah:
Bisjak Ivan Bohoričevo ulice 10 Blasnik Lovro, Steri tr? 12. Biai N., Dunajska cesta 12.
?rufl Maks, Pr« d sk< fijo einovar Lovro, Kolodv. ulice 33. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Elsner Marija Kop tarjeve ulice 1, Fuohs H., Marija Ttrezije cesta 14. Kališ Alojaij, Jurčičev trg 2 Kane Albin, sv. Petra cesta 14 Kristan Ivan Reeljeva cesta 24 Kuitrin Agneza, na Bregu 6. Mrslikar Avg. Scdnijske ulice 4 Omejc Terezija, KailuvBfea c« sta 32 Pihier Ivana, Kuiigreen trg 3. Podboj Ivan Sv. Petra cesta 101. Saje Ant. Dunajska cesta 19. Sever Mar., Gosposke ulice 11. Budnik Josiplna, Rimska cesta 24. Swatek Jos., Mastni trg 25. Tenente Rudolf, Gradašna ulica 10 Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Velkavrh Antonija S*. Jaaoba trg. Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan, Sv Petra cesta 52.
Bohinjska Bistrica:
Mio Grobotek, trgovec.
Celovec:
Josip aGw<j, prodaja časnikov.
Cerknica:
Ivan Lavrič, (konsutnno društvo).
Gorica:
Jos. Schvvarz, Šol. ulice 2.
Hrenovice:
Stef. Dužnik.
Hrušica pri Jesenicah:
Katarina Krnc.
Idrija:
Valent. Tre*en, trg, 102.
Javornik:
Štefan P^dpsc, trgovec. Leopold Zrn 6, trgo\ec.
Jesenice:
Adela Bdch.
Kamnik :
Fran Subelj, trg., 39.
Kranj:
Karol Florian, knj gotrite
Leskovec pri Krikom
Franc Stirec, trgovec.
Logatec:
Maka Japelj, trgovec.
Novomesto:
J. Kra jCo nasl, knjigotrimca.
Postojna:
Helena Orešek, trg. 76.
Radovljica:
Oton Homan, trgovic.
Ribnica:
I. J. Ver.dtlin Slare, trgovec,
Sc draži ca:
Marija Kruc v Kmet. društvu.
Spod. Šiška:
Maks Lavrenčič, trgovte 3.
Stari trg p. Rakeka :
Ivan Tur* (kotuumno društve).
Škofjaloka:
Janez Potočnik.
Št. Peter:
Fran Novak.
Trnovo, Notr.:
Franc Cvetn č (innt ti)sku društve).
Trst:
Mihael Lavrenčift, Piizza Casertna 1. Vipava:
Fran Silvester.
Zidan most:
Mary P» terman. U« li dvor.
Najmanjša žepna „demantna" izdaja brevirja v štirih zvezkih oblike 48« s proprijem za ljubljansko škofijo:
Breviarium Romanum
Mechlinae 1904.
Z rdečim in črnim tiskom. Velikost vezanega zvezka 12 X 7 cm
Debelost s proprijem vred 18 mm. Teža	„	„150 gr.
Cena s proprijem vred:
štirje zvezki vezani v šagrin, z vpogljivimi platnicami in zlato obrezo
m&^pv K 31*68. ^^m
Prireditev brevirja v taki mali obliki in vendar z jako ugodnim tiskom vzbuja obče začudenje. — Dobi se tudi brez proprija za ceno, K 28 32; proprij sam za sč pa velja K 3 36.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
2048
. mer Pijte -mm
r Klauerjev
»Triglav"
najzdravejši vseh likerjev.
6441 50—130 ffl
Zenitev.
28 let stari vdovec, c. kr. uradnik, hišni in zemljiščni posestnik v mestu. — Premoženje vredno nad 20.000 kron. — Želi se poročiti, vdove neizključeno. — Slika se prosi. — Zahteva se tudi primerni denar. — Slika se vrne pod strogim molčanjem. Naslov: N. M. 122, Ljubljana, poste restante.
Knjigarna
J. Krajec nasl,
v Rudolfovem
priporoča iz lastne zaloge
spise Krištofa Šmida,
i.
u.
III.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII.
IX.
X.
XI.
XII.
XIII.
Do sedaj so izšli sledeči zvezki:
zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček, Posl. P. Hugolin Satt-ner. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v.
„ Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Pridni Janezek ln hudobni Mihec. Posl. F. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo 1 K.
Kanarček, Kresnica, Kapelica v Gojzdu. Posl. P. Hugolin Sattner. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
„ Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mahko vezan 40, trdo 60 v.
„ Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
„ Jagnje — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
Pirhi. — Ivan, turški soženj. — Krščanska obitelj (družina). Posl. P. F. Hrovat. Mehko vez. 60, trdo 80 v.
„ Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
„ Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Najboljša dedščina. Leseni križ. Posl. P. F. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
„ RozaJelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
„ Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Spisi Krištofa Šmida sc bodo nadaljevali. Namenjeni so naši mladini ter so bili čestokrat priporočeni od raznih strani. Primerni so kot darilo ob vsaki priliki, zato je tudi na zahtevanje ve-— žemo v primerno obliko. 1 ■ =
............................................................................
| Že skozi 19 let	I
boleham na želodcu. Po	§
poskuši\jah z različnimi	g
zdravili sem začel leta	i
18j6. rabiti Vašo	|
« tinkturo	|
za želodec,	f
ki mi je vedno prav	1
dobro služila kot učin-	|
kujoče zdravilo, pa ne	|
le meni, ampak tudi	Š
raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po-	I
daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur,	i
ki trpi na želodčni bolezni. 790 50-37	|
Friderik Repolusk,	I
iupnik r Št. Vidu nad Valdekom, p. MUtlina,	=
16. dec. 1903.	S
Resnici čast!	|
Vaše „Železnato Vino" se mi je pri	|
mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini,	='
kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav	i
posebno je bil njega učinek očividen pri slabo-	|
krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne-	=
rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato	|
morem Vaše res izborno železnato vino iz	g
lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih	|
slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati!	I
Anton Žnidaršič,	I
iupnik pri Beli cerkvi, p. st. Jernej, Dolenjsko	=
1. marca 1904.	=
Naročila »sprejema proti povzetja ln točno Izvršuje	1
odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana	1
= lekarna „Prl angelu", Dunajska cesta, dvorni	= = založnik Njihove Svetosti papeža.	= .....................................II.....IIIIIIIIMIII.........................lili......Iti
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za maš na vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Izborna kvaliteta; belo po 40, 45 in 50 kron, rdeče po 30 do 40 kron postavljeno v Postojno ali Ajdovščino Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	1731 14
V zalogi je tudi troplnsko žganje. Zadruge pri večjih naročilih izjemne oene,
Za obilne naročbe se priporoča: Kmetijsko društvo v Vipavi.
OOO OOOOO OOO 0 CUNARD LINE.
O
O ©
o o
o ©
Prva direktna parobrodna vožnja
TRST- MEW yORK
in nazaj. Vozna cena v III. razredu
Ljubljana-New York K186
s prosto izvrstno hrano, pijačo in 100 kg prtjjage že od Ljubljane. Naj-pripravnejša in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. — Pojasnila in vozne
karte pri p fiOVI^, agent
Ljubljana, Dunajska cesta št. 32, poleg južnega kolodvora.
2078 5
O
o
o ©
©
© o
OOO OOOOO OOO
Crfihp venecljanske španske. Najcenejše ima v zalogi tvrdka BBATA EBEBZ. V Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 22 11—10
109 3-3
Stanovanje
na .Zelenem hribu',
na Dolenjski cesti št. 23, obstoječe iz 5 sob se s I. februarjem 1.1. odda.
Več se izve v pisarni
„G. Auerjevih dedičev"
Wolfove ulice št. 12.
■■ Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Munjarična delniška družba
.. TI E It C 0' It"
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj. I, Strebelgasse 2.
Kar Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekalaoftjskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	18 150—10