IZKLJUČNO ZASTOPSTVO m UNIONB PUBBLJCITA RALIANA A. Obroč okoli Leningrada se vedno bolj zožuje Položaj v Finskem zalivu se razvija v odločilno fazo — Nemci so se približali Leningradu na $0 km - Viborg je že obkoljen - Sovjetske pristanišči Iz Hitlerjevega glavnega stana, 28. avg. (DNB.) Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo danes naslednje službeno poročilo: Na vsej vzhodni fronti so potekale operacije tudi v teku včerajšnjega dneva po načrta. Na finski fronti so nemške in finske čete v tesnem sodelovanju izvojevale znaten uspeh. Po večdnevnih bojih ki so jih izvedle v najtežjih terrnskih ii. vremenskih razmerah, so v prostoru vzhodno od Salle uničujoče porazile sovražno skupino sil v moči dveh divizij. Samo šibkim delom se je posrečilo uiti, pri tem pa so pustili za seboj skoraj ves vojni mat* rijal. Oddelki nemškega letalstva so včeraj uničili 109 sovjetskih letal, razen tega pa so madžarski lovei sestrelili 10, italijanski pa 8 sovjetskih letal. Berlin. 29. avg. s. V dopolnilo *e objav* 1 jenih vesti v uradnem poročilu se doznava, da se položaj v Finskem zalivu razvija v odločilno fazo, ker je nemškim četam uspelo, polastiti se preostalih delov severne Estonske. Med tem je bil zožen tudi še nezaseden pas okoli Leningrada, tako da so na nekaterih točkah Nemci komaj 50 km od bivšega ruskega glavnega mesta. Ker so tudi Finci napredovali proti jugu, se zdi položaj Leningrada skrajno resen. Viborg je že obkoljen. Sovjeti imajo v tem pasu samo dve pomorski mesti, Kronstat In Leningrad. Nemška vojna z minami in delovanje nemškega letalstva skupno s finsko mornarico Sovjetom skoraj onemogoča vzdržati zvezo z ostalimi pristanišči Baltiškega morja. NI torej več daleč trenutek, ko bodo s tega morja Sovjeti popolnoma odstranjeni. Vsi protinapadi pri Dnjepru odbiti Ves ruski defenzivni sistem med Odeso in Kijevom v razsuli! — Rusi v naglici pošiljajo svoja nova ojačenja Budimpešta, 29. avg. s. Iz pristojnih vojaških krogov se doznava, da zavezniške čete, med katerimi so madžarski oddelki. Se vedno napredujejo z uspehom. Sovražnih nudi srdit odpor na spodnjem toku Dnjepra in skuša z besnimi protinapadi preprečiti zavezniškim četam, da bi se utrJile ob mostovih dolnjega Dnjepra. Sovražnik je imel pri teh poizkusih najtežje izgube. Zavezniške čete so odbile vse sovražne napade. Eskadrile madžarskih lovcev so zbile 27. t. m. 10 sovražnih letal. En madžarski lovec se ni vrnil na oporišče. Po vesteh poluradnega lista Budapesti Ertesitot so moskovski krogi zelo zaskrbljeni in osupli spričo zmag, ki so jih dosegle zavezniške čete v bitki za Dnjepr. Sovjetsko vrhovno poveljstvo je bilo vedno prepričano, da bodo Budjonijeve armade kljub neugodnemu poteku vojnih dogodkov sposobne zadržati nemške čete in zaveznike prav ob spodnjem toku Buga. Nenaden umik na Dnjepr je uničil vse nade Moskve, ki vadi zdaj v razsulu defenzivni sistem od Odese do Kijeva. Maršal Budjo-nij nujno zahteva ojačenja, tako da se je odbor za nacionalno obrambo pod predsedstvom Stalina odločil v za lnjih dneh poslati na fronto sveže čete s transportom letal. Vsa razpoložljiva letala so bila takoj zaplenjena, toda tudi te sile niso mogle ničesar opraviti spričo nezlomljivega pritiska nemških sil in zaveznikov. Berlin, 29. avg. s. V osrednjem sektorju fronte so skušali boljševiki olajšati nemški pritisk z nekaterimi krajevnimi protinapadi. Dobra nemška reakcija je onemogočila sovražne akcije, ki so jih podpirali tanki, topništvo s silnim ognjem in eska-droni kavalerije. Kavalerija je bila popolnoma uničena. Ob dolnjem toku Dnjepra se je izjalovil sovražnikov poizkus za prekoračenje reke. Zbirajoče se čete in mostove je uničilo topništvo. Zaseden je bil s sijajnim udarom nemških čet tudi otok na reki. Bitka pri Velikih Lukih 34-00O ujetnikov in vefilc vojni plen — na Dnjepra Berlin, 29. avg. s. Pri zasledovanju v sektorju Gomola potolčcnih rdečih čet so biii dosežen i znatni uspehi. Dve brzi diviziji sta prodrli globoko v sovražne pozicije in kolone m zajeli 2.2(M) ujetnikov in 15 topov vseh kalibrov. V bitki pri Velikih Lukih je bila 22. sovjetska armada popolnoma uničena. Številke, ki jih je objavilo predvčerajšnje izredno poročilo, so se medtem povečale glede ujetnikov na 34.060, glede unčenih in zajetih topov pa na 452. V bitki pri Velikih Lukih so se Nemci polastili tudi velike količine vsakovrstnega vojnega materiala, med njim 333 težkih j metalcev bomb in 19 tankov. Ob dolnjem toku Dnjepra so rdeči uporabili več čolnov majhne tonaže profil nemškim položajem na desnem bregu reke. Dobro delujoče nemške baterije so pa zažgale eno torpedovko in en vlačilec, preden so cd i niče mogle pričeti z akcijo. Ostali pamiki so se nato vrnili. Samo vlačilec, ki je brl zadet, je bil zavHlečen od toka proti morju. V področju Revala je nemSco tormiStvo predvčerajšnjim uspešno obstreljevalo pomorske objekte v pristanišču. Zadeta in potopljena je bila ena sovjetska trgovska ladja, ki je skušala odpluti iz pristanišča. Za Rusijo nastopajo najbolj kritični tedni Na Dnjepru se bo izvojevala odločitev velikega Angleži priznavajo, da je položaj zelo kritičen Rim. 2°. av£. s. Vojaški sotrudnik Anglež Liddel Hart piše v listu »Dailv Mail« o položaju na ruski fronti in pravi, da bodo prihodnji tedni najbolj kr.tični. Liddel Hart izjavlja, da je položaj Rusov nejasen zaradi srditega odpora, ki ga ruske čete nudijo, toda splošni potek bitke kaže na najtežji položaj za Rusijo. V zadnjih 14 dneh so nemške armade dosegle uspehe, ki bodo imeli trajne posledice, v kolikor odločajo splošen potek bojnega pohoda. Bolj kakor nemški uspehi otežkočajo položaj hude izgube Rusov, zlasti pa izguba nekaterih strateških položajev, s katerih bi Pregled položaja na vzhodni konti Vzhodna fronta. 2®. avg. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Hitlerjev glavni stan je objavil 25. t. m, zaključek bitke pri Gomelu. 26. t. m. osvojitev- Dnjepropetrovska in 27. t. m. zasedbo Velikih Lukov. Te vojaške operacije niso same na sebi cilj. temveč omogočajo dosego izredno važnih strateških objektov. Treba je pogledati samo na zemljevid, kje sc nahajajo Veliki Luki. To je važno križišče na cest:. ki veže Ri<*o in Moskvo, v zračni črti okro<* 400 km od Moskve, kjer sta Dnjepropetrovsk in Gomel. Položaj je sedaj takle: Skrajna desna stran nemških položajev je v pokretu in nemške sile napredujejo v vsem sektorju pri Smolensku. Nemško letalstvo neprestano zbija ponoči in nodnevi vse položaje vsega sektorja vzhodno od Smoflenska. Severno od Velikih Lukov je bitka za Leningrad v polnem razvoju in pri njej sodelujejo hrabre finske čete, ki so dosegle važne uspehe okrog Viborga in na črtah ob Ladoskem jezerv. V tem sektorju obeležuje borbe odstranjevanje izredno Rusi lahko v kratkem iniciativno posegB 1 v boj. Liddel Hart govori o industrijah, ki jih je Rusija že izgubila, in o onih, ki so v nevarnosti. Res je, pravi vojaški kritik, da je ureditev industrije ▼ Uralu v zadnjih letih napredovala, toda ta razvoj ne more držati ravnotežja z izgubami v ostalih ruskih industrijskih pasovih, ki so mnogo večjega pomena za sovjetski vojni potencial. Izguba vzhodne Ukrajine in železnih rudnikov je precej huda. Se hujša bi bila izguba kidustrijskega področja vzhodno od Dnjepra, Lideel Hart meni, da zavisi usoda ruske vojne od usode Dnjepra«. bi pomoči letalstva. Nemški generalni štab ni napadel frontailno vseh položajev, temveč tiste sektorje sovjetskih položajev, ki so bili najslabši. Tu so nemške čete ustvarile velikanske žepe, iž katerih sovražnik ni mogel pobegniti. Potem so sledile majhne in velike uničevalne bitke. Število padlih, — okrog 40.000 samo pri Velikih Lukih — pove, kako hude so bile operacije uničevanja sovražnikovih sil. Mala tajnost vojaških zmag ne obstoja samo v zasedanju sovražnega ozemlja in njegovih važnejših središč, marveč v uničevanju sovražnikove vojske. Sovjetska vojska je prisiljena ostati zbrana za obrambo ozemlja, ki pomeni življenje za veliko Rusijo, kajti od Leningrada do Ros t ova v Azovskem morju in od Arhangelska do ustja Volge v Kaspiškem morju se razteza ogromno ozemlje z vsemi industrijskimi bogastvi in vsemi tehničnimi napravami ter z glavnimi mdniki Rusije. Taka koncentracija sil dopušča nemški vojski izvajanje njenih taktičnih in strateških načrtov v najboljših okoliščinah. Sovražnika ni treba iskati v Rusiji. Nahaja se v številnih skrbno pripravljenih in utrjenih položajih, opremljenih z ogromnimi vojnimi sredstvi velike moči. Odločen je upirati se in se boriti do zadnje kaplje krvi iz prepričanja ali iz zmote, odločen je upirati se, ker se zaveda, da bi z izgubo ozemlja tako zvane evropske Rusije sovražnik dobil vse najvažnejše vire ruskega industrijskega sistema, kar bi bil najhujši poraz. Sovjetska vlada se mora zdaj odločiti, ali da uniči vso svojo industrijo, da ne bi padla v roke nasprotnika, ali odstraniti vse množice delavcev in delavk iz industrijskih predelov. V prvem primeru bi uničenje prizadelo samo ruski narod, v drugem primeru bo ogromna množica delavcev zbrana v najbolj zapuščenih predelih Rusije, kjer jim preti v zimskih mesecih lakota. Moskovski sestanek odložen Rim. 29. avg. s. Vest o odložitvi anglo-»meri^ke-sovjotske konference, ki naj bi se vršila v Moskvi, je povzročila hudo razočaranje v angleškem glavnem mestu. Locidonski politični krojji so Prepričani, do se ne bo dalo mnogo storiti za skupno akcijo mod londonsko, moskovsko in washmg-tonsko vlado, če ne bodo Zedinjetne države sporočile svojih odločitev giede sestanka. Odložitev kenference je vsaj za zda* onemogočila načrte sodelovanja med Anglijo, Ameriko in Rusijo, Z druge strani spričo čedalje bolj kritičnega vojaškega položaja Sovjetske Rusije ne mere predvideti datuma odložitve noti sama sovjetska vlada. Uničen oklopni vlak Berlin, 29. avg. s. Nemško topništvo je predvčerajšnjim zadelo oklopni sovjetski vlak v sektorju Revala. Vlak se je vžgal že po prvih zadetkih ki je bil popolnoma uničen. Angleži zaplenili štiri Španske ladje z žitom Valencija, 29. avg. s. Veliko ogorčenje in vznemirjenje je vzbudilo dejstvo, da so Angleži ustavili in odpeljali ▼ Gibraltar štiri španske trgovske ladje, natovorjene z žitom in namenjene v Valencijo. Angleži teh ladij doslej se niso izpustili. Prebivalstvo v Valenciji je Že več tednov brez kruha. Strašne posledice angleifce Novi uspehi letalskih sil in ena Dve vojna ladja ili sestreljeni Glavni Stan Oboroženih SL Je objavil 28. avgusta naslednje 450. vojno poročilo: Včeraj so letala Osi intenzivno napadala tobruško trdnjavo. Skupine italijanskih ln nemških bombnikov, ki so jih spremljala nate iovska letala, so neprestano in uspešno bombardirale pristaniške naprave, baterije hi drage objekte. Nad Sidi el Barani Jem so ncmskJ lovci sestrelili dve angleški letali tipa Curtis. Skupine italijanskih letal so bombardirale tudi sovražne postojanke v oazi Džarabub. Na odseku pri Tobrnkn na kopnem intenzivno delovanje prednjih oddelkov in streljanje topništva. Angleško letalstvo Je obnovilo na Tripolis ln Bcngazi. V vzhodni Afrik' Je bil silen napad na l olkefit zadržan spričo vztrajnega odpora naših čet, ki so jfcb močno podpirali topništvo s svojim ognjem in naši letalci s svojimi drznimi in uspešnimi intervencijami. Pri nadaljnjih akcijah so torpedni aparati Kraljevega letalstva na Sredozemskem morju napadli in zadeli dve angleški vojni ladji: neko lažjo križar ko ln neko 12000-tonsko pomožno križarko. Eno nase letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Iran ustavil sovražnosti Nova iranska vlada hoče preprečiti nepotrebno prelivanje Teheran, 29. avg. s. Sestavljena je bila nova vlada z Ali Furughijem na čelu, ki Je bil predsecnik vlade že od leta 1932. do 1935. Zunanje ministrstvo je prevzel Ali Soheilv. notranje ministrstvo pa Eri Amcry. Nova iranska vlada se je spričo nadmoći sil, ki so napadle državo, odločila ustaviti sovražnosti, da prepreči nepotrebno prelivanje krvi. Nepričakovano odkritje Rim, 29. avg. s. Nepričakovano o:l kritje o že dolgo obstoječem pajdaistvu med Moskvo in Londonom nudi angleški list >Daily Sketsch«, ki piše, da sta London in Moskva izročila iranskemu šahu seznam Nemcev, ki naj se izženejo iz Irana in da je bil seznam sestavljen že pred več meseci. Samo dva meseca sta Rusija in Nemčija v vojni, toda že več mesecev je poteklo, odkar sta London in Moskva skupno sestavila seznam, ki je bil te dni izročen šahu. Angležem gre samo za petrolej Berlin, 29. avg. s. Primer Irana kaže, da se Angleži, kadar gre za petrolej, vržejo z vso silo na plen, uporabljajoč ljudi ki orožje, tvegajo vse, pohodijo kakršno koli oviro, tudi mednarodno pravo, in »osem točk z Atlantika«. V Jugoslaviji in Grčiji ter na Kreti so se Angleži zadovoljili z umikom. Primera je brez dvoma zgovorna, v kolikor kaže, da je bilo deset milijonov ton petroleja iz Irana več vredno kakor Jugoslavija in Grčija. Kljub obilnim krvavim izgubam Grkov na bojiščih zaradi šcuvanja angleškega generalnega štaba Grki niso zasluzili takega ravnanja kakor tedaj, kadar gre za petrolej. Ta dejstva kažejo trgovsko dušo Anglije. Samo s tujo krvjo Rim, 29. avg. s. Agencija Reuter objavlja posebno kratko poročilo, ki se glasi: »Pri operacijah v Iranu ne sodeluje noben avstralski kontingent.« To angleško poročilo je v svoji lakonič-nosti zelo zgovorno. Njegova fabrikacija sovpada z naznanilom, ki prihaja Iz Can-berre o demisiji ministrskega predsednika Menziesa in njegovega adjutanta, ministra za obrambo, ki ju je parlament obtožil, da sta bolj Angleža ko Avstralca. Angleški komunike je edinstven v vojaški zgodovini imperijev. V splošnem imperiji naznanjajo, kateri deli imperija so se odlikovali v važnih akcijah. Potem, ko je Anglija obilno prelivala avstralsko kri v Cirenaiki, Grčiji in na Kreti, tako da je izzvala močno nezadovoljstvo Avstralije zaradi nesorazmerja padlih Avstralcev in padlih Angležev, London sedaj dopoveduje svetu, da Avstralcev to pot ni zraven. Njih mesta so zaradi okoliščin prevzeli Indijci m Rusi. Ni se pa spremenilo angleško načelo varčevanja angleške krvi. V okviru angleškega imperija so Angleži prvi pri izkoriščanju v mirnem času in zadnji pri tveganju v vojnem času. Nemški poslanik pri Ineniju Ankara, 29. avg. s. Anatolska agencija poroča, da je predsednik turške republike Ineni sprejel včeraj nemškega p os km fk a v. Papena. Razgovora se je udeležil tuBlamat« z 11.636 mi, ki je bil v službi Anglije. Atentat na Lavala 29. avg. a O atentatu na Lavala so se zvedele sledeče podrobnosti: Atentat je bil Izveden v neki vojašnici med svečanostjo o priliki odhoda prvega kontingenta francoskih prostovoljcev v vojno proti boljševikom. Atentator Paul Coiette, star 21 let, je izjavil, da se je vrinil med prostovoljce, da bi lažje izvedel atentat. Lavalovo stanje vzbuja zaskrbljenost. Sam je osebno zagotovil družini, da njegovo življenje ni v nevarnosti. Odpor proti Churchillu v Ameriki CbJcago, 29. avg. s. »Chicago Tribune« piše glede na nedavni Churchillov govor po radiu, da je angleški premier govoril iz Londona, kakor bi bil London tudi glavno mesto Ze din j enih držav in VVashington provincialno mesto. List pripominja, da so bili pogoji Nemčiji v Versaillesu vsaj nekoliko idealistični in človeški, d očim so pogoji, ki sta jih objavila Churchill in Roo-sevelt, naravnost smrtni. Edino zagotovilo, ki ga je dal Churchill Zedinjenim državam, je dovoljenje, da smejo braniti angleške interese na Daljnem vzhodu. Wsahlnrton, 29. avg. s. Churchill bi rad zapletel tudi Zedinjene države v smrtni boj s nacizmom, piše general Johnson, ki obžaluje, da se je ameriška politika vmešala v igro, ki se dolgo ne bo končala in ki škoduje interesom Zedinjenih držav. Ameriški Interesi v Orientu so v primeri z angleškimi kakor miš v primeri z goro, piše general. Ameriški novinar Clapper, ki se sedaj nahaja v Londonu, potrjuje zahtevo angleškega naroda, ki bi rad dobil lz Amerike ne samo obljube, temveč dejansko pomoč. Borita, 28. avg. d. Izvedelo se je, da so ameriške čete zavzele angleška otoka An-tiguo in Santa Ludo v Malih Antflih. Američani si bodo tam zgradili svoja oporišča. Ameriška diplomacija, ki skuša Brazilijo vključiti v krog svoje imperialistične poli- tike, si je v zadnjem času mnogo prizadevala, pripraviti Brazilijo do tega, da ni Ameriki odstopila svoje otoke na južnem Atlantskem oceanu. Za to jI je ponudila Nizozemsko Guajano. Brazilija pa je doslej te ameriške načrte odločno odklanjala. V septembru bodo vključili v ameriško vojsko filipinske oborožene sile. Te štejejo sedaj 40.000 mož. VVashinjrton, 28. avg. u. Roosevett je podpisal dekret, ki določa kredite za državno obrambo v znesku 7.6 milijarde dolarjev. S temi sredstvi naj ba se pospešila proizvodnja mehaniziranih sredstev za vojsko, gradnja ladij in naprav na pomorskih oporiščih. Nove palače ▼ Monakovu Berlin, 28. avg. d. Na merodajnem mestu trenotno proučujejo velikopotezen načrt okrasitve južnonemškega mesta Kozakova. Tamkaj bo zgrajena nova opera, ki bo najlepša v Nemčiji. V načrtu je tudi zgradba posebne palače za arhitekturo, ki bo postavljena poleg »Palače nemške umetnosti«. V nacrtu je tudi zgradba novega instituta za glasbene ln znanstvene študije ter instituta za raziskovanje arijska kulture in slednjič instituta za študij dovine. Obnovite naročnino! Stran 3 »I^Of BR8C1 NAROD«, Petek, 29. avgusta 1S41-XIX. Stev. 198 vrhu Krima in pod Dr. žirfco Lapajnc otkriva Ljubljana, 29. avguata Ljubljanska pokrajina ima Se celo vrsto skoro neznanih ali pa vsaj neizkoriščenih naravnih zakladov. Celo v neposredni blizini Ljubljane je se mnogo »neodkritih« divno lepih krajev. Oni dan smo naredili sicer velik korak naprej, spoznali smo lepote, vrednost in ne številne koristi, ki nam jih more nuditi Golovec! In vendar je Golovec tako rekoč sredi Ljubljane. Podobno je z drugimi večjimi ali manjšimi hribi v ljubljanski okolici. Vsak Ljubljančan, ki ga zanese pot čez Gorupovo ulico, nehote zagleda neposredno pred seboj tisto lepo, sinje modro gorovje, ki ga imenujemo Krimsko pogorje. Na prvi pogled se zdi. da se vzpenja v višino cela gorska veriga, v resnici pa sta to •amo dva bratca: Krim (izgovori z jeri-Jem> in Mokric, med katerima si je v teku tisočletij urezala strugo čista in divja Ižica. peneča se preko zglajenih skal in tvoreča danes Slovencem tako dobro znanj Iški Vintgar. E>r. Zivko Lapajne, zdravniški inšpektor v pok., spada brez dvoma med najboljše poznavalce naših hribov in je gotovo naj-vestnejši proučevalec klimatskih razmer. Nešteto človekovemu zdravju zelo koristnih točk je že odkril, prav taka pa je tudi na Krimu in pod njim tako rekoč doma. Ker je Krim za Ljubljano daleko večjega pomena kakor bi si kdo mislil, naj navedem nekaj misli vnetega ljubitelja naših planin. Bilo je po svetovni vojni, ko se je podal dr. 2ivko Lapa;ne prvič na Krim. Peljal se je z otroki do Škofljice, od tam pa jo je mahnil peš čez Ig, Iško vas in Zg. Ig naravnost na vrh Krima. Dan je bil lep, toda videlo se ni nikamor. Krim je bil takrat gosto poraščen z nizkim drevjem in grmič-jem. Da bi dobili najhitrejši sestop, so jo navdušeni izletniki ubrali doli naravnost skozi gozd in res so se znašli hitro na Barju v Strahomerju. Na vprašanje, kam je bliže, do Škofljice ali na Preserje, se je glasil odgovor, da ni razlike. Razdalja je bila za utrujenega potnika zelo velika, zato so si najeli lojtrnico in se z močno zrah-ljanimi kostmi vrnili v Ljubljano. Krim je takrat pokazal veliki hibi: ni nudil nika-kega razgleda in je bil težko dostopen. Zaradi tega je bilo razumljivo, da smo se Ljubljančani Krima zelo izogibali, dasi je bil od daleč tako vabljivo lep Po dvajsetih letih pa se je dr. Lapajne odločil, da ga vnovič obišče in da vidi, ali se je na njem in pod njim kaj izpremenilo. Napredek v prid Krima je bil znaten. Z avtomobilom se lahko danes popelješ prav pod vrh po krasnih serpentinah, pri km 5 pa 5>e podaš v strmino peš in si na vrhu z manjšim naporom, ko pa če bi zlezel na Šmarno goro. Vrh sam pa je spremenjen v lepo košenico, na katerem vrhu je prijazno triangulacijsko znamenje. Glavno pa je dejstvo, da šele zdaj spoznaš, da je Krim ne samo prijazen, nego tudi velik možak in gospodar, saj sega njegov pogled do Ljubljane in daleč mimo nje do Kamniških ln Julijskih planin. Posebno slikovit pa je pogled na vzhod. Pod nogami se vije zgoraj navedena avtocesta Iška vas—Rakitna s svojimi prelepimi zavoji, sredi nje je mala. pa pristno slovenska vasica Zg. Ig z miniaturno cerkvico sv. Lenarta; bolj daleč pa je vidna cerkev na Golem, ki ima tudi izredno lego. Res krasno! Skratka, razgled, ki naravnost kriči po slikarju. Zelo primeren pa bi bil vrhu Krima hotel. Lepše točke si ni mogoče niti predstavljati. Na hotelski terasi bi človek se- del in udobno užival kislo mleko od tiste planinske krave s črno belimi lisami, nato pa gledal z dobrim daljnogledom na posamezne znane točke slovenske zemlje, zvečer pa bt legel na skupno ležišče, ogreto s toplo streho in dimnikov velike kmečke peči po vzorcu koče na KureŠčku. Slikar bi tamkaj ostal kar 14 dni. Kljub nenavadno lepemu razgledu, ki ga nudi očka Krim, pa se doslej še ni našel človek, ki bi bil to lepoto razodel Slovencem. Celo po avtomobilski cesta so motorna vozila sila redka. Avtobus, ki vsak dan odpelje iz Ljubljane do Iške. bi brez dvoma mogel tudi potegniti do Rakitne, kjer bi odložil turista prav na prsi Krima. Hotela in kislega mleka seveda še ni tam gori in tudi vse grmičevje še ni odstranjeno, zato razgled ni povsem prost. Izgleda, ko da bi bili Slovenci vse premalo podjetni. Vsak prebivalec Zg Iga in Rakitne bi moral imeti svoj zapravljivček z motornim obratom na razpolago. S tem, da je Sv. Lenart brezplačno preskrbel Zg. Ižancem krasno avtocesto, jih je namreč gmotno podprl. Hoje. ki so bile prej brez cene, so danes dragocen imetek. Cim bi avtobus redno obratoval do Rakitne, bi brez dvoma izredno živahen tujski promet prinašal dosti življenja in dobička. Danes pa tega Se ni. Na Krimu je Se zmerom prava džungla. V njej so sledovi div ih prašičev: pazljiv izletnik pa si je natrgal že nebroj žoltih zvončnic (drugod se dobijo samo plavi). Za našo pokrajino je planinska cvetana značilna. Ni je mogoče dobiti povsod iste: treba je zanjo vedeti: tako n. pr. za kraljevo rožo, za dišeči jeglič, Marijine šolnice. sleč itd. Kakor rečeno, je Krim gora žolte zvončnice, dočim je Rakitna deželica svišča in Črnega telo-ha. Vse te planinske cvetke so tedaj prav zelo izbirčne, zahtevajo posebno podnebje in večinoma najfinejše, kakršno tudi najbolj prija našemu zdravju. Da Slovencem res še primanjkuje prava mera podjetnosti, pa dokazuje tudi dejstvo, da do danes še ni bil urejen Iški Vintgar. Njegove prednosti so številne in sila koristne. Te so čist planinski zrak, v katerem raste velike zahteve stavljajoči sleč, nenavadno čista voda. da vidiš njeno dno in celo zelenega raka, kako se sprehaja po svojem mokrem kraljestvu; vrsto naravnih bazenov in okolnost, da je Iška poleti — brž ko le malo posije sonce — takoj topla za kopel. Poleg tega pa je ves Vintgar dolg okrog 10 km! Ni si mogoče predstavljati lepše in prijetnejše kopeli za našo mladino, poleg tega pa tudi ne zdravil-nejše za okrepitev našega zdravja. Le udobnosti nikjer! Iški Vintgar je v svojem najlepšem delu nepriartopen. Potreben til bil ureditve, ki bi ga naredila takega, kakršen je dosedanji urejeni del Vintgarja, nakar bi ga Slovenci posečali v trumah, zlasti pa bi bil pripravljen za šolske izlete iz Ljubljane. Ko bi bil Iški Vintgar v celoti pravilno urejen, bi bili sprehodi ob njem v času. ko vode najbolj narastejo, nekai posebnega. Nudili bi veličasten pogled in taki izprehodi bi pomirili tudi naj-razvrvanejše živčevje. Vse drugo bi prišlo potem samo od sebe. Naša zemlja je nekaj posebnega. To vedo povedati tudi vsi tujci, ki so bili v naših krajih. Le poglejmo samo po italijanskem časopisju, kako dan za dnem odkriva naravne lepote v Ljubljanski pokrajini. Kmalu bodo širom sveta bolje poznali našo zemljo kakor mi sami. zakaj brez dvoma je res, da Slovenci svojih zakladov še danes ne vemo ceniti in dvigati. Letošnji uspehi naših lahkoatletov in lahkoatletinj Prvenstvena tekmovanja za poedince in moštva so že pisana in bodo prihodnji mesec Ljubljana, 28. avgusta Naša lahkoatleti so letos marljivi, čeprav morajo opravljati vsa svoja tekmovanja samo v domačem, najožjem krogu. Poleg izmeničnih javnih nastopov, o katerih smo sproti poročali, redno trenirajo in se pripravljajo za bližnje važne prireditve. Med temi bo vsekakor najpomembnejše istočasno tekmovanje za prvenstvo moštev in poedincev, ki je že razpisano za 7. in 8. septembra, za lahkoatletinje pa podobno prvenstvo sredi meseca, ki bo najbrž v Novem mestu. V tej zvezi in v zvezi s poročili, ki smo jih objavili o uspehih najboljših italijanskih atletov, je zanimiva tablica uspehov naših treh najboljših atletov, ki so jih dosegli na letošnjih prireditvah. Ta tablica izgleda sedaj takole: tek na 100 m: 1. Lušiekv 11.2, 2. Račič 11.4, 3. Polak 11.4; t*k na 200 m: 1. Polak 23.8, 2. Bratož 24.0. 3. Lušiekv 24.1; tek na 400 m: 1. Oberšek 52.8, 2. Skusek 53.2, 3. Nabernik 53.7; tek na 800 m: 1. Kosir 1:59, 2. Jovan 2:08. 3. Glonar 2:08.3; tek na 1500 m: 1. Košir 3:57.6, 2. Oberšek 4:1S4, 3. Magušar 4:19; tek na 5000 m: 1. Kien 16:37.4; skok v daljino: 1. Bratož 630, 2. Nabernik 6.28, 3. Lončarič 6.27; skok v višino: 1. Milanovič 1.80, 2. Bra-tovž 1.70, 3. Slanina 1.70; skok ob palici: 1. Bratovž 3.40, 2. Pri-bovšek 3.30, 3. Janež 3.30; troskok: 1. Nabernik 13.14, 2. Smole j 12.44, 3. Kraner 12.25; met krogle: 1. Zupančič 12.34, 2. Malic 12.01, 3. Merala 11.98; met kopja: 1. Rigler 50.79, 2. Kraner 49.40, 3. Urbančič 44.20; met kladiva: 1. Stepišnik 52.35, 2. Zupančič 41.68, 3. Skaza 36.21; met diska: 1. Kajfež 37.87, 2. DobovSek 37.54, 3. Kosec 37.35; štafeta 4 X lOOm: 1. Planina I. 46.2, 2. Hermes 46.3, 3. Planina II. 46.6. Podobno stanje pri atletinjah na podlagi doslejšnjih nastopov pa je: tek na 60 m: 1. Pribosek 8.4, 2. Kozina 8.6, 3. Colja 8.7; skok v visino: 1. in 2. Pribosek in Kro-neger 1.35, 3. Kozina 128; skok v daljino: 1. Pribosek 4.47, 2. Palčič 4.35. 3. Colja 4.32; met diska: 1. Marinček 28.12, 2. Colja 28.00, 3. Rupnik 27.13; met kopja: 1. Marinček 20.70, 2. Gartner 16.54. V tem pregledu uspehov lahkoatletinj so krepko zastopane tudi NovomesCanfce, kjer imajo pri Elanu nekaj prav dobrih moči. Nogometne novice ođ drugod Na Madžarskem so nogometna igrišča že nekaj časa vsako nedelj rif.iena. Najprej so izvedli tekmovanje za polial sv. Štefana, v katerem sta se si ečala kot končna tekmeca znana kluba Fei enevaroš in Elek-tromos. Zmagal je FerencvaroŠ 2rl (1:0) in postal pokalni prvak. Takoj nato so začeli prvenstvena tekmovanja in preteklo nedeljo odigrali že drugo kolo v državni ligi, v kateri sodeluje šestnajst klubov. Rezultati so bili: Ferencvaroš : Kispest 11:5!, F. C. Szeget : KAC 8:1, Salgotarjan : Szol-nok WSE 5:2, WMFC : Szolnok 3:2, Gam-ma : UAC 4:1 Dimavag : Mavag 3:1. Nac : Lampart 5:2, Ujpest : Elektromos 5;4. — Nogometno prvenstvo Italije se bo začelo v nedeljo 12. oktobra. Termini bodo določeni in rešena druga vprašanja na seji uprave Italijanske nogometne zveze (Fe-derazione Italiana Giuco del Calcio), ki bo 10. septembra. — Tudi švedski nogometni klubi sodelujejo v večjem pokalnem tekmovanju, ki 3e bliža končnim odločitvam. — Prihodnjo nedeljo se bo začelo prvenstvo na Norveškem, ker je bila mednarodna tekma s Finsko odgođena za nedoločen čas. Štirje plavači ji niso km Namreč sloviti rekorderki Hvegerjevi. V bazenu v Kokiingu se je ta vitka Danka pomerila na progi 400 m z moško štafeto štirih plavačev. Rezultat je bil, da je pustila stafoto sa seboj skoro za 6 sekund. Zmagala je v času 5:11.8, plavači pa so potrebovali 5:17.7. Seveda pa njeni tekmeci tudi niso bili presvetle zvezde. V Trept ovu v Nemčiji so v nedeljo tekmovali za državno prvenstvo na najdaljši progi tekačev, v maratonskem teku. Zmagal je Berlinčan Borgsen. ki je rabil 2 uri, 33 minut in 36 sekund. Na drugo mesto se je plasiral W6ber in na tretje Šele lanski zmagovalec Puch. 900 miliionov let stare forilijc V muzeju v Goslarju je bila otvorjena razstava iosihj. katero je priredilo mestno prirodoslovno društvo. Clam društva so razstavili svoje zbirke, nekateri med njimi nad 100 let stare. Razstavljenih je bilo 2500 fosili j, ki vzbujajo pozornost prirodo-slovcev ln biologov. Med njimi je nekaj fosilij, ki so neverjetno »starec, prisojajo jim namreč 500 milijonov let. V zbirki je tudi vodna lilija, ki je rasla, kakor sodijo, pred 200 milijoni leti. Rožna polja v Bolgariji Gorski orjak Jumrukdzalu se dviga na obzorju tako neposredno, da človeka kar osupne. Z ravnine okrog Plovdiva, ki znaša njena nadmorska višina komaj 150 m, se dvigajo visoke gore Balkana do 2370 m visoko, malone kakor nekakšna lestev pod nebo, po kateri bi človek prišel sicer težko, vendar pa zanesljivo na oni svet. Jumrukdžal je turško ime najvišje gore balkanskega pogorja in pomeni v našem jeziku pest. In res dobi človek ob pogledu na to goro vtis, kakor da je nekdo dvignil močno koščeno pest proti neskončnosti. Južna pobočja Jumrukdžala in nanje meječe doline na zapadu in vzhodu so poleti ena sama ogromna preproga rož, ki širijo daleč naokrog prijeten vonj. že pri Demir-Hisaru stopiš na polja, na katerih goje rože kakor pri nas recimo krompir. Te rože pa seveda niso plemneite vrste vrtnic, pa tudi ne nobene divje rože z ostrim trnjem. To so polnoč vet ne rože svetlordeče barve, velike tako kakor naše navadne vrtnice. Ustavimo sč takoj pri prvem rožnem polju in stopimo k bosemu možu, ki nabira rožno cvetje in ga spravlja v vrečo. — Dober dan, džido. kaj pa delaš? — ga ogovorimo. — Začelo se je obiranje rož, — nam odgovori. Potem nas radovedno pogleda in po govoru presodi, s kom govori. Nastavi nam vrečo pod nos, dihnemo težak vonj in vzamemo polno prgišče rož s seboj. Niecz is'en ? Kakor Američan izgovori te besede skozi zobe in se opraviči, da govori poleg bolgarščine samo Še angleščino. Da, zelo dolgo je že tega, ko je bil v Kanadi, da bi zaslužil tam denar za to svoje rožno polje. Ta čas so prihiteli z bližnje vasi otroci in njihove drobne ročice pritiskajo na prsi velike šopke rož, ki nam jih potem mečejo v avto. Nazadnje okrase še voz z girlando iz rož in tako se odpeljemo proti Karlovu kakor da smo na ženitovanjskem potovanju. To idilično mestece stoji na kraju, kjer priteče z Jumrukdžala bistra rečica, drveča čez skale, tu je pa speljana v diskretno skrito elektrarno. Ce se ozremo od tod na desno in levo v dolino, opazimo več dimni- kov, iz katerih se vali v tem nenavadno letnem času gost dim. Tja se pomikajo procesije kmetic, obložene z rožami. Svoj pridelek prodajajo destilacijskim stanicam, ki cele gore rožnih cvetov kuhajo in destilirajo, dokler ne prikapljajo iz tenkih cevk oljnate kapljice. Vsak gram teh kapljic stane okrog 40 le je v. Izdelovanje rožnega olja nazaduje z vsakim letom, nam pove ravnatelj, kajti parfum se izdeluje umetno, vendar je pa znašala vrednost lanske proizvodnje se 100 milijonov levov. Poldrugi milijon rož je treba za 1 kg rožnega olja. Ni torej čudno, da čuvajo uradniki in delavci vsako kapljico rožnega olja, ki ga spravljajo v tresore, kakor da gre za demante. V Karlovu smo sklenili obedovati. Presenečeni pogledamo tudi v neko trgovinico, kjer sedi mlada žena na stolčku, jemlje s kupa eno rožo za drugo, trga spretno njihove listke in jih meče v navadni kuhinjski lonec. Ko je lonec poln, pride postavna kuharica, natrese v rožno cvetje sladkorja in potisne lonec na štedilnik. Sladkor se raztopi, z njim pa tudi rožno cvetje. Nazadnje ostane rdeč sok, ki ga prinese natakar z domaČim kolačem, tako zvano banico. Med obiranjem rož se proizvaja v vsej dolini ta vrsta močno dišečega soka rdeče barve, ki ga razpošiljajo po vsej Bolgariji in ljudje jedo svojo banico in druge jedi najraje če plavajo v tem pre-slajensm rožnem soku. Hodimo po ozkih ulicah mesteca križem kražem, pogledujemo čez kamenite stene, po katerih se vije vinska trta. Občudujemo dekleta, ki z neverjetno spretnostjo tkejo težko preprogo in povsod nas spremlja prijeten von,;. ki ga Sirijo rožna polja in ki se ga noben popotnik ne more dovolj nadi-hati. Povsod na kmetih postajajo na kmečkih vozovih vrli agronomi in poučujejo kmete o evropskem gospodarstvu, da se more po zgledih trga ta ali oni sadež omejiti al* razmnožiti. Tudi rožno olje. izraz in tajna Orienta, se mora podrediti tej nujnosti ter vključiti v sfero računajočih možganov in jedilnega lista. A. S. Rudniško bogastvo Makedonije Raznih rad je v Makedoniji mnogo, premoga pa malo V makedonskih rudnikih jc trenutno zaposlenih okrog 3.500 rudarjev, njih število se bo pa v kratkem povečalo na 5.000 do 6.000. Tako so izjavili člani posebnega odbora rudarskega trgovinskega ministrstva, ki so potovali po osvobojenih krajih Makedonije. Kot glavna ležišča kromove rude so v okrajih Skoplje, Kumanova in Balan-dova. Ta ruda se pridobiva v glavnem v rudnikih Raduša, Koranci in Jezerina. Pri Radosi so zgrajene separacije, lokalna železnica in druge industrijske naprave. Pridobljena ruda se predeluje na kraju samem in koncentrat prevaža po železnici. Kromove rude je tu okrog 1 milijon ton. Svinec se pridobiva v okolici Kratova, Strumnice, Ohrida, Jablanice in še na ne- katerih drugih krajih, dalje pri Dobrevu. Tu je najmanj 1,000.000 ton svinca, ležišča rude so v okolici Broda, Kumanova in Ka-čanika. Pomembnejše je ležišče manganove rude pri Ceru.V manganovi rudi je okrog 37% mangana in 10 železa. Ležišča zaenkrat še preizkujejo, v kratkem jih pa začno izkoriščati. Doslej ugotovljena količina znaša okrog 50.000 ton. Antimon bodo pridobivali v okolici Bojanova in Kumanova. Večja ležišča te rudnine so pri Bojanovu, kjer je te rude približno 5.000 ton. Poleg tega sc naleteli v Makedoniji na ležišča druge rude. ki pa še ni raziskana. Premoga je v Makedoniji malo in sicer v okolici Skoplja in Nikole. Nov most preko Dunava v Runtuniji Tudi Romunija ima pripravljen program velikih javnih del R umu n siki prometni minister Bušila je izjavil, da bo treba izpopolniti program javnih del za obnovo porušenih prometnih zvez v krajih, od koder so se morale umakniti sovjetske čete. Vladin program je j obs«egal zvezo med poedinimi sred išči proizvodnje in konzuma. ožjo zvezo med po-edinirni pokrajinami, zlasti pa tesnejše stike med Rumunijo kot tako in pokrajinami, ki jih je bila zasedla Sovjetska Rusija, Končno gre še za prilagoditev rumun-skega prometnega omrežja mednarodnim prometnim zvezam, da zavzame Rumuniia važno mesto kot tranzitna dežela v mednarodni trgovini. V prvi vrsti hoče Rumuni;a zgraditi moderno avtomobilsko cesto med Brajlo in Galacom ter zvezo s Konstanco. V ta namen bo treba zgraditi nov most preko Dunava v bližini Harsove. Železniško omrežje Ru muni je bo treba zelo razširiti, izpopolniti, modernizirati ter deloma rudi obnoviti o kolikor *> ga razdejale sovjetske čete. V tem pogledu je najvažnejša elektrifikacija žedeznišfce proge iz Bukarešte preko Kronstadta do Konstanee. Državni podtajnrk Pana je izjavil po svojem potovanju po Bcsarabiji in ozemlju onkraj Dnjcstra, da je gospodarski položaj Besarabije razmeroma ugoden, in da bi se dala pospraviti letošnja letina, če bodo imeli kmetje na razpolago dovolj vprežne živine in traktorjev. Mogoče bo tudi zorati polja za setev ozimine. Preskrba prebivalstva z živili ni zadela na večje težkoče. V splošnem bo lahko Bes-arabi;a že letos znatno prinesla k nce&krbi Romunije 9 kmetijfakimi pridelki. To veija tudi za ozemlje onkraj Dnjestra, kjer sta bila boljševička živinoreja in perutninar-stvo pod vsako kritiko. Dosedanji kolektivni sistem bo po predhodni dobi nadomeščen z individualnim gospodarstvom. Državni podtajnik je naglaiial, da je naletela preskrba prebivalstva z industrijskimi izdelki na največje težkoče, ker so sovjetske Čete na svojem umiku uničile vse tovarne in delavnice. V romunsko gospodarskih krogih naglasa jo po zopetni priključitvi Besarabije k Rum uniji na potrebo obširne industrijalizacije te dežele zlasti njenega zaostalega južnega dela. Industrijalizacija naj bi obsegala v prvi vrati žvviflsko industrijo, ki jo deloma že rma severna Besarabija, čeprav je po enoletnem gospodarjenju sovjetov zelo trpela. Kakor živilska industrija, bi se lahko tudi tekstilna industrija naslanjala na domače sirovine, kajti Beaarabija nima samo precej dobro razvite ovčereje, temveč tudi najboljše pogoje za povzdigo pridobivanja vodne. Tudi industrija olj in maščob, posebno tovarne mila bi lahko pripomogle, da bi doacgH kmetijski proizvodi boljše cene. Ves gospodarski razvoj te pokrajine je pa odviaea od cest in že'eznic. ki jih je v Resa rabi i i zelo malo. Da se olajra gradnja cest, bi bilo treba izgraditi cementno industrijo, za katero so tudi » rovine na razpolago v Besarabiji sami. Veliko pozornost bo treba posvetiti tudi plovnosti spodnjega toka Pruta in Dnjcstra. Knjiga „MeinKamp£" na Finskem Finski list »Uusi suomii poroča, da je povpraševanje pc Hitlerjevi knjigi »Mcin Kampf« izredno veliko glede na vojno, V knjižnici v Helsinkih izposojajo približno toliko knjig kakor v mirnem času. Največje je povpraševanje po Hitlerjevi knjigi sMein Kampf«, ki je bila nedavno prevedena v finščino. Vsi v izložbenih oknih razstavljeni zvezki te knjige so takoj pokupljeni. Finska zunanja trgovina Finska zunanja trgovina je prišla med vojno po zimi 1939/40 v težaven položaj. Potreba uvoznega blaga je znatno narasla glede na obnovitvena dela tudi po vojni. Ker je pa bilo mnogo tovarn uničenih ali jih je pa morala Finska po moskovskem miru odstopili Sovjetski Rusiji, ni mogla finska industrija izdelovati dovolj izvoznega blaga, da bi ostala trgovinska bilanca v ravnotežju. Pred vojno proti Sovjetski Rusiji je prihajalo mnogo potrebnega blaga iz Združenih držav preko Petsamo. Zdaj je Finska povsem navezana na Evropo. Tu igra najvažnejšo vlogo Nemčija, kamor gre dobra polovica finskega izvoza in od koder dobiva finska glavni del svojega uvoza. Vsa ta trgovina se pa opira na kli-ring. čJeprav je uvoz iz evr. držav omejen, kakor je na drugi strani finski izvoz, ni razlogov za bojazen, kakor naglasa neki finski list, č-i pomislimo, da se naklada blago večinoma v drugi polovici leta. Navzlic vsem težavam bo klirinški dolg s finskim izvozom izravnan. 400 ha gozda gori Iz Madrida r>oročajo o velikanskem požaru, ki ga te povzročila neprevidnost nekega pastirja v Sierri Froauera Požar se je razširil na obsežno ozemlje 400 hektarov in jt uničil velike gozdove. Škodo cenijo dozdaj že na 3 mrl i j one pezet. v parku žagal drevesa V Ostendu se je pripetilo nedavno nekaj izrednega. V zgodnjih jutranjih urah je opazil neki policijski uradnik na kontrolnem obhodu po mestnem parku moža, ki Je z veliko vnemo žagal najdebelejsa drevesa. Dva orjaka sta bila že na tleh. Ko si je uradnik ogledal moža od blizu, se mu je ta zarezal v obraz, v svojem čudnem opravilu ae pa ni dal motiti. Policijski uradnik je končno spoznal, da ima pred seboj blazneža. Težko ga je pripravil do tega, da je nehal podirati drevesa v parku. NesreCneza so spravili v umobolnico. Visoki Komisar v uradu za ljudsko štetje Ljubljana, 29. avgusta Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine je včeraj posetil osrednji urad za ljudsko štetje v Mandelčevi ulici, kjer se razvija živahno delovanje za revizijo zaključkov ljudskega štetja za vse občine naše pokrajine. Delo je zelo smotrno razdeljeno v odseke ter se vrši na metodičen način ob izvrstni organizaciji in kontroli. Visoki Komisar, ki ga je spremljal načelnik kabineta podprefekt dr. Bisia je ob koncu poseta izrazil svoje iskreno zadovoljstvo ravnatelju štetja com. Roselliu in njegovim sodelavcem. He( etnica KOLEDAR Dane«: Petek, 29. avgusta: Obglavljen je Janeza Krstnika. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Gojenke iz St. Cyra. Kino Sloga: Gangster ji iz Teksasa in Razbojniki zapada. Kino Union: Cavalleria Rnticana. Veseli teater ob 20. v Delavski zbornici. DKŽUBNE LEKARNE Danes: Mr. Su.^ik, Marijin trg 5; KuraJt, Gosposvetska cesta 10; Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31, Sprejem učencev Iz šol izven pokrajine »Visoki komisariat je izdal k uredbi St. 89 z dne 19. avgusta 1941. glede sprejema učencev iz šol izven pokrajine še pojasnilo. Fčenci, ki nimajo dijaških knjižic, ne izpričeval se smejo pripustiti k razrednim izpitom le, če verodostojno dokažejo, da so do konca marca obiskovali razred (n. pr. s potrdili dveh učiteljev zavoda, ki so ga obiskovali). Ljudskosolski učenci, ki nameravajo vstopiti v srednjo šolo, pa morajo še predhodno opraviti razredni izpit na ljudski šoli (ker imajo n. pr. le oceno I. polletja), delajo sprejemne izpite v dneh 20. in 21. septembra. Pregled motornih vozil na metan ali plinski generator Pregled (kolavdacija) motornih vozil, predelanih na metan ali na plinski generator predpisan z naredbo št. 80 z dne 8. avgusta 1941-XIX, se vrši vsak četrtek ob 10. uri dopoldne pred V radom za civilno motorizacijo Visokega Kimiisarijatu v Ljubljani, Gledališka uliea 11. Za pregled je predhodno pismeno zaprositi imenovani urad. Z vsemi potrebnimi podatki opremljeni in kolkovani (kolek za 30 Din = Lit. 11.40) prošnji je treba priložiti nadaljni kolek za 100 Din = 38 Lit. in v gotovini znesek 50 Lit. kot kolavdacij-sko takso. Oddvojeno vendar istočasno je treba zaprositi za izdajo spoznavne izkaznice. Tudi to prošnjo je treba predpisno koskovati Lit. 11.40. Ovadeni sodišču Ljubljana, 29. avgusta. Tržna policija Kr. Kvesture je v zadnjih dneh zasačila naslednje trgovce, ki so se pregrešili z navijanjem cen: Maserko Alojz, zastopnik, Karlovška 19, Heuffel Frane, pečar, Tržaška 109, Potokar Marija, posestnica, Zavoglje 11, Stupica Irma, trgovka. Gosposvetska 1, Remic Ana, prodajalka zelenjave, Do- brunje 11, Ambrožič Marija, prodajalka zelenjave, Zaloška 173, Anžur Frančiška, prodajalka zelenjave, Ižanska 140, Tomšič Iaiiza, krčmarica, Cesta 29. oktobra 4. Dolenc Franc, trgovec, Višnja gora 15, Verlič Josip, trgovec, Tvrševa 31, Mejač Marija, prodajalka zelenjave. Zalog 24, žan Ivan, mesar, Bohoričeva 11, Keber Anton, mesar, Poljanska 44, Vsi navedeni trgovci so bili ovadeni sodni oblasti. Radio Ljubljana Sobota, 30. avgusta 1941-XIX. Ob 7.30: poročila v slovenščini, 7.45: pesmi in melodije, v odmoru napoved Časa, 8.15: poročila v italijanščini, 12.30: poročilo v slovenščini, 12.45: pestra glasba, 13: napoved časa, — poročilo v italijanščini 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: orkester pod vodstvom mojstra Petralia, 14: poročilo v italijanščini, 14.15: Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Sijanca, 14.45: poročila v slovenščini, 17.15: pestra glasba, 17.35: plošče, 19.30: poročila v slovenščini, 19.45: simfonična glasba, 20: napoved časa — poročila v italijanščini, 20.20: komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: prenos iz Lucerna — lucernske glasbene manifestacije — simfonični koncert pod vodstvom mojstra Othmarja Schbka — glasba Franca Schuberta, v odmoru Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija šijanca: pestra glasba, 22.10: predavanje v slovenščini. 22.20: orkester Cetra pod vodstvom mojstra Bazizza, 22.45: poročila v slovenščini. Norveška idila Na Norveškem imenujejo še zdaj splošno redarje kakor so jih imenovali tudi poneko 1 drugod v starodavnih časih javni svetovalci. Norvežani so miren narod in znajo spoštovati red in mir tudi brez ljudi, ki jim je dolžnost skrbeti zanj po mestih. Vendar je pa treba včasih opozoriti na to vsaj župana, kakor misli to župan mesteca Risora, kjer je bil odšel redar ali svetovalec na tritedenski dopust. Za ta primer je objavil župan v domačem listu naslednji oglas: Glede na veliko zaposlenost vseli sposobnih meščanov, ni mogoče najti namestnika svetovalcu, ki odhaja na tritedenski dopust, zato prosi magistrat vse meščane, naj ohranijo v teh dneh rei in mir in naj se niti doma niti v krčmah ne prepirajo. »SLOVENSKI NAROD«, Petek, 29 vrgamt* 1911-XIX. Strma S Usoda bivših jugoslovanskih i je za pretiske zaaedbenih oblasti je in so znamke med zbiratelji dosegle te Ljubljana, 29. avgusta. Ko so italijan&Jce Oborožene Sile. nemška, madžarska in bolgarska vojska zasedbe razne dele bivše Jugoslavije in je bila obenem proglašena Ne za v usna hrvatska država, so okupacijske oblasti s prvimi ukrepi, ki so jih izdale, peeJcrbele tudi za delovanje poštnega prometa v skladu z novim časom. Ker v prvem provizoriju ni bilo mogoče takoj uporabljati znamk zasedbe-nih držav, so povsod prišle v premnet zaloge biv.iih jugoslovanskih znamk z odgovarjajočim pretiskom. k: je oči t oval zgodovinsko državno politično spremembo. Te znamke niso bile izdane nikjer v večjem številu serij in st> zaradi tega pa tudi zaradi svoje zgodovinske vrednosti med domačini, italijanskim-, nemškimi in drugimi evropskimi zbiratelji znamk zbudile ogromno zanimanje, tako da se danes prodajajo v Hatelističnih krožkih m pri trgovcih z znamkami po zelo visok h cenah. Skušali smo zbrati podatke o posameznih izdajah na vsem bivšem teritoriju Jugoslavije in kolikor so nam bili dosegljivi, jih navajamo v naslednjem. Znamke na ozemlju Ljubljanske pokrajine Na ozemlju Ljubljanske pokrajine ie bila izdana najprej kompletna serija prejšnjih jugoslovanskih znamk, ki so izš'e 1. 1940. z glavo bivšega kralja Petra II. Ta seri-a. ki sta ji bili priključeni tudi dve znamki izdaie iz 1. 1935.. na kateri je upodobljen bivši prestolonasl. Peter, je dobila črn pretisk Co. Ci, Njena nominalna vrednost je znašala pri celotni seriji 139.25 din xn je vsebovala naslednie znamke: Črnorjavc za 25 par, oranžno za 50 par, zeleno za 1 din. rdečo za 1.50 din lilakar-minasto za 2 din, lilarjavo za 3 din. utltra-marinmodro za 4 din, temnomodro za 5 din. čokoladnorjavo za 5.50 din, skril-na tom odro za 6 din, t cm nor javo za 8 din, violičasto za 12 din. temnovijoličastorjavo za 16 din. svetlomodro za 20 din in H1a-karminasto za 30 din; znamki iz serije 1_ 1935. sta vijoličasta za 10 din in lifla-rjava za 15 din. Skupno s to serijo je izšla tudi serija porto znamk s pretiskom Co. Ci. Znamke je izdala bivša država 1. 1931. in 1932. Serija obseca vijoličasto 50parsko znamko, temnt ka-minasto za 1 din, temnomodro za 2 din. oran/no za 5 din in svetlovijoličasto za 10 din. Torej s skupno nominalno vrednostjo 18.50 din. Med vsemi temi je najredkejša, najbolj iskana in zato najdražja tista za 15 din — bilo je pretiskanih samo okofli 1000 komadov — ki jo nekateri filatelisti cenijo na 700 do «00 lir, med tem ko kupujejo celotno zbirko za 1000 lir in već. V notranjosti dr/ave na jim cene še vedno rastejo, tako da niti ni mogoče določiti fiksne tržne cene. knr velja približno tudi za vse ostale znamke. Druga serija, ki je bila izdana, je hncla črn pretisk z napisom: R. Commissariato Chile territori Stcnvni oceupati Lubiana, nai>is Jugoslavija pa je bil uničen s črnim pikčastim poljem Obsegala je iste znamke. k;ikor serija Co. Ci., brez Iilarjave za 15 din. Do-datno k tej seriji so bile pretiskane s spremenjeno nominalno vrednostjo iz iste serije znamke rdeča po 1.50 din na 50 para in ultra marin modra za 4 din na vrednost 1 din. Tako je zna-a'a nominalna vrednost komoletne serije 125.75 din. Tudi k tej serij* so bile izdane porto znamke z enakim pretiskom in enako vrednostjo kot one s pretiskom Co. Ci. Med temi. ki jim znaša nominalna vrednost 18.50 d:n. je najreakejsa in zelo iskana znamka po 5 din. Posebnost so tai porto znamke za 0.50. 1 in 2 din. ki so izšle naknadno ;n imajo enak napis, vendar so črke drugačne, tanjše. Približna cena za vse te znamke je okrog 300 lir. Posebne specijalitete kakor zna m-ke z dvojnimi, premaknjenimi, obrnjenimi :n s preti>k. na gumi ran i strani pa seveda nimajo niti približno določljive cene, ker se te ravnajo po zanimanju interesentov za take redkosti. Najvišjo ceno pa so dosegli pretiski letalske serije. Bile so to bivše jugoslovanske znamke iz septembra 1937. leta. preko katerih je bil tiskan napis enak tistemu, ki smo ga zabeležili pri drugi seriji. Serija teh znamk obsega temnorjavo znamko za 50 par, zeleno za 1 din, modročrno za 2 din, karminasto za 2.50, vijoličasto za 5 din, lilakarminasto za 10 din, temnozeleno za 20 din, modro za 30 din, črnozeleno za 40 din in modrikastočrno za 50 din; ne— ♦ minalna vrednost serije znaša 161 din, trgujejo pa se že po skoro 20krat višji ceni. Za specijaliste je dragocen obrnjen pretisk na 50 dinarski znamki. V nizki nakladi je še izšel pretisk bivših jugoslovanskih znamk letalske serije izdanih v korist Protituberkulozne lige z zvišano vrednostjo. V to skupino spadajo znan ke za 0.50 + 0.50 din, za 1 + 1 din, za 1.50 + 1.50 din in 2 H- 2 din, s skupno nominalno vrednostjo 10 din. Tudi te so proti svoji postni vrednosti dosegle med filatelisti izredno visoko ceno. Razen naštetih so bile izdane še od preostale zaloge jugoslovanskih znamk serije s posebnim pretiskom Allo C ommissariato per la Provincia di Lubiana. Prišlo jih je v promet v Ljubljani zadnji dan dinarske veljave le malenkostno število serij, med tem ko so bile druge razpečane v notranjosti države. Pretiski Nezavisne drŽave i Ze dva dni po proglasitvi Nezavisne države Hrvatske je izsia prva serja znamk: starih jugoslovanskih preko katerih so pretiskali napis »Nezavisna Država Hrvatska*. Serija obsega osem nominalnih vrednot: oranžno za 5o par. zeleno za 1 din, rdečo za 1.50 din, karminasto za 2 din, rde- ' čer javo za 3 din. ultramarinmodro za 4 I din, temnomodro za 5 din in rjavovioliča- I sto za 5.50 din. Serija je imela nominalno vrednost 2.50 d'n in jih ie bilo na razpo- j lago 50.000. Se isti mesec so izšle znamke z novim črnim pretiskom, ki je prav tako vseboval trovTslični napis Nezavisna Država Hrvat- ska v obeh prvih vrstah v zgornjem polju in v zadnji spodnji, preko besede »Jugoslavija« in kraljeve glave v sredini pa je bil natisnjen novi hrvatski grb. Izdanih je bilo 45.700 popolnih serij, vsaka po 15 znamk vrednosti 0.25, 0.50, 1, 1.50, 2, 3, 4, 5, 5.50, 6, 8, 12, 16, 20 in 30 din, skupna nominalna vrednost cele serije je znašala 114.75 din. 10. maja, ko je minil mesec dni nove države, so bile v korist hrvatske vojske v nakladi 5000 serij izdane iste znamke a drugačnim pretiskom in dvojno nominalno vrednostjo. Crni pretisk obsega na levi strani hrvatski grb, desno v treh vrstah datum »10. IV. 1941.«, spodaj pa spet Nezavisna Država Hrvatska. Od vseh tiskanih serij je bilo danih na pošti v promet le 3000 serij, medtem ko je bilo 1000 serij izročenih poštnemu muzeju, ostale pa bodo prišle v promet ob obletnici . V zadnjih dneh pred izbruhom vojne je dospela v Zagreb druga naklada razstavnih znamk Hrvatskega filateli-stičnega saveza. Od teh je bilo 56.000 serij danih v promet z zlatim trovrstičnim napisom »Nezavisna Država Hrvatska«. So zelo redke in cenjene na 150 do 200 lir. Dobijo se tudi v zamenjanih barvah. Kot provizoriji so bile v prometu nekatere porto znamke. Zgoraj je preko bivših jugoslovanskih porto znamk državni napis, orla v sredini pa zakriva črn krog, v katerem je napis »franco«. Serija obsega vrednosti po 0.50, 2. 5 in 10 din. Kasneje je sledila še ena izdaja, katere pretisk se razlikuje od prejšnje v tem, da je orel v sredini prekrit s hrvatskim grbom. Izšle so vijoličasta za )5 par, črna za 1 din, modra za 2 din, temnorumena Z3 5 čin 'n rjava za 10 din. Obe seriji sta bili v kratkem času razprcaani. Končno sta bi'i od poslednjih jugoslovanskih znamk vrednoti po 3 oziroma 4 din pretiskani na novi vrednosti 1 in 2 din Na vrhu je napis »Nezavisna«, kraljevo glavo krije v črnem krogu negativ vrednosti, spodaj pa je v dveh vrstah »Država Hrvatska«. Pretiski v Srbiji Nemška okupacijska oblast je izdala popolno serijo prejšnjih jugoslovanskih znamk s črnim pretiskom »Serbien« iz zgornjega desn2ga v spodnji levi vogel. Posebnost tega pretiska je, da so znamke zavarovane s posebno zaščitno mrežico v zeleni oziroma rdeči barvi. Nominalna vrednost serije znaša 114.25 din, prodajajo pa se že po zelo visoki ceni. Od novih porto znamk, ki jih je pripravljala bivša Jugoslavija je bila izdana z enakim pretiskom vendar brez zaščitne mrežice serija 10 znamk. Prva skupina: vijoličasta za 50 par, temnokarminasta za 1 din, temnomodra za 2 in cinoberrdeča za 3 din, ima zgoraj napis »Porto« v cirilici in latinici, v elipsi je v sredini natisnjena vrednost, spodaj pa »Jugoslavija« v latinici in cirilici; druga skupina: svetlomo-dra za 4, oranžna za 5, svetlovijoličasta za 10 in svetlozelena za 20 din pa se razlikuje od prejšnje po tem. da ima v sredini mesto bele elipse grb in pod njim vrednost v dinarjih. Tudi rozeta je drugačna. Nominalna vrednost je 45.50 din prodajajo jih pa za dvojno imensko ceno. Izšla je končno Se letalska serija, ki je pravtako prevlečena z rahlo zaščitno mrežico in nosi napis »Serbien«. Ta napis na je v dveh barvah: v rdeči in rdečeriavi. Na znamkah po 50 par. 1. 2. 5. 10. 20 in 40 din gre iz desnega gornjega kota v levi spodnii. na znamkah po 2.50, 30 in 50 din pa iz desnega spodn^°?a v levi zri smerlerevski katastrofi. Ostale izdaje Razen teh so bile bivše iugoslovanske znamke pretiskane tudi v Crni gori. na Sušaku odnosno Reki, v Čakovcu ie izšla neuradna izdaja serije 10 znamk s pretiskom »Država Hrvatska Medi;murie« v Banji Luki sta izšli dve znamki s pretiskom »Slobodna Bosanska Hrvatska«. V Crni gori pa so orišle v promet italiian^Ve znamke z pretiskom »Montenegro«, prav tako so Madžari v delu bivše Jugoslavije, ki so ga zasedli izdali svoie znamke s posebnim pretiskom. DNEVNE VESTI — Posebne predstave s kulturnimi filmi tudi v Mariboru. Zgledu mnogih kinematografov v Nemčiji bo sledil zdaj tudi Maribor s posebnimi predstavami kulturnih filmov. Pri vsaki taki predstavi bo na sporedu tudi nemški tedenski pregled. Od 31. avgusta bo v Grajskem kinu taka predstava vsako soboto dopoldne, vsak delavnik pa kot prva popoldanska predstava. Na sporedu bodo kulturno pomembni in ljudsko vzgojni filmi. — 351etnica Nemškega doma v Celju. V včerajšnji »Marburger Zeitung« je napisal Edo Paidasch članek o 351etnici Nemškega doma v Celju, v katerem pravi, da je trdnjava spodnjestajerskega nem-štva. — Novi grobovi. V Mariboru sta umrli zasebnica Kleonora Moser, stara 84 let, in zasebnica Marija Beleč, stara 77 let, na Pobrežju pri Mariboru je pa umrla Elizabeta Pleteršič, stara 69 let. — Poroka. V soboto sta se poročila g. Jakob B a b n 1 k, tehnični uradnik kurilnice državnih železnic, Ljubljana in gdč. Vera Orlova, uradnica špedicijske tvrdke Slovenia Transport v Ljubljani. — Obilo sreče! — Makedonski delavci v Nemčiji. V nedeljo se je odpeljalo 400 delavcev iz Makedonije v Nemčijo. To so prvi delavci iz osvobojenih bolgarskih pokrajin, ki so našli zaposlitev v Nemčiji. V sredo se je pa odpeljalo iz Makedonije še 700 delavcev in sicer v Llenz. — Zvišanje železniške tarife na Hrvatskem. S 1. septembrom bodo zvišane na Hrvatskem vse železniške tarife za 50%. — Pogozdovanje goličav na Hrvatskem. Hrvatski gospodarski krogi razmišljajo po ustanovitvi samostojne države o možnosti pogozditve goličav na Jadranu in v Hercegovini. Zavedajo se pa dobro, da bi moglo to delo opraviti samo več pokolenj in da bi bili stroški ogromni. Obenem so pa prepričani, da bi se dal ta načrt uresničiti samo zdaj, ko so ei Hrvati priborili samostojno državo. Najbrž se bo Hrvatska lotila pogozdovanja po vojni. — Ptujsko gledališko poslopje bo temeljito prenovljeno. V Ptuju prenavljajo gledališko poslopje ln dela bodo kmalu končana. Poslopje dobi tudi centralno kurjavo. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico Javnosti na trgovskem ačiliscu »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, prične 1. septembra. Zahtevajte osebno ali pismeno nove ilustrirane prospekte! (Tel. 43-82.) 370 n — Tri nesreče v Mariboru. Na vogalu Tržaške in Perkove ulice v Mariboru se je pripetila v sredo precej huda nesreča. Zaradi cestnih del je promet po teh dveh ulicah omejen. Na vogalu je stal 151etni Vincenc Račko in z rdečo zastavico opozarjal voznike, da je cesta zaprta, ftofer nekega tovornega avtomobila je bil pa tako nepreviden, da je z zadnjim kolesom zadel dečka, ki mu je zmečkalo levo nogo. — V Pobrežju pri Mariboru stanujoča Marta Zafnik je stopila na razbito steklo in si tako globoko prerezala desno peto, da je malo manjkalo, da ni izkrvavela. V mariborski bolnišnici so jI še pravočasno nudili pomoč. — V Mariboru bivajoč emu 461etnemu ključavničarju Rudolfu Zabu-kovcu je pa padel na levo nogo težak kos železa in mu jo zmečkal. Tudi nJega so morali prepeljati v bolnišnico. Prva ladia s Neki danski pomorščak je naročil v dan j s ki ladjedelnici Burmelster Knjige Plečnikovih del«, določitev naknadnega kreiita za vzdrževanje avtomobilov, za napravo pregradne stene v mestnem vložišču, za prehrano pomožne policije v Delavskem demu in za nabavo malega razorača tehničnemu oddelku. Mestni svet bo sklepal o podpori TKD »Ateni« za ortopedično zdravljenje siromašnih ljubljanskih otrok. Sledila bodo še nekatera finančna poročila in poročila drugih odborov. Od združenja pekov bosta izvoljena zastopnik in njegov namestnik v preskrbo-valni odbor. Na tajni seji bodo poročila personalno pravnega odbora. SE D A N £ S VESELI TEATER v Delavski zbornici — Začetek ob 20. uri —lj Razdeljevanje Živilskih nakaznic Ljubljanski mestni preskrbovalni urad obvešča vse trgovce na drobno, da bodo dobili živilske karte za mesec september v II. nadstropju Mestnega doma od 8. do 14. ure, in sicer trgovci z začetno črko A—M v petek, 29. avgusta, trgovci z začetno črko od N—Z pa v soboto, 30. t m. Obenem mestni preskrbovalni urad naznanja vsem trgovcem na drobno in pekom, da morajo preostale odrezke za mesec avgust vrniti po naslednjem redu: trgovci od začetne črke A—L v ponedeljek, 1. septembra, trgovci od začetne črke M—2 pa v sredo, 3. septembra, in peki v torek. 2. seotembra. —lj Na Dolenjsko: In sicer v Zupanovo jamo ter preko Tabora na Polževo gredo planinci v nedeljo 31. t. m. Kdor se želi udeležiti tega izleta, naj se prijavi v društveni pisarni SPD najkasneje do sobote opoldne. —lj Združenje gostilniških podjetij v LJubljani obvešča svoje člane, da bo vpisovanje v gostinsko strokovno nadaljevalno solo v Ljubljani 1. in 2. septembra t. 1. od 8. do 12. ure v soli na Privozu. dola je obvezna za vse natakarske in kuharske vajence in vajenke ter je vsak učni gospodar po zakonu dolžan skrbeti za pravočasen vpis svojih vajencev v šolo. Pričetek rednega pouka bo 22. septembra t. 1. —lj Pouk vseh orkestrskih inštrumentov je vpeljan na soli Glasbene Matice ljubljanske poleg vseh drugih glasbenih predmetov. Starše posebno opozarjamo na pouk orkestralnih Instrumentov, saj nudi godba dandanes marsikomu dober lr stalen kos kruha. Novo Šestdeseto šolsko leto na šoli Glasbene Matice se bo pričelo v septembru t. 1. In bo vpisovanje v dneh od 1. do 4. septembra dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Vse podrobnosti daje pisarna Glasbene Matice, Vegova ulica št. 7. Demonstracija jeticnib Is Montevidoa poročajo, os je kemik Jesu* Puevo odkril nov serum zs zdravljenje jetđce, m katerim Je dosegel odlične uspehe. Zdrav* je okoli 200 j etičnih hi skonij vsi so popcinoma osdraveli. Vest o novem serumu proti jetiki se *e hitro isrifcss m pred dnevi je prišlo zasadi tega do pravcate demonstracije mm> *»* Jetičnih bolnikov, ki so zahtevali, naj LJUBLJANSKI KINEMATOGRAF! Predstave ob 16., 18. in 20. uri KINO UNION TELEFON ZZ-ZJ Film JtrfnJaAlcega temperamente — čarobni posnetki krasne sicilijanske folklore Cavalleria Rusticana Isa Pola — Eto ris Durantt — Leonardo _Cortese — Carlp Nimcht KINO MATICA TELEFON 23-41 Izvrstna filmska komedija z Napoleonovih časov Gojenke iz St. Cyra Vanna Vannl Hi o Stelner Silvana Iachino KINO SLOGA TELEFON 27-30 Samo Se oanes dva napeta oowbojs]ta filma Junaških podvigov in vročih borb! Gangs terji iz Teksasa in Razbojniki zapada vlada poskrbi, da bo serum na razpolago tudi vsem javnim bolnicam v Urugvaju. Oblasti so demonstrantom obljubile, da bo njih zahtevi ustre/eno. ako bodo uradni zdravniki ugotovili da je sredstvo res uspešno. Preiskava seruma je pokazala, da jc kemik res- odkril novo uspcino sredstvo proti iet^k? in ob'asti so ukazale, nai bolnice uporabljajo novi serum pri zdravljenju jetike. Pomorski promet na Daljnem vzhoda Sanghajski ust »Finance and Commer-ce« priobčuje zanimiv pregled o razvoju pomorskega prometa na Daljnem vzhodu. Razvoi je označen zlasti s tem, da Japonska zastava v pomorskem prometu vedno bolj izpodriva zastave drugih narodov, posebno angleške. Ob koncu lanskega leta je znašala pomorska tonaža uvoza in izvoza v šanghajsko pristanišče še vedno četrtino tonaže iz leta 1937. Ladje za obalni promet so pa povečale svoj ladijski prostor komaj za tretjino, a ladje na notranjih vodnih potih iz Sanghaja so predstavljale komaj dobro četrtino predvojne tonaže. Velik del prometa po spodnjem toku reke Jangce, ki je prihaja) pre; v šanghaj k prekladanju, gre zdaj iz rečnih pristanišč naravnost na Japonsko. Promet po reki Jangce je postal skoraj izključno japonski monopol. Napredek v japonskem pomorskem prometu odgovarja veliki potrebi dodatnega ladijskega prostora. Zal pa primanjkuje Japoncem v njihovi parobrodni industriji delcvcev in zato ne morejo s potrebno hitrostjo dopolniti trgovskega ladjevja. Da bi se temu odpomoglo, je pričela japonska vlada pogajanja z vsemi ladjedelnicami. Švicarski frank izvozna valuta Vest iz Teherana, da iranska banka noče sprejemati švicarskih frankov je vzbudila med švicarskimi interesenti pravcati preplah. V Švici pravijo, da gre za pomoto, kajti švicarska Narodna banka je sprejemala doslej poljubne zneske švicarskih frankov in jim izplačevala protivrednosti v vsaki tuji valuti. Smatra se za možno, da je ta ali ona banka v Orientu pri sprejemanju švicarskih bankovcev previdna, v kolikor vprašanje dotoka ali prenosa ban-koncev ni pojasnjeno. Na prodajnost čekov Švici to seveda nima nobenega vpliva. Razen tega pa poročajo iz ostalih prekomorskih izvoznih trgov o občutnem pomanjkanju švicarskih frankov, ker je bistveno nazadoval prekomorski dovoz is Švice, ki se je večinoma do zadnjega zaračunaval v dolarjih in ker so bile zapadle terjatve bank s povratkom kapitala skoraj povsem izčrpane. Na drugi strani pa smejo švicarski izvozniki, v kolikor sploh imajo prekomorske možnosti obračunavati zdaj s švicarskimi franki, ker je dolar po naredbi o blokiranju izgubil značaj svobodne valute. Zakon mu je rešil življenje Iz Stockholma poročajo o čudežnem ozdravljenju skoraj 100 letnega starca, ki se je na smrtni postelji odločil oženiti se s svojo mnogo mlajšo gospodinjo. Nekaj dni pred svojim 98. rojstnim dnem je neki bivši bančni ravnatelj v Oestersundu, ki je bogato mesto industrije na Švedskem, začutili, da je na koncu. Popadla ga je velika slabost in vedel je, da se mu bliža smrt. Ravnateflj je živel zasebno že 33 let. Umirajoči starec je poklical župana in mu povedal, da so hoče pred smrtjo oženiti s srvojo zvesto gospodinjo, ki mu je služila dolga fleta in je 25 let mlajša od njega. Stari bankir, ki se ni mogel premakniti na postelji od slabosti, je imel svojo poroko seveda v bolniški sobi. Nevesta je stala ob njegovi postelji. Po opravljenem poročnem obredu se je starec nenadoma počutil bolje, kakor da je na mah pomlajen se je čutil in zahteval je šampanjca, da napije nevesti. Nekaj dni nato se je starec že toliko opomogel, da je vstal in naslednji dan so ga ljudje že videli na sprehodu ob strani svoje žene. Zanimiva križanja živali V živalskem vrtu v Hellabrunu v Nemčiji so z velikim uspehom križali razne živali zelo različne vrste in so na primer na ta način >naredilic žival, ki je napol lev in napol tiger. 2ival ima glavo leva in tigrovo truplo. Križanje belega polarnega medveda in rjavega medveda je dalo novega medveda ki nima elegantnih oblik prvega in tudi ne velikost drugega, vendar se lahko plodi, dočim se levji tiger, oziroma tigrovskl lev ne more ploditi. S križanjem psa in volka je nastal bastard, ki koplje zemljo kakor volk in laja kakor pes. Najzanimivejše pa je bilo križanje gost in labuda, ki je dalo dvakrat težjo žival kot je gos z zelo okusnim mesom in z dolgim perjem. Novi ptič bo torej zelo koristen v mnogih pogledih. lampadt •iettnche di tutti ■ tipi t perqualsiasi applicnone, o rodo t ta nei grandian štabi 11 nenli di Alpignano (Torino). :oiati di macehinario modem mimo a di laboralon sparimentali perfetti. rniLipa n.A.1. M1LAS0 - VIA S MARTINO. 30 PHILIPS Vsakovrstne električne žarnica, za različne upnrabe, proizvod znanih, velikih tvormc v \lpignano (Torino), opremljenih s najmodernejšimi i troji in t dovrSenimt eksperimentalnimi laboratorij' ZjJ)ta mrk pri : riiiLip« m. a.i. Ull.iva . Ml S UAKTUI0. 20 Koruze bo letos v Evropi mnogo Prekomorska koruza je zaradi izgube dosedanjih tržišč skoraj povsem izginila iz svetovnega trga kot predmet trgovine, nasprotno je pa s prebitkom koruze iz južnovzhodne Evrope zagotovljen ves evropski veliki prostor. V dunavskih državah se obeta letos tudi dobra letina koruze in zato lahko računamo, da bodo prebitki znatni. Amerika poostruje kontrolo izvoza Po poročilih iz VVashingtona je treba računati s tem, da bo državna kontrola nal izvozom v kratkem še bolj razširjena. Riz-širiti jo nameravajo na ves izvoz, doči n je obsegala doslej samo 80«/0 izvoz?.. Zaenkrat so postavili pod izvozno kontrolo še šest skupin blaga in sicer krzno, sintetična vlakna, les, naravni asfalt, vse kovine razen železa, železnino, kemikalije in rasne druge sirovine. Poostritev kontrole izvo/.a se utemeljuje s pomanjkanjem surovin za vojno industrijo. Pri tem se pa opozarja na dejstvo, da so dobave Anglije prosto vsake izvozne kontrole. Argentina kupi vso žitno letino Žitni odbor argentinskega parlamenta je predlagal parlamentu, naj bi dobila vlada pooblastilo za nakup vsega žitnega pridelka med vojno in še eno leto po sedanji vojni. V ta namen dobi vlada na razpolago kredit ene miljarde pezov. Racionirarije bencina v Ameriki Pooblaščenec za gospodarstvo z olji v Združenih državah tajnik notranjega ministrstva Ickes je izjavil, da bo treba v vzhodnih državah prihraniti 20 do 35J r> dosedanje porabe pogonskih snovi. Motorna vozila zasebnikov ob nedeljah sploh ne bodo smela voziti, ob delavnikih jim bo pa dovoljena samo ena izletniška vožnja. Kupujoče občinstvo bo pozvano naj nosi po možnosti zavitke kupljenega blaga samo domov. Ob začetku avgusta so bile uvedene v Ameriki bencinske karte, v kratkem pa računajo s končnim racioniranjem bencina. Srce kot črpalnik Srce črpa 0.083 1 krvi v sekundi pod pritiskom 0.2 atmosfere. S tem opravi na dan delo približno 18.000 kg. Pri človeku do 70 let napravi srce okrog 3 miljarde utripov in načrpa 150.000 m3 krvi. Čebela in njen polet Čebela potrebuje za letanje izredno silo. Na 4 km dolgem poletu zamahne 180.000-krat s krili. V ta namen potrebno energijo črpa čebela iz velike količine sladkorja v svoji krvi. V krvi čebel je 20krat toliko slakorja kakor v človeški krvi. Lačna čebela ne more leteti daleč. Ce se lačna čebela sploh dvigne v zrak pade čez nekaj minut izčrpana zopet na tla. si samo določa repertoar Gledališče v Flesburgu je prišlo na originalno misel, naj občinstvo samo odloča o repertoarju za novo sezono. V dnevnem tisku je pozvalo občinstvo, naj izrazi glede repertoarja svoje želje. Ljudje pošiljajo odgovore uredništvom, ta pa gledališki upravi. Gledališka uprava si obeta od tega še tesnejše stike med gledališčem in občinstvom. ALI RES SE NE VESTE, da vam oglas v »Slovenskem Narodu« odvzame vse Vaše skrbi? Ce iščete službo ali stanovanje, če želite karkoli kupiti, se obrnite na oglasni oddelek >Slovenskega Naroda«, ki Vam bo s cenenim oglasom izpolnil Željo. Oglasni oddelek > Slovenskega Naroda« sprejema oglase za isti dan vsak vsak dan od 9. ure zjutraj. 1234 VINO CHIANTI Mario Piccinl Poggibonsi (Siena — Italia) I] migliore! Preferitelo! VINO CHIANTI Marlo Piccinl Poggibonsi (Siena — Italia) Najboljše: Najbolj cenjeno; POZOR! imam na zalogi no. ve otroške gumaste škornje in galoše cer rabljene ženske Čevlje KLAV2ER, Vosnjakova ulica 4 1415 KUPUJEM IN PRODAJAM rabljene čevlje in moške obleke, rabljeno perilo ln stare cunje. KLAV2ER, Vosnjakova ulica 4 1414 »SLO? Ali veste, kdaj ste bili rojeni? AM veste, kdaj ste se rodili? To vprašanje ni tako neumno, kakor se zdi na prvi pogled. Neumno ni zlasti za tiste, ki so se rodili po uradnih zaznambah 1. januarja, 31. marca ali 2. aprila, 12. ali 14. v mesecu, 1. maja ali ob podobnih sumljivih dneh. Zlasti pri nekaterih takih ljudeh lahko z vso pravico domnevamo, da so bili rojeni 31. decembra, 1. aprila, nesrečnega 13. v mesecu, 2. maja itd. Ker ti datumi niso posebno prikladni in se roditeljem iz katerega koli vzroka niso zdeli srečni, so segli tu v dovoljenih mejah po korekturah. Tako se zgodi, da mamica v poznejših letih človeku naenkrat zaupa, da v resnici ni bil rojen v soboto ali petek, dne 1. maja, temveč 30. aprila in temu podobno. Včasih je tak greh bil in je čisto nedolžen, zlasti če gre za pičlo uro ali celo za nekaj minut pred polnočjo ali po nji- Toda to ni samo prazno besedičenje, temveč je celo statistično ugotovljeno in dokazano, da so v datu...ih rojstva nekatere nepravilnosti in protislovja, ki kažejo, da ljudje samovoljno posegajo v naravne zakone. Prof. Karel Marbe opozarja v svoji razpravi i ■•Merk\vurdige Befunde in der Geburtenstatistikc na nekatere resnične zanimivosti v datumih rojstva in obravnava to vprašanje iz psihološkega vidika. Iz gradiva, ki ga je zbral in proučil, je razvidno, da se je največ otrok rodilo v soboto ln v nedeljo, najmanj pa v ponedeljek in torek. Ker pravijo, da so v nedeljo rojeni otroci srečni, so praznoverni starši bolj navdušeni za nedeljo, zlasti če gre za neka] ur ali celo samo nekaj minut v noči na ponedeljek ali če ura slabo gre. Zgodi se tudi, da oče ali babica v naglici ln razburjt-.ju pozabita pogledati na uro ln da sele pocnVje ugibajo, kdaj je bil počil srečni trenutek. Pri tem pa se lahko zmotijo tudi za cel dan. Nekateri datumi se posebno radi pozabijo. To velja zlasti za 29. februar. Profesor Marbe je ugotovil, da se je rodilo 29. februarja 1928 — 786 otrok, čeprav je znašalo dnevno povprečje v tem letu 942. Toda 29. februar ima mnoge neprilike. Tega dne rojeni ljudje imajo rojstni dan samo vsaka štiri leta. Tako je človek trikrat po vr»ti prikrajšan za rodbinsko svečanost in če da kaj na osebni kult, je to dvakrat neprijetno. Razmeroma redka je v rojstnih datumih tudi številka 13. Starši se boje. da bi utegnil biti trinajstega v mesecu rojeni otrok nesrečen in če gre le za nekaj ur. utaje pravi rojstni dan in zbero prejšnji ali naslednji dan. Tudi številka 9 ni posebno priljubljena. Pač pa se daje prednost številkam z ničlo ali petico na koncu. Izredno mnogo otrok se rodi prvega v mesecu, seveda pa prednjači prvi januar. Na Silvestra rojena bo vesela Najmanj priljubljeni dan v tem primeru je Silvester. Iz statistike je razvidno, da se roditelji krčevito branijo tega dne. Gotovo se bore za ure in minute, da bi zavlekli rojstvo do srečnega novega leta. Profesor Marbe je ugotovil, da se je rodilo od leta 1925. do 1930. vedno 1. januarja 1404 do 1651 otrok, čeprav je znašalo dnevno povprečje v teh letih samo 941. Toda ne čudimo se. saj pomeni včasih teh nekaj minut v noči od 31. decembra na 1. januar celo leto. Posebno če se rodi deklica, je takoj eno leto starejša, a to pomeni pri nji mnogo več nego pri dečku. J Seveda pravijo, da rojeni otroci vrne življenje volje. Toda to je samo slaba tolažba njim ln staršem, da Je ta datum tako Dobro je roditi se prvega aH takoj po prvem v mesecu, kajti rojstvo ee da zlasti v uradniških družinah vsaj skromno proslaviti, kar bi proti koncu meseca že ne šlo. Poleg novega leta je priljubljen dan 1. maj. Tudi tu starši radi porinejo čas nekoliko naprej in če je bil otrok rojen v resnici 30. aprila, potisnejo rojstvo na dan 1. maja. Takih korektur je ugotovil profesor Marbe posebno mnogo. Verni starši hrepene po tem, da bi se otrok rodil na ta ali oni večji praznik. Končno pa Imajo mnogi interes na raznih zgodovinsko pomembnih dneh. Tudi tu kaze statistika mnoge nepravilnosti. Izmed praznikov so najbolj priljubljeni 1. januar, 1. maj, 2. februar, 1. november m 24. december. Kako to, da ni vse v reda Omenili smo Že, da imamo na sumu mnoge starše ob pomembnih dneh rojenih otrok, da so si izbrali tisti dan in da je bil otrok rojen v resnici en dan prej aH pozneje. Vzroki so v prvi vrsti psihološki, ne pa biološki, da z rojstnimi dnevi ni vse v redu. Kriva je slabo idoča ura, krivi so razburjeni očetje in babice ali sorodniki, da se je otrok rodil kot nalašč v tako nevarni bližini zares ugodnih in srečnih dni. Seveda pa gre tu za nedolžno premikanje časa brez vsakega slabega namena. V porodnišnicah ne primaknejo in ne odštejejo niti minute. Ne pozabite torej vprašati mamice, kdaj ste bili v resnici rojeni! Manj kur — več jajc Po katerih znakih spoznamo kure k2 znese mnogo jajc Manj kur več jajc — to se zdi na prvi pogled čudno in nemogoče. Toda 60 kur, od katerih znese vsaka na leto 60 jajc, gotovo ni vredno toliko kakor 30 kur, če znese vsaka na leto 70 jajc. To je kaj enostavna računska naloga. Prav tako lahko je pa izračunati, da porabi 30 kur, ki znese 300 jajc več, samo polovico toliko piče kakor 60 kur. Toda glavni namen reje kur so jajca in zato ne moremo razumeti, zakaj naj bi se rejci trudili z rejo takih kur, ki ne zaslužijo svoje piče, če zneso letno izpod 100 ;ajc. To bi pa ne pomenilo samo zasebno, temveč tudi narodno gospodarsko škodo, kajti s tako nerentabilno pi-čo bi lahko redili res dobre kure. Gospodinje, ki se zdaj hočeš nočeš ukvarjajo z rejo kokoši, dobro vedo, da je varčevanje zlasti važno in potrebno med vojno. Zato so se mnoge že same odkrižale kur, ki so znesle premalo jajc. Toda kako naj tako kokoš spoznamo? če imamo kure zaprte, odnosno če ne morejo nesti jajc, kjer se jim zahoče, kakor je to večinoma po kmetih, vemo točno, koliko jajc znese vsaka kura. Pa tudi sicer je dosti zanesljivih znakov, po katerih lahko ugotovimo, kako je s kuro. Malo jajc zneso kure z grdo podolgovato glavo in z zaspanimi, majhnimi motnimi očmi ter slabo razvitim grebenom. Zlasti greben je tipičen znak slabe kure. Pa tudi po celotnem telesu lahko spoznamo slabo kuro. Kure, ki zneso mnogo jajc, so krepke, lepo razvite, njihovo perje je vedno bleščeče in se lepo oprijema telesa. Slabo razvite kure, od katerih rado visi perje, pa zneso malo jajc. Slaba kura se spozna tudi po obrabljenem kljunu in krempljih. Končno je zanesljiv znak tudi barva noge in kljuna. Kure, ki zneso mnogo jajc, nimajo v nogah, kljunih, kolobarjih okrog oči in v ušesnih odprtinah žolte-ga pigmenta. To se najbolje vidi pri kurah žoltih nog. Kure, ki ohranijo enako barvo teh delov telesa ob času, ko neso, je treba izločiti, ker ni vredno rediti jih. I>a je treba izločiti iz reje tudi bolne in stare kure, je samo po sebi umevno. Ker zneso kure največ jajc v prvem letu, bi morali izločiti iz reje vse nad 2 leti stare kure. Njihova reja pomeni zasebno in narodno gospodarsko škodo. Nemško letalo Id je bombardiralo Petrograd 1.1918 Najdaljši polet letala »Albatros" med prvo svetovno vojno Samo enkrat, se je nekemu nemškemu letalu med svetovno vojno posrečilo dospeti do Petrograda, današnjega Leningrada, in ga bombardirati. Dogodek ni bil zabeležen v poročilu generalnega . štaba in letalci sami mu niso pripisovali velike važnosti. Sredi februarja 1918 se je spet razplamtela bitka na vzhodni fronti. Res je trajalo že dva meseca premirje, toda pogajanja z novimi gospodarji v Petrogradu niso šla od rok in boljševikom ni nihče zaupal. V bližini Rige je bila pripravljena tedaj skupina šestih nemških letal »Albatros C« Letala so bila obsežna in težka in so mogla vzdržati v zraku največ štiri ure. Naravnost blazno je bilo misliti, da bi bilo mogoče z njimi prileteti do Petrograda. Kljub temu sta prišla na tako misel adju-tant Herbst iz Bremena in podmaršal Rieken. Dne 1. marca bi moralo letalo teh dveh letalcev opraviti izvidniški polet proti Dor-patu. Nudila se je prilika, katero je bilo treba izkoristitL Tajno sta letalca pritrdila na letalo rezervni rezervoar pogonskih snovi. Po štirih urah leta je letalo porabilo ves bencin in je dospelo do Dorpata, kjer je moralo v nekem gozdu zasilno pristati. Na zasilnem letališču pa sta letalca našla že štiri druga nemška letala. Letalci so se zbrali in se posvetovali ter sprejeli predlog letalcev Herbsta in Riekena za polet nad Potrograd. V neki knjižnici je Herbst našel zemljevid, treba je bilo dobiti še bencin. V Dor-patu ga ni bilo niti kapljice. Treba je bilo poizkusiti s težkim ruskim bencinom, ki so ga Albatrosi slabo »prenašali«. Vendar je bilo treba poizkusiti. Letalo se je s težavo dvignilo. Letalca sta imela seboj dve bombi, kar ni bilo mnogo več kot »poset-nica« za Petrograd. V višini 2000 m sta letalca precej zmrzo- vala v svojih kožuhih. Letalo je preletelo Peipuško jezero. Motorji so slabo delovali, toda vzdržali so. Po več urnem letu sta letalca dosegla Petrograd. Spustila sta se niže in odvrgla obe bombi. Opazovala sta lahko eksplozijo in požar ter beganje prebivalstva. Protiletalska obramba je bila silna, a letalca sta se dvignila in srečno odletela. Rdeči letalec, ki jima je sledil, je bil sestreljen. Motorji so čedalje bolj slabo delovali na povratku, a vendar sta letalca priletela do zasilnega letališča v Dorpatu. Povratek je trajal 5 ur. To je bil najdaljši let Albatrosa v svetovni vojni. Boj proti ulični razsvetljavi Nedavno je izšla knjiga G. Bettmarja o razvoju elektrotehnike v Nemčiji. Avtor opisuje v njej tudi boj proti piinskl razsvetljavi ulic. Leta 1819. je >Komiache Zeitung« ironizirala ta boj in se poemeho-vala zagovornikom teme na ulicah takole^ Vsako ulično razsvetljavo je treba, odklanjati: 1. Iz teolodkih razlogov kot poseganje v božji red. Po njem je noč namenjena temi, ki jo samo tu pa tam prekine mesečina. Temu se človek ne sme upirati, svetovnemu redu ne sme diktirati, ne sme si prizadevati, da bi spremenil noč ▼ dan, 2. Iz medicinskih razlogov. Nočno bivanje na ulicah se zdi ljudem lažje in udobnejše, kar pa pospešuje nahod, kašelj ln prehlad. 3. Iz filozofskih razlogov. Morala se s plinsko razsvetljavo kvari. Umetna svetloba preganja strah pred temo, ki varuje slabiče mnogih grehov. Umetna svetloba daje tudi pogum erešniku, da kroka do pozne noči po gostilnah, 4. Iz narodnih razlogov. Namen javnih svečanosti je povzdigovati narodno zavednost. Razsvetljava je temu izredno koristna. Ta vtis se pa močno zmanjša, če ga vsako noč s tako razsvetljavo zatiramo. Zato je kmet v razsvetljeni ulici živahnejši od meščana, ki je umetne svetlobe že sit. Neki raziskovalec Južnega tečaja se je nedavno ustavil na nekem točku, kjer je bilo vse polno pingvinov. Čudno se mu je zdelo, da ni videl nikjer nobenega mrtvega pingvina. Začel je iskati mrtve pingvine in slednjič je našel med griči jezerce čiste vode. Na enem bregu je ležala cela vrsta oči vidno bolnih pingvinov. Zdaj pa zdaj se je pognal pingvin v vodo, iz katere ga ni bilo več na spregled. Raziskovalec je potem opazil na dnu jezerca vse polno mrtvih pingvinov. Pred seboj je imel oci-vidno svojevrstno pokopališče teh ljubkih prebivalcev polarnih krajev. Boljseviskega jarma osvobojeni Ukrajinci se vračajo na svoje domove Geno Rs Senečič: »Nenavaden človek44 Premiera tega dramatskega dela bo na našem odns jutri Ljubljana, 29. avgusta Kot rojen Zagrebčan (roj. 1907.), je postal Senečič tako v svojih novelah, romanu in dramatskih delih portretist Zagreba, njegovih tipov, miselnosti najrazličnejših socialnih plasti, njihovih vrlin in napak. Kot pisca ga odlikuje močan čut pravičnosti, simpatija do nižjih socialnih krogov, oster kriterij v pogledu na moralno kakovost značajev in pri presoji družabnih in društvenih kompleksov. Kot pisatelj išče z neutrudljivcstjo zdravnika bolezni v moralnih in materialnih razmerah svojih someščanov in skuša opredeliti vse nezdrave, prav tako pa tudi pozitivne znake narodovega duševnega in materialnega življenja in jih preliti v dramatsko dogajanje. Njegova največja pozornost in ljubezen velja malemu človeku iz predmestja. Tam odkriva velike duševne in srčne vrednote, ki se bojujejo, podlegajo ali zmagujejo v boju z materialistično, koruptno družbo. Besednik malega, brezmočnega človeka kaže primere iz sodobnega življenja in jih obdaja s komentarjem, ki mu ga narekuje njegovo kritično, objektivno gledanje. Jože Kovic v glavni moški in Starčeva v glavni ženski vlogi v Senečičevi sodobni igri »Nenavaden človekc. Njegova dramatična dela zanimajo v prvi vrsti zaradi aktualnosti pokazanih dogodkov in značajev, zaradi njihove udarnosti in zavoljo tega, ker so mimo svoje značilnosti občečloveški dogodki, ki se dogajajo po vsem svetu. Senečič je napisal od 1. 1928 čez 100 novel, ki so bile natisnjene v hrvaškem jeziku, a tudi prevedene v češčino in nemščino, kar priča — skupno z drugimi deli — da je spoznalo tudi inozemstvo Seneči-čeve vrednote. Senečiču je predvsem važna vsebina in misel, manjšo pozornost posveča obdelavi m lepoti zunanje oblike. Med njegova dela spada knjiga novel >Pokušaji«, ki je izšla v Zagrebu 1931, nadalje satirični roman 5»Film naših dana«, izšel v Zagrebu L 1933. Njegova dramatska dela so: >A. G. M.«, igra, ki jo je uprizorilo prvič v Zagrebu gledališče 1934. prav tako kakor je igralo krstne predstave vseh njegovih nadaljnjih dramatičnih del. >A. G. M y dvema o A. G. Matosu in starem Zagrebu. Satirična komedija »Ferdinanda obravnava sodobni Zagreb. Po krstni predstavi v Narodnem gledališču je šla preko najrazličnejših hrvaških odrov, bila prevedena v češčino (dr. Bohuš Vvbiral), v francoščino (Margita Bekova) in nemščino (Bo-žena Begovičeva). Sodobna tragikomedija »Slučaj s ulica« obravnava zgodbo dekleta iz zagrebškega predmestja. Bila je igrana na številnih hrvaških odrih in je prejela Demotrovo nagrado kot najboljša domača drama, uprizorjena v sezoni 1936-37. »Radnički dol« je sodobna tragikomedija o urbanističnem in socialnem paradoksu mesta, ki postaja velemesto. Bila je prevedena v Češčino (Gabriei Hart). »Nenavaden človek« je delo, ki ga je igralo zagrebško gledališče 1. 1939. Bilo je prevedeno v češčino (Gabriei Hart) in v nemščino (Božena Begovičeva). L. 1940. ga je uprizorilo praško Mestno Vin ohrad-sko gledališče, nato je bilo igrano v Plzni ln Čeških Budjejovicah, bilo na sporedu olomuškega in drugih čeških gledališč. Pripravljen je bil tudi scenarij za češki film. Vse Senečičeve igre so bile igrane na številnih naših odrih. Jutri jo bo igrala tudi naša Drama. Senečič doslej ni bil na sporedu našega gledališča, zato bo ta predstava tem bolj privlačna. Predstavila nam bo najnovejše delo dramatika, ki je dobil veliko priznanja doma in v inozemstvu. »Nenavaden človek« je njegovo peto dramatsko delo. V njem se očitujejo izkušnje, nabrane pri ustvarjanju prejšnjih, siguren odrski prijem, pravilno odtebtanje učinkov in pregnantnost izraza. Pisatelj imenuje »Nenavadnega človeka« tragikomičen dogodek v 6 slikah. Kakor kažejo zadnja štiri dela, uporablja dramatik rad prednaslov > tragikomedija«. V bistvu so ta dela tragedije malih ljudi; ▼ tragikomedije jih spreobrača zgolj današnja družbena morala, ki postavlja v Sene-čičevih primerih pojme o morah in socialnem redu na glavo. »Nenavaden človek« je tragikomedija poštenjaka, upokojenega železniškega sprevodnika; kot kostanjar si služi k penzijt še nekaj denarja in preživlja z 20 let mlajšo ženo relativno srečno življenje malega človeka. Ko pa kot poštenqak vrne najdenega pol milijona denarja, postane senzacija dneva, Človek, ki vrne pol milijona! Njegovo poštenost izrabi »človekoljubi, pokrovitelj socialnega društva in srčno dobri Tonkovič pada z lestve svoje majhne srečice vedno globlje, dokler ne obleži kot prevaran, zapuščen od žene, oropan dobrega imena, službe, nagrade in penzije in zaničevan, na zadnji stopnji, v bridkem spoznanju, kam ga je pripeljalo poštenje. Igra je ostra obsodba današnjih družbenih razmer in izzveni v veri v obnovo poštenja in pravice. Maša St. Indeks proizvodnje v Združenih državah Indeks industrijske proizvodnje v Zedi-njenih državah je dosegel v juliju 162 proti 157 v juniju in 118 v juliju lanskega leta. Večja naročila vojnega materiala in povečana civilna potreba sta povzročila izven kontroliranega trga kovin nagel porast cen. V poročilu Federal Reserve Bul-letin se opozarja dalje na vedno manjšo donosnost industrijskih in železniških obligacij. Vedno bolj se kažejo znaki inflacije in v tem pogledu je poročilo skrajno skeptično. PROKLETSTVO 12 DENANTA Roman. — Ah, — kje pa biva? — V Amsterdamu. Man za na je poskočil na divanu, kakor da ga je pičila kača. — V Amsterdamu!___V Amsterdamu!... In vi mislite, da se odpeljeva v Amsterdam? — To bo potrebno___Ce ne poznate v Parizu nikogar, ki bi hotel kupiti najin demant___ — Prav pravite... Nisem pomislil, kaj govorim ... No, dobro odpeljeva se v Amsterdam... To je neobhodno potrebno, toda v tem primeru bo treba čim prej odpeljati se tja. —Na razpolago sem vam... Jutri, če hočete. — Pa naj bo jutri. Sicer mi pa pride to zelo prav, ker imam svoje razloge, da ne ostanem večno v Parizu... Torej je sklenjeno, da se odpeljeva v Amsterdam. Tam vaš prijatelj, trgovec z dragulji, razreze demant, ga proda in vam izroči denar. Izkupiček si razdeliva, potem pa pojdeva vsak sebi . •. Koliko časa bo pa treba za to? Kaj mislite? — Najmanj štiri tedne. — Da, tudi jaz sem mislil tako... Ali imate toliko denarja, da boste mogli plačati vožnjo za oba? Presenečeno sem se ozrl na Manzano. — Kaj ? — je dejal. — Vi se branite storiti mi to malo uslugo? Saj vam vrnem denar, dragi moj — bodite brez škrtu. — Vi torej nimate denarja? — Saj sem vam pravkar povedal, da sem suh kakor poper.. • — Torej si lahko seževa v roke. Tudi jas sem namreč suh. — Vi tudi nimate denarja? — Nimam ga nič ali skoraj nič. — Vrag vas vzemi! Torej ste prišli vlomit ▼ moje stanovanje, da bi si preskrbeli denar? — Pardon, nisem prišel k vam, temveč sem mislil, da pridem v Benonijevo stanovanje. — Da, to je res... Zdaj pa morava nenmdoma k temu Benoniju. — Prepozno je že. — Prepozno?___Zakaj pa?... — Benoni se je že vrnil. — Kako veste to? — O tem sem skoraj prepričan... Lahko si mislite, da sem se informiral o vsem, preden sem prišel ▼ to hišo. — Kdo je vas pa mformiral? — Njegov sluga. — Jutri boste morali znova govoriti z njim. Morda boste lahko jutri ponovili svoj poskus. Manzana je v mojih očeh padal vedno bolj. Ta mož, ki je bil menda ogorčen, ker sem vlomil v njegovo stanovanje, je zahteval zdaj od mene, naj vlomim v stanovanje njegovega soseda. Bil je gotovo moralno na zelo nizki stopnji in čudno naključje me je zvezalo s takim podležem. Ker nisem odgovoril, je silil vame: — No, torej... ker me tako neumno gledate, ste morda našli boljši izhod iz tega položaja... — Zaenkrat še ne ... — Morda vam jutri pride kaj pametnega na misel ... NAč ima svojo moč ... Pozno jq že, čas je že, da greva k počitku. Rad bi vam prepustil svojo sobo, a ker ste nezaupljivi, bi utegnili videti v tem past. Najenostavneje bo, če prenočiva oba tu, blizu kovčega. •. Pojdite z menoj po blazino in odejo. Manzana je odpri vrata in me potisnil naprej. Šla sva skozi krasno opremljen salon in gotsko jedilnico ter prišla v sobo, kjer je vladal strašen nered. Postelja je bila razmetana, obleke, perilo in čevlji so ležali po vseh kotah. — Vzemite blazine, jaz pa poskrbim za odeje, — je dejal Manzana. Kmalu sva se utaborila v kabinetu — on na divanu, jas pa na blazini kar na tleh. Luč sva pustila goreti in zdaj pa zdaj so se najini pogledi srečali. Slednjič je Manama zaspal. Dvignil sem se na svoji postelji in pogledal, kako je z njim. Ležal je vznak, glavo lahno sklonjeno nazaj ... Desnica mu je visela z divana. V roki, ki se je malone dotikala tal, je še vedno krepko držal svoj prokleti samokres. Hotel sem planiti na to roko in polastiti se samo- Ob prvi moji kretnji se je pa Manzana prebudil. Kakor vsi ljudje, ki nimajo mirne vesti, je spal tudi on samo z enim očesom. Bilo je jasno, da nisem mogel poskusiti uresničenja svoje misli. Bil sem ujetnik tega človeka. Storil sem bil veliko neumnost. Moral bi bil opaziti, da ima ta hiša mezzanin. če bi bil manj raztresen, bi bil ta čas mirno počival v svojem stanovanju, z nabito polnim žepom, ki bi si ga bil napolnil pri očetu Benoniju tako, da bi bil lahko brez skrbi odpotoval na Holandsko* Namesto tega sem bil pa zdaj zvezan z groznim pustolovcem, zmožnim vsega in sam bog je vedel, kaj mi pripravlja bodočnost. Manzana bi mi lahko ušel z mojim demantom. Bil je tudi zmožen ubiti me, da bi ostal edini lastnik Regenta. Tako se je zgodilo, da sem tvegal najdrznejši vlom, da bi obogatil ciničnega in brezsrčnega človeka, ki ni imel v sebi razen svojemu imenu priključenega naslova prav nič viteškega. Ah, Edita! Bdita! V kakšen položaj si me spravila, ti nehvaležna in neumna goska! VJX Svojega pajdaša spoznam pobliže Lahko si mislite kakšna je bila noč, ki sem jo preživel z Manzano v njegovem stanovanju. Vso noč nisem zatisnil oči in mislim, da je tudi moj pajdaš slabo spal. Ko se je zdanilo, sem se dvignil na svoji blazini in se ozrl na Manzano. Bil je že prebujen. Zapančic U Za Narodno tiskarno Fran n trn, del Usta Vlad. Regali? U Vsi r Ljubljani