DELAVSKI   SVETI   RAZPRJLVLJJUO  0  ZAKUUČNIH  RAČUNIH
Industrija motorjev — Rakovica
Zaključnemu računu podjetja nlndustrija molorjev — Rakovicaa   So   pridružili   tudi nekaj dodatkov:
Podrobno poročilo ¦ vsem finančnem in materia/lnem poslovanju in uresničitvi plana Podjeija z izčrpno analizo linančnih   in   naturalnih   podatkov o uresničitvi plana;
analizo poslovanja  posameznih sektorjev in oddelkov;
Posebno poročilo o pregledu stanja obveznosti in terjatev podjctja z dne 31.  decembra   1955;
sklep upravnega odbora o sprejetja zaključnega rafuna in poročiia.
Moramo takoj poudaritl, da so bila poročiia Zelo solidno pripravijena. Tam, kjer je zaradi primerjave to zanimivo, so navedeni tudi pdaniranj in doseženi po-dalki iz leta 1955, pa tudi podatkj o izpolnitvi iz lela 1954 in cdo iz leta 1953. Določene podatke so naved]i po posameznib obratih in mesecih. Za odstopanja od Piana, naj so bila pozitivna ali negativna, so navedeni prcpricljivi  vzroki
Poročila
Poročilo o finančnem in ma-terialnem poslovanju ima 67 strani. Na eni sami strand je navedena skrajšana bllanca t zbirnimj pozjcijamri. Posamezne postavke so takoj za tem raz-dlenjene.
Materialni presežki in prl-manjkljaji so navedeni po sku-pinah v absolutnih zneskih, nato pa še v odstotkih proineta ma-teriala v primerjavi z cnakn-ml razmerji v letu 1954. Iz tega preglecka je razvidno, da je bilo v letu 1954 0,9*.'. presežkov in O,57'/t pnimanjikljaja v primerja-vi s prometom, leta 1955 pa 0,3"/« presežkov ln 0,14°/t prri-manjkljaja. Na podlagi takega Pozitdvnega rezultata poročilo vendarle sklepa: »Ceprav so se letos presežki in pnimanjkljaji precej zmanjšali v primeri s pretekliiin letom, ki ga ne mo-remo vzeti za merilo presežkov dn primanjkljajev, so še vedno veliiki.«
Zelo podrobno je anaKztrana izpolnitev plana po vrednosti, obsegu in asortirnaiu. Poročiilo ugolavlja, da je v proizvodnji menjalcev hitrosti prižlo do presežka lastne cene za 19O,82"/i. Poročilo pravi, da so uresmičill komaj 15.4»/t proizvodnega pla-na tega izdelka. Vzrok je »za-muda v izdelavi orodja«. Izpol-rutev plana j« »bila ovirana tudi zaradi nepravilne doku-mentacije za Izdelavo delov in orodja«, medtem ko je poveča-Jje laslne cene »nastalo pred-vsem zaradi okvar v proizvocU njj, o čemer so izdelali podrob-ne anallze«. Glede na to, da je znižanje lastne cene v vsej pro-Izvodnji v letu 1954 znašalo 6.77V«, dne 30. junija 1955 pa 6,58"/t, 30. septembra — 5,82"/t, ob koncu leta pa 3,34*/^ so v poročilu postavili vpraianjeJ »Mar to ni zadostno opozorilo, naj se spommimo, da moramo neiai storiii v borbi za zrnanj-Samje lastne cene? Na U> vseka-kor zelo vpliva podTažitev ma-teriala na tržišču. Toda so Se Vedno dokajšnje možnostl za znižanje lastne  cene.«
Skartu in okvaram — tem Iz-rszitim prohlemom v lndustrijl irnotoraih vozi) — posve<5a po-roftlo tri in pol stranl, na ka-terih navaja primerjalne podat-ke iz zadnjlh treh let. Poročilo podrobno ainalizira škart in okvare prj vsakem izdelku — ali je prišlo   do   njega   zaradl
slabega nabavljenega materiala, slabega litia železa ali pa za-rada slabe obdelave. Taka ana-loza je koristna, ker omogoča, da takoj podvzaanejo korake za zmanjšanje okvar in škarta na todno določenih krajih v Pod-jetju.
O izpolnjevanju norm Je v poroftlu podrobna aanaliza po mesecih — za vse podjetje ln za posamezne obrate — po po-vpreSnih najvišjih Jn najnižjih izpolnjenih normah v obratu. Medtem ko so v letu 1954 do-segali norme povprečno s 118*/t, so jih v letu 1955 izpolnjevall s 125*/i. To povečanje pojasnju-je poročilo predvseim z večjim pilizadevanjem delavcev In z njjhovim boljšlm obvladova-njem    prokvajalnega    procesa,
na koncu pa vendarle stoji pri-pomba, da bj bnlo treba »pre-povedatd delo izven rednih de-lovnih ur in delo v tistem ža-su, ki je določen za počitek, saij tako delo onemogo^a pravilen pregled nad izpolnjevanjem norm«. Iz tega lahko sklepamo, da v rednem deiovnem času n<wm vendarle ne lzpolnjujejo z  navedendin  odstotkom.
Razpravljanje pred delavskim svetom
Imeli so dva sestanka delav-skega sveta, na katerih so raz-pravljali o zak]ju<?nem računu. Prvi se Je tikal sa.mo izrednih dohodkov ln izdatkov.
Diskusija je bjla zelo živahna. SIo je za odpds zneska okrog 60 milijonov dlinarjev rezervnih delov za traktorje, ka jih nUS več ne proizvajajo, in rezervnih deiov za nekatere druge mo-torje.
Vzrokd za ta odpis so ekonom-ski: teh delov ne morejo več prodati, za kredite pa, kj so jlh zanje najell, morajo plaževati znatne obresti. Delavskg svet te^rja odgovor na vprašanje, ali je bil nujen odpds tako velikega zneska ali tako velikih kolafin, in zaikaj ie prej niso odpisali Stevjlniih delov, za katere so dolga leta plačevali obresti. Av-tomobila »Praga« n. pr. že dol-go vež ne Izdelujejo, vpraSanje neikaterili zalog rezervnih delov za ta avtomobdl pa rešujejo Sele  sedaj.
Sestanek se je končal tako, da so na njem sklenjli knjižiti predlagane zneske v breme Lz-rednih izdatkov ln v korist iz-rednih dohodkov, generalnemu darektorju pa so naročili, naj pregleda morebitne napake ln naj o tem poroča.
Na drugem sestanku so ob-ravnavald ves zaključni račun s poročilom vred. S«stanek je tra-jal cele štdri ure. Se preden so začeli razpravljatl, so izvoUld komisijo za redakdjo sklepov, ki je štela 5 članov.
Ker so problem pravilno za-stavill, se je takoj porodilo tudl razpravljanje. Najprej so načeli vpraianje, kako bd se reaili od-večnih strojev, lnstalacij in opreme. Načeli so vprašanje iz-posojevanja strojev dn materia-la, vprašanje stroja v Trstu, zračnih dvigal, primarukljaja kositra iz leta 1954, nezadostne-ga povečanja proizvodnje re-zervnrih  delov 4t<J.
Zahtevalld so, naj se zmanjša razimerje med režijskim delom dn proizvodnim delom, hkratS pa so zahtevall tudti spremem-bo strukture in zboljšanje kva-litete.
Precej časa so posvelnli tudl zmamjšanju škarta. Posebej so Le razpravljali o zvjšanju neka-terih strošlkov, o presežkih za-log, za katere morajo plačevatl velike obresti, In o možnostth, da se osvobodijo teh presežkov. Postaviti so tudi vprašanje, ali so tuda njihovi kooperanti (pod-jetja, fc.i sodelujejo s tova<rno v Eakovici v izdelavd nekatertfo proizvodov) ekonomnčn.i v svo-jein poslovanju, saj za poeeni-tev proizvodnje zadostuje var-čevanje v enem samem pod-jetju.
Na   koncu   Je   delavskl   svet
sprejel varsto sklepov. Odobril Je zaklju^ni raiun in predlagal, naj novoizvoljeni organ uprav-Ijamja dzvede prjiricrjavo za-ključnega ražuna s planom m proračund za leto 1956. Tem sklepom je delavskj svet dodal tudi sklepe upravnega odbora, ki jih imna za sestavni del svo-jih sklepov.
Noša pripomba
FTavllno opaženi probleml v Poročilu, priracrno objav-Ueni, najpogosteie samokri-tično pojasnjcnl, so delav-skemu svelu omogočiH, da načne plodno razpravo o Steviinih vprašanjili In da sprejme konkretnc sklepe. K takemu razpravljanju fe pri-¦Pevaio tiMK to, da Je raz-{M°a>vljal   uipravni   odbor   1»
prej dva dni o Vseh tistih probletnih, ki Jih Je navedel T zaključnem  računu.
Vendarle bi bilo treba ne-katerim vprašanjcm posvetiti več pozornosti ali sl priza-devati, da se povsem osvet-lijo.
Tako na primer vpraianja bpolnjevanja in preseganjs norm, kl Je bilo precej dobro obdeiano v porotilu, raz-pravljanje ni posvetilo Za-dostne pozornostl. V poroči-In je poudarjcno, da bi biio treba »prePovedati delo iz-ven rednih delovnih ur in t tistem časn, ki je namenJeB za počitek, ker to onemogo-ča pravilen preglcd nad iz-polnjevanjem Dorma. Kaž« pa, da tu ne sre samo z» apravilnost pregleda nad iz-Polnjcvanjcm norma, temve* 2a drugo stvar, O kateri v zspisniku ni gOvora. Res je sicer, da ]e bila med sklepo Bprejeta tudi ogotovitev, da Je povprečno presceanje norm v podjetju previsoko in da bi ga morailj reducirati Ha realno raven, ni pa bilo Bgotovljeno, zakaj je prišlo do tolikšnega preseganja norm, da so postale nerealne.
V razpravljanju so posve-tili precej pozornosti vpra-Sanju znižanja lastne cene ln razmerja med režijskiral in proitvodnimi slroški. Ven-darle bi ratprava lahko bollj poudarila Usto pripombo iz poročila, k; prikazuje stalno zmanjševanje odstotka zniža-nja lastne cene. V razprav-ljanju so res razpravljali a nekaterih perečih stvareh, o katerih so moraii sprejeti Ustrezne sklepe in kl so s« neposredne fKiraZiij t rezui-tatu zajkijučnega računa. To Je biil odpis poraembnih za-log nekurantnega blaga iQ fflaieriala. Konstantno zmanj-ševanje odstotka znižanja lastne Cene v podjetju, ki Je stalno vefalo obseg svoje proizvodnje, Je pravtako eden izmed nič manj bistve-njh probiemov, kl bi mo morall po na^em mnenju posvetiti več pozornostl.
B. Race