• LILMAN PEROŠA — STROKOVNJAK ZA VARJENJE
Pika na i
»Po dvajsetih letih vaijenja je to res pika na i,« je nekajkrat v najinenn pogovoni, ki se je nanašal na prvo delovno tekmovanje tjubl|aii$kih koviiurjev — bilo je od 10. do 12. septembra — ponovil 43-letni Lilijan Peroša, ki se je telunovanja udeležil kot čtan ekipe Slovenija ceste — Tehnika, tozd Mehanični obrati. LiU{aii Peroša je nastopil v skupini varlicev MAG in tu zasedel prvo mesto. Naj pojasnimo, da je MAG mednarodna oznaka za metal aktiv gas, kar pomeni polavtomatsko varjenje kovin v zaičiti ogtjikovega dioksida.
Lilijan Peroša se je tega tekmovanja udeležil takore-koč po naključju. V tozdu Mehanični obrati so namreč sklenili, da bi bilo prav, če tudi njihovi kovinarji pokaže-jo, kaj vedo in znajo. »In vrgli so me v žerjavico,« pravi med smehora Lilijan Peroša.
Šele zdaj, ko je že vse mimo, prizna, da ga je nekoliko skrbelo,
LiBian Peroia pri svojem dctu (Folo: D. J.)
kako se bo odrezal na tekmova-nju. Zato je tudi v svojem prosto-ru, kjer je bil skrit očem sodelav-cev, napravil dve vaji. Že dve leli je namreč vodja varilnice v tozdu Mehanični obrati, zato ima zdaj manj priložnosti za varjenje, saj de\a le še zahtevnejše stvari, drugo pa opravi njegovih šest fantov. Stirinajst let pa je bil pri tem delu sam. Zato mu veliko pomeni spoznanje, da se lahko še vedno enakovredno kosa s tisti-mi, ki vsak dan stojijo za varil-nim aparatom.
Lilijan Peroša se je izučil za plaijienskega in obločnega varil-ca. V svoji stroki se je izpopol-njeval, kolikor se je dato. »Zado-voljen sem,« pravi, »da je izdetek tudi lep, ne le dober. Danes neka-teri menijo, da je že dovolj, če se stvar, ki jo napravijo, le drži sku-paj. Američani pa trdijo, da je tudi varjenje umetnost.«
To, da je skrben in nekaj da na videz, se mu je na tekmovanju obrestovalo. V svoji skupini je drugouvrščenega prehitel za več kot 300 točk. Od 1000 točk, koli-kor bi jih lahko dobil tekmovalec, ki bi prav vse opravil res brez na-pake, jih je zbral 711 in bil prvi. Poleg strokovnega dela se je bilo treba na prvem delovnetn tekmo-vanju kovinarjev Ljubljane izka-zati tudi v poznavanju samou-pravljanja in predpisov iz varstva pri delu. Praktični izdelek, ki ga je napravil po skici, je moral biti lep na oko, a tudi kakovosten. Zvar so namreč pregledali pod rentgenom, preiskusili so, če ne pušča vode, upoštevali pa so tudi čas varjenja in gospodarno raV-nanje z materialom. Kot zanimi-vost je Lilijan Peroša povedal, da se je prvi dan na teoretičnem delu tekmovana pojavilo 16 tekmo-valcev, diugega dne, ko je bil na vrsti praktični del, pa jih je bilo kar pol manj.
Le dober teden po tekmovanju v Ljubljani se je l-ilijan Peroša udeležil republiškega tekmova-nja kovinarjev v Mariboru. Tam sc ni uvrsti! lako dobro, toda ali ni že nastop na republiškem tckmo-vanju vetiko prrznanje in uspeh? Je! Lilijan Peroša misli prav tako. »Vendar bi bilo lepo«, reče neko-liko tiše, »če bi bil tako dober, da bi odšel na zvezno tekmovanje«. Je že tako, da hoče človek vedno več, da se nikoli ne zadovoiji z do-seženim. Tako je hidi prav.
DARJA JUVAN