Po&iilna ploSano v gotovini*
Leto LXXm., št. 84
Ljubljana, petek 12. aprile 194»
Cena Din i.—
SLOVENSKI
Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje In praznike. — Inaeratl de SO petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji tnaeratl petžt Trsta Din 4.—. Popuat po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12,—, za lnoeemstvo Din 25.—. Rokopisi mm a
UREDNIŠTVO IN UPBAVNIATVO LJUBLJANA, Knafl jeva. «lles> št. S Telefon: 31-22, 81-23. 31-24, 31-2S te Zl-S*
Podružnic«: MARIBOR, Grajski trg- ŠL 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska eest*. telefon it 28 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova u L 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADBG, Slomškov trg* A — Postna hranilnic*- v Ljubljani A t, 10 88A
Nemci Angleži
o pomorskih bitkah ob Norveški
i so izgubili v zadnjih bitkah eb norveški obali 18 lađi], med njimi 6 vojnih in 12 transportnih ži so izgubili 4 rušilce, Francozi pa niso imeli noben ih izgub — Operacije na morju se nadaljujejo
London, 11. aprila, s. (Reuter) V spodnji
zbornici ie podal včerai nooo'.dne mornariški minister Winston Churchill ekspoze o udeistvovaniu ansleške mornarice v zadnjih dneh Med drugim ie izjavil:
V nedeljo zvečer je  prejelo  naše vojno
brodovje v Scapa FJovvu nalog, da mora biti v stalni pripravljenosti, »zvedeli smo namreč, da je ena izmed nemških okTop-nic v spremstvu več križark in rušilcev na odprtem morju In da se vse to brodovje pomika proti severu. Poveljnik brodovja J« dobil takoj nalog, da nemške volne ladje poišče in se zaplete z nj'mi v borbo. Istočasno je neodvisno od te akcije močno brodovje dobilo nalog, da odplove proti Narviku in tam položi mine. Po nacrtu Je to hrvršiTo brodovje ob zori v ponedeljek zjutraj. Naš rušilec »Glowworn«, ki se je ločil od brodovja, je naletel na dva nemška rušilea in še na neko drniro nedoločeno vojno ladjo Sredi b*tke z njimi je »Glovvvvorn« nenadoma prekmil br^ržično poročilo in od tedaj dalje nismo nič več slišali o njem. Zelo verjetno je. da je bil v borbi s sovražnikom, ki Je bil v veliki premoči, potopljen. IT^am. da je nekaj članov posadke rešenih.
Potem se je naše vojno brodovje oddaljilo od Narvika proti zapadu v smislu naloga, da bi preprečilo srečanje z norveškimi vojnimi ladjami in varovalo nevtralnost V ponedeljek zjutraj je izgledalo, da bodo naše mornariške edinice. ki so polagale mine na severu in glavno brodovje na jugu. zajele nemško brodovje. ki je ro-topilo »G1 o\vworn«. vendar se je nemškemu brodovju posrečilo, da se Je umaknilo.
V torek so bile naše vojne ladje zapadno   od    R»rcr*,r»^    fTrnrrf^-Trrp   s*i1->'m T>3-
p^dom nemških letal. Dve naši križarki sta bili lažje poškodovani, sta pa lahko Še nadalje ostali v akciji OMopnico »Rod-nev« Je zadela težka bomba, vendar Je h"3 r ' m o faž*e nos*-* « do van a in so b*li lažje ranjeni štirje oficirji in trije mornarji. Bomba ni predrla krova. Z ozimm na strukturo ladje je ta izkušnja za nas zadovoljiva. Proti križarki »Aurora« je bilo izvedenih pet zaporednih napadov v strmem poletu, ki pa so se vsi ponesrečili. Pač pa Je bil zadet fn hudo poškodovan rošnec »Gurkha«, ki Jo fe snrem'H!. Po Štiri In pol urah se Je rušflec potopil, ^koro vso posadko pa se je nn«;reč'lo rešiti. Istega dne popoMne je rnšflee »Tulu« pri Orknejskem otočju potopil nemško podmornico.
"Reoown" v boju s „Scharnhorstom"
Istega dne je severno od Narvika oklop-nlca »Renoun« (33.000 t.) opazila nemško oklopnico   »Scharnhorst«   (26.000  t.), kri-žarko razreda »Hipper« (10.000 t.) ter več mšilcev. ki so se pomikali po morju skozi snežni vihar. Na 18.000 m razdalje je pričel »Reno\vn« streljati.    Cez 3 minute je pričel sovražnik odgovarjati. Po 9 minutah smo opazili na »Scharnhorstu« zadetek, nakar je prenehal streljati. Pozneje je streljal samo še iz enega stolpa. »Scharn-borst« se je umika! z veliko hitrostjo. »Re-novvn« mu je sledila s hitrostjo 24 milj, pri čemer so valovi pljuskali preko krova in topov. Cez dve minuti, ko se je streljanje obnovilo, smo opazili na »Scharnhorstu« oblak dima. ter je bil verjetno zopet direktno zadet. Nnto se je pričel zopet z veliko hitrostjo umikati, enako tudi križarka  ki ga je skušala zaviti v oblak dima Tekom te bitke je eden izmed izstrelkov šel preko krova »Renovvna«, ne da bi eksplodiral.  Druga  granata je povzročila manjše poškodbe. Žrtev med posadko ni bilo.   Streljanje   je  prenehalo  v razdalji 23000 m. »Renovvn« se nam je javila šele pred nekaj urami, verjetno ker je bila radijska postaja poškodovana.
Zelo srečen bi bil, če bi bil dal te informacije lahko preje, toda pogosto so mornarji v teku borbe tako pozabljivi, da niti ne povedo, kaj se godi, dokler ni operacija končana.
Napad na Narvik, Bergen In Trondhjem
Pri napadu angleških rušilcev na Narvik. ki je bil izveden včeraj zjutraj, je imel kapitan poveljnik brodovja rušilcev, ki je preje blokiralo Narvik. polnomočje, da sam presodi, ali naj izvede napad ali ne ter da stori, karkoli hoče. Pet rušilcev je naletelo na brodovje najnovejših nemških rušilcev. ki so jih podpirali novi topovi, montirani na obalo.
Naša letala so izvedla včeraj na nemške križarke pred Bergenom dva napada. Križarke so pri prvem napadu ravno izkr-cavale nemško vojaštvo. Sna izmed križark je bila zadeta. Pri drugem napadu naših letal te križarke ni bilo več opaziti, bodisi da se je potopila, ali pa skrila v kakem drugem fjordu. Drugi napad Je izvedlo 16 letal z Orknejskega otočja v skupinah po tri. Vrgla so več bomb po 250 kg in zabeležila najmanj 3 zadetke. E60 nemških bombnikov
Preteklo noč je 60 nemških letal napadlo Scapa Flovv. Najmanj 6 nemških letal Je bilo sestreljenih. Naši topničarji pri i protiletalskih  topovih  imajo  vedno  več i
vaje in bodo take napade lahko vedno uspešneje odbijali.
Davi je 18 naših letal z zračnimi torpedi napadlo luko v Trondhjemu. kjer naj bi po naših informacijah bila neka nemška oklopna križarka. Ponoči pa je ta izginila, pač pa so letala odkrila neki nemški rušilec, ki je bil v teku napada zadet od -rbčnega torpeda.
Nismo zavreli Trondhjema fn nobene druge luke ob norveški obali, upam pa. da ste lahko sigurni, da mornarica ne počiva
in  da   o"*-"* T*' 1r\ Irf   ?r>   o«       m^nf od
nje pričakuje. Nesmisel je trditi, da bi lahko mornarica neprestano križarila ob norveških in danskih obalah, ker bi lahko Nemčija ti dve državi zasedla. V admira-liteti smo mnenja, da je angleška mornarica z nemško zasedbo Danske in Norveške zelo pridobila tako v strateškem, kakor tuii v vojaškem smislu. Sam osebno smatram, da Je Hitler napravil ravno tako veliko strateško in politično napako kakor leta 1808 Napoleon, ko Je vdrl v Španijo. Odslej se je podvojila uspešnost zavezniške blokade in proti dejstvu, da se mora odslej nemška mornarica boriti proti ogromni naši premoči ob norveških obalah, ne more Nemčija navesti nobene prednosti zase, razen zadovoljitve brutalne sile.
Zasedba Farorskega otočja
Pravkar zasedamo Farftrsko otočje, ki je velike strateške važnosti. Prebivalstvo nas Je zelo toplo sprejelo. Na otočja bomo ustanovili oporišča za svoje mornariške in letalske edinice, dokler ne bo Danska zopet ©svobofena nemške okupacije.
Položaj Islanda Je predmet nadaljnjega proučevanja. Smo pa odločeni, da ne sme priti tja noben Nemec in bomo v danem primeru znali preprečiti nemško izkrcanje.
Potopljenih tudi več nemških podmornic
Proti koncu svojega govora jt Churchill samo z nekaj besedami omenil mornariško akcijo v Skageraku in Kategatu in dejal v tej zvezi:
Potapljali bomo vse nemške ladje, kadarkoli bo prilika nanesla. Nikakor ne bomo dovolili, da bi Nemčija nekaznovano zalagala svojo armado na Norveškem Naše podmornice so prizadejale ie težke Iz-
gube nemškim ladjam In transportom, ki so šli v Skandinavijo. V teb napadih ns nemške ladje prepuščamo našim podmornicam popolno svobodo akcijo v vseh primerih, razen, kjer zahteva humanost ome-iitev. Nemčija je že Izdala navodilo, da morajo vse njene trgovinske 'ad.je zapustiti to področje. V tem navodila se t nemško vlado strinjamo, rpamo. da homo sovražniku na ta način prizadevali ie neprestane žrtve. Doslej Je sovražnik Izgubil približno 12 transportnih ladij, bodisi s tor neđlranJem aTI wm'»*nltvl*«v Te števfTke se nanašajo na operacije V Skageraku. Kategatu,- v Severnem morju ter na napad na Narvik. Razen nekaj krtfark, rušilcev In transportnih ladij sme od nedelje dalje potopili tudi več sovražnih podmornic. Na podlaei vseh teb izrrnb smatram, da Je bilo nemško vojno brodovje na pomemben način pohabljeno.
Najbrž so sedanje drzne nemške operacije samo uvod v mnogo večje operacije na kopnem. Verjetno se Je pričel prvi pomembnejši del vojne. Nobenega razloga pa nI. da na podlagi vsega, kar se je pravkar zgodilo, ne bi mogli z zaupanjem pričakovati novih dorodkov. Pripravljeni smo na najhujši odnor ter pripravljamo v to svrho svoie največje sile, da zmagama v borbi, v kateri gre za usodo vsega sveta. Zaupati pa moramo v mornarico ne samo v dobrih dneh. temveč tudi v trenutkih nesreče, ali tedaj, če tri ali Štiri dn! vlada tišma, in dvomimo, kaj se na morju godi.
Revnaudcve ugotovitve
Pariz, 12. aprila. CHavas} včerai cod^I-dno jo ministrski predsednik Revnaud govoril v poslanski zbornici o poslednjih dogodkih ter ie med drugim ugotovil:
Po dosedanjih informacijah je nemška vojna mornarica v teh borbah Izgubila 4 križarke, 1 podmornico, 1 rušil ca In 12 transportnih ladij, britanska vojna mornarica Je Izgubila 4 rušilce, francoska nobene ladje. Skupno leži sedaj na morskem dnn 22 ladij, 4 angleške ln 18 nemških. V pomorskih operacijah sodeluje tudi ena poljaka vojna ladja.
PARIZ, 12 .aprila, s. (H a vas). Francoska admiral i te ta kategorično zanika kot popolnoma netočno nemško vest, da sta bili francoski oklopnici »Dunkerqne« in »Fo-che« v pomorskih bitkah v Severnem morja potopljeni.
Mnenje angleškega mornariškega strokov njaka o dosedanjih bitkah
LONDON, 12, aprila, s. Mornariški strokovnjak je objavil k včerajšnjemu govoru mornariškega ministra Churchilla naslednji komentar po angleškem radiu. Iz Chur-chillovega poročila Je razvidno, da ob norveških obalah doslej še ni bilo prave pomorske bitke v klasičnem smisla besede. Zabeležene so bile v glavnem tri posamezne pomorske borbe, ki pa med seboj niso bile v zvezi. V dosedanjih bojih so bile udeležene neprimeroma slabe edinice. Churchillovo poročilo zato ne daje slike enotne bitke, temveč predstavlja samo dnevnik posameznih operacij v vrstnem redu, kakor so se dogajale od nedelje dalje.
V posameznostih pripominja predavatelj: Potopitev rušilca »Glowworn« je bila v toliko pomembna in za angleško brodov je celo koristna, ker je s to primeroma majhno izgubo zvedelo angleško brodovje, kje se nahaja močno sovražno brodovje.
Izkušnja iz letalskega napada na oklopnico »Rodney« je skrajno poučna za mornariške strokovnjake. Angleška mornarica razpolaga z dvema oklopnicama še iz svetovne vojne. To sta »Nelson« in »Rodne v«. Doslej so mnogi mornariški strokovnjaki izražali dvome, če bi ti dve oklopnici lahko vzdržali močnejše letalske napade. Pravkar izvršeni napad je na vprašanje odgovoril v ugodnem smislu.
Borba med oklopnicama »Renovvn« in »Scharnhorst« je morala biti izredno huda. Hitrost 24 milj, s katero sta se premikali oklopnici, v borbi je bila glede na viharno vreme izredno velika. Oklopnica >Renown« je stara že 23 let, d oči m sta »Scharnhorst« in križarka, ki 30 je spremljala, najnovejšega tipa. Rezultat borbe, v kateri je bil »Scharnhorst« ponovno zadet, je torej nad vse zadovoljiv. Da se je posrečilo nemškima ladjama umakniti glede na vihamo in neugodno vreme nikakor ni presenetljivo in niti najmanj vznemirljivo
V napadu. H so ga Izvršili angleški rušilo na Narvik, Je bil glavni namen popolnoma dosežen. Uničene so bile tovorne ladje, ki so vozPe material za nemško vojaštvo. Prt napadu je bilo tudi več nemških rušilcev resno poškodovanih. Nemci so imeli v tej borbi na svoji strani prednost, da so lahko uporabljali obalne baterije. Te predstavljajo v pomorskih bitkah vsekakor zelo veliko prednost, zlasti proti pri r-erom a slabo oboroženim rušTJcem.
Skupno je mogoče na podlagi dosedanjih
operacij reči, da je pretrpela nemška vojna mornarica tako velike izgube, da jo bo I treba temeljito reorganizira ti. Nasprotno so angleške izgube samo neznatne,
Kralj Jurij v angleški admlraliteti
London, 12. aprila, s. (Reuter) Krali Ju rij VI. je v torek zvečer obiskal angleško admiraliteto in ob zemljevidu na podlagi brezžičnih poročil skupno z mornariškimi strokovniaki zasledoval potek pomorskih bojev ob norveških obalah.
Uničeni nemški vojaški transporti
Goteborg, 12. a^r. z. V vseh tuaišnjih krogih, ki so imeli priliko opazovati v sredo b tko v Katesatu, smatrajo, da se ie končala s popolno zmago zaveznikov. Večina nemških ladij ie bila uničena. Posebno važno je dejstvo, da so v tej berbi sodelovali tudi angleški rušilci. kar dokazuje, da jim je uspelo prodreti nemške minske zaoore v Skageraku. Izmed 11. nemških transportnih ladij, ki jih je spremljalo 12 vojnih ladij, so na koncu ostale samo 4, a še od teh je bila ena na begu torpedirana in se je potonila. Ta sploh dvomijo, da Jc le en sam transport dosegel norveško obalo.
I leborg, 11 aprila, z. Po dosedanjih ugotovitvah Je bilo v bit^i v Kategatu uničenih sedem nemških transportnih ladij. Vec tisoč nemških vojakov je utonilo. Mnogo so jih rešile A švedske barke, ki so tudi še včeraj ves dan iskale brodolomce. Na morja je več tisoč m-Hk-^T-vUs~=4-*=ša ju na tisoče trupel. En nemški transportni parnik Je prišel nepoškodovan v Goteborg. kjer so za takoj zaplenili ter s posadko vred internirali tudi 2500 nemških vojakov. Nemški oficirji so zaradi tega neuspeha zelo potrti.
Izgube nemške mornarice
London, 12. aprila, i. (Reuter) V zvezi a Churchiliovem govorom objavljajo v mero-dajnih angleških pomorskih krogih naslednje podrobnosti o nemških izgubah v zadnji gigantski pomorsko-zračni bitki v Kategatu ter na severu.
Dve nemški križarki in sicer »Karlsruhe« in »Blucher« s skupno toma20 16.000 tom sta bfli potopljeni. Neka tretja nemška križarka je bila od zaveznikov težko zadeta pred Bergenom in se je verjetno tudi potopila. Neka nadaljnja nemška križarka je bil« trikrat zaporedoma prav tako pred Bergenom zadeta od bomb zavezniških letal. Nadaljnja žrtev je bil neki nemški rušilce (1600 ton), ki ga je zadel angleški torpedo in za katerega se mora smatrati, da je nesposoben za nadaljnjo uporabo. Pred Narvikom so bili težko poškodovani na-daljni trije nemški rušilci Nanatčno mesto in pogoje, pod katerimi se jc to zgodilo, angleška vlada šc zmerom ne mara iz razumljivih razlogov dokončno razkriti. Končno je bil verjetno še na nekem drugem mestu ob angleški obali potopljen neki peti nemški rušilce. Nadalje je zavezniško brodovje — čeprav ta vest zaenkrat uradno še ni potrjena — potopilo 8. aprila neko nem.: ko podmornice,.
Izmed tovor, ladij so bili potopljeni trije ali morda celo štirje pamiki, ki so prevažali vojaštvo. Trije so bili službeno potrjeni kot izgubljeni, med njimi parnika »Rio de Janeiror (5000 ton) in »Antares« (2593 ton). Neki nadaljnji nemški tovorni parnik, ki je vozil municiio. je bil potopljen v bližini Narvika. Po nadaljnji angleški službeni statistiki je bilo razen tega vsega potopljenih Še 8 nenvkih navadnih trgovinskih parnikov, ki so vozili vsakovrstno blago Skupno daje torej angleška službena statistika naslednje števi'ke: nemške izgube v dosedanji akciji proti Norveški
so znašale 51.600 ton potopijenega brodovja vseh kategorij ter 31.800 ton težko poškodovanih ladij, med katerimi so se vsaj nekatere edinice pozneje tudi potopile.
London. 12. aprla. s. (Reuter) V zvezi z včeralšniim ekspozeicm mornariškega mi-n"stra Churchilla iavliajo. da ie pri potopitvi angleškega rušilen »Gurkha« izgubilo živlienje samo 14 članov posadke.
Pomorski boji še trajafo
London. 12. aprila, s. (Reuter) Anglefk* admiraliteta ni izdala še nobeneca novega poročila o oomorsk h ooeraciiah ob norveških obalah. Poročila, ki Drihaiaio Iz nevtralnih virov, predvsem preko Švedske, pa tudi nemška ooročila praviio. da so zapadno od Trondhjema v teku hudi boji med zavezniško In nemško mornarico.
O pomorsk h ooeraciiah v Skageraku in Kategatu se še doznava, da ie moralo biti število nemških izgub zelo veliko. Na morju plava še seda i več sto trupel.
21 nemških letal sestreljenih
London, 12. aprila, s. (Reuter) Sedaj Je ugotovljeno, da je blo pri nemškem letalskem napadu na Scapa Flovv v sredo zvečer sestreljenih najmanj 8 nemških letal. S tem se je število nemških letalskih Izgub od nedelje dalje povečalo na 21. Od teh je bilo 13 letal sestreljenih pri dveh napadih na Scapa Flovv
Nemško prodiranje na Norveškem ustavljeno
Prvo poročilo norveške vlade o vojnem položaju
London, 12. apr. br. Tromsojski radio, ki je še pod kontrolo norveške vlade, ie sno-či objavil prvo norveško službeno poročilo o polža ju. Poročilo nravi:
Odpor proti vpadnikn v def elo je organiziran. Mobilizacija se nadaljuje. Pri El-veruumu je bil sovražnik odbit.
V početku narodna obramba ni bila dovolj pripravljena na borbo, ko Pa so Nemci pričeli prodirati v notranjost dežele, so bili ustavljeni. Njihove letalske akcije ie od vsega početka vodil letalski ataše pri nemškem poslaništvu v Oslu.
Medtem je bil inspektor norveške nehote general Ruge imenovan za vrhovnega poveljnika norveške vojske.
Nemške operacije na kopnem so se omejile v glavnem na Oslof jord. Nemci so bili ustavljeni na severu tega področja pri Estcrlandu, kjer se sedaj razvija večja bitka.
Iz Osla je zbežal tudi direktor norveškega radia ln je sporočil, da so v torek zvečer pristaši Quislinga nenadoma napadli radijsko postajo v Oslu in Jo zavzeli
London, 12. aprla z. V merodainih londonskih krogih priznavajo da bi popolna okupacija Norveške po Nemcih lahko ustvarila skrajno resen položaj, ker bi to dejansko pomenilo, da so Nemci nastavili Angliji revolver na prsi. Zaradi tega računajo s tem da bodo prihodnji dnevi označeni po hudih borbah na koDnem. v zraku in na moriu. Zavezniki so trdno odločeni preprečiti za vsako ceno okupacijo Norveške, Zasedaj še ni mogoče napovedati, kako se bodo razvijali nadaljnji do-godbi, vendar pa v Londonu na glasa jo. da je s tem stopila vojna v odločilno faao.
Kočljiv položaj nemške vojske
Berlin, 12. apr. z. Odločno stališče, ki ca je zavzel norveški kralj, ko je odklonil nemške zahteve ln pozval norveški narod k najskrajnejšemu odporu, je znatno poslabšalo položaj az Nemčijo. Nemški poslanik |e moral opustiti nadaljnje napore, da bi pregovoril norveškega kralja, m se skuša sedaj sporazumeti z ilegalno Quis-lingovo vlado. Nemci pa se dobro zavedajo, da bo Quislingova vlada, ki je brez vsakega stika z narodom, lahko obstojala le tako dolgo, dokler bo pod zaščito nemških čet. Večina nemškega prebivalstva sploh ne ve. da «e vodijo na Norveškem borbe. Vsa poročila nemških listov so prikrojena tako, kakor da se je Norveška prostovoljno podvrgla Nemčiji in da vlada tam najpopolnejši mir.
Sodelovanje angleške In norvefice vojske
London, 12. aprila, a (Reuter) Položaj v bojih na kopnem na Norveškem še vedno ni popolnoma jasen. Nepotrjena poročila Is Stockholma pravijo, da pri Bcrgenu ie sodelujejo v operacijah norveške In imrle-ške čete. Prav take so se baje Angleži ie izkrcali pri Narviku. Število nemških čet ki se nahajaio trenutno v južni Norveški, cenijo na 20.000. Nemci dobivajo tu neprestano ojačenja. ki jih iz Danske dovcžaio velika potniška letala na letališče v Oalo.
Potrjujejo, da so Nemci bombardirah več mest v notranjosti Norveške, predvsem r>a Elverum,
Švedski Usti poročajo, da se ustavlja norveška vojska v glavnem na postojankah sporedno s švedsko mejo v gorovju. To črto namerava norveška vojska braniti proti napadom. Vsi mostovi so nodminirsv-ni ln ceste blokirane, da se prrpreči nadaljnje nemško napredovanje v notranjost.
Snoči sta norveški radijski postali v Tromso in v Bodo južno od Narvika zopet pričeli delati in oddajata poročila in navodila legalne norveške vlade. Predvsem sta izdala prebivalstvu navodilo, nai na posluša radijske postaje v Oslu, ki je ▼ nemški posesti.
Mobilizaciia v notranjosti Norveške hitro napreduje. Prvotno ie bilo ooaziti nekaj vpliva Quislinsovih pristašev, sedaj pa se razvija organizacija odpora proti nemški vojski že popoinorna brezhibno.
Izkrcavanje angleških čet pri Narviku
Stockhclm, 12 aorila. e. (Reuter) Po obvestilih, ki prihajajo od merodaJnlh angleških krogov v Stockhclmu, so se angleške vojne sjle izkrcale nedaleč od Narvika v južni smeri In si prizadevajo, da stopijo v stik z norveškimi četami. I>ti krogi poudarjajo, da so pri Bergenu norveške ln angleške čete že vzpostavile zvezo.
Angleži napadli nemško letaliSče v Stavangerfu
London, 12. aprila, s. (Reuter) Letalske ministrstvo javlja, da so angleška letala snoči dvakrat napadla nemško letališče v v Stavangerju na Norveškem. Pri prvem napadu so angleška letala naletela na močan ogenj protiletalskih topov, pa so vendar točno izvršila svojo nalogo ln poleg drugih zadetkov zažgala tudi petrolejska skladišče. Pri drugem napadu so se sou-stila angleška letala nizko nad zemlio ter obstreljevala s strojnicami nemška letala na letališču. Povzročila so veliko škodo. Eno izmed angleških letal, ki so se udeležila napada, se ni vrnilo v svoje oporišča
Nemško bombardiranje norveških mest
Stockholm, 12. aprila, e. (Havas) Dasi sta bila Halden in Fredrikctad ponovno bombardirana, se še vedno v njih vije norveška zastava. Nemška letala so bombardirala tudi druge kraje in so izbruhnili mnogi požari.
Stockholm, 12. aprila. AA. (Reuter) Pe
vesteh »Afton bladeda« iz Kongsvingerim. 00 norveške čete uničile vse prometne zveze v smeri -proti Švedski. Prostovoljci in vojaški obvezniki se pošiljalo v smeri proti Elverumu. Norveška kraljeva rodbina in parlament sta se preselila v Nberslund v bližini švedske meje. Nemške čete poskušajo preprečiti mobilizacijo z letalskimi napadi na raznih točkah. Na gotovih krajih so imeli ti napadi uspeh. Kakor se zdi.
Nadaljevanj na 2* strank
■o Noncl salo dobro otrvenčeui o krajih, kje so vojaška skladiifta, Dve tovarni orožja eta zleteli v zrak.
Oslo
C ČIRIH, 12. apr. a. Dopisnik »Neue Zii-richer Zeltung« v Oslu je poslal svojemu listu iz Gdteborga obširno poročilo o zasedbi Osla po nemških četah, kateri je sam prisostvoval Nemški napad je prišel docela nepričakovano. V Oslu so sicer že dalje Časa računali ■ tem, da bo začela Nemčija izvajati hud pritisk na skandinavske države, nihče pa ni pričakoval kake vojaške akcije. Zato so Nemci prav na ta račun tako presenetljivo hitro lahko zavzeli norveško prestolnico. Niti protiletalski alarm ni funkcioniral Sele čez pol ure so sredi mesta pogasili luči, d očim so na periferiji nemoteno gorele vso noč. Ljudje so šele zjutraj ugotovili, da tokrat ni šlo za kak slep alarm v svrho vaje, marveč za bridko resnico. Ljudje so preplašeni begali po ulicah in iskali prilike, da najdejo kako vozilo za beg iz mesta, odpovedalo pa je prav vse. Šoferji avtobusov so zapustili vozila in se skrili, prav tako pa je tudi na železnici zavladala popolna zmeda. Predsednik vlade je med prvimi zapustil prestolnico, dočim so člani kraljeve rodbine in člani vlade sledili šele proti poldnevu, v ministrstvih so ostali le podrejeni uradniki, ki so zbirali najvažnejše spise, da bi jih spravili na varno. Proti poldnevu so prišle v mesto prve nem ške čete, okrog 600 mož. Pripeljali so se oklopnih in tovornin avtomobilih s severo-zapadne strani. Kmalu zatem so se pojavila prva nemška letala. Največjo zmedo je povzročilo dejstvo, da je popolnoma odpovedala poročevalska služba. Ob 7. zjutraj je generalni štab preko radia sporočil, da so Nemci zasedli Bergen in nekatere druge norveške luke. Od takrat naprej je radio molčal dokler se niso preko njesa oglasili Nemci, ki so objavili da je evakuacija mesta ustavljena in da se naj vsakdo vrne na svoje delo. Norveške čete so se nekaj Časa upirale, nato pa so se umaknile proti severu. Po radiu je bilo na to izdano povelje, da se vsa policijska oblast v mestu prenaša na nemške okupacijske čete. Pozno popoldne so se pojavila nam mestom angleška letala, ki so se spustila v boj z nemškimi letalskimi silami. Nemci so dobili mesto tako rekoč brez vsake borbe.
Norveški kralj
v smrtni nevarnosti
STOCKHOLM. 12. aprila, s. (Havas). Norveški kralj Haakon, prestolonaslednik O'af in min. predsednik N»^^ardsvold bi bili včeraj kmalu postali ?.rtve nemške letalskega napada. Ko so bili pri kosilu v hote'v v Nvbergsundu. v provizornem sedežu norveške vlade se je pojavilo nad
mestom 6 nemških letal. Letala so vrgla 35 do 40 bomb. Bombardiranje Je trajalo eno uro in Je bil kraj popolnoma uničen. Med drugim je bilo razdejano šolsko poslopje. Nemška letala so streljala tudi s strojnicami. Člani kraljeve rodbine in vlade so takoj po napada z avtomobilom zapustili mesto. Nekaj trenutkov pozneje že jc sledil nov napad nemških letal, ki so bombardirala tudi avtomobile na cesti. Člani kraljeve rodbine in min. predsednik so morali peš nadaljevati pot in so se skrili v nekem gozdu. Prestolonaslednik Olaf je nekaj časa zaostal, da je osebno obvezal nekega ranjenca na cesti, zaradi česar se je pojavila govorica, da ga pogrešajo. Pozneje se je prestolonaslednik zopet pridružil skupini, ter so sedaj člani kraljeve rodbine in vlade vsi na varnem mestu.
Samo 40.000
vojakov na Norveškem
Stooknolm. 12. apr. z. Kolikor *e Je moglo doslej ugotoviti in prehoditi, i m jo Nemci na Norveškem vseh samo 40.000 vojakov. Bili so prepričani, da jim bo uspelo spraviti na Norveško z ladjami vsaj 100.000 mož. Po včerajšnjem porazu v Ka-tegatu pa so opustili nadaljnje transporte po morju. Včeraj so pošiljali nove čete na Norveško samo še z ?eta!I.
Navodila norveškim ladjam
Pariz, 12. aprila, e. Norveške ladje, ki se nahajajo na odprtem moriu ali v tujih pristaniščih, se oozivaio. nai se ravnajo samo po navod.lih. ki iih bodo dobile od norveške vlade, ki ji ie na čelu Nisars-vold. To sooročilo ie bilo cbiavlieno. ker je radijska postaia v Oslu, ki je sedai v nemški posesti, dajala navodila v imenu vlade, ki jo je sestavil Quis;ing.
Stališče Vatikana
Vatikan, 12. aprila, e. (Havas) Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« ostro nastopa proti napadu Numčiie na Norveško in odobrava stališče krnUa Haakonat norveškega naroda. Norveška, ki ie vedno stremela za tem. da ostanr nevtralna, ni mogla ostati pasivna m<r.. ^m kršitvi nie-nih pravic. Norveški narod se z vsemi svojimi močir^ upira močnejšemu nasorotni-ku.
Sovjetski demanti
Moskva. 12. aprila, s. (Tas.) List »New
Y;'ik Times« je javil iz Berlina, da je večji asi nemške vojske, ki je zasedla Narvik. dospel tja po železnici preko Leningrada In Murmanska. Tas je pooblaščen Izjaviti, da je ta vest popolnoma netočna in pro-vokatorna izmišljotina.
Vznemirjenje na švedskem
Nemci doslej Se niso zahtevali prehoda svoje vojske pretao Švedske
STOCKHOLM, 12. apr. s. (Havas). V
Goteborgu vlada med prebivalstvom veliko vznemirjenje. Na Švedskem se boj«*, da bi Nemci zahtevali prehod za svojo vojsko po švedskih železnicah, da pošljejo ojače-nja na Norveško, za sedaj pa Je bilo uradno zanikano, da bi bila taka zahteva že postavljena. V Goteborgu je bilo nujno zgrajenih okoli 1000 protiletalskih zaklonišč. Snoči je bilo mesto zatemnjeno in od 18. dalje so vsa privatna vozila rekvirirana za vojaške transporte. V Halmsta-du ob Kategatu je bil baje snoči dan letalski alarm.
Švedski listi poročajo, da je švedska vojna ladja prisilla neko 10.000 tonsko nemško vojaško transportno ladjo, ki je dospela v Martsrand. da je zapustila luko Z norveško švedske meje poročajo, da se na norveški strani vidijo na več mestih požari in čuje grmenje topov.
V Kategatu so opazili včeraj zopet dve nemški transportni ladji.
Nemška letala so ponovno bombardirala norveški trdnjavi Halden, in Fredrlkstad ob vhodu v Oslofjord. Na trdnjavah se *e vi.lejo norveške zastave.
Norveško mesto Kongsvinger je Imelo včeraj tri letalske alarme, vendar ni bilo bombnrdirano.
Švedska bo pomagala Norveški ?
Goteborg, 12. apr. z. Švedska vlada je včerai odredila delno evakuaciio mesta. Predvsem se mora i o izseliti ženske :n otroci. Tudi vse bc'nike so že spravili na -nrno. Največji švedski list za trgovino in plovbo zahteva, naj Švedska takoj priskoči na pomoč Norveški. Ust naglasa, da pričakuje ves švedski narod od svoje vir? de odločnih ukrepov, ker noče več doživeti sramote, kakor jo je v primeru Finske. Švedski narod ne more dopust'ti. da bi postal bratski norveški narod žrtev brutalnega napada.
Mine ob švedski obali
Stcckholm, 12. aprila, s. (Reuter) Švedska vlada je v zvezi k položajem podvzela nove varnostne ukrepe, predvsem so bfle položene ob zapadni in južni švedski obali mine. Eazen tega so od snoči u gas njeni vsi svetilniki v tem delu obale. Odrejena je tudi zatemnitev ter stanje pripravljenosti pred letalskimi napadi na civilno prebivalstvo.
Vlada je uvedla racioniranje petroleja in
pozvala prebivalstvo, naj štedi z vsemi vrstami goriva.
Da izvaia nemška vlada v Stockholmu pritisk, ie razvidno iz dejstva, da le bil govor, ki bi ga bil moral snoči imeti po šved-kem radiu predsednik norveškega parlamenta Hombro. nenadoma odoove-dan.
Zaplemba živil na Danskem
Helsinki. 12. aprila, br Begunci, ki so v čolnih pribežali iz Danske, pripovedujejo, da so Nemci zaSegii na Danskem vse naloge živil in bencina. Zaplenjeno blago plačujejo samo z nakaznicami, ki se bodo fecacrirale šele po končani voini. V danskih kroe'.h je nastalo veliko razburjenje, k# r ie Anglija zabranila vsak nadaljnji far t -x ls»«ra Dansko, posebno hudo bo j-'- dete čanske kmetijstvo, ki je uvažalo lfct-.u iz angleškega imperija nad milijon
ton krme za govejo ž»vino in svinje. Ce ne bo mogoče več uvažati krme, bo dansko kmetijstvo popolnoma, upropaščeno.
Odpor v danskem kraljevskem dvoru
STOCKHOLM, 12. apr. s. (ffevas). Reu-terjev dopisnik poroča iz južne Švedske, da se zasedba Danske nikakor ni izvršila
brez incidentov. Ko je dospelo nemško vojaštvo v Kodanj, je pričela kraljeva garda pred kraljevsko palačo na povelje princa Valdemarja streljati. Tudi med civilnim prebivalstvom je bilo število žrtev precejšnje.
Preosnova danske vlade
Kodanj. 10. aprila, br. Snoči ie b"la vlada rekonstruirana. V vlado so b'li spreleti po trije zastopniki treh največjih opozicijskih strank.
Prepoved trgovinskega prometa z Dansko
London. 12. aprila, e. Finančne, trgovske ali druge transakcije z osebami in tvrdka-mi na Danskem so prepovedane elede na to, da se zakon o trgovanju s sovražnikom uporablia na vsa okupirana oodročla do tujih s lah, ki so v vojni z Veliko Britanijo. Ta zakon se ne tiče Islandije in drugih danskih kolonij.
Zavezniški poslaniki v poslovilni avdienci
Kodanj. 10. aprila, br. Danski kralj je sprejel včerai v poslovilni avdiienci poljskega, frnacoskega in angleškega poslanika.
Usoda tujih poslaništev
Waahington, 12. aprila, s. (Ass. Press.) Ameriški poslanik v Kodanju ie javil, da bosta angleško in francosko poslansko osebje lahko v nekaj dneh iz Kodania preko Nizozemske zapustila dansko ozemlje.
Sicer javljajo iz Kodanja. da 1e položaj na Danskem popolnoma normalen.
Ameriškim državi ianom na Danskem. Norveškem in švedskem so izdala poslaništva navodilo, da naj odpotujejo Iz Evrope in sicer preko pristanišč v Sredozemskem moriu.
Ameriška poslanica Dri norveški vladi ie skupno z norveško vlado odpotovala iz Osla in se mudi sedaj v nov: začasni norveški prestolici v notranjosti države. Ameriško poslaništvo na Norveškem ie sporočilo, da je osebje tako ameriškega, kakor tudi francoskega in angleškega poslaništva odpotovalo v Stockholm.
Zveze z amerišk-m poslaništvom v Oslu so bile 18 ur prekinjene. Sedaj le zveza vzpostavljena in je ugotovlieno da so vsi ameriški državljani na Norveškem doslei živi in zdravi.
Ottawa9 12. aprila s. (Havas) Kanadski min. predsednik Mackenzie Kmg je izjavil snoči, da se kanadska vlada posvetuje z inglejfca vlado glede ukrepov /a zaščito Islanda in Grenlandije. Tudi z ameriško vlado se vodijo o tem pogajanja. Macken-zie King je dalje sporočil, da bo ob koncu tedna odpotoval v Zedinjtne države ter v \Vashingtonu najbrž po&etil predsednika Roosevelta in zunanjega ministra Hulla. Bržkone bo konferiral tudi z reškimi veleposlanikom lordom Loraianom.
Nemške priprave
za ofenzivo na zapadu
Zavezniki pričakujejo nemški napad ssa Belgijo ali Luksemburg
Pariz, 12. aprila, p. Snoči je bilo izdano poročilo, po katerem je frav.oosko vrfcovno
pcveljnlštvo dobilo zanesljive infermrci e, iz katerih se da sklepati, da pripravljajo Nemci na zapadni fronti efenzivo. Francoski opazovalci so na več krajih Siegfrie-dovc črte ugotovili veliko aktivnt>st na nemški strani. Neprestano prihajajo iz notranjosti novi transporti vojrštva. Mcrdi se bo že v najkrajšem Času danes ali .m*rl začela nemška ofenziva. Najverjetnejša točka nemškega napada bo Belgija ali Luksemburg. Zlasti ob luksemburški meji je zbrana cela nemška armada. Zavezniki
so pripravljeni na vse in jih ne more ni-! cesar presenetiti.
j Panz, 12. aprila s. (Havas) Čeprav vla-I da na zapadni fronti relativen m:r, vendar ! angleški in francoski vojaki kregi skrbno proučujejo gibanje nemška vojske. Gotovi znaki kažejo da stojimo morda tik pred velikimi vojaškimi operacijami. Opazka, ki jo je napravil včeraj \ svojem go-vo-u angleški mornariški minister Churchill kaže. da zavezniki te možnosti nikakor ne podcenjujejo.
napa<
020
proti
m
Izjava belgijskega vojnega ministra
BRUSELJ, 12. apr. br. Diplomatsko in politično življenje v Bruslju se je silno razgibalo. Vsa politična javnost pričakuje z največjo napetostjo odločilnih dogodkov. Vojaški ukrepi se izvajajo z mrzlično naglico. Min. predsednik Pierlot in zunanji minister Spaak sta bila včeraj ponovno v avdijenci pri kralju.
Snoči je vojni minister general Denis sprejel novinarje in jim dal krajšo izjavo o položaju Belgije. Med drugim je dejal:
Ze osem mesecev je Belgija daleč od vojne in za njeno nsodo se ves ta čas niso zanimale njene sosede, še najmanj pa velesile, ki se med seboj bojujejo. To se jc zgodilo zaradi tega, k*»r so bil izdani potrebni ukrepi na vojaškem kakor tudi na diplomatskem področju.
Odkar je belgijski narod mobiliziran, je izvršil že velika dela in je malo verjetnosti, da bo morebitnemu napadalcu sploh
&scžo! o
ZOZf
uspelo prodreti preko belgijskih mej, če bi se pa za kaj takega vendarle odločil, bo naletel na ovire, s kakršnimi prav gotovo nikoli ni računal. Belgijska narodna obramba je pripravljena. Belgijska vojska je trdno organizirana tako, da bo mogla odločno odbiti vsak napad.
Nazadnje je vojni minister odločno de-mantiral vse vesti, po katerih naj bi se bile vojaške oblasti v Beleiii odločile za sodelovanje v enem ali drugem vojnem taboru.
Posvetovanja v Bruslju
Bruselj, 12 aprila s. (Reuter) Zunanji minister Spsak je sprejel včeraj francoskega in ameriškega poslanika ter angleškega in nenvkcna odpravnika poslov Nadalje se je posvetoval tudi z ministrskem predsednikom Pierlotom in vojnim ministrom Denisom.
uicrepi
Evakuacija o&mejaii! Jisrajev — Vsa prometna
sredstva strego zastražena
Amsterdam. 12. apr. j. (Havas) Kakor tjorcčaio nevtralni crpazovaU L se crlede na najnovejše dogodke v Skandinaviji ora-ža iia Nizozemskem nnra^čaieea v. nemir-ienest. V pokrajinah ob nemški meji so bili podvzeti razni ukreni za zavarovanje dežele pred vsakršnim preseneren:em. Pole« evakuacije voeJega števila nas'Iij v bližini meje so bile izpraznjene tudi bolnice in šolska poslopja v krajih, ki leže globlje v notranjščini. Ceste, železnice in Dris'a-nišČa so strogo zastraženi. V okrožju Lim-burg je bil poDolnoma ustavljen avtomobilski promet. Ob cestah in železnicah ter na raznih strateško važnih točkah so bile zgrajene barake za voiaštvo. Vsi važni objekti so bili podminirani. V sredo p-noči je bil za več ur prekinien telefonski promet v posameznih obmejnih okrožjih. Ob-
lasti so se s podvojeno vnemo lotile Dri-orav za protiletalsko obrambo ki bo znatno ciačena v nrimeri z obsegom Dred dvema mesecema Nabavljeno ie bilo mnoffo noveea protiletalskega orožia Splošen vti* nevtralnih opazovalcev je. da so vsi obrambni ukrepi, ki iih ie zadnje dni izvršila Nizozemska, mnogo večjega obcega, kakor pa so bili v času prvega alarma lani 13. decembra.
Izjava Collijna
Haas. 12 anrila. s. (Reuter) Bivši ministrski predsednik dr. Colliin je iziavil. da Nizozemske nikakor ni mogoče tako presenetiti in pregaziti, kakor se ie to zgodilo z Dansko. Tudi močneiši nasorotnik bi naletel na Nizozemskem na močan odpor.
Potopitev nemških ladij v romunskem delu Dunava?
Demanti rumunske vlade — Novi ukrepi za omejitev rumunskega izvoza petroleja
BUKAREŠTA. 12. apr. p. Romunska vlada kategorično demantira včeraj razširjene vesti, da so bil ena Dunavu potopljene nemške ladje, natovorjene z žitom in petrolejem. Prav tako demantira vse vesti, da bi sploh bila kaka pogajanja med Rumunijo in Jugoslavijo glede skupnih ukrepov za zavarovanje prometa na Dunavu.
Rumunska vlada se ni pogajala niti s kako sosedno državo niti s kako velesilo, res pa je. da je promet na Dunavu zelo oviran zaradi velikih poplav. Luka Thurn-Severin je 8 m pod vodo, ki je dosegla tokrat mnogo višje stanje kakor pri katastrofalnih poplavah 1. 1379. Prav zaradi tako silno narasle vode se je res potonil j vlačilec, na katerem ie bilo natovorjenih j 70 vagonov žita. Zaradi poplav so do nadaljnjega nemogoči vsi transporti v Nem-
Pogajanja dr. Belina v Londonu
London, 12. aprila e. Bivanje viceguver-nerja jugoslovanske Narodne banke dr. Iva Belina v Londonu se zasleduje v vseh tukajšnjih krogih z velikim zammanjem. ' Namen prihoda dr. Belina je. ugotoviti z angleško vlado podlago za vzajemno trgovino med Anglijo in Jugoslavijo. Dr. Belin posveča največjo pozornost vprašanju blokade in posledicam blokade za jugo-slovensko zunanjo trgovino. Dr. Belin je prišel v London preko Pariza, k;er je stopil v stik s pristojnimi francoskima činite-Iji-
Pod guvernerja Jugoslavenske narodne banke je službeno pozdravi min. predsednik Chamberlain v teku svojega govora v spodnji zbornici. Iz okolice dr Belina je bila novinarjem podana izjava, da ie pod-guverner Narodne banke že konferiral 2 več angleškimi pristojnimi činitelji in predstavniki trgovskih organizacij V glavnem se je zanimal za to, da se koi'kor mogoče
omili blokada glede jugoakrvenskih ladij. Jugoslavija zahteva, da se olajšajo blokad-ne formalnosti in se jugoslovenski trgovini odpre kredit. Pogajanja se vodijo tudi glede ponovne vzpostavitve izvoza iz Jugoslavije v Anglijo. Pogajanja se nadaljujejo. Dr. Belin sam ni hotel dati nobene izjave, obljubil pa je, da bo to storil preden bo odpotoval. Iz Londona bo najbrž odpotoval že danes. Do zna vajo.da rmana men potoval že danes. Doznavajo, da ima namen odpotovati v Berlin, kjer bo z mero-dajnimi nemškimi krogi imel razgovore o aktualnih vprašanjih nembko-jugo*Jk>venske trgovine.
diplomatov na Balkanu
London, 12. aprila e. Posvetovanja zunanjega ministra lorda Halifaxa z angleškimi diplomatskimi predstavniki na Balkanu se bodo nadaljevala danes in v ponedeljek.
čijo in je promet na Dunavu popolnoma
ukinjen.
Snočnji uradni list objavlja odlok, po katerem se s takojšnjo- veljavo poviša na romunskih železnicah blagovna tarifa za 15, potniška tarifa za 10 odst. Komisariat za petrolej Je izdal poziv vsem Industrijskim podjetjem, naj si takoj oskrbe rezerve bencina za najmanj 15 dni. Te rezerve se smatralo za minimalne In naj se po možnosti čim bolj povečajo. Zaradi tega odloka so se znatno zmanjšale količine petroleja za izvoz.
Nemški demanti
Berlin, 12. aprila, e. V zvezi z vestmi iz inozemstva, da je Nemčija pcelala madžarski vladi noto, naj ji prepusti nadzorstvo nad plovbo na Dunavu, zatrjujejo, da me-rodajnim krogom o vsebini take note ni ničesar znanega.
Ponedeljek in petek dneva brez mesa
Beograd, 12. aprila, p. V svrho Štednje z onimi vrstami živil, katerim so cene spričo povečanega izvoza tako poskočile, da je s tem ogrožena pravilna prehrana Širokih slojev, je vlada sklenila uvesti razne omejitve. Predvsem bosta uvedena dva brezmesna dneva na teden, ponedeljek in petek. Te dni se ne bodo smele prodajati mesne jedi v javnih gostilnah in za ta dva dneva bo zabranjeno klanje svinj, telet in govedi. Seveda se meso tudi prodajati ne bo smelo.
Dalje bo sahranjeno klanje premlade Sivine: prasce v izpod 6 mesecev In telet Izpod 1 leta starosti.
Uredba bo izšla najbrž prihodnji teden.
Curtli, 12. aprila. Beograd 10. Pariz 9. London 15.88, New Tork 446. — Pruielj 79.50, Milan 22 52, Amatardam 236 80, Berlin 177. — Stockhoim 106.35, Sofija 5.50, Bukarešta 2.20.
KOLEDAR Danes: Petek, 12. aprila: Julij L >apcž
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Z ena — vrag Kino Sloga: Tini Tavlorjeva sreča n. del Kino Union: Sofija
Vodnikova družba občni zbor ob 18. v klubski sobi kavarne »Zvezda«
Društvo »Dom slepih« občni zbor ob 15.30 v mestni posvetovalnici
Jubilejna razstava v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18.
DE2URNE LEKARNE
Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Seienbur-gova ulica 7.
Veliko učitelfsko zborovanje
Trbovlje, 11. aprila.
V soboto 20. t. m. bo zborovalo v Trbovljah sedem učiteljskih sroskih društev JUTJ, in sicer društva: Laško, Bre&ice, KrSko. Celje. Litija. Šmar. in Konjice. Učitolj-stvo se bo poklonilo pred spomenikom blagopokojnega irraljp Meksandra I. Zedi-nitelia ter s tem počastilo njegov spomin.
Slovesnost se bo pričela o<l pol 10., ko bo predsednik učiteljskega društva, g. Milan Mahkota lz Dol pri Hrastniku ime* lep komemorativen govor. Ob 10. se bo pričelo zborovanje v dvorani Sokolskega doma. Tu bodo zapeli ^Trboveljski slnvčki« »x>d taktirko učitelja g. šullgoja dve pesmi, nato bo otvoritev zborovanja s pozdravi. Zborovanj« se bo udeležil tudi učiteljski pevski zbor s-Emil Adamič:, ki bo tudi zapel dve pesmi. Ljudskošolski učitelj gosp. Marjan Pavčič bo predaval o »Trboveljskem otroku«, pri čemer se bo posbiževal raznih slik in grafikonov. Situacij^ko poročilo bo podal predsednik sekcije za dravsko banovino sr. Metod Kumelj iz LfubHane. Temu bodo sledili predlogi in resolucije.
Po obedu bo ogled Trbovelj in ogled razstave, ki jo priredi »Trboveljski slavčekc, in razstave, ki jo priredi za poiasnltev nre-davanja Odsek učiteljskega pokreta v društvu Laško. Ob 3. popoldne bo pri vnji učiteljskega pevskega društva praktično demonstriral pouk petia mojster e:. Su11*roj. Ob tej priliki slavi s-Trboveljski slavček« lOletnico svojeea plodonosnoga uđejstvo-vanla. kar predsfavlia velik kulturni dogodek vse<ra slovenskega učit^ljstva.
V soboto 20. t. m bo torej v Trbovljah manifestacija učiteHske zavednosti; zato vsi in vse na zborovanje.
V smrt, ker ga je oče udaril
Posestnik Joie Hafner iz Gunt pri Krškem je v ponedeljek ves dan delal v svojem vinogradu z delavci, med katerimi je bil tudi njeg-ov komaj 171etni sin France, ki mu je pomagal vezati trte Po neprevidnosti pa je France zlomil dve trti, za kar ga je oče pokaral in udaril s palico po hrbtu. To je fanta tako potrlo, posebno ker ga oče ni nikdar tepel, da je molče odšel Iz vinograda proti domu. Oče je klical sina nazaj, naj mu Se pomaga, toda France je kljub temu odšel. Domov pa ni prišel in je moral tavati okrog po polju ter kovati samomorilni načrt, šele okrog devetih zvečer je prišel v hlev, kjer je ležal njegov brat Ivan. Prosil ga je. naj mu posodi svinčnik. Nato je šel k oknu, kjer je pri žepni svetilki nanisal poslovilno pismo očetu, v katerem piše, da gre v smrt, ker ga je udaril. Potem se je poslovil od svojega brata, češ da se ne bosta več videla. V roko mu je stisnil še 20 din, nakar je odšel.
Ko pa je hotel drugo jutro njegov oče Jože nakrmiti živino, je našel v hlevu na hodniku obešenega sina Fianceta, ki je bil zavezal vrv za ograjo, si zataknil zanko okrog vratu in se pognal preko ograje. Seveda je nesrečni oče takoj poskušal na vse načine obuditi sina, a je bil ves trud zaman. Franceta so prepeljali v mrtvašnico v Krško, kjer so ga včeraj na mestnem pokopališču pokopali ob veliki udeležbi sosedov in prijateljev.
Pokojni France je bil zelo priden in dober fant, bil je pa včasih zelo čuden in razburljive narave, kar ga je sedaj tudi pognalo v prezgodnjo smrt. Vse okoliško prebivalstvo globoko sočustvuje z nesrečnim očetom, ki si dela težko vest, da je pognal lastnega sina v smrt.
Iz Murske Sobote
— Ob 201etnlcl ustanovitve prvega sl°-ven^kega prekmurskega učiteljskega društva. S reski učiteljski društvi JU t J Murska Sobota in Dolnja Lendava bosta i kupno proslavili 201etnico ui tanavtve prvega slovenakeg-a učiteljskega društva v Prekmurju. Proslava se bo vršila v soboto 13. t. m. od devetih dopoldne v Sokol-skem domu. Jub'lejno zborovanje bo veličastno, zato re vabijo, da se ga udeleže vsi učitelji iz Prekmurja. Po ebno se va-oni učitelja, ki so pred časom službovali v Prekmurju. Ude?ež;ba na tej nacionalni rnanifestaciji naj bo čim številnejša!
Iz fCr*«!a
— Š°ferski izpiti poklicnih Šoferjev in samovozačev motornih vozil se bo?o vršili za creze Kranj, Radovljico in Skofio I^cko v sredo 17. aprila ob 8. uri pri sreskem na-celstvu v Kranju.
— Kino ))>ar°dni d°m<c predvaja v petek, soboto in nedeljo ob obicajrvh urah zanimiv film  »Aixa. hči puščave«.
— L gorenjski m°toklub ima redni občni zbor v nedeljo 14. t. m. ob 9. uri do-poMne v dvorana hotela * Stare pošte«. Vee c?ansbvo opozarjamo, da re zara/ii važnosti dnevnega reda udeleži občnega zbora v čim večiem številu.
— Kmo v Stranišču pred\-aja od petka do nedelje 14. t. m. dva lena filma in to: »Nancy« in detektiv:* in «Maškarado«.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Prekrstitev Lođza
Berlin, 12. aprila i. Nemški radio javlja, da je bilo znano poljsko mest Lodz prekrščeno v W a marin s tad t na čast nem-flkemu generalu, ki je zasedel to mesta,
DNEVNE VESTI
— Sestanek jugoslovensko - italijanskega gospodarskega odbora. Baje ie bil dosežen sporazum glede sklicanja iugoslo-vensko - italijanskega odbora. Sestal na i bi se med 20. in 25. t. m. v Rimu, Našo delegac. io bo vodil pomočnik ministra dr. Sava Obradović. Na sestanku se bodo obravnav i a vsa pereča vprašanje Mlede trgovine med obema državama zlasti ua vprašanje odstranitve vseh ovir v medsebojni trgovini, nastalih v zadnjih 5 mesecih.
— Razdelitev domačega bombažnega prediva. Na zadnji seji posvetovalnega odbora za tekstilno industrijo ie bilo sklenjeno, da se začne domače bombažno ore-divo no »nakaznicah« uredbe za razd-l:-tev bombažnega prediva deliti v 1. rnaiem
in ne s 15. t. m. kakor ie bilo prvotno določeno. V  tekočem mesecu se bo domače
bombažno predivo razdeljevalo še na dosedanji naCin. Odgoditev ie zgoli tehničnega značaja
— Razpisana zdravniška služba. Banska uprava dravske banovine raznisuie službo zdravnika uradniškega pripravnika v banovinski bolnici v Ptuju. Prošnje ie treba
vložiti do 21, t. m.
— Vprašanje privatne trgovino z žitom.
Vbe trgovine z žitom na področju trgovske
zbornice v Petrovgnulu so odjavile svoje
poslovanje. Likvidacija privatne trgovine z žitom se je pričela v teh krajih z živahnejšim delovanjem Priznan v izvozu žita in ker so zaradi prevelikih javnih bremen
prenehale poslovati nekatere ^ruge tvrd-ke. ni ostalo na področju trg":?" '-ornice v   Petrovgradu   nobene   trgovi:      z žitom
več. Tudi po drugih krajih so jeli trgovci z £ttoni opuSfati svoja podjetja. Ce pojde
tako naprej, bo privatna trg-ovina z žitom v žitorodnih krijih kmalu povsem prenehala.
— Trud Delavskih zbornic. Snoči je odpotovala   iz Splita v Zagato delegacija
Delavske zbornice, ki bo danes sodelovala na konferenci vseh Delavsk h zbornic. Na
konfeienci se bo obravnavalo vprašanje ustanovitve   skupnega   urada Delavskih
zbornic, ki naj bi zamenjal dosedanje centralno  tajništvo  Delavskih zbornic.
— Prve hrvatske taksne znamke in menice. V tiskarni »Narodnih Novin« v Zagrebu so dotiskali prve hrvatske taksne znamke in menice, izdelane po orna ni en ti h S starohrvatskih spomenikov. Natiskali so
jih v vrednosti okrog ene milijarde. Prve
hrvatske taksne znamke pridejo v promet
ob nedeljah in praznikih. Valvazorjev dom pod Stolom, kamor so zlasti prijetni spo-mladinski izleti. Dom na Krvavcu, ki ima najprikladnejšl dostop Iz Cerkelj, koča na Veliki Planini z dostopom iz Crne kamoi vozi avto in Dom v Kamniški Bistrici, ki je osobito spomladi ena najpriliubljenejšib izletnih točk. Informacije o izletih dobite v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrov cesta 4/1.
— Album planinskih »lik »Iz naših gora;, pripravlja Osrednje društvo SPD v Ljubljani. Vseboval bo 50 prvovrstnih posnetkov naših gora ter bo okras v knjižnici
vsakega planinca. Prednaročba traja do 1. maja t. 1., vsi oni. ki se zanimajo za lepo planinsko fotografijo, naj ne: i udoma naroČijo III. album planinskih slik v društveni pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova
cesta  4 I.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da
bo deloma oblačno, zmerno hladno in spremenljivo vreme. Včeraj jc znaSala r*jvi3ja
temperatura v Beogradu 17, v Dubrovniku in Kumboru  16.  na  Rabu   14.  v Ljubljani
12.5. v Splitu 12. v Mariboru 11.5. v Zagrebu 11. na Visu 10. v Sarajevu 8. Davi
je kazal barometer v Ljubljani 760.7, temperatura je znašala 4.6.
— Ponesrečenci, ki so jih pripeljali v
hoinico. p.sietni sluga v knezoškofijskem
ordinariatu Franc Križanec je včeraj padel po stopnicah in se poškodoval na g-lavi
— PoSrstnikova hči 191etna Ana Hočevar
iz Ve.ikih Lašč jo padla s kolesa in si jo zlomila desno roko. — 781etni p sestnik Jože Stare iz Bchinj?k? Srednje vasi je doma tako nesrečno pade!, da si je pri paden zlomil desno roko. - 351etni klar-ski mojster Stanko KoSmerlj iz Loškega potoka si je doma pri delu zlomil desno
nogo. — 461etnega brezposeln r ga natakarja  Pavla  Osolnika  je  včeraj  popoldne na
TvrSevi cesti podrl avtomobil in mu prizadejal poSKorlbe pa vsem telesu. — 6G*et-
ni posestnik Jožef Pribil iz BoStanja je doma padel z lestve in si zlomil levo nogo.
— Delavčev sin 161 tni Jože Rcžič iz Rateč je padel s skednja in ie poškodoval na
g'avi ter si nalomil pri padcu tudi desno roko.
—  Dobavo 800 Kub. metrov bukovih drv
je mestna občina spet razpisala v zadnjem   -Službenem listu«. iVo—n
- lŽO let je stara. V vasi I?oloj pri Slavonskem   Drodu   živi   120   let   stara Gjoka
Zarić, o kateri pravijo, da je najstarejša ženska v naši državi. Ima 80 let starega
D. del senzac ijonainih TIM TAVLORJE VIII pustolovščin v napetem filma:
Radi dolžine filma predstave ob 16., 19. in 21.15 uri. KINO SLOGA, tel. 27-30
Hm Tavlorjeva sreča I
te   dni.   Hrvatska   bo   imela   tudi   posebno   ^   bolehnega   sina   in   skrbeti   mora   še zanj.
vrsto sodnih taksnih znamk.
— Motorni vlaki letos ne bodo vozili.
F»o vsestranskem prouče ve nju so člani ko-m;s" je prometnega ministrstva in predstavniki sarajevske železniške direkeije sklenili, da se letos ne uvede premet z motornimi vlaki, čeprav ,:'b'lo to prvotno sklenjeno. Ta ukrep je bil storjen zaradi povečanja prometa na o'kntirn h progah.
— Zvišanje £eleznidKi blagovnih tarif. Zvšanje železniških blago v*nih tarif napovedujejo že delj časa. Go podi r*ki krogi so oiločno proti zvišanju in dokazujejo, da bi zvišana tarifa vplivala izredn ra vs»e naše gos-podnr.sko žvljenje, ker bi podra-
Sebe in sina preživlja s tem, kar nabeiači pri dobrih ljudeh. V zakonu je rodila l i otrok, toda ostal ji je samo še sin Ibro. ki
je star že 80 let. Njen zakon ni bil srečen Mož ji je zapravil njeno posestvo in tako je ostala na stara leta brez sredstev.
— Samomor ruskega emigranta. V četrtek dopoldne je skočil v Doboju v Bosno
' ruski emigrant Roman Grabov^ki. Nekaj časa se je izprehajal po mestu, naenkrat i se je pa pognal v vodo. Uslužben je bil na I pošti v Tuzli. Nihče ne ve, kaj ga je pognalo v obup.
— 1'nior zagrebškega odvetnika. V Vinogradski ulici v Zagrebu je bil v sredo zve-
ž la   urovine in vse blago, ki ga prevaža- * cer ustreljen odvetnik dr. Zdravko Lenac.
jo po železnici. To bi bi'o tem u^~ 'nejše v časih, ko draginja že tako preveč nara-š6a. S poučenih mest pa zdaj zopet Določajo. t'a bo do zvišanja ULrife vsekakor pr šlo. predvsem zaradi tega, ker :e je podraži premog-. Zvišanje bo po teh napovedih veliko, celo 15 do 30 odstotkov. Prevoz bo potiražen baje že 1. maja. Gospodar ki krogi zahtevajo, naj bi zaslišali gospodarske organizacije, preden bi sklenili kaj konkretnega,
— Državne in samoupravne tiskarne so
nepotrebne, je bilo ugotovljeno na anketi
0 ti 'karski stroki v naši državi. jVnketa je b**la sklicana v trgovLni'cem min Li tr-stvu, Zastcpniki tiskarskih podjetij so predložili resolucijo z zahtevo, naj država opusti    vse tiskarne v .vojih uradih, ti-
1 ka: ne zavodov za lastno uporabo nekate-r h industrijskih podjetij — tako zvrne hišne tiskarne — je pa treba podvreči istim predpisom, ki veljajo za vsa druga grafična podjetja. I>a]je je treba omejiti izdajanje dovljenj za nova t:ska.rska podjetja in zasebna podjetja naj v sporazumu z delavstvom objavijo nrnimaJne cenike za tiskaji 'ka dela, s Čimer bi naj onemogočili nelojalno konkurenco med podjetji, če že nikakor ni mogoče odpraviti državah tiskarn, pa bi naj ta državna podjetja v aj zaposlovala delavstvo pod istimi pogoji kakor zasebna prdjetja in naj bi ne najemala vajencev. Posamezni udeleženci anketo so ostro obsojaj i obratovanje državne t;; k urne v Beogradu in dokazovali nerentabilnost državnih tiskam. V državne tiskarne je bilo investirano izredno mnogo denarja v priča kovan ju, da bodo donosne, izkazalo e je pa, da zasebna podjetja delajo za 70 odstotkov ceneje kakor državna.
* Slovenska likovna umetnost na razglednicah. Društvo slovenskih likovnih umetnikov ie dalo razmnožiti oo eno delo svoiih članov in še nekaterih dmeih umet-nkov  ki se udeležujejo  sedanie iubileine
Počili so po vrsti štirje streli in dr. Lenac se je zgrudil. Hitro so ga prepeljali v bbž-njo bolnico, toda bil je že v agoniji in čez nekaj minut je izdihnil. Dr. Len ic se je vračal domov in v Vinogradski u'ici ie stopil k njemu moški nizke postave. Nekaj Časa ga je spremljal, naenkrat je pa od-sk čil od njega in začel streljati. Vse štiri krogle so dr. Lenca zadele In dve rani sta bili smrtni. Policija je takoj uvedla preiskavo, toda za zločincem je izginila vsaka sled. Dr. Lenac je bil vnet Sokol in v Ogulinu je začel izdajati list »Ju°roslovenska Misao«-. Tam je ostal do 1. 1933. ko se je preselil v Zagreb, kjer je tudi marljivo sodeloval pri Sokolu. Zadnje čase je bil pa pristaš Ljotičevega pokreta in predlanskim je kandidiral na Ljotičevi listi.
Iz Lfubliane
—lj Nj. Vis. knoginja Olga v Ljub'jani.
Včoraj d opol "ne -e je p:ipeljala v Ljubljano Nj. Vis. kneginja Olga v spremstvu dveh dvornih dam. Peš je napravila kratek sprehod po mestu in obiskala tudi znano trgovino J os pa Tabora na Kongresnem trgu, ki prodaja razne domače izdelke, igračke, spominčke itd. Kneginja, j ki je tokrat že drugič prišla v ta lokal nakupovat, se je ž vo zanimala za raz-ta vi jene predmete in na njen nasvet sta tudi njeni spremljevalki izbrali nekaj stvari. Kneginja je ob slovesu obljubila, da bo kmalu spet prišla in da bo e seboj privedla tudi svojo hčerko princeso Jeli-saveto. Nato je Nj Vis. kneginja Olga. peš nadaljevala pot skozi mesto.
—lj Ribji trg. N-prodaj je čedalje več malih, tako zvanih modrih morskih ilb in tudi danes je bilo precej sardelic, (eprav piha zadnje čase tudi na Jadranu močna burja ter ovira ribolov. Sardelice so dane-prodajali od 12 din kg navzgor, ardele i pa po 18 din. Napredaj je bilo tudi ne-J kaj plavic po 28 din. Pa'amide je b'lo ma-
predprodaji od danes dalje v društvenih prostorih v Mestnem domu, ker jih zvečer pred predstavo ne boste več dobili.
—lj Pretep pijanih ponočnjakov. V pretekli noči se je vračala manjša skupina pijanih razgrajačev iz neke gostilne v Šiški proti domu. Med potjo so se pričeli prerekati in psovati. Toda vino jih je tako razgrelo, da se niso zadovoljili s prepirom, ampak so se tudi stepli. x-Tu velja samo moč in korajža«: Tako so vpili in razgrajali po cesti »junaki noči«. Sele po posredovanju drugih so prenehali. Najbolj jo je skupil neki vpokojeni železničar, ki je dobil udarce in precejšnje praske po glavi.
—lj »Vzajemnost« Barje - Ljubljana priredi v nedeljo dne 14. aprila ob 4. url popoldne v Gasilskem domu na Barju (gostilna Vrbinc) Pcruzzijeva cesta, prosvetni veCer s pestrim programom. Prijatelji delavske kulture vabljeni.
—lj  Strelci ljubljanske strelske družine se obveščajo, ca   e začnejo v nedeljo 14. j r. m. ca 3. dopoldne na vojaškem treli-
šču ob EX>:enjski cesti redne strelske va-e. ki bodo   na< n J je   vsako   nedeljo   lstotam ■
n ob  ste m času. Strelce poz varno k rednemu poseOnnju vaj.   Lovci in prijatelji ' ^trelekega 3p:ita najvljudneje vabljeni: j —lj Tombola Rdečega križa se bo vršila I
ia praznik Vnebohoda 2. maja v Ljubljani.
'vupujte tombo'ske karte! 2a karto za pet
dinarjev mo.ete dobiti stavbeno parcelo v površini 644 kv. m v Ljubljani.
—lj Vsi kritiki vel-Kih svetovnih listov
.so edini v tem, da je vloUnist Robert Soe-tens  velik  umetnik.    Po!ni  so laskavega
priznanja o njem. hvalijo njegov Cist ton.
moško potezo loka, sigurno tehniko, jasno polifonijo   in   naj: aidičnejSe   nianse,   ki se
jih p^oslufttrjć pri Igrranju tudi najteži h skladb. Bogastvo njegove izredne tennfke
■pri.e v vsakem pogledu do polnega izraba. Edini so v tem. da je violinist Soetcns
ve'.ik umetnk evropskega slovesa. V Ljub-Ivan bo edini njegov koncert v ponedeljek 15. t. m. Zaetek ob pol 21. uri zvečer. Vstopnice  v  knjigami  Glasbene Matice.
—lj Na prihodnji produkciji Glasbene akademije bodo nastopili gojenci solopetja iz šole prof. Trostove in prof. W sting-
bausnove ter ravnatelja Betetta. Iz k'avir-skega oddelka nastopijo  gojenci  prof. Zar-
nkove. iz violinskega oddelka gojenci prof. Pfeifeija. Dalje bodo nr^stopili gojenci za,
čelo iz šole piof. MLil'orja, za flauto ^z šole prof. Koiošca in rog iz šole prof. Mora vca. Podrobni spored je na razpolago v knjigarni Glasbene I^atice. Produkcija ho v pone eljek 15. t. m. ob četrt na. 7. v veliki Fil^a: moniČni dvorani.
--ij Društvo zobo/dravnikov poziva članstvo, da se udeleži občnega zbora, ki bo v sc joto  13.   t.  r.*. ob 2.  v  restavraciji pri
vSIamičuc 197—n
SAMO šE DANES — francoski film današnjih dni  KINO MATICA, tel. 2124
z Viviane Romance
Charpin. Rež. Jul. Duvivicr. Ob tO., 19., 21. url.
ISAMO šE DANES — francoski film ŽENA — VRAG Jean Gabin, Charles Vanel, Aimos, Char
Film po romana JEAN VIGNAUDA
SAFIJA
(LE MAIS0N DU MALTAIS)
Zanimiva zgodba, ki začne v orientalskem Sfaxu in konča v Tarizu! — V glavnih vlogah: Pierre Renoir, Luis Jouvet, Dalio, Viviane Romance in drugi odlični francoski igralci. — Predstave ob 16., 19. in 21. uri. KINO UNION, tel. 22-21
KINO MOSTE
Danes ob 20. uri. jutri v soboto ob 20. uri ter v nedeljo ob M3.,        In 1/^9. uri
Velika tragedija nesebične ljubezni s slavno Polo Negri
Tange neclumo
Sijajna melodija istoimenskega š^gerja Je povezala dvoje src v neizmerni sreči
Nova kopija! — Poslednjič v Ljubljani!
VIVERE
Tito  Schlpa  v nenadkriljlvem italijanskem pevskem filmu, šla^erja; Vivere, Toma plcclna mla
Pozor; Akademske vstopnice po znižani ceni Uln 3.50
Nase «*i«rV"*sče
DRAMA
Začetek ob 20 uri Pet^k. 12. aprila: zaprto Sobota. 13. aprila: A««modej. Red A Nedelja, 14. aprila: Neopravičena ura. Izven. Globoko znižane cene od  16 din navzdol
Ponedeljek, 15. aprila: zaprto, (generalka) Torek, io. aprila: Revizor. Premiera. Pre-mierski abonma
OPERA
Začetek ob 20. uri
Petek. 12. aprila: ob 15. uri: Figarova svatba. Dijaška predstava. Izven. Glo boko znižane cene od 16 din navzdol
Sobota, 13. aprila. Gostovanje Comedie Francaise. Izven. Cene od 40 din navzdol
Nedelja, 14. aprila: ob 15. uri: Lumpacius Vagabundus. Izven. Cene od 40 din navzdol. Ob 20. uri: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac
Ponedeljek. 15. aprila: ob 19. uri: Proslava
maternskega dne. Priredi Krščansko žensko društvo
Kdor hoče spoznati slavno umetniško tradicijo največjega francoskega uletlaMsen Comedie Francaise in njegovo visoko kulturo, naj no zamudi gostovanja nlen'n Članov, ki bo jutri y.veOer v nas! operi. Na večeru, ki je razdeljen v tri dele in katerega prvi dei obsega recitacije tranco-sKlh pesnitev, drugi del jviussctovo ennde-
"»anlco »Vrata moralo biti och?rta ali za -prta«. 3 del pa zopet recitacije in kot zaključno točko nekaj popularnih francoskih popevCic. sodelujejo: Melle Francoise Dc-
lille, Melle Catherine Fontenav, Mr. Yonncl, I-.Imc Germaine Rouher, Mr. Jtilien Bcr-theau. Melle Jeanne Sully. Mr Chambreuil, Mr. Louis Seigner. Mr. Aime Clariond. Mr. de Ri^oult. Prodaja vstopnic v operni blagajni. Cene od 40 din navzdol.
TJprava Narodnetra jrl*-d:>l? "<"•« v Ljubljani ponovno pro«i svoje cenjene oMr.ko-valce, tla prihRjnjo k predstavam t^Cno,
da ne motilo s p'>7nim nri*'ajanjem dejanja in svojih soobiskovalcev.
Hud karambdl v Meiivadiih
Ljubljana 12. aprila Zjutraj sta se z Bleda peliala na motorju slikarski mojster Alojzij Stir.^všek in njegova žena Marija proti Ljubljani. V Medvodah jima je prišel nasproti tovorni avto iz Goričan in na ovinku je priš'o do usodnega karambola Stiplovšek in njegova žena sta odletela z motorja in dob la hude notranje poškodbe motoi pa je ves razbit. Oba ranjenca so prepeljali ljubljanski reševalci v bolnico.
i^ostajami Trbovlje—Zagorje. Prestopki so
najstrožje KaznivL
SPORT
— Beograjčani nastopijo na Dunaju. Poročal smo, da so vsi Igrači BSK odpovedali   sodelovanje na nogometni tekmi
Jugoslavija : NemcJja na Dunaju. Zadeva je  pa seda,j   uiejena.  šlo je  za vprašanje
finančne narave, ki so zdaj urejena in Beograjčani so svoj prvotni sklep izpremenili.
Danes opoldne odpotujejo skupaj z zagrebškimi nogometaš   na Dunaj   Naie moštvo
se ni končno\e.iavno določeno in vse kaže, da bo to storjeno šele na Dunaju.
Z Jesenic
— Zvočni kino Radio predvaja v nedeljo ob 3 popoldne in 8. zvečer velefilm »Mladina se smeje« z Masfdo S"hneider v g'avnl vlogi. V soboto ob 8. zvečer in v nedeljo ob 5. popoldne predvajamo krasen ekspe-dicllski film »Divji tovor«.   Med dodVkl
zvočni tednik in angleški kulturni fPm »AngleSka vojna mor'a icac — Sledi velefilm »Nesmrtni valček«.
Iz Trbttvefi
— Stranke, ki so nameravale predložni merila v pregled v soboto 13 t. m. popoldne, obveščamo, da se pregled meril na ta dan ne bo vršil. Merila naj se prinesejo na pregled v naslednjem tednu, t. j. od 15. do 19. aprila.
— Ob toplem vremenu in pričetku Iz-prehodov ter iz'etov v prosto naravo opozarjamo občinstvo, da je prepovedano trganje ruvanje, prodajanje ponujanje n izvažanje rastlin in cvetlic med katere spadajo tudi Blagajev in dišeči volčin. avii-kel in encijan. Slednji rastejo posebno v okolici Laškega,  R mskih toplic in    med i
- Ohenl   rb<>r   podružnice   SPI) Li+ija-
Zago\ie bo v soboto t. rn. ob 18. v ru-dnški restavraciji v Toplicah.
S°bota, 13. aprifa. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12: S plošč dobite godbo pravo za veselje in zabavo. — 12.30: Poročila objave. — 13: Napovedi. 13.02: S plošč dobite godbo pravo, za veselje in zabavo — 14 Poioc-Ia. — 17: Otroška ura: a) Slovenske narodne pravlj ce pripoveduje Milena Boltar-Ukmarjeva. — b) Nastop majšlh (vodi Slavica Vencajzo-va). — 17 50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra "adijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19: Napovedi, po-roč la. — 19 JO: Nac. ura: Vincenco Danci oi o in Avgust Marmon (Arsen Vensoli-des. knjLž. iz Zagreba). — 19.10: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Starih znancev nove piigode. 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester.
Io in prodajali so jo po 36 din. Trilje so razstave Reorodukcne ie brezhibno izvr- prodajaU le nekoliko slabše vrste, zato so šila fototreovina Janko Poc?.čnik  Celotna | g bile ^ lg_ din mcđ tem ko ^ večje ri,
be iste vrste navadno pc 40 (fin. Najdražje merske ribe so bili dane i osliči; proda jaJi :o jih po 40 din. Rečnih rib ie še vedno maJo, venc'ar so pa danes prvič prodajali že ščuke iz Cerkniškega jezera, in sicer po 24 ddn. V primeri s tem, da so bile naprodaj žive, so bile poceni, žive so prodajali tudi mrene, in sicer po 20 din kilogram.
—lj Zborovanje »reškega učiteljskega društva JI I" srez Ljubljana okolica — vzhodni del. Jutri se bo vršilo zborovanje sreskega učiteljskega društva JTJU Ljubljana okolica — vzhodni del. Zborovanje se bo pričelo ob 9. v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo
seriia. obsesajoča okoli 70 vsakovrstnih reored^kcii izbranih umetnin, se bo Dro-daiaa tudi v oo>ebnih ličn h škatlicah, ter bo stala samo 100 din Te zbirke kakor tudi posamezne razslednice se bodo Drodaiale v Jakopičevem pa vil ionu in no vseh trgovinah  k^er se orodaiaio razglednice.
— Snežne razmere v naših gorah so sedaj prav xlne za smučarje planince. Komna j ib sorazmerno mali količini
snesra izro to lepo zaravnana, vsaj tako kot^ druga leta, ima še enkrat debelejšo plast snega. Smučarjev planincev naj ne moti sedanja višina snega, ki znaša na Komni 90 cm, v dolini Triglavskih jezer 110 cm in okrog Staničeve koče 160 cm, ker je povsod v teh gorskih predelih vse
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici  izjave oeseda din L—
davek posebej.
La pismene odgovore glede malin og:asov je ireba priložit znamko. — Popustov za maie oglase ae priznamo.
gladko zalito ter smuka povsod dobra. Ka- ! društvenih funkcionarjev.   2. Preizkušnja
kovost snega je vsak dan boljša, tedaj na- ! učencev II. razreda, predava učitelj g. Ve-
staja pravi ^zmec«. Planinci smučarji, kl i koslav Mlekuž.   3. Slučajnosti. Po zboro-
so se v zadnjih dnevih morali vrniti s Kom- ] vanju je ogled Narodne galerije. Naproša
ne po svojih poslih v dolino, zatrjujejo, da v zadnjih letih še niso videli tako lepo zalite Komne kot je letos. V Triglavskem pogorju letos tudi ni nevarnosti plazov, ki so druga leta v tem času že grozili. K Triglavskim jezerom je pot čez Komarčo kopna in varno prehodna. Turistom, ki so namenjeni v Staničevo kočo, je na razpolago zavetišče v Zgornji Krmi. kjer se morejo odpočiti. Oskrbovane so Zlatorog ob Boh. jezeru, kamor vozi avto. Dom na Komni. ki je vse leto odprt, koča pri Triglavskih jezerih in Staničeva koča: zadnji dve sta oskrbovani do konca tega meseca. Erjavčeva koča na Vršiču, ki je oskrbovana
se za polnoštevilno udeležbo
—lj že peti mesec je na repertoarju Šentjakobskega gledališča duhovita Nuši-čeva veseloigra »TJjež«-, ki jo bodo ponovili štiriindvajsetič in poslednjič jutri zvečer ob 20.15. Igra Je skrbno pripravljena in navduSuje gledalce tako, da so jo mnogi videli že po večkrat. Vse dosedanje predstave so bile popolnoma razprod' ne. V nedeljo 14. t. m. ob 20.15 pa bo deseta ponovitev zabavne in prav tako vedno razprodane veseloigre »Pekovska<-. Zaradi vnokll-ca g. Lavriča bo bral vlogo prof. Larića v Uježu g. Klemenčič, vloeo Načeta v Pekovski pa g. Petrak  Kupite vstopnice v
RAzno
beseda 50 oai   m ven posebej Najmanjši znese* din.
VEI IKO MESNICO V ZAGKEBD
v središču, v Diižim Jelačiče-vega trga. naj^rometnejša policija, izvrstno ldočo, prodamo s celokupnim inventarjem, modernim, s porta ino izložbo, vpe-'janim telefonom m stalnimi strankami za 38.000 din Naj-sigurnejša eksistenca. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb.
1064
Oglašuj
male oglase v
Slovenski Narod
ker so n a i c e n e i • I!
POHIŠTVO
po naročilu najceneje. Vsakovrstni stoli, politiram oprave, vsa popravila najceneje — ZORMAN, Breg 14. 1076
PRITLIKAVCE
hrušove: Gellertove, VVillija-movko ln Pastorovko ima še na razpolago drevesnica Koren, Mozirje. 1074
PR0
v331
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med m me dico   dobite    oaiceneje v
y1edak.Nl
Ljubljana ZidovsKa ui 6 18'L
LAN Z LOKOMOBILO
z ventilnim krmilom 50 55 ks za kurjavo z odpadki in žago-vino, v zelo dobrem stanju — proda Paromlin Novak, Grubi-Šno polje. 1063
ŠPORTNI KOLESI
damsko in moško, ter šivalni stroj prodam ZORC, Marenči-čeva ul. 5, Moste. 987
ČEBULO
domačo, zdravo, kg 1.50 din, nudi Josip Lah, Osluševci p. Ptuju. 1072
DVA OLEANDRA
lepa košata, visoka 230 cm naprodaj. Vodnikova 65. 1071
SENO
za konje ln krave prodam. — suštar. Dolenjska cesta. 1078
StTHE DESKE
za mizarje ugodno prodam. — suštar, Dolenjska cesta. 1079
EDINSTVEN
POIZKUS PUDROM
kipreseneča 10.000
* žen
Pozitiven DOKAZ
izgledate
ŠE DANES
napravite ta
PRAKTIK ANTKO
za pisarno, ki je tzučena šivilja, sobarico in podkuharico iščem za hotel na morju M B^" ""»k, Karlovac, oficirski dom. 1075
Presenetljiva nova Iznajdba z pudrih Čudovita nova sestavine, ki olepia koto Prinaša vanjo novo življenje in sijaj Da bledi, brez- ffiniTIfllC barvni polti mladostno pri- HUI^!\UO rodno barvo ter povzroči, da se puder ofcJrži na licu — celo na vetru, v dežju ter vk!jub potenju. Preprečuje maŠCobm blešč nosu Ta patentirana nova sestavina ae Imenuje »kremska pena«, vsebuje pa jo samo puder Tok a Ion
RESNIČNO SENZACIONALNA PONUDBA
Napudrajte eno polovico lica a pudrom ToksIonom s »kremsko peno«, drugo polovico pa a kakim drugim navadnim pudrom Ako ona polovica, m kateri je »kremska pena«, nI videti bolj sveta, mlajša ia lepša kakor druge polovica, potem Vam povrnemo celokupno ceno Vašega pudra Tckalon
»SLOVENSKI NAROD«,    v***, 12. »prum imo.
Stsv. 84
Prepiri in debate zaradi zaklonišč
Hišni posestniki v Ljubljani bi potrosili za gradnjo zaklonišč okoli 59 milijonov dinarjev in vprašujejo, kje naj vzamejo denar
Ljjbijdiui 12. aprila Dogodki z usodnimi posledicami se na gio razvijajo in Ljubljančani upravičeno vprašujejo, kako je z zaklonišči v Ljubljani, o katerih je bilo v mestu pred meseci toliko govora. O javnih zakloniščih, ki jih je zgradila mestna občina, vemo, da so zgrajena ali v gradnji, kaj pa je z zaklonišči v ljubljanskih hiAah. saj vsi Ljubljančani in vse Ljubljančanke ne bodo mo-gb v javna zaklonišča, če bo treba nekega dne morda iskati zavetja v njih
štitiš" "^v
Nemško zaklonišče t obliki oklopnega stolpa
Ko je mestna občina meseca oktobra lani presenetila ljubljanske hišne posestnike * pozivom, da morajo v štirinajstih dneh predložiti načrte za napravo zaklonišč in z gradnjo zaklonišč nemudoma začeti, ni mestna občina, kakor izjavljajo ljubljanski hišni posestniki, prav nič upoštevala, kje naj hišni posestnik vzame denar za gradnjo zaklonišč. Preračunal so, da gradnja zaklonišč ni tak<. enostavna in še celo ne poceni zadeva, kakor so nekateri prvotno mislili. Če bi morali ljubljanski hišni posestniki graditi zaklonišča po prvotnem načrtu, bi potrebovali okrog 50 milijonov dinarjev samo za zaklonišča.
Hišni posestniki so poslali bansk' upra-
vi takoj pismeno vlogo, v kateri so razložili, zakaj je gradnja zaklonišč, kakor jih zahteva mestna občina, neizvedljiva. Hišni posestniki so se tudi osebno oglasili pri odločilnih referentih  na bansk* upravi. Posebna  deputacija  je pojasnilu referentom, da je načrt mestne občine za gradnjo zaklonišč  v  ljubljanskih hišah neizvedlji. Akcija je uspela, banska uprava je dept taciji hišnih posestnikov ustregla in je od rodila, da morejo hišni posestniki prostu voljno graditi  zaklonišča,  prisiliti k temu pa jih nihče ne more  In še v primeru pro-I stovoljne gradnje  zaklonišč mora mestna občina napraviti potrebne načrte brezplačno m morajo biti rudi vsi ogledi komisij in podobno oproščeni običajnih taks.
Na vse to so napeli vse strune nekateri po samezniki in nekatere skupine, da bi le obveljala prva odredba mestnega poglavarstva in da bi bili hism posestniki prisiljeni graditi zaklonišča v svojih hišah. Hišnim posestnikom akcija od *e strani ni bila všeč, kar je razumljivo, kakor je tudi razumljivo prizadevanje tistih Ljubljančanov, ki bi se radi zatekli v potrebi v zaklonišča, katera bi zgradili hišn* posestniki v svojih hišah.
Dne 9. februarja je banska uprava sklicala posebno anketo glede vprašanja zaklonišč v ljubljanskih hišah O napravi in o gradnji zaklonišč je poročal univ. prof. dr. Kasal. ki je prišel dc prepričanja, da ni mogoče zgraditi v ljubljanskih bi:ah pred napadi iz zraka res varna zaklonišča, mogoče pa je zgraditi zasilna ir» začasna zaklonišča z razmeroma majhnimi stroški, zlasti v starih ljubljanskih hišah, k: imajo močne oboke, katere bi bilo treba samo primerno podpreti s tramovi in nasuti ne kaj peska nad njimi, kar bi stalo nekaj tisoč dinarjev.
Prof. Kasal je tudi izračuna! da bi pravo in popolnoma varno zaklonišče na primer v vili, kjer stanujeta 2 stranki Z 10 osebami, stalo 80.000 din ali pa tudi več glede na to. da se gradbeni material v zadnjem času precej draži.
Na podlagi rezultatov ankete o zakloniščih je banska uprava izdala primeren odlok mestnemu poglavarstvu in ta odlok sedaj mestno poglavarstvo proučuie. S tem so ljubljanski hišni posestniki nekako zadovoljni. Poudarjajo tudi, da odloča o tem vprašanju na magistratu inženjer ki je zelo uvideven in postrežljiv ter upajo, da bodo to zadevo zaradi tega lažje rešili tako, da bo vsem prav.
Na očitke, da so brezbrižni in da noče-
jo ničesar storiti in žrtvovati za pasivno obrambo stanovalcev in s terr prebivalstva Ljubljane, odgovarjajo hišni posestniki, da so pripravljeni na vse žrtve, ki jih zmorejo, in da se morajo delati zaklonišča tudi drugod ako se bodo delala v Ljubljani. Edino pravilno je seveda načelo, da se morajo delati zaklonišča tam, kjer so potrebna, saj tudi mostov ne moremo delati tam, kjer ni vode.
Angleško zaklonišče
Po novem odloku banske uprave bo treba delati v Ljubljani zaklonišča samo v strnjenem sistemu in je zaklonjena črta v mestu določena. Hišni posestniki so pa še vedno mnenja, da morajo tudi najemniki nekaj prispevati za gradnjo zaklonišč, kakor je predlagal referent banske uprave, proti čemur pa sta na anketi ugovarjala zastopnik mestne občine in zastopnik Društva stanovanjskih najemnikov. Na to pa hišni posestniki odgovarjajo da naj vse stroške pač nosi mestna blagajna in naj bi se zaklonišča gradila skupno za več hiš. Mestna občina naj v ta namen najame primerno posojilo.
Tako je z zaklonišči v Ljubljani. Najbolj gotovo je to. da jih danes še nimamo.
Jihova čudaštva
Štirje primeri ljudi, ki so živeli čisto svoje življenje
in imeli čudne navade
Svet je bil vedno bog: m t na posebnostih.. Med ljudmi je bilo vedno mnogo čudakov in njihov način življenja se je tako visoko dvigal iz okvira nehajija drugih ljudi, da so še pozni rodovi govorili o njih. Tu hočemo omeniti  samo  štiri čudake.
Trgovec z uro v reki
V Odesi je fcrvel konec 18. stoletja trgovec Usko vič. Nekoč je ^»jel njegovo ladjo na morju strašen vihar. Njegov brat je utonil, njemu se je pa po -ilnih naporih posrečila rešitev. Tragična bratova smrt ga je tako pretresla, da je ostal vse življenje mračen in potrt. Najbolj s»e je to poznalo na njegovi izedni točnosti. Vsak: dan ob 4.4S je moral vrtnar potrkat ina vrata TJskovičeve iobe ir zbuditi trgovca. Gorje mu, če bi bil potrkal eno minuto prej ali pozneje. Trgovec je hitro vstal, oblekel armen/ ko obleko, ki jo je jel nositi po bratovi smrti in pričel z uro v roki svoje vsakdanje življenje.
Eno minuto je porabil za umivanje, dve minuti pa za oblačenje, potem je 12 minut prepeval pobožne pesmi. Cim je kazal kazalec na uri eno minuto po petih, je nehal peti, Čeprav je moral utihn;ti sredi besede. Sledil je zajtrk, za katerega je porabil točno pet minut. V petih minutah je moralo oiti vse pospravljeno, čeprav zajtrk še ni bil končan. Ob pol devetih je odšel v velike sobo. kjer je imel na mizi pripravljeno g!;no in vodo. Zavihal si je rokave in modeliral iz gline majhne moške figure, zelo podobne pokojnemu bratu. S tem delom se je ukvarjal dopoldne. Potem se je pa umil in odšel k obedu. Jedel je vedno -toje, za obed je imel samo eno jed. Pil je samo vodo in za obed je potreboval točno 29 minut.
Ob eni je legel z uro v roki na divan v svoii  spalnici   kjer  je  dremal  vsak dan
točno 14 minut. Zaspal podnevi ni nikoli. Ob pol dveh mu je prinesel vrtnar črnilo, pero in papir. Trgovec je sedel za pisalno mizo in jel računati. Z matematičnimi nalogami se je uk var jel do petih. Tako je šlo točno po minutah od jutra do večera, dan za dnem, izjema je bila samo novo leto, ko TJskoviČ ni držal neprestano ure v rokah, temveč je spal tako dolgo, da se je zdanilo. Pa tudi vodi se je izneveril, kajti na novega leta dan je pil čokolado in vino. Tako je živel deset let. Umrl je na dan svoje 701etnice v naročju svojega vrtnarja, ki mu je zapustil vse svoje premoženje.
Dobro založen duhovnik
Leta 1809 je umrl v Hullu v Angliji duhovnik Stagemore. V njegovi zapuščini so našli:
50 različnih psov,
100 parov nogavic,
400 parov čevljev,
80 lasulj (sam je hodil vedno plešast), 80 vozov in kolesljev, 30 nosilnlc
200 krampov in lopat, 50 sedel,
80 plugov (pluga sploh ni nikoli rabil)
50 sprehajalnih palic,
60 žrebcev in kobil (jahati sploh ni znal),
75 lestev,
50 pištol
Razen tega so našli v njegovi zapuščini celo skladovnico trgovskih knjig hi vse so bile nepopisane.
Nesrečo je hotel odstraniti s sveta
V Edinburghu je živel v začetku 19. stoletja mož. ki je hotel odstraniti s sveta nesrečo. Pisal se je John Garfield. Vse življenje je bil čudak. Najbolje se je to po-
kazalo po njegovi smrti. V njegovi hiši so našli pravi muzej najčudovitejših predmetov. Tu so bile zanjke, v katerih so viseli samomorilci, kamne, ob katere so se ljudje spodtaknili, da so padli in si prebili lobanje, ljubavna pisma, ki so povzročila odkritje tajne in a tem smrt, zarjavele igle, ki so zakrivale zastrupljenje krvi Itd.
Garfield je bil naročen na vse liste. Cim ej kje prečita! poročilo o nesreči, je takoj kupil predmet, ki -fo je zakrivil, pa naj je bil še tako drag. Mož je Imel fiksno idejo, da bo tako odstranil s sveta nesrečo. Ta misel ga je preganjala vse življenje in zavoljo nje je zapravil lepo premoženje. Umrl je kot siromak sredi predmetov, ki so bili zakrivili težke nesreče po vseh krajih sveta.
23 let je vzdržal v postelji
Nekega lepega dne 1791 je prišel v neko krčmo v Kodanju Rus. Najel je sobo, legel v posteljo In ostal v nji celih 23 let, do svoje smrti. Mož ni bil niti bolan, niti blazen. Imel je lepo premoženje. Vsak dan si je dal prinesti najbojše jedi, čital je knjige in novine. Nihče ni nikoli zvedel njegovega imena. Policija se je sicer zanimala za čudnega gosta, pa tudi ona ni prišla njegovi tajni do dna. Nikoli ni dobil nobenega pisma in nihče ga ni obiskal. Navzlic temu ali pa morda prav zato je bil pa vedno zadovoljen in dobre volje.
Dolina desettisočerih dimov
V Washlngtonu je bila sestavljena znanstvena ekspedicija, kl se napoti v kratkem na otok Kodiak, kjer bo temeljito proučila takozvano Dolino desettisočerih dimov, proglašena za Ameriški narodni park. Otok Kodiak je največji v skupini otokov, le-■ žečih blizu južne obale Aljaske pred širokim ustjem Cookovega zaliva. Leta 1912 je prišlo tam do strašnega vulkanskega Izbruha, največjega v zadnjih stoletjih na vsem svetu, žrelo 2.135 m visokega otoč-nega ognjenika Mount Katmal je v juniju 1912 doslovno zletelo v zrak. Prvotno je imel ognjenik tri vrhove, ki so pa Izginili
in na njihovem mestu je nastalo eno žrelo, široko skoraj 5 km. Njegove stene dosegajo ponekod višino 1670 m, obod z lavo napolnjenega žrela pa meri blizu 14 km in spada med največje na svetu.
štiri leta po strašni katastrofi se je napotila na otok Kodiak amerišlia filmska ekspedicija pod vodstvom profesorja Grigg-sa iz univerze v Ohm. On je prvi podrobneje opisal to strašno elementarno katastrofo. Izbruh Mount Katmai je bil tako močan, da je odtrgalo ogromne skale v velikosti trinadstropne hiše in jih vrglo daleč od ognjenika- Na ozemlju 140 km- so odkrili mnogo manjših ognjenikov in na ti-
soče solfatar in fumarol. Tako je nr^tuio ime »Dolina desettisočerih dimov«. Čeprav je minilo od izbruha dobrih 27 let. se okolica ognjenika Se vedno n! umirile. tv leč i naokrog ni nobenih sledov življenja Vse je pusto, pokrito z lavo in vulkanskim pepelom.
Naloga znanstvene ekspedicije, ki bodo ; v nji geologi, vulkanoiogi in setimologi, bo ! proučiti zlasti izpremembe v zemlji v sinjih letih iz vseh treh vidikom   r>a bo to delo v divji  pustinji  ekrog vulkana olajšano,  bo imela ekspedicija  s Mboj tudi i letalo.
Ne kupujte vojaških stvari!
Grda zločinstva ubojev je treba strogo kaznovati, po* sebno kadar je škoda nepopravljiva s smrtjo žrtve
Ljubljana, 12. aprila Zaradi posebnih razmer je na sodniji nekako aktualen § 122 k. z. Ponovno opozar-I jamo, naj nihče ne kupuje vojaških stvari. Pred sodniki ljubljanskega okrožnega sodišča so čedalje bolj pogoste kazenske razprave zaradi tega paragrafa, k. določa, da se kaznuje z zaporom do dveh let ali v denarju do 20.000 dm, kdor kup: ali sprejme v dar, v zastavo ali zameno od vojaka vojaške stvari, ali kdor sprejme vojaške stvari v hranjenje brez odobritve pristojnega vojaškega oblastva ali tega takoj ne obvesti o sprejemu.
Priložnost je velika zdaj za kupovanje vojaških stvari in kupovale*, ki so večinoma delavci in kajžarji, v obmejnih krajih, sc zagovarjajo večinoma da niso vedeli, da je kupovanje vojaških stvari prepovedano. Na sodišču je za obtoženca vsak izgovor dober, vsaj obtoženci tako mislijo, toda ni ga sodnika, ki bi takemu zagovoru verjel in doslej so bili vsi obtoženci te vrste spoznani za krive in obsojeni. Med obtoženci so tudi domači kn>šnjarji, ki prodajajo od hiše do hiše razno drobnarijo in tudi žganje. Eden izmed njih je dobil za žganje vojaške čevlje in *e bil seveda obsojen. Neka kmečka ženica ie kupila od vojaka rjuhe. Prav poceni jih je dobila in bila jih je vesela, a je doma izrezala vojaški žig in všila v rjuho svoj monodram Tej obtoženki sodišče še celr n- moglo verjeti, ko je trdila, da ni vedel* o S 122 k. z. Ponovno opozarjamo: ne kupujte vojaških s tvari I
OPROŠČEN
Pred veliki kazenski senat ie prišel neki delavec, ki je bil obtožen po zakonu o zaščiti države. Obtožnica ga je dolžila, da je v naši državi napravil več tisoč letakov s protidržavno vsebino, katere pa ni raztrosil v naši državi, temveč jih je v pismih poslal v neko drugo državo. Letaki so bili napisan: v tujem jeziku.
Obtoženec se je zagovarjal da v naši državi ni delal prot;državne propagande priznal pa je. da je pisma odpos'a' na razne naslove v tujo državo, s čimer pa si je dal samo zadoščenje za trpljenje, ki ga je v tuji državi mora' prestati.
Sodišče je skušalo predvsem ugotoviti. a!i je obtoženec širil letake tudi pri nas in ali je opravljal tu pri nas protidržavno propa gando.
Obtoženčevi sostanovalci so izpovedali, da jim je obtoženec sicer pravil o nek^h pismih, ki jih namerava poslati v tujino
toda vsebine letakov v pismih niso čitali, ker niso vešči tujega jezika in obtoženec jim ni nič določnega povedal o vsebini letakov.
Veliki senat se je prepričal, da obtoženca ni mogoče obsoditi po na cm zakonu o zaščiti države ter ga je zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi oprostil.
ZVERINSKI UBOJ
Stara pesem o ubojih se ponavlja. Č#-prav doiloča naš kazenski zakon kazen robije do 12 let za take zločine in čeprav izrekajo sodišča hude kazni nad ubijalci. To so zločini, ki se po navadi dogode v gostilnah, zločinec je navadno vinjen, kar se mu ?teje v olaJMlno okolnost, dasi bi bilo potrebno določilo v kazenskem zakonu, da je tudi pijanost obremenilna okolnost. IV-sebno pa v primerih, ko škode ni mog ve popraviti, kajti ubitega ali zaklanega človeka ni mogoče več obuditi k življenju.
Mizar Jakob Malovrh iz Kokre je bH obtožen, da je na Silvestrovo na Spodnicro Jezerskem s sekiro ubil delavca Jakoba Potočnika Fantje so silvestrovali v gostilni pri Kanonirju. Med njimi je bil tudi obtoženi Malovrh, ki je bil izredno nadležen vsem gostom in natakaricam rar.idi tc?a so ga gostje vrgli iz gostilne. Potočnik je bi1 tudi med tistimi, ki so nadležnega in nasilnega Malovrha metali iz gostilne. '»Marš ven.« je zavpil Potočnik, »tukaj ne boš sitnaril!« Malovrh pa ie postal nas^en. iskal je sekiro in nož. da bi obračrnal z mirnimi gosti, kuharice so morale poskriti vse nože Na dvorišču je Malovrh le našel sekiro, katero je prinesel s seboj v gostilno, ko se je zopet vrnil Sekiro je skril za vrati v veži.
Gostje so se spet spravili na nadležnega Malovrha in ga podili iz gostilne, tedai pa je Malovrh, ki je bil vrnjen pograbil za sekiro in zamahnil po Potočnikovi glavi. Pet dni kasneje je Potočnik umrl v ljubljanski bolnišnici. Zdravniki so ugotovili, da so mu otrpli možgani zaradi hudega udarca s sekiro.
Obtoženec se je zagovarjal, da se je samo branil in je zločin storil v silobranu. Edina priča, ki je videla, kako se je uboj pripetil, pa je izjavila, da se žrtev in ubijalec sploh nista spopadla, temveč je Malovrh žrtev pobil na tla, ne da bi bil sam napaden Sodišče je prisodilo ubijalcu 4 leta robije, iako grdo zločinstvo, je izjavil predsednik, je treba strogo kaznovati, vrhu tega pa je Škoda nepopravljiva za ubitim Potočnikom žaluje žena z otrokom.
Maščevanfe zapuščene Crnogorke
S sedmimi streli usmrtila nezvestega orožnika
Beograd, 7. aprila,
V današnjih burnih časih se ne manjka tudi burne dekliške romantike. Iz Črne gore poročajo, da je neko zapuščeno dekle, preoblečeno v muslimanko, ustrelilo z osmimi streli iz samokresa svojega bivšega zaročenca, orožnika Jovana Paro-škega.
V Gusinju, v tihotnem obmejnem mestecu ob albanski meji, se je odigrala ta ljubavna žaloigra. 28 letna Ružica Gjuki-čeva iz Kraljevskih Bar, iz ponosnega črnogorskega plemena Vasojevičev. je zelo lepo dekle že dolgo jo obletavajo fantje, toda Ružica je ostala ravnodušna, V resnici pa se je žarko zaljubila v Jovana Poroškega, v mladega orožniškega kap-larja, ki je služil na orožniški postaji v Trešnjeviku. Seznanila se je z njim že pred petimi leti, kmalu potem, ko je prišel Jovan na stanico. Takrat ji je bilo 23 let. njemu pa 25. Začela sta se shajati, vselej na skrivaj, vendar je o njuni ljubezni kmalu govorila vsa okolica. Naposled je prišlo do zaroke. Jela sta se pripravljati na poroko. Na vso nesrečo pa je bil Jovan premeščen v Gusinje. Kmalu nato ie dobila Ljubica od njega pismo, v katerem ji je sporočil, da je premeščen v Crmnico. Dekle je zaslutilo, da se nekaj sumljivega
I kuha. In res je Ružica kmalu izvedela, da
se je njen orožnik zagledal v drugo dekle v Crrnnici, v neko Jelo Vuksanovičevo, s katero se je tudi zaročil. Da opere sramoto in da se prepriča, koliko je resnice na tem. se je Ružica pociaJa naravnost k Jeli Vuksancvičevi. Predstavila se ji je kot orožnikova sorodnica in je kmalu izvedela vse.
Potrta se je Ružica vrnila domov in skovala načrt maščevanja. Za 200 din je kupila muslimansko oblačilo, se preooe-kla in zakrita prišla pred orožniško stanico v Gusinju. Tu je čakala s samokresom, ki ga ji je bil nekoč Jovan sam daJ. češ da ga je zaplenil pri nekem kmetu. Ko je naposled prišel Jovan proti stanici, je pristopila zagonetna muslimanka in trikrat ustrelila. Smrtno zadet je Jovan še prijel svojo bivšo zaročenko za roko, toda takoj se ga je otresla in izstrelila še ostalih pet strelov. Jovan je obležal na mestu mrtev. Vsa žaloigra se je odigrala s filmsko brzino in nihče ni mogel posredovati. Mrtvega orožnika so prepeljali v mrtvašnico. Ružico pa so odgnali k okrožnemu sodišču v Berane.
ABSTINENT
— Kako si pa mogel postati abstinent?
— Nekega dne, ko sem bil pošteno pijan sem videl svojo staro dvakrat in od tistega dne alkoholne pijače niti videti ne morem.
Oanlel T^esueur
ini
ftODlB
— Saj tudi ne bo. Zločin, ki ga je po, vsej verjetnosti storil njen oče, bi pa ne bil edini razlog, da bi se moral odpovedati svoji MichelinL
— Če je bil morda ta zločin vzrok in izvor njenega premoženja, ne sprejmem od njega niti beliča,
_je vzkliknil Herve. — Samo, da -~-tane Michelina
moja žena, odpeljem jo daleč izven ozračja spletk in laži.
Te trde besede so zadele mater. To ozračje je ustvarila ona okrog njega. A on je preveč trpel, da bi je ne delal odgovorne. To je bila njena kazen. Uklonila se je usodi.
_ Sin moj. ali veruješ dovolj trdno vame, da
sprejmeš poslanstvo, ki sem ti ga pripravila?
— Izpolnim ga. mati.
Vprašanje je zahtevalo drugačen odgovor. Toda gospa de Ferneuse ni vztrajala na njem.
_ Čuj, — je dejala, — Renaud de Valcor ima
vzroke za domnevo, da jaz, edina na svetu, dvomim
o njegovem poreklu. On trdi, da ima dokaz, ki bi te dvome razpršil. Nekakšen predmet — svet spomin. Ta predmet je baje pustil na varnem onstran morja. Namerava ga dobiti nazaj, da bi mi ga pokazal.
— Kakšen dokaz je to? — je vprašal Herve. -  Pisan dokument?
— Ne.
Gaetana je za hip obmolknila, potem je pa pripomnila:
— Prstan.
— Prstan?
— Da.
— Kje je ta prstan? Dejali ste: na varnem.
— Ta izraz je rabil Valcor.
— In on pomeni?
— Zame ima ta beseda strašen pomen v kolikor se ujema z drugimi znamenji, — je odgovorila grofica.
— Kakšen pomen? Katero je tisto varno mesto?
— Grob.
— Herve je obmolknil in se z globokimm izrazom ozrl na grofico.
— Ali že slutiš? — je dejala, — Prstan je ostal najbrž na prstu človeka, čigar mesto je zavzel ta mož.
— Mesto markiza de Valcora?
— Da.
— Kaj je bil ta prstan?
— Rodbinska dragocenost.
— Morilec in slepar bi bil gotovo tako previden, da bi bil prstan snel.
— Morda. Prstan je bil enostaven, morda celo zaročni prstan. Toda v njem je bilo nekaj vgravirano
— značilna podrobnost, ki za njo gotovo ni vedel niti najintimnejši prijatelj.
— Mati, mati moja! — je vzkliknil Herve ves razburjen. — In kakšen napis je bil to?
— To izveš, če najdeš prstan, — je zašepetala Gaetana,
Bolest je prešinila sinovo srce.
— O, njegova mati je poznala tajno tistega moža,
— tajno ki bi je ne bil odkril niti svojemu najboljšemu prijatelju ... V prstan vgravirano geslo ... geslo ljubezni!... In kako je hrepenela, da bi dobila nazaj ta spomin___No, prinesem ji prstan, pa
čeprav bi moral tisočkrat tvegati življenje. Gotovo ni imela poguma povedati mu, da gre za njeno čast.
Gaetana je videla, kako so se zaiskrile sinove oči, on je pa opazil v njenih izpremenjenih potezah in v njenem prestrašenem pogledu sledove strahu, o katerem je prej mislil, da mu je nedostopna,
— Mati! — je vzkliknil, — računajte name, da dobim to rodbinsko dragocenost, če je sploh še kje ..
— Ne moti se, — ga je prekinila. — Prstan nima drugega pomena, nego da se najde z njegovo pomočjo kraj, kjer po mojem mnenju leži. Ce ne stori markiz nič drugega, nego naroči odnesti ga, bodo moje slutnje...
— Naroči odnesti ga? Komu pa?
— Valcor pošilja v Ameriko posebnega sla.
— Ta njegov sel mi sam pokaže sled, ki se je bom moral držati, — je dejal Herve, — kajti pri vsej svoji vnemi, s katero hočem izpolniti vašo voljo, draga mati, — bi vendar ne mogel preiskati vse dežele, da bi našel prstan z mrličevim prahom.
— Če bi ne bilo te okolnosti, bi ti take naloge sploh ne bila poverila, sin moj. Vedoč pa, da se de Valcor pripravlja najti prstan, sem slučajno tudi zvedela, koga namerava poslati v Ameriko.
— In kdo je to?
-— Mož, čigar izvolitev utrjuje moj sum. To me tudi utrjuje v prepričanju, da gre za nekaj skrivnega. Če bi se hotel markiz kratkomalo polastiti rodbinske dragocenosti, bi lahko našel med svojimi bolivijskimi zaupniki in uslužbenci dovolj zanesljivih ljudi, ki bi izpolnili njegovo povelje.
— No torej, ali veš, kdo odpotuje s tajnimi navodili v Valcorio, v tiste napol divje kraje, kjer se lahko potepajo tudi največji lopovi, ne da bi poštena družba to opazila? To je malone sam divjak, mož, ki se neprestano upira družbenemu redu, mož brez vesti in brez strahu, slepar Mathias Gael.
— Mathias Gael?
Hervej e ponovil to ime, kakor da mu ni povedalo mnogo. Zdaj je poslušal pripovedovanje svoje matere z izrazom globoke bistroumnosti in pozornosti, s katero je bil obdarovan in ki je dopolnjevala njegove življenjske izkušnje. Če je imel pred seboj kak problem, je ta njegova prirojena inteligenca vedno premagala njegov nemir in končno je vedno premagal z njeno pomočjo vse dvome.
Ureiuje Josip Zupančič //  Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran U Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani
. _.._____
Štev.   g 4
»SLOVENSKI   NARODc,      petek. 13. aprila 1940.
Stran 9
Anton Tomšič — na solncu
čez 70 let se je odprla zemlja — Zesn ski ostanki še ohranjeni — Zadnji dan in noč na starem pokopališču
•Kaj je bil rajni našemu zatiranemu narodu to bo vsak občutil, ko bere te v vseh bridkostih pisane vrstice.«
»Slov. Narod« 27. V. 1871
Maribor, 11. aprila Malo čudno se bere in sliši zgornji naslov, pa je v redu. Ce že drugi nima smisla m občutka za nadaljnji večni mir in pokoj rajnega Antona Tomšiča, pa je pokazala pomladna priroda posebno usmiljenje do njega. Se snoči je izgledalo, kakor da bo danes vremensko kritičen dan. pa se je preko noči spreobrnilo in danes smo imeli lepo jutro Ker o Tomšičevem izkopu ni bil nihče znanih zainteresiranih obveščen, smo bili glede točnega roka navezani na slučajne vesti. V smislu le-teh naj bi se bila komisijska ekshumacija izvršila že danes zjutraj. Snoci šele pa smo doznali da se bo zgodilo šele v petek zjutraj, pač pa se bo danes že pripravil grob. To naj bi se bilo zgoddo šele popoldne Prišlo na je to delo na vrsto že dopoldne. Malo pred 9. uro pride h grobu grobar-
jev pomočnik Alojzij Ožim z lopato in s krampom in dcilo se je pričelo v slučajni navzočnosti dolgoletnega skrbnika tega groba. Izprva je bilo izkopavanje zelo težko, ker je bila vrhnja zemlja prera^čena z globoko v zemljo segajočimi koreninami zimzelena. Sele po odstranjuju tega je šlo kopanje lažje naprej + MU na lice mesta dospeli bivši pok »ki paznik g SveoSek je opozoril, da jc or pred 10 leti ta grob na'eđ g'oboko vdrt in je jamo I nasul z nad pol metrem druge zemlje. ! Ostali del groba so koprive tako visoko j prerasle, da se jc komaj še poznal nagrob-I niik, ki ga je potem on po po'n oma preno-j vil. Da je grob postal se boH reprezentativen, ga je obdal s posebnim okvirjen.
Med tem pojasnilom je Ozim prijel že do prvotne zemlje in je že rud» našel ob-ses jame. Delo jc šlo čedalje lažje izpod rok. Pod spomenikom je bil precej globoko vzidan podstavek
Okrog 11. ure je že prišel do cilja. Govorilo se jc po Mariboru, da itak nuna no-
benega pomena TomMča izkopavati, ker po 70 letih pač že ne bo več «ledu o njem. Pa so se motih vsi, ki so take mislili in govorili. Toliko namreč se je že pri tem delu ugotovilo, da je okostje se precej ohranjeno. Natančneje pa se bo to ugotovilo jutri ob priliki uradnega pregleda.
Toda pri flo jc vse drugače. Prišlo je nepričakovano tako rekoč na višku svetovne tragedije in ko ima tudi ta mali politično in strankarsko tako nesrečno razdvojeni slovenski narod ob meji tolike nujnih življenjskih skrbi Kakor tam zunai veliki nič ne vprašajo živih malih, tako tudi tukaj ni nihče nikogar vprašal
Danes še počiva zadnj* sončni dan in zadnjo noč v zemlji, v katen ie do zadnjega časa v miru počival malone 70 let. Jutri ob tem času ga že ne bo več med sosedi, ki uživajo več sreče da namreč se nadailje lahko ostanejo v tej slovenski zemlji, ki je bila tolikokrat posvečena z blagoslovom: Bog. daj jim večni mir in pokoj vsem. ki tu počivajo!
Zanimiv spored »Kobansksga tedna«
Prirede ga pod okriljem mariborske CMD in bo trajal
od l£. do Z±. aprila
Maribor, 11. aprila
Ni ostal zaman jjl^s našega lista v zvezi z nedavnim člankom. Odziv je prišel predvsem s Kozjaka samega. Požrtvovalni Ko-banci iz nase prijazne Kamnice organizirajo namreč pod okriljem CMD v Mariboru »Kobanski teden«, ki bo trajal od 15. do 21. aprila. Posr.mezne prireditve bodo v glavnem v Sokolskom domu. Spored je popolnoma prikrojen misli našega Kozjaka in ima sledeče prireditve:
V ponedeljek 15. aprila ob 20. bo otvor-jena slikarska razstava >Kobansko<*. Na tej razstavi bo razstavil svoja dela akademski slikar Lojze š u š m e 1 j, doma s Kobanskega. V torek 16. t. m. ob 20. uri sledi predavanje o našem Kozjaku. Predaval bo znani poznavalec tega našega, obmejnega predela in znani narodni delavec g. Ivan Robnik. V četrtek 18. t. m. bo predaval akademski slikar Franjo Golob
o temi: ^Kob.nnsko in slovenska umetnost.«
V petek ob 20. bo poseben kobanski večer.
Sodelujejo pevci Kobancl iz Kamnice. Pisatelj Ivan Potrč pa bo recitiral odlomke iz svojih del. Na večeru nastopi tudi priljubljeni kmečki godbeni trio iz Selnice ob Dravi. V soboto 20. aprila ob 20. uri pa uprizori igralska družina Rdečega križa iz Selnice ob Dravi Igro »Revček Andrejček«. Zanimivo je, da bodo sodelujoči igrali in nastopili v domači kobanski govorici. V nedeljo 21. aprila pa bo zaključek našega prvega kozjaškega tedna. Ob 10. uri bo anketa o današnjih prilikah na Kozjaku. Zatem pa nastopi znani mladinski pevski zbor iz Selnice ob Dravi ped vodstvom g. M. L o r b e k a.
Prepričani smo, da bo naš nacionalni in kulturni Maribor prisluhnil hvalevredni pobudi, ki prihaja z našega izpostavljenega Kozjaka. Podprimo požrtvovalne organizatorje prvega tedna te vrste in pokažimo s številnim od"ivom, da hočemo razumeti spoznavati ter upoštevati potrebe in težnje
našega obmejnega kozjaškega ljudstva.
Zbar obmefnega sskoZstva v Mariboru
Priprave za župni zle t mariborske 36 kolske župe
Maribor, 12. aprila
V teku so živahne priprave za letošnji župnl zlet mariborske sokolske župe. Pr-
Osnutek znaka za zlet mariborske Sokolske župe, ki bo 2. VI.. 8. in 9. VL v Mariboru
votno je bilo predvideno, da bo zlet v S tu- i
dencih pri Mariboru. Iz tehtnih razlogov pa se jc župno vodstvo odločilo, da se bo j
vršil zlet v Mariboru. Nacionalni In sokolski Maribor se že sedaj vneto pripravlja, da čim slovesneje lu čim topleje sprejme veliko armado obmejnega sokolstva, ki se bo zgrnila ob tej priliki v Maribor.
Iz pripravljalnega odbora, ki organizira letošnji župnl zlet, smo prejeli sledeče za nimlve podatke: Vodstvo oz. tajništvo j< prevzel br. Al. Kralj, blag. odboru načelu je br. Stanko SkerI, odboru za prehrano in prenočišče br. Metod Bureš, roditeljskemu odseku br. Pavle Vošner, zdravstvenemu odseku br. dr. Fr. Pavlic, fotografskemu br. dr. S. Lutman, zap. s. Vida Mihaličeva. Razen tega so v odboru tudi delegati vseh mariborskih sokolskih društev. Dne 2. junija bo mladinski dan. dne 5. junija bo koncert slovanske pesmi v mestnem parku, dne 8. junija bodo tekme in zvečer akademija, dne 9. junija pa povorka ter zletnl dan, h kateremu se bo zbralo vse obmejno sokolsko in nacionalno občinstvo.
Sokolski in nacionalni Maribor! Razodenj
svoje dobro in zlato sokolsko, nacionalno ter slovansko srce! Sprejmi sokolske brate
in sestre z navdušenjem in bratsko ljubeznijo:
r mladini. Pri akcij! bodo sodelovali dijaki I in dijakinje marbciskih šol. Narodna dolžnost vseh je, da potipro SoLsko mladino. Naj ne bo nikogar med nami, ki ne bi vrgel d narja v puščico in žrtvoval vsaj skromen prispevek.
— Razstava Muslč—Putrth v bel! dvorani Sokolskega doma bo trajala še samo do nedelje 14. aprila. Dosegla je izredno velik obisk in zanimanje, posebno radi tega, ker razstavljata oba umetnika prvič v večjem obsegu. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 18. ure.
— Iz ka,sagk?h vrst. Sporočajo nam. da ni g. Franc Filipič oestopil samo kot predsednik Kasi^kega društva, ampak tudi kot odbornik.
— Nova grobova. V splošni bolnici je umrl tovarniški delavec Štefan Kavran. star 39 let. Na Pobrežju pa je preminila delavčeva žena Terezija Marko, stara 70 let. žalujočim naše globoko sožalje!
— Vertnikova mama Je umrla* Preminila je gospa Amal ja Vertnikova, stara 81 let. Dičila jo je vroča materinska ljubezen. V Ormožu je vneto sodelovala pri ustanovitvi ženske poJružnlce CMD. Po-
2rt\'ovalno in vzorno je sodelovala pri vseh predvojnih nacionalnih pr:reditvah v Narodnem domu. Njene hčerke je štelo mariborsko sokolsko društvo med svoje najvztrajnejše telovadke. Plemenita pokojnica je r:la vse svoje življenje ljubezniva, narodno zavedna žena. Ohranimo ji traien spomni, žalujočim naše globoko sožalje.
— Svarilo. V zadnjem času hodijo okrog zasebnikov in javnih ustanov ljudje, ki se Iziajajo za razne uboge umetnike, zlasti slikarje in pevce, nabirajo podpore in pio-
I dajajo manjvredna dela. Podpisani klub si j šteje v dolžnost, opozoriti vso javnost na 1 to, da naj od takih ljudi zahteva potrdilo j  podpisanega kluba, ki jih bo dajal samo resničnim umetnikom, ki so podpore potrebni. Posamezniki se tudi lahko obrnejo telefonski  na  predsednika kluba, telefon St. 26 66. ali na podpredsednika, telefon št. 22-15. — Umetniški klub v Mariboru.
— Razne novice. V neki gostilni je neki 381etni Rudolf M. iz Zagorja napadel brivskega mojstra Franja Kneza ter njegovega pomočnika Jovana Zavičina. ker se Rudolfu M. n!sta legitimirala. Rudolf M. se je namreč izdaja] za detektiva. Stražnik je lažnega č'etekt'va zaprl. — V Jez-darskl ulici so nršli kolo z evidenčno številko 2—20844, ki jo dobi lastnik pri policij'. Na glavnem trgu Je neki kolesar povozil 51 c t no trgovčevo hčerko Justino Ska-za, ki je dobila poškodbe po glavi — V
Orehovi vasi 67 so neznani zlikovci odnesli iz kleti posestnika Franca Spuraja300
Pred ponovno podražitvi}s kraha
Važen sestanek mariborskih pekovskih mojstrov
Maribor, 11. aprila Skoro polno?tevilno so se udeležili pekovski mojstri svojega sestanka. Le dva sta bila odsotna. Zborovanje je vodil g. Jakob Koren, ki je v uvodu na glasa 1, da jc bil sestanek sklican zaradi zelo važnih z.--de> pekovske stroke. Razpravljali so predvsem o dvigu cene moki, ki je od novembra 1939 poskočila v ceni za 85 par pri kg. Podražile so se tudi druge sirovine v pekovski sti»ki. zlasti kurivo. Pekovski mojstri niso hoteli doslej podražiti kruha, ker se zavedajo, cla je kruh predvsem hrana najrevnej ih ljudskih slojev Zaradi nove protidraginjske uredbe pa ne smejo več peki sami regulirati kru'nih cen. Spričo tega so sklenili, da storijo potrebne korake za primemo zvijanje cen pekovskih izdelkov. Nekateri govorniki so pri tem opozarjali na vO'iiko škodljivost preprodaja'cev kruha in nesmiselne konkurence, ki se očituje zlasti v dostavljanju predmetov te stroke različnim strankam.
Obenem so sklenili pekovski mojstri, da se spričo naraščajoče draginje prizna pomočnikom 5% dragiriska dok tada na temelju mezde od 20. aprila dalje, tako da bo prvo izplačilo dne 27 aprila. Tudi je bilo govora na zborovanju o prodajni cen trali kvasa v Beogradu, ki je točno odredila cene kvasu. Trgovci pa se n:so držali teh cen in so poljubno prodajali kvas po 35 din za kg in še več Nabavna in prodajna zadruga pekovskih mojstrov je morala posredovati in je dobila od prodajne cen .rale obvestilo, da smejo zahtevati pre-prodaja'ci kvasa z dostavo na dom le V4.25 din za kg. Pri slučajnostih je opozoril predsednik g. Koren dru'tvene č'ane, da se točno ravnajo po uredbi o cenah, ker se sicer izpostavljajo kazni 3000 din in zaporu do 30 dni. Tudi bodo pekarne v bodoče kontrolirane zaradu striktnega izvajanja kolektivne pogodbe.
kg krompirja. — Od doma je pobegnila 171etna šiviljska vajenka Gizela Janžeko-vičeva iz Vukovskega dola v Slovenskih goricah. Dekleta iščejo sedaj orožniki in poLicija. Na križišču Slovenske in Splavar-ske ulice sta trčila kolesarja. Pii tem je dob la lTletna Elizabeta Požar iz Selnice ob Dravi poškodbe na nogi. — Privatnemu uradniku Ivanu Jelencu je izginil iz neke gostUne v Vetrinjski ulic 900 din vreden zimski plašč. Za tatom poizveduje policija.
— O lic* rji mariborske ga rn iz i je priredijo v čast premeščenih in rezervnih oficirjev, ki dokonlujejo vaje. svoj prijatelj: ki večer 13. t. m. ob 21. v veliki dvorani Narrdnega doma. Ker se posebna povabila ne bodo razpošiljala, so tem potom vabljeni tudi prijatelji oficirjev bi njih rodbine. Obleka povoljna.
— Podravska podružn'cn SPD v Rušnb vabi Clanctvo, da se udeleži polnoštevilno i rcdne«ra obene~a zbora, ki se bo vršil 25. aprila 1910 v gostilni črnko ob 20.
— Športne vest*. Prvenstvena tekma med ISSK Mariborom in SK Muro. k bi morala biti v nedeljo 14. t. m. v Mariboru, je bila preložena na poznejši termin. Tako se bo v nedeljo 14. anrila vršila na Rapi-dovem igr šču. kier se bosta srečala SK Železničar in SK Rapid. Za tekmo vlada veliko zanimanje.
— Razočarano dekle zahteva 100.000 din odškodnine. Neka 221etna privatna uradnica je ovadila oblastem nekega 291etnega državnega uradnika, češ da je zvršil nad njo nasilje ln zahteva zaradi bolečin in zmanjšanih izgledov za poroko 100.000 din odškodnine. Omenjena privatna uradnica je namreč pred meseci spoznala nekega državnega uradn ka, ki je kazal vse znake, da jo bo poročil. Bil je zelo ljubezniv in se je na vso moč trudil, da dobi vse. kar lahko nudi dekle snubitelju. Toda dekle je bilo trdo, nakar se je snubitelj deij časa nI več zglasil. Nekega večera pa se je nena:'oma spet pojavil pr: dekletu in izvršil v odsotnosti domačih nad njo nasilje. Na dekletove klice se je pojavila njena mati, ki ji je snubitelj pojasnil, da je zelo temperamenten. Zadeva b: se morala Likvidirati s tem. da se zaročenca poročita, toda o tem zaročenec ni hotel ničesar si sati. Sedaj je dekle možakarja ovadilo oblastem in se z zanimanjem pričakuje   zid te zadeve.
— Petrolejka povzročila katastrofo. Znano je, da uporablja nase podeželsko lju stvo zaradi pomanjkanja petroleia bencin, ki ga je laže dobiti. Tako je tudi posestnik Tomaž 2nidarič v ZamuSanih napolnil petrolejko z bencinom ne vedoč. kakšni nevarnosti se s tem izpostavlja. Ko je zjutraj  okoli  4.  ure  nameraval krmiti
živino v hlevu in je bila še tema, je prižgal petrolejko. V naslednjem trenutku je nastala silna eksp-ozija. ki pa k sreči žni-dar ča ni poškodovala. Posledica eksplozije pa je bila, da se je vnela stelja Tomažič si je na vso moč prizadeval, da bi ogenj pogasil, toda bilo je zaman. Ogenj se je z bliskovito naglico razširil na vse gospodarsko poslopje in je odtoi prešel tudi na stanovanjsko poslopje Oba objekta sta v kratkem Času zgorela do tal Rešil so le živino in nekatere stroje ter obleke, do-čim je ves ostali inventar s krmo in drugimi deželskinv pridelki vred zgorel Posestnik Tomaž 2nidarič ima zaradi požara nad 40 000 din škode.
— Z rasparanim trebuh°m je živel pet dni. Po: očali smo že da ta dva moška v Laporju pri Slovensk Bistrici napadla posestniškega sina Kristijana Mraka ter mu z nožem razparala trebuh tako da ie Izstopilo drobovje. Težko poškodovanega Mraka so nemudoma prepeiiali v mariborsko splošno bolnico, kjer so mu nudili zdravniki pomoč Toda poškodbe so b le tako težke in usodne, da je nesrečni Mrak
včeraj podlegel poškodbam in umri. potem ko se je pot dm boril 8 smrtjo. Truplo pokojnega Kristijana Mraka so prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču na Pobrežju. kjei se je včeraj popoldne vršila obdukcija  njegovega trupla
— Gori! V Sitežu je zaradi slabega dimnika nastal požar na poslopju posestnice Neže Šalamun. K sreči so ogenj Se pravo-
časno opazili in se je domačinom posreč lo.
da so ogenj pogasili. Zgorela je le streha in znaša škoda okoli 10.000 din.
— Uprava mariborskega pododbora Združenja   rezervnih   oficirjev    vaM vse
rezervne of cirje iz Maribora in ck Jce na družabni večer, ki ga priredijo oficirji mariborske ga;nJzije v čast premetenih aktivnih ofic rjev in tudi rezervnih oficirjev, ki končujejo orožne vaje. Prireditev bo v sobeto 13. aprila ob 21. uri v veliki dvo:an; Narodnega doma. Vstop prost, obleka po-jubna.
— Upravičeno zanimanje vlada v Mariboru za nastop mlad h slovenskih pisateljev Umetniškega kluba iz Ljubljane: Torka:ja, Kiaute. Mrzela. Kranjca in Bartola, kl bo o v nedeUo 14 t. m. zvečer bra i svojo prozo in pesmi v Narodnem gledalšču.
— Vlomilci v frančiškanski samostan.
Danes ponoči je bilo vlomljeno v prostore frančiškanskega samostana. Vdrli so v zakristijo, kjer so odprli tri omarice, potem so se pa vtihotapili v pisarno, kjer so se lotili železne blagajne, a brez uspeha. Odpeljali so samo Žensko kolo in odnesli cerkovnikov klobuk, iz kuhinje pa razne dobrote.
"lsdališče
Petek. 12. aprila. Zaprto.
Sobota, 13. aprila, ob 20.: >Cigan barone.
Zni :ane cene. Nedelja. 14. aprila, ob 15.: »Gejsac,
ob 20 : Literarni večer umetniškega društva iz Ljubljane.
m
Konec tedna v mariborskem gledališču.
V soboto se ponovi priljubljena opereta
»Cigan baron« — prvič ab znižanih cenah. — V nedeljo popoldne se predstavi simpatično sprejeta angleška opereta »fiejaoc, zvečer pa priredi ljubliansko Umetniško drutvo svoj literarni večer, za katerega veljajo znižane dramske cene.
— Cene živilom vedno bnff naraščajo. V začetku apri'a so bi'e cene živilom s'cdcče: voli po 3.75 do 6.50, teleta 3.75 do 6.50. krave 2.50 do 4.50. svinje 3.SO do 4.SO din za kg žive teže. Meso se ie prodajalo: goveje 7 do H. svinjsko 13 do 16, teletina 16 do 18 din kg, svinjska mast po 220 din. P enca po 200, rž 175. oves 200, koru/a 170, f:žol 600. krompir 150 do 200. seno 150 do 200. slama 45 do 50, jabolka 400 do 600, pšenična moka 375 do 400, koruzna moka 275 in ajdova moka po 350 do 400 din za
100 kg Mtekr. stane 1 50 do 2 din liter, jajca so po 0.75 din za komad surovo maslo po 24 din za kg. vino 3.50 do 7 din za liter.
— Opozarjamo v«o zavedno ptuj*k<» javnost, da se v obilnem številu udeleži re-cltac jskega večera, ki ga prirede mladi slovenski pisatelji združeni v Umetmškem klubu v Ljubliani v soroto!3. t. m. pod okriljem Ljudske univerze. Brali bodo iz svojih del Igor Torkar. Ladislav Kiauta. Ljudevit Mrzel, Jože Kranjc in Vladimir Bartol.
— Napad Bojeviti fantje so nnnadli vi-ničarja Jakoba Vinka v Zamu'anih ter mu prizadejali več ran z nožem Vinka so morali prepeljati v bolnico.
— Predavanje CMD. V soboto 13. t. m.
ob 20 priredi tukajšnja podružnica CMD predavanje o obrambnem delu v po ojolni-Čni dvorani, kjer bo predaval predavatelj Iz Ljubljane Dclinost vsakega zavednega Slovenca je da re tega predavanja zanesljivo ude-leži Vabljena so vsa narodna in obrambna društva in organizacije, da za to oredavanje zainteresirajo svoje članstvo.
'OMAGAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKi DOM
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici izjave oeseda din i.-
davek posebej.
La pismene odgovore glede maan oglasov |e treba priložit znamko. — Popustov za maie oglase ae priznamo.
Mariborske in okoliške novica
— Nočno lekarniško  službo   imata še
danes Maver jeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12. tel. 28—12, ter Vaupo-tova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33, tel. 22—13.
— poroke. V za: njem čau so se v Mariboru poročili: Viktor Kos, pomožni delavec državnih železnic Razvanje. in Marija Pokeš, posestnica, Pobrežje; Rudolf Meluzinek. pomožn delavec, in Marija Male, bivša sobarica. Tezno; Konrad Rozman, policijski agent Vodnikov trg. in Elizabeta Matko, trgovska nastavljenka. Koseškega ulica 27; Franc Pravčak orožniški podn^redn'k, n Alojziia Klajnšček, posestniška hči, Pobrežje; Kugo Cene, lesni manipulant in Ana Fra.s tovarniška delavka, Kacijanarjeva ulica 22; Ivan Podia-voršek   tkalec, in Elizabeta  Bach. zaseb-
.nica, Klavniška ul ca 6; Hernert Kranjc, narednik pilot, in Ema Fišbaher trgovska pomočnica; Franc Ambroš, posestnik, in Kristina Rakuša: Milan Mil č oržoniški narednik-vodnJk, in Anica Novak; Ivan Mlaker. delavec, hi Avguština Stupnik Bilo srečno!
— Z Abrshamor.. se Je »re^al. Skoraj bi bj si ne mogli misliti: inž. Jože Jelenec obhaja 501etnico rojstva V Maritoru menda ni tako popularne osebe, stosti v našem družabnem življenju, kakor je   inž. Jože
Jelene. V vsaki družbi je izredno dobrodošel gost. S svojo vedrostjo in neverjetno duhovitostjo ohranja med znanci in pr ja-telji dobro voljo. Je Se pravi mladenič. Vzorno in požrtvovalno sodeluje pri raznih nacionalnih društvih. Posebno velike zasluge si je priboril v okviru SPD. Je tudi dolgo vrsto let član mariborskega mestnega sveta ki je s svojimi tehtnimi nasveti in strokovnim znanjem mnogo pripomogel k ustvarjanju ter oblikovanju no-rlborskega poklica -až.Oi ,ž 7890 19 TTT vega Maribora. Je tudi velik prijatelj mariborskih novinarjev, ki cenijo v njem Izredne odlike ter spretnosti, ki so zlasti za izvrševanje novinarskega poklira zelo važne. To evlja zlasti za njegovo šegavost in duhov tost, ki je zmerom usmerjena do pravilne mere. želimo mu. da bi tuci ostale življenjske »križe« nadel na svoja ramena s takšno mladeniško lahkoto, čilost-io in živahnostjo, kakor ob petem »križu«.
— Nabiralni dan. V nedeljo 14. aprila bodo po vsej Jugoslaviji praznoval* dan pomladka Rdečega križa. V ta namen bo Drtredila tukaišnja sekcija Pomladka »reškega odbora društva Rdečega križa v Mariboru nabiralni dan in sicer v oboto 13. aprila popoldne ;n v nedeljo 14 t. m. dopoldne Zbirka je namenjena izključno nadi siromašni ter okrepitve potrebni šolaki
RAzno
Beseda M) pat   laven po*eoej Najmanj*) znese* a.— dio.
VEI IKO MESNICO V ZAOKEBU v središču, v oližini Jelačiče-vega trga. najprometnejša pozicija, Izvrstno idočo, prodamo s celokupnim inventarjem, modernim, s p o rta ino izložbo, vpeljanim telefonom m stalnimi strankami za 38.000 din Naj-sigurnejSa  eksistenca. Poslo-
va.nica Faviekovič, Zagreb.
1064
Oglašuj
male oglase Slovenski Narod
ker so o^ieeneiftff!
POHIŠTVO
po naročilu najceneje. Vsakovrstni stoli, politi ram oprave, vsa popravila najceneje — Z O RMAN, Breg 14. 1076
PRITLIKAVCE   "~"
hrusove: Gellertove. vVlllija-movko Ui Pastorovko ima še na razpolago drevesnica Koren, Mozirje. 1 74
OKEHOIA JEDttCA sortiran cvetlični med in me aico dobite   oaiceoeje v
MEDAttM
Ljubljana Židovska ui S IS/L
LAN Z LOKOMOBILO
z ventilnim krmilom 50 55 ks za kurjavo z odpadki in žago-vino, v zelo dobrem stanju — proda Paromlin Novak, Grubi-šno polje. 1063
ŠPORTNI KOLESI
damsko in moško, ter Šivalni stroj prodam. ZORC, M ar en čiče va ul. 5, Moste. 987
EDINSTVEN
S
PUDROM
POIZKUS
Aipreseneča10.000
* žen
ČEBULO
domačo, zdravo, kg 1.50 din, nudi Josip Lah, Oslusevci p. Ptuju. 1072
DVA OLEANDRA lepa   kosata,   visoka  230 cm naprodaj. Vodnikova 65. 1071
SENO ' za konje in krave prodam. — Šuštar, Dolenjska cesta. 1078
SUHE DESKE
za mizarje ugodno prodam. — Šuštar, Dolenjska cesta. 1079
PRAKTIK ANTKO
za pisarno, ki je izučena šivilja, sobarico in podkuharico iščem za hotel na morju. M. Bernnek, Karlovac, oficirski dom. 1075
DOKAZ
izgledale
ŠE DANES
nopnvHe ta
POIZKUS
Presenetljiva nov« iznajdba z pudrih Čudovita novs sestav;na. ki olepša koio Prinaša vanjo novo življenje in sija} De bled:, brezbarvni polti mladostno prirodno barvo ter povzroči, de se puder oboril na licu — celo na vetru v dežju ter vkjub potenju Preprečuje ma?čobn: bleSČ nosu Ta patentirana nova sestavine se imenuje »kremska pena«, vsebuje pa jc samo puder Toka! on
RESNIČNO SEN7AH0NALNA PONUDBA
Napudrajte eno polovico lica • pudrom Toka Ionom a »kremsko peno«, drugo polovico pa a kakim drugim navadnim pudrom Ako ona polovica na kateri je »kremrka pena«, ni videti bolj a veža. mlajša in lepša kakor druga polovica potem Vam povrne* no celokupno ceno Va' ^ pudra Tokalon.
Prepiri in debate zaradi zaklonišč
Hišni posestniki v Ljubljani bi potrošili za gradnjo zaklonišč okoli dinarjev in vprašujejo, kje naj vzamejo denar
Ljubljana 12. aprila Dogodki x usodnimi posledicami se na glo razvijajo in Ljubljančan: upravičeno vprašujejo, kako je z zaklonišči v Ljublja ni, o katerih je bilo v mestu pred meseci toliko govora. O javnih zakloniščih, ki jih je zgradila mestna občina, vemo. da so zgrajena ali v gradnji, kaj pa je z zaklonišči v ljubljanskih hL:ah, saj vsi Ljubljančani in vse Ljubljančanke ne bodo mogli v javna zaklonišča, če bo treba nekega dne morda iskati zavetja v njih
Nemško zaklonišče v obliki oklopnega stolpa
Ko je mestna občina meseca oktobra lani presenetila ljubljanske hišne posestnike s pozivom, da morajo v štirinajstih dneh predložiti   načrte  za   napravo zaklonišč in
z gradnjo zaklonišč nemudoma začeti, ni mestna občina, kakor izjavljajo ljubljanski hišni posestniki, prav nič upoštevala.
kje naj hi>ni posestnik vzame denar za gradnjo zaklonišč. Preračunali so, da gradnja zaklonišč ni take enostavna in še celo ne poceni zadeva, kakor so nekateri prvotno mislili. Ce bi morali ljubljanski hišni posestniki graditi zaklonišča po prvotnem načrtu, bi potrebovali okrog 50 milijonov dinarjev samo za zaklonišča.
Hišni posestniki so poslali banski upra-
vi takoj pismeno vlogo, v kateri so razložili, zakaj je gradnja zaklonišč, kakor jih zahteva mestna občina, neizvedljiva. Hišni posestniki so se tudi osebno oglasili pri odločilnih referentih na bansk^ upravi. Posebna deputacija je pojasnila referentom, da je načrt mestne občine za gradnjo zaklonišč v ljubljanskih hišah nev-rvi-dljh Akcija je uspela, banska uprava je dep taciji hišnih posestnikov ustregla m je oo redila, da morejo hišni posestniki prostovoljno graditi zaklonišča, prisrliti k temu pa jih nihče ne more In še v primeru prostovoljne gradnje zaklonišč mora mestna občina napraviti potrebne načrte brezplačno m morajo biti tudi vsi ogledi komisij in podobno oproščeni običajnih taks.
Na vse to so napeli vse strune nekateri po samezniki in nekatere skupine da bi le obveljala prva odredba mestnega poglavarstva in da bi bili hišn* posestniki prisiljeni graditi zaklonišča v svojih hišah. Hišnim posestnikom akcija od fe strani ni bila všeč, kar je razumljivo, kakor je tudi razumljivo prizadevanje tistih Liubljanča-nov. ki bi se radi zatekli v potrebi v zaklonišča, kateia bi zgradili hišm posestniki v svojih hišah.
Dne 9. februarja je banska uprava sklicala posebno anketo glede vprašanja zaklonišč v ljubljanskih hišah O napravi in o gradnji zaklonišč je poročal unv. prof. dr. Kasal, ki je prišel dc prepričanja, da ni mogoče zgraditi v ljubljanskih bi'ah pred napadi iz zraka res varna zaklonišča, mogoče pa je zgraditi zasilna >r začasna zaklonišča z razmeroma majhnimi stroški, zlasti v starih ljubljanskih hišah, k: imajo močne oboke, katere bi bilo treba samo primerno podpreti s tramovi in nasuti ne kaj peska nad njimi, kar bi stalo nekaj tisoč dinarjev.
Prof. Kasal je tudi izračuna! da bi pravo in popolnoma varno zaklonišče na primer v vili, kjer stanujeta 2 stranki z 10 osebami, stalo 80.000 din ah pa tudi več glede na to. da se gradbeni material v zadnjem času precej draži.
Na podlagi rezultatov ankete o zakloniščih je banska uprava izdala primeren od lok mestnemu poglavarstvu in ta odlok sedaj mestno poglavarstvo proučuje. S tem
SO ljubljanski hišni posestniki nekako zadovoljni. Poudarjajo tudi. da odloča O tem vpra.'anju na magistratu inženjer   ki  je Ze-
lo uvideven in postrežljiv ter upajo, da bodo to zadevo zaradi tega lažje rešili tako, da bo vsem prav.
NTa očitke, da so brezbrižni in da noče-
jo ničesar storiti in žrtvovati za pasivno obrambo stanovalcev in s tem prebivalstva Ljubljane, odgovarjajo hišni posestniki, da so pripravljeni na vse žrtve, ki jih zmorejo, in da se morajo delati zaklonišča tudi drugod ako se bodo delala v Ljubljani. Edino pravilno je seveda načelo, da se morajo delati zaklonišča tam, kjer so potrebna, saj tudi mostov ne moremo delati tam, kjer ni vode
in na njihovem mestu je nastalo eno žrelo, široko skoraj 5 km. Njegove stene dosegajo ponekod visino 1670 m, obod z lavo napolnjenega žrela pa meri blizu 14 km in spe-dn med največje na svetu.
Štiri leta po strasni katastrofi se je napotila na otok Kodiak ameriška filmska ekspedicija pod vodstvom profesorja Giigg-sa iz univerze v Otdu. On je prvi podrobneje opisal to strašno elementarno katastrofo. Izbruh Mount Katmai je bil tako močan, da je odtrgalo ogromne skale v velikosti trinadstropne hiše in jih vrglo daleč od ognjenika. Na ozemlju 140 km- so odkrili mnogo manjših ognjenikov in na ti-
soče solfatar bi fumarol. Tako je nastalo ime »Dolina desettisečerih dimov«, čeprav je minilo od izbruha dobrih 27 let, se okolica ognjenika še vedno ni umirila. Daleč naokrog ni nobenih sledov življi nja Vrne je pusto, pokrito z lavo in vuUc&nakis* pepelom.
Naloga znanstvene ekspedicije, KS. bodo v nji geologi, vulkanoiogl in seizmologi, bo proučiti zlasti izpremembe v zemlji v zadnjih letih iz vseh treh vidikov. Da bo to delo v divji pustinji okrog vulkana olajšano, bo imela ekspedicija s seboj tudi letalo.
Ne kupujte vojaških stvarlš
Grda zločinstva ubojev je treba strogo kaznovati, posebno kadar je škoda nepopravljiva s smrtjo žrtve
Angleško zaklonišče
Po novem odloku banske uprave bo treba delati v Ljubljani zaklonišča samo v strnjenem sistemu in je zakloniščna črta v mestu določena. Hišni posestniki so pa še vedno mnenja, da morajo tudi najemniki nekaj prispevati za gradnjo zaklonišč, kakor je predlagal referent banske uprave, proti čemur pa sta na anketi ugovarjala zastopnik mestne občine Ln zastopnik Društva stanovanjskih najemnikov. Na to pa
hišni posestniki odgovarjajo da naj vse stroške pač nosi mestna biagajna in naj
bi Se zaklonišča gradila skupno za več hiš. Mestna občina naj v ta namen najame primerno posojilo.
Tako je z zaklonišči v Ljubljani. Najbolj gotovo je to, da jih danes še nimamo
ill
njihova čudašSva
čud
Štirje primeri ljudi, ki so živeli čisto svoje življenje
ln imeli čudne navade
Svet je bil vodno bogat na posebna tih. Med ljudmi j« bilo vedno mnogo čudakov in njihov način življenja se je tako visoko
dvigal iz okvira nehanja drugih ljudi, da »o še poraii rodovi govorili o njih. Tu ho-demo omeniti   samo  štiri čudake.
Trgovec z uro v reki
V Odesi je živel konec 18. stoletja trgovec UsKovič. Nekoč je zfrjel njegovo ladjo na morju straS-en vihar. Njegov brat je utonil, njemu se je pa po ilnih naporih posrečila rešitev. Tragična bratova smrt ga je tako pretresla, da je ostal vse življenje mračen in potrt. Najbolj J=e je to poznalo na njegovi izedni točnosti. Vsak d^n ob 4.4S je moral vitnar potrkat ina vrata Uskovičeve ^obe ir zbuditi trgovca. Gorje mu, če bi bil potrkal eno minuto prej ali pozneje. Trgovec je hitro vstal, oblekel armen/ ko obleko, ki jo je jel nositi po bratovi --mrti in pričel z uro V roki avoje vsakdanje življenje.
Eno minuto je porabil za umivanje, dve minuti pa za oblačenje, potem je 12 minut prepevaj pobožne pesmi; čim je kazal kazalec na uri eno minuto po petih. Je nehal peti, čeprav je moral utihniti sredi besede Sledil je zajtrk, za katerega je porabil tečno pet minut. V petih minutah je moralo liti vse pospravljeno, čeprav zajtrk še ni bil končan. Ob pol devetih je odšel v velike sobo. kjer je 1'mel na mizi pripravljeno glino m vodo. Zavihal si je rokave in modeliraj iz gline majhne moške figure, zelo podobne pokojnemu bratu. S tem delom se Je ukvarjal dopoldne. Potem se je pa umil in odšel k obedu. Jedel je vedno - toje. za obed je imed £amo eno jed. Pil je samo vodo in za obed je potreboval točno 29 minut.
Ob eni je legel z uro v rok: na divan v svoji   spalnici    kjer  je  dremal   vsak dan
tOČTlO 14 minut. Zaspal podnevi ni nikoli. Ob poJ dveh mu je prinesel vrtnar črnilo, pero in papir. Trgovec je sedel Za pisalno mizo in jel računati Z matematičnimi nalogami se je ukvarjel do petin. Tako je Šlo točno po minutah od jutra do večera, dan za dnem, izjema je bila samo novo leto, ko Uskovič ni držal nepru tano ure v rokah, temveč je spal tako dolgo, da se je zdanilo. Pa tudi vodi se je izneveril, kajti na novega leta dan je pil čokolado m vino. Tako je živel deset let. Umri je na dan svoje 701etnice v naročju svojega vrtnarja ki mu je zapustil vse svoje premoženje.
Dobro založen duhovnik
Leta 1809 je umrl v Hullu v Angliji duhovnik Stagemore. V njegovi zapuščini so našli:
50 različnih psov,
100 parov nogavic,
400 parov čevljev,
80 lasulj (sam je hodil vedno plešast), 80 vozov in kolesljev, 30 nosilnic
200 krampov in lopat, 50 sedel,
80 plugov (pluga sploh ni nikoli rabil) 50 sprehajalnih palic,
60 žrebcev in kobil (jahati sploh ni znal), 75 lestev, 50 pištol
Razen tega so našli v njegovi zapuščini celo skladovnico trgovskih knjig in vse so bile nepopisane.
Nesrečo je hotel odstraniti s sveta
V Edinburghu je živel v začetku 19. stoletja mož, ki je hotel odstraniti s sveta nesrečo. Pisal se je John Garfield. Vse življenje je bil čudak. Najbolje se je to po-
kazalo po njegovi smrti. V njegovi nisi so našli pravi muzej najčudovitejših predmetov. Tu so bile zanjke, v katerih so viseli samomorilci, kamne, ob katere so se ljudje -podtaknili, da so padli ln al prebili lobanje, ljubavna pisma, ki so povzročila odkritje tajne in s tem smrt, zarjavele igle, ki so zakrivale zastrupijenje krvi itd. Garfield je bil naročen na vse liste. ČMm
ej kje prečital poročilo o nesreči, je takoj kupil predmet, ki 1o je zakrivil, pa naj je bil še tako drag. Mož je imel fiksno idejo, da bo tako odstranil s sveta nesrečo. Ta misel ga je preganjala vse življenje bi zavoljo nje je zapravil lepo premoženje. Umrl je kot siromak sredi predmetov, ki so bili zakrivili težke nesreče po vseh krajih sveta.
23 let je vzdržal v postelji
Nekega lepega dne 1791 je prišel v neko krčmo v Kodanju Rus. Najel je sobo, legel v posteljo in ostal v nji celih 23 let, do svoje smrti. Mož ni bil niti bolan, niti blazen. Imel je lepo premoženje. Vsak dan si je dal prinesti najbojše jedi, čital je knjige in novine. Nihče ni nikoli zvedel njegovega imena. Policija se je sicer zanimala za čudnega gosta, pa tudi ona ni prišla njegovi tajni do dna. Nikoli ni dobil nobenega pisma in nihče ga ni obiskal. Navzlic temu ali pa morda prav zato je bil pa vedno zadovoljen in dobre volje.
Dolina desettisočerih dimov
V WashIngtonu je bila sestavljena znanstvena ekspedicija, ki se napoti v kratkem na otok Kodiak, kjer bo temeljito proučila takozvano Dolino desettisočerih dimov, proglašena za Ameriški narodni park. Otok Kodiak je največji v skupini otokov, ležečih blizu južne obale Aljaske pred širokim ustjem Cookovega zaliva. Leta 1912 je prišlo tam do strašnega vulkanskega izbruha, največjega v zadnjih stoletjih na vsem svetu, žrelo 2.135 m visokega otoč-nega ognjenika Mount Katmai je v juniju 1912 doslovno zletelo v zrak. Prvotno je imel ognjenik tri vrhove, ki so pa izginili
Ljubljana, 12. aprila Zaradi posebnih razmer je na sodni ji nekako aktualen § 122 k. z. Ponovno opozarjamo, naj nihče ne kupuje vojaških stvari. Pred sodniki ljubljanskega okrožnega sodišča so čedalje bolj pogoste kazenske razprave zaradi tega paragrafa, ki določa, da se kaznuje z zaporom do dveh let aH v denarju do 20.000 dm. kdor kupi ali sprejme v dar, v zastavo ali zameno od vojaka vojaške stvari, ali kdor sprejme vojaške stvari v hranjenje brez odobritve pristojnega vojaškega oblastva ah tega takoj ne obvesti o sprejemu.
Priložnost je velika zdaj za kupovanie vojaških stvari in kupovalci, ki so večinoma delavci in kajžarji, v obmejnih krajih sc zagovarjajo večinoma da niso vedeli, da je kupovanje vojaških stvari prepovedano. Na sodišču je za obtoženca vsak izgovor dober, vsaj obtoženci tako mislijo, toda ni ga sodnika, ki bi takemu zagovoru verjel in doslej so bili vsi obtoženci te vrste spoznani za krive in obsojeni. Med ob toženci so tudi domači krosnjarji. ki prodajajo od hiše do hiše razno drobnarijo in tudi žganje. Eden izmed njih je dobil za žganje vojaške čevlje m 'e bu seveda obsojen. Neka kmečka ženica je kupila od vojaka rjuhe. Prav poceni jih je dobila in bila jih je vesela, a je doma izrezala vojaški žig in všila v rjuho svoj meno<jram Tej obtoženki sodišče še cele n- moglo verjeti, ko je trdila, da ni vedela o § 122 k. z. Ponovno opozarjamo: ne kupujte vojaških stvaril
OPROŠČEN Pred veliki kazenski senat  ie orise! neki delavec, ki je bil obtožen po zak<mu o zaščiti države. Obtožnica ga ie dolži'a, da je v naši državi napravil več tisoč letakov
s protidržavno vsebino, katere pa ni raztrosil v naši državi, temveč jih je v pismih poslal v neko drugo državo. Letaki SO bili napisani v tujem jeziku.
Obtoženec se ie zagovarja! da v naši državi ni dela! prot'državne propagande priznal pa je. da je pisma odposla' na razne naslove v tujo državo, s čimer pa si je dal samo zadoščenje za trpljenje, ki ga je v tu-?' državi moral prestati.
Sodišče je skušalo predvsem ugotoviti, ali
je obtoženec širil letake tudi pri nas in ali je opravljal tu pri nas protidržavno propa gando.
Obtoženčevi sostanovalci so izpovedali, da jim je obtoženec sicer pravil o nekih pismih, ki jih namerava poslati v tujino.
toda vsebine letakov v pismih niso čitali, ker niso vešči tujega jezika in obtoženec jim ni nič določnega povedal o vsebini letakov.
Veliki senat se je prepričal, da obtoženca ni mogoče obsoditi po na:em zakonu o zaščiti države ter ga je zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi oprostil.
ZVERINSKI UBOJ
Stara pesem o ubojih se ponavlja, čeprav določa naš kazenski zakon kazen robije do 12 let za take zločine in čeprav izrekajo sodišča hude kazni nad ubijalci. To so zločini, ki se po navadi dogode v gostilnah, zločinec je navadno vinjen, kar se mu šteje v olaj:ilno okolnost, dasi bi bilo potrebno določilo v kazenskem zakonu, da je tudi pijanost obremenilna okolnost. Posebno pa v primerih, ko škode ni mog ^če popraviti, kajti ubitega ali zaklanega človeka ni mogoče več obuditi k življenju.
Mizar lakob Malovrh iz Kokre je bil obtožen, da je na Si'vestrovo na Spodnjem Jezerskem s sekiro ubil delavca Jakoba Po-*očn;ka Fantje so silvestrovali v gostimi pri Kanonirju. Med njimi je bil tudi obtoženi Malovrh, ki je bil izredno nadležen vsem gostom in natakaricam zaradi tega so ga gostje vrgli iz gostilne. Potočnik ie bi' tudi med tistimi, ki so nadležnega in nasilnega Malovrha metali iz g\>sti'ne. »Marš ven.« je zavpil Potočnik, »tuka i ne boš sitnaril!« Malovrh pa je postal nasi'cn. iskal je sekiro in nož. da bi obračunal z mirnimi gosti, kuharice so morale posk-;t;. vse nože NTa dvorišču je Malovrh le na;el sekiro, katero  je prinesel s seboj V flostil-
no. ko se ie zopet vrnil Sekiro je skril za vrati v veži.
Gostje SO se spet spravili na nadlečne^i Malovrha in ga podili iz gostilne, tedaj pa je Malovrh, ki ie bil vinjen pograbil ZS sekiro in zamahnil po Potočnikovi glavi. Pet dni kasneje ie Potočnik umrl v ljubljanski bolnišnici Zdravniki so ugotovili, da so mu otrpli možgani zaradi hudega udarca s sekiro.
Obtoženec se je zaaovarjal. da se je samo branil in je zločin storil v silobranu. Edina priča, ki je videla, kako se je uboj pripetil, pa je izjavila, da se žrtev in ubij.t c sploh nista spopadla, temveč je Malovrh žrtev pobil na tla. ne da bi bil sam napaden Sodišče ie prisodilo ubijalcu 4 leti robije Tako grdo zločinstvo, je izjavil predsednik, je treba strogo kaznovati, vrhu tega pa je škoda nepopravljiva za uhitim Potočnikom žaluje žena z otrokom.
Maščevanje zapuščene črnogerke
S sedmimi streli usmrtila nezvestega orožnika
Beograd, 7. aprila.
V današnjih burnih časih se ne manjka tudi burne dekliške romantike. Iz Crne gore poročajo, da je neko zapuščeno dekle, preoblečeno v muslimanko, ustrelilo z osmimi streli lz samokresa svojega bivšega zaročenca, orožnika Jovana Paro-škega,
V Gusinju, v tihotnem obmejnem mestecu ob albanski meji, se je odigrala ta ljubavna žaloigra. 28 letna Ružica Gjuki-čeva iz Kraljevskih Bar, lz ponosnega črnogorskega plemena Vasojevičev. je zelo lepo dekle Že dolgo jo obletavajo fantje, toda Ružica je ostala ravnodušna. V resnici pa se je žarko zaljubila v Jovana Poroškega, v mladega orožnLškega kaplar ja. ki je služil na orožniški postaji v Trešnjeviku. Seznanila se je z njim že pred petimi leti, kmaJu potem, ko je prišel Jovan na stanico. Takrat ji je bilo 23 let. njemu pa 25. Začela sta se shajati, vselej na skrivaj, vendar je o njuni ijubezni kmalu govorila vsa okolica. Naposled je prišlo do zaroke. Jela sta se pripravljati na poroko. Na vso nesrečo pa je bil Jovan premeščen v Gusinje. Kmalu nato ie dobila Ljubica od njega pismo, v katerem jI je s^ročil. da je premeščen v Crmnico. Dekle je zaslutilo, da se nekaj sumljivega kuha. In res je Ružica kmalu izvedela, da
se j# njen orožn'k zagledal v drugo dekle v Crrnnici, v neko Jelo Vuksanovicevo, a katero se je tudi zaročil. Da opere sramoto m da se prepriča, koliko je resnice na tem. se je Ružica podaJa naravnost k Jeli Vuksancvičevi. Predstavila se ji je
kot orožni kova soroclnlca in je kmalu Izvedela vse.
Potrta se je Ružica vrnila domov in skovala načrt maščevanja. Za 200 din je kupila muslimansko oblačilo, se preoble-kla in zakrita prišla pred oiožnisko stanico v Gusinju. Tu je čakala s samokresom, ki ga ji je bil nekoč Jovan sam dal, češ da ga je zaplenil pri nekem kmetu. Ko je naposled prišel Jovan proti stanici, je pristopila zagonetna muslimanka bi trikrat ustrelila. Smrtno zadet je Jovan še prijel svojo bivšo zaročenko za roko, toda takoj se ga je otresla m izstrelila še ostalih pet strelov. Jovan je obležal na mestu mrtev. Vsa žaloigra se je .">digrala s filmsko brzino in nihče ni mogel posredovati. Mrtvega orožnika so prepeljali v mrtvašnico. Ružico pa so odgnali k okrožnemu sodišču v Berane.
ABSTINENT      "~ *~
— Kako si pa mogel postati abstinent?
— Nekega dne, ko sem bil pošteno pijan sem videl svojo staro dvakrat in od tistega dne alkoholne pijače niti videti ne morem.
Daniel Lesnem
zni
Bomio
— Saj tudi ne bo. Zločin, ki ga je po vsej verjetnosti storil njen oče, bi pa ne bil edini razlog, da bi se moral odpovedati svoji MichehnL
— Ce je bil morda ta zločin vzrok in izvor njenega premoženja, ne sprejmem od njega niti beliča, — je vzkliknil Herve. — Samo, da -^tane Michelina moja žena, odpeljem jo daleč izven ozračja spletk in laži.
Te trde besede so zadele mater. To ozračje je ustvarila ona okrog njega. A on je preveč trpel, da bi je ne delal odgovorne. To je bila njena kazen. Uklonila se je usodi.
— Sin moj, ali veruješ dovolj trdno vame, da sprejmeš poslanstvo, ki sem ti ga pripravila?
— Izpolnim ga, mati.
Vprašanje je zahtevalo drugačen odgovor. Toda gosoa de Ferneuse ni vztrajala na njem.
— Cuj, — je dejala, — Renaud de Valcor ima vzroke za domnevo, da jaz, edina na svetu, dvomim
o njegovem poreklu. On trdi, da ima dokaz, ki bi te dvome razpršil. Nekakšen predmet — svet spomin. Ta predmet je baje pustil na varnem onstran morja. Namerava ga dobiti nazaj, da bi mi ga pokazal.
— Kakšen dokaz je to? — je vprašal Herve.
-   Pisan dokument?
— Ne.
Gaetana je za hip obmolknila, potem je pa pripomnila:
— Prstan.
— Prstan?
— Da.
— Kje je ta prstan? Dejali ste: na varnem
— Ta izraz je rabil Valcor.
— In on pomeni?
— Zame ima ta beseda strašen pomen v kolikor se ujema z drugimi znamenji, — je odgovorila grofica,
— Kakšen pomen? Katero je tisto varno mesto?
— Grob.
Herve je obmolknil in se z globokimm izrazom ozrl na grofico.
— Ali že slutiš? — je dejala. — Prstan je ostal najbrž na prstu človeka, čigar mesto je zavzel ta mož.
— Mesto markiza de Valcora?
— Da.
— Kaj je bil ta prstan?
— Rodbinska dragocenost.
— Morilec in slepar bi bil gotovo tako previden, da bi bil prstan snel.
— Morda, Prstan je bil enostaven, morda celo zaročni prstan. Toda v njem je bilo nekaj vgravirano
— značilna podrobnost, ki za njo gotovo ni vedel niti najintimnejši prijatelj.
— Mati, mati moja! — je vzkliknil Herve ves razburjen. — In kakšen napis je bil to?
— To izveš, če najdeš prstan, — je zašepetala Gaetana.
Bolest je prešinila sinovo srce.
— O, njegova mati je poznala tajno tistega moža,
— tajno ki bi je ne bil odkril niti svojemu najboljšemu prijatelju ... V prstan vgravirano geslo ... geslo ljubezni!... In kako je hrepenela, da bi dobila nazaj ta spomin ... No, prinesem ji prstan, pa čeprav bi moral tisočkrat tvegati življenje. Gotovo ni imela poguma povedati mu, da gre za njeno čast.
Gaetana je videla, kako so se zaiskrile sinove oči, on je pa opazil v njenih izpremenjenih potezah in v njenem prestrašenem pogledu sledove strahu, o katerem je prej mislil, da mu je nedostopna.
— Mati! — je vzkliknil, — računajte name, da dobim to rodbinsko dragocenost, če je sploh še kje ..
— Ne moti se, — ga je prekinila, — Prstan nima drugega pomena, nego da se najde z njegovo pomočjo kraj, kjer po mojem mnenju leži. Ce ne stori markiz nič drugega, nego naroči odnesti ga, bodo moje slutnje...
— Naroči odnesti ga? Komu pa?
— Valcor pošilja v Ameriko posebnega sla.
— Ta njegov sel mi sam pokaže sled, ki se je bom moral držati, — je dejal Herve, — kajti pri vsej svoji vnemi, s katero hočem izpolniti vašo voljo, draga mati, — bi vendar ne mogel preiskati vse dežele, da bi našel prstan z mrličevim prahom.
— Če bi ne bilo te okolnosti, bi ti take naloge sploh ne bila poverila, sin moj. Vedoč pa, da se de Valcor pripravlja najti prstan, sem slučajno tudi zvedela, koga namerava poslati v Ameriko.
— In kdo je to?
— Mož, čigar izvolitev utrjuje moj sum. To me tudi utrjuje v prepričanju, da gre za nekaj skrivnega. Če bi se hotel markiz kratkomalo polastiti rodbinske dragocenosti, bi lahko našel med svojimi bolivijskimi zaupniki in uslužbenci dovolj zanesljivih ljudi, ki bi izpolnili njegovo povelje.
— No torej, ali veš, kdo odpotuje s tajnimi navodili v Valcorio, v tiste napol divje kraje, kjer se lahko potepajo tudi največji lopovi, ne da bi poštena družba to opazila? To je malone sam divjak, mož. ki se neprestano upira družbenemu redu, mož brez vesti in brez strahu, slepar Mathias Gael.
— Mathias Gael?
Herve j e ponovil to ime, kakor da mu ni povedalo mnogo. Zdaj je poslušal pripovedovanje svoje matere z izrazom globoke bistroumnosti in pozornosti, s katero je bil obdarovan in ki je dopolnjevala njegove življenjske izkušnje. Če je imel pred seboj kak problem, je ta njegova prirojena inteligenca vedno premagala njegov nemir in končno je vedno premagal z njeno pomočjo vse dvome,
Ureiuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jaran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani