LETO III.— Laško, januar 1969 — Š t e v i 1 k a 1(17) USPEHI VZPODBUJAJO Spet se je zasukalo leto in po starem običaju se spet oziramo na prehojeno pot. Delamo obračune in ugotavljamo, kaj smo in česa nismo storili, koliko od naših načrtov, želja in dobrih misli ob letu smo uresničili, v čem smo uspeli, v čem naše programe celo presegli in kje smo ostali na pol poti. Hkrati snujemo načrte za svetlejšo in lepšo bodočnost, da bi bilo novo leto leto novih, še večjih delovnih zmag. Na splošno lahko trdimo, da je bilo leto, od katerega se poslavljamo, kljub nekaterim notranjim gospodarskim težavam, s katerimi smo se srečavali in spričo zaostrenega mednarodnega položaja, vendarle tudi v naši občini izredno plodovito, razgibano in domala na vseh področjih izredno dejavno. Programe, ki so si jih s smernicami za nadaljnji razvoj v začetku leta postavili' občina, delovne organizacije, krajevne skupnosti in občani, smo vztrajno in uporno v medsebojnem razumevanju in sodelovanju postopno uresničevali. Z nenehnim prizadevanjem in napori, ki so jih člani delovnih skupnosti vsake delovne organizacije vlagali, da bi dosegli čimvečjo produktivnost dela v izboljšanju tehnoloških in proizvodnih postopkov, so bili doseženi tolikšni poslovni uspehi, da so se lahko delovne organizacije aktivno vključile tudi za reševanje skupnih komunalnih problemov V občini. Novo zajetje vode na Jepihovcu pri Rimskih Toplicah in položitev novega vodovoda do Laškega zagotavlja sedaj za dolgo dobo dovolj dobre pitne vode tako za potrošnike v Laškem, kakor tudi za potrebe Pivovarne. Zanj je bilo potrebno zbrati kar 187,000.000 starih dinarjev. Novi trakti osnovne šole v Laškem so v gradnji in bodo do začetka novega šolskega leta izročeni svojemu namenu. Samo za ta objekt je bilo treba zagotoviti 235,000.000 starih dinarjev. Za potrebe postaje milice v Radečah je bil zgrajen 6-stanovanj-ski blok s poslovnimi prostori in potrebno opremo. Z zgraditvijo avtomatske telefonske centrale smo se letos vključili v avtomatizirano tt mrežo: Cesta na odseku šmarjeta—Dol pri Hrastniku je že z asfaltno prevleko usposobljena za promet, čeprav obrobni deli cestišča in priključki še niso urejeni. Za to bo izvajalec poskrbel prihodnjo pomlad. Buldožerji so se zarili v traso, po kateri bo stekla na novo urejena in asfaltirana cesta od Radeč do Sevnice. Skozi Laško in njegove obrobne predele proti Marijagradcu so cestišča, ulice in trgi dobili asfaltne prevleke, razen tega pa so krajevne skupnosti vsaka na svojem področju reševale vprašanje preskrbe občanov s pitno vodo, ko so gradili vodovod v Sedražu, Rečici, Jurkloštru, Vrhovem in na Brezah. To je le nekaj največ jih in najpomembnejših objektov v občini, ki so bili zgrajeni letos. Tem podobnih, čeprav morda manjših, pa je še in še, kot so: ureditev ceste na področju KS Vrh in KS Jagnjenica— Svibno, cesta Šmihel—Kuretno, regulacija Sopote, urejanje Zikovce in okolja v Laškem, itd. Pri vseh teh akcijah so z odprtimi rokami, izrednim razumevanjem in polnim posluhom za te potrebe sodelovale domala vse delovne organizacije v občini, bodisi z oročanjem sredstev ali z neposrednimi dotacijami. In ko je mednarodni položaj narekoval povečano obrambno pripravljenost, so delovne organizacije spet odstopile sredstva tudi za potrebe civilne zaščite. Pa ne samo to! Tudi skrb za prehrano otrok v šolah, skrb za ureditev stanovanj kmetom borcem NOV, reševanje vprašanj otroškega varstva, prevozi otrok v šolo in domov iz Lokavca v Rimske Toplice, reševanje materialnega vprašanja nadarjenih dijakov in študentov višjih in visokih šol z ustanovitvijo občinskega sklada za štipendije, kakor tudi vsa druga dejavnost s področja družbenih služb — prosvete, kulture in zdravstva, je bila izredno aktivna. Kljub tem uspehom pa so še ostale nekatere programske postavke neuresničene. To so: samopostrežna trgovina v Rimskih Toplicah, ureditev ceste od šole do Ogeč in dalje do Rimskih Toplic, gradnja planiranih transformatorskih postaj, ki jih je napovedal Elektro Celje, asfaltna prevleka na odseku Stari dvor—Jagnjenica in še nekaj drugih. Ne glede na to pa smo lahko z uspehi zadovoljni, saj je bilo morda prav letos storjenega veliko, veliko več, kot marsikatero prejšnje leto. Vsa ta dogajanja v občini je skušal spremljati tudi naš list, ki je o vsem tem sproti obveščal občane. Če smo v tem uspeli, naj presodijo občani — čitalci. Zato nam bo dobrodošla pri našem nadaljnjem delu vsaka pobuda in predlog, ki ga bomo radi upoštevali. S takšno zavestjo o uspehih, ki smo jih dosegli letos, se bomo poslovili od starega in smelo zakoračili v novo leto. Z novim čvrstim programom, novim ciljem naproti in s ' toplimi željami si bomo krepko stisnili roke: Da bi bilo mimo, ustvarjalno in srečno 1969 — vsaj takšno, kot je bilo letošnje! Srečno novo leto ŽELIJO SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO UPRAVNI ORGANI UREDNIŠTVO »NASE DELO« Novosti s področja zasebnega avtoprevozništva Letos spremenjena in dopolnjena temeljna zakona o opravljanju javnega prevoza z motornimi vozili v cestnem prometu ter o prispevkih in davkih občanov, sta prinesla precej novosti na področju zasebnega avtoprevozništva. Zdi se, da so ob doslednem izvajanju določb obeh zakonov v temelju spremenjeni tako način poslovanja avtoprevoznikov kakor tudi pogoji za opravljanje te vrste gospodarske dejavnosti. OSEBNO DELO AVTOPREVOZNIKA KOT TEMELJ TE DEJAVNOSTI Ze doslej je veljalo, da lahko občan z osebnim delom in svojim motornim vozilom opravlja javni prevoz v notranjem cestnem prometu na podlagi dovoljenja pristojnega upravnega organa tiste občine, kjer ima stalno prebivališče. Pri opravljanju javnega prevoza blaga je lahko občan uporabljal dopolnilno delo enega delavca, ki je bil z njim v rednem delovnem razmerju s polnim delovnim časom. Spremenjeni zakon o opravljanju javnega prevoza je tu prinesel veliko novost, saj je določil, da mora avtoprevoznik voziti osebno, oziroma, da lastnega vozila ne sme prepustiti za prevažanje drugemu. Prepustitev vozila za prevažanje drugemu je zakonodajalec sankcioniral z denarno kaznijo od 300 do 10000 N-dinarjev. OMEJITEV NOSILNOSTI VOZILA Glede nosilnosti vozila dosedanja zakonodaja ni poznala omejitev oz. o njej sploh ni govorila. Sedaj pa lahko avtoprevoznik prevaža blago le z vozilom, čigar nosilnost ne presega 5 ton, taksisti pa lahko opravljajo prevoz oseb le z vozilom, ki ima največ IZ VSEBINE JANUARSKE ŠTEVILKE USPEHI VZPODBUJAJO ZASEBNO AVTOPREVOZNIŠTVO REZULTATI GOSPODARJENJA V OBČINI NOVA MERILA ZA INVALIDSKI DODATEK OBVEZNO POŠILJANJE SPLOŠNIH AKTOV BORBA PROTI SLINAVKI IN PARKLJEVKI PROGRAM DEDKA MRAZA PREDLOG ZA IMENOVANJE ULIC V LAŠKEM KULTURNI POMEN MARIJA-GRAŠKIH FRESK KULTURNOPROSVETNA IN ŠPORTNA DEJAVNOST POMOČ ZA ŽRTVE POTRESA V CRNI GORI BILANCA GRADBENE DEJAVNOSTI KONFEKCIJA »KORA« V NOVIH PROSTORIH RAZNE OBJAVE POSEBNA PRILOGA: URADNI VESTNIK OBČINE LAŠKO ŠT. 8 5 sedežev, vštevši tudi prostor za voznika. Verjetno zaradi precejšnjega števila takih avtoprevoznikov, ki imajo vozila z nosilnostjo nad 5 ton in ki nimajo možnosti ta vozila v najkrajšem času odtujiti in nadomestiti z drugimi primernimi, se je zakonodajalec odločil za delno omilitev te omejitve. Tisti prevozniki namreč, ki so kupili tovorna vozila z nosilnostjo nad 5 ton pred uveljavitvijo zakona, lahko prevažajo z njimi še do 30. junija 1969. Težko je reči karkoli vnaprej, ali bo najvišja dovoljena meja nosilnosti tovornih motornih vozil ostala 5 ton in ali se bo in za koliko se bo dvignila. Nedvomno bo zakonodajalec, če SONJA OCEPEK bi prišlo do diskusij o morebitni spremembi, moral upoštevati vpliv in delež zasebnega avtoprevozništva v našem gospodarstvu. AVTOPREVOZNIK PLAČUJE DAVKE V OBČINI, KJER DEJANSKO STALNO PREBIVA Lahko trdimo, da je neenaka davčna politika različnih občin omogočila avtoprevoznikom, da so se izmikali plačilu odmerjenega prispevka najpogosteje na ta način, da so prijavili stalno prebivališče in zaprosili za dovoljenje v tisti občini, ki je predpisala nižje stopnje prispevkov. Prispevke od avtoprevozniške dejavnosti sedaj odmerja in pobira pristojni organ tiste občine, v kateri ima avtoprevoznik stalno prebivališče. Stalno prebivališče pa je tam, kjer živi zavezančeva ožja družina, ne glede na to ali ima zavezanec tu prijavljeno stalno prebivališče ali ne. Glede na navedeno bo upravni organ že ob izdaji dovoljenja za javni prevoz ugotavljal, ali občan oz. njegova ožja družina dejansko prebiva v občini, ki naj bi izdala dovoljenje. POOSTRENA KONTROLA NAD PLAČEVANJEM OBVEZNOSTI Zakon o spremembah in dopolnitvah TZ o prispevkih in davkih občanov je zaostril tudi plačevanje obveznosti zasebnih obrtnikov in avtoprevoznikov. Kontrola rednega plačevanja obveznosti je uvedena že v samem postopku za izdajo dovoljenja za opravljanje javnega prevoza. Eden od pogojev za pridobitev dovoljenja je namreč, da je občan, ki zanj zaprosi, dolžan predložiti pismeno dokazilo, da je poravnal vse zapadle davčne obveznosti, če je prej opravljal to vrsto dejavnosti na območju druge občine. Brez takega dokaza mu pristojen organ ne sme dovoliti javnega prevoza. Tekoče plačevanje obveznosti nadzira za odmero in pobiranje pristojni občinski upravni organ. Davčni zaveza,, nec, ki opravlja storitve za delovne in druge organizacije ali za državne organe in za zasebne pravne osebe, mora namreč predložiti vsak račun za o-pravljeno storitev upravnemu organu, da ga evidentira. Če zavezanec ni plačal zapadlih obveznosti, organ naloži tistemu, ki opravljene storitve plača, naj ob plačilu odtegne zapadli prispevek. Končno je treba povedati, da tisti lastniki motornih vozil, ki niso plačali zapadlih obveznosti, v bodoče ne bodo mogli niti registrirati, niti podaljšati veljavnosti registracije vozil. Zakon jih namreč zavezuje, da ob registraciji predložijo dokaz, da so plačali vse zapadle obveznosti. POROŠTVO KOT POGOJ ZA PRIDOBITEV DOVOLJENJA Ena izmed novosti je tudi, da lahko občinska skupščina predpiše poroštvo kot pogoj za izdajo dovoljenja za o-pravljanje javnega prevoza. Poroštvo je v tem, da se dovoljenje prosilcu lahko izda, če eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči za plačilo davkov in prispevkov. To jamstvo velja za primer, če obveznosti ne bi bilo mogoče izterjati iz prevoznikovega premoženja. Občina lahko predpiše, da porok jamči z vsem svojim premoženjem ali le z njegovim delom, z zastavo ali na kakšen drug način. IZMIKANJE PLAČEVANJA OBVEZNOSTI JE SANKCIONIRANO Ce se občan izmika plačevanju odmerjenega prispevka in če ne poravna svojih obveznosti v 6 mesecih od dneva, ko so zapadle v plačilo, pa je bila v tem času poizkušena prisilna izterjava, ga je mogoče kaznovati z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev. Razen denarne kazni se lahko storilcu za tak prekršek izreče tudi varstveni ukrep odvzema dovoljenja. R E Z C ITATI GOSPODARJENJA V OBČINI JANKO GOLOB Stanje gospodarstva v prvih devetih mesecih letošnjega leta v naši občini se je letos malo izboljšalo. Izgleda, da se je gospodarstvo počasi le prilagodilo poreformnim pogojem gospodarjenja, seveda pa določeni problemi še obstojajo. PORAST OSEBNIH DOHODKOV NI V SKLADU Z RASTJO PROIZVODNJE V našem gospodarstvu ima največji delež industrija, zato so gibanja tu primarnega pomena za vse gospodarstvo. Količinska proizvodnja v industriji je porastla skoraj v vseh vejah, precejšnji porast je zlasti v pohištveni industriji, ki je uspela tudi v izvozu na tuja tržišča. Porast proizvodnje v drugih vejah industrije je bolj umirjen, padec je samo v tekstilni industriji. Dohodek se je v industriji gibal precej skladno s proizvodnjo in je porastel za 9 %. Največji porast beleži pohištvena industrija, opazen padec dohodka pa je v tekstilni industriji. Bolj zaskrbljujoča pa je delitev dohodka, saj nekatere delovne organizacije dajejo premalo poudarka formiranju skladov in večajo osebne dohodke bolj, kot je porastla produktivnost. Delež sredstev za sklade se je namreč zmanjšal za 13 %, medtem ko so osebni dohodki porasli v važnejših delovnih organizacijah tudi preko 20 %. Za kmetijstvo je bilo letos precej neugodno leto, kolikor ni napravilo vreme, je pa trg. Ker smo pretežno živinorejsko področje, je znižanje cen živine kmetijce še zlasti prizadelo. Vzrok temu je v glavnem v težji prodaji živine in mesa na evropski skupni trg, zlasti v Italijo. Uvedba uvoznih dajatev na agrarne pridelke je precej zmanjšala našo konkurenčnost na teh trgih. Pa tudi doma je otežkočena prodaja, nerazumljive pa so tako velike razlike med odkupno ceno živine in prodajno ceno mesa, kjer sploh ni čutiti večje ponudbe, ki bi povzročila padec cen mesu. Dohodek v družbenem sektorju kmetijstva je zato porastel manj, kot je poprečje za gospodarstvo. Zmanjšal se je tudi delež sredstev za sklade, medtem ko so osebni dohodki porastli. V obrti lahko ocenimo gospodarjenje kot ugodno, zlasti če upoštevamo močan porast dohodka (za 23 %). Dobro poslovanje se kaže tudi v tem, da so skladi močneje porastli kot pa osebni dohodki. Vendar to velja samo za družbeno obrt, ker o zasebnih obrtnikih nimamo podatkov. Pomemben činitelj za take rezultate pa je nedvomno tudi porast cen. ZAPOSLENOST SE JE USTALILA, OSEBNI DOHODKI V PORASTU Tudi podatki o številu zaposlenih v gospodarstvu nam kažejo, da se je gospodarstvo vsaj delno stabiliziralo, ker je zaposlenost rahlo porastla. Prišlo je predvsem do premikov delovne sile med posameznimi dejavnostmi. Zmanjšalo se je namreč število zaposlenih v gozdarstvu in industriji, povečalo pa predvsem v obrti. Kvalifikacijska struktura se ni bistveno izboljšala, izgleda, da se delovne organizacije vse premalo zavedajo, kako pomemben je dober kader za uspešno gospodarjenje. Osebni dohodki še vedno imajo tendenco hitrejšega porasta od produktivnosti. V industriji so porastli za 12 %, v gozdarstvu za 15 %, najmanj pa v kmetijstvu (1,4 %). Poprečno povečanje osebnih dohodkov v gospodarstvu je 10 %, tako da znašajo zdaj poprečni mesečni osebni dohodki v občini 888 din in so pod republiškim poprečjem. KREDITIRANJE PROBLEMATIČNO, IZVOZ UPADA Velik problem nekaterim delovnim organizacijam je predstavljalo pomanjkanje denarnih sredstev za normalno poslovanje. Banke so namreč vodile precej restriktivno kreditno politiko in so pri dodeljevanju kreditov gledale največ na dobro poslovanje posojilojemalca. Zaradi tega nekatera podjetja niso mogla dobiti kredita, čeprav so ga nujno potrebovala za premostitev težav zaradi neprodanih zalog izdelkov ali neplačanih terjatev. Zaradi tega je bilo nekaj primerov nelikvidnosti. Splošen pojav na našem trgu je, da je težko najti kupca za proizvedeno blago, zlasti za nekatere potrošne artikle, kot npr. tekstil. Določeno nazadovanje pa je mogoče opaziti tudi na tujih trgih, zato pri izvozu letos niso bili doseženi planirani, rezultati. Precej je padel izvoz zlasti v papirni industriji, kar je tudi vzrok, da je celotni izvoz manjši, kot je bil predviden. Dobre rezultate pa je dosegla pohištvena industrija, ki je presegla planiran izvoz. Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Laško in razpisna komisija pri upravnih organih občine Laško razpisujeta prosti delovni mesti: 1. NAČELNIKA DAVČNE UPRAVE 2. DAVČNEGA INŠPEKTORJA 3. VODJO REFERATA ZA PRORAČUN 4. REFERENTA ZA GOSPODARSTVO 5. REFERENTA ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE 6. SANITARNEGA INŠPEKTORJA Pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati poleg splošnih, so: — pod 1: visoka ali višja izobrazba, najmanj 6 let prakse v davč- ni službi in organizacijske sposobnosti; — pod 2: višja izobrazba in 3 leta prakse v finančni službi; — pod 3: višja izobrazba in 3 leta ali srednja izobrazba in 6 let prakse v finančni službi; — pod 4: visoka izobrazba ekonomske smeri in vsaj 4 leta prakse; — pod 5: srednja izobrazba gradbene smeri in 3 leta prakse; — pod 6: višja izobrazba, opravljeni strokovni izpit in 3 leta ustrezne prakse. Za delovna mesta pod 2, 3, 4 in 5 je poseben pogoj za sprejem na delo enomesečno poskusno delo. Osebni dohodki po pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev, kolkovane z 0,50 din na naslov: SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO — Komisija za volitve in imenovanja za delovno mesto pod 1 SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO — Razpisna komisija za delovna mesta pod 2, 3, 4, 5 in 6. Razpis velja do 10. januarja 1969. Nova merila za invalidski dodatek Julija je bil po hitrem postopku sprejet republiški zakon o vojaških vojnih invalidih. Ta zakon je po tako dolgem pričakovanju prinesel spremembo pri invalidskem dodatku. Kriteriji so nekoliko milejši in bo pridobilo pravico do invalidskega dodatka precej več uživalcev invalidnin kot doslej, pa tudi mesečni zneski so znatno višji. Po zveznem zakonu, ki se je uporabljal do 1. julija 1968, je namreč znašal minimalni dodatek 20 dinarjev, po republiškem pa ne more biti nižji od 150 dinarjev. KDO IMA PRAVICO DO INVALIDSKEGA DODATKA? Pravico do invalidskega dodatka imajo vojaški vojni invalidi I. do V. skupine, ne glede na starost in pridobitno zmožnost ter drugi vojaški vojni invalidi in uživalci družinske invalidnine, ki so stari več NEVENKA ROŠ j kot 65 let (moški) oziroma več kot 55'let (ženske). Pogoj pa je, da niso v delovnem razmerju in da ne opravljajo samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti. Navedeni pogoji so določeni z zveznim zakonom, republika pa je s svojim zakonom določila višino invalidskega dodatka in elemente, od katerih je dodatek odvisen. Polni invalidski dodatek znaša 350 din. če upravičenec nima ožjih družinskih članov in tudi ne dohodkov od kmetijske dejavnosti, se mu dodatek poviša še za 100 din. VPLIV DOHODKOV NA INVALIDSKI DODATEK Na invalidski dohodek vplivajo le dohodki upravičenca* zakonca, otrok in staršev, ki živijo z 'njim v skupnem gospodinjstvu. Za osebni dohodek iz delovnega raz-razmerja člana, gospodinjstva se šteje poprečni mesečni osebni dohodek iz prejšnjega leta, zmanjšan za 67 % oz. se upošteva le 33 % poprečnega mesečnega 'dohodka. Upoštevati je treba tudi pokojnino iz meseca decembra prejšnjega leta, vendar se pri tem pokojnina upravičenca zmanjša za 33% pokojnina člana gospodinjstva pa za 70 % Če imajo člani gospodinjstva redni dohodek od kmetijske dejavnosti* se upošteva katastrski dohodek i^ prejšnjega leta, ki je bil podlaga za odmero davka, povečan štirikrat. Upošteva se tudi dohodek od stavb, vendar ne dohodek od lastnega stanovanja. Večje število invalidskih' upravičencev ima prevžitke, le-te pa, oceni sodni cenilec. To so v glavnem vse vrste dohodkov, ki se upošteva- I jo pri odločanju o višini invalidskega dodatka, v nobenem primeru pa se no upoštevajo priznavalnine in družbene denarne pomoči. Republiški zakon je določil tudi, da mesečni dohodek na člana gospodinjstva ne sme presegati zneska, ki za dohodke od redne kmetijske dejavnosti, znaša 160 dinarjev, za druge redne dohodke po 200 dinarjev. Če torej dohodek na gospodinjskega člana presega navedena zneska, invalidskemu upravičencu invalidskega dodatka ni mdgoče priznati. Po objavi republiškega zakona o vojaških vojnih invalidih, je upravni organ skupno z organizacijo ZB NOV poskrbel, da so vsi, za katere je bilo kolikor toliko možnosti, da bi jim invalidski dodatek pripadal, vložili zahtevke. Razumljivo pa je, da vsem invalidskega dodatka, ne bo mogoče priznati, ker so njihovi dohodki višji, kot se je predvidevalo. Drži pa, da se je s tem zakonom materialni položaj osebnih in družinskih invalidov znatno izboljšal. Obvezno pošiljanje splošnih aktov delovnih organizacij Skupščina naše občine je nedavno sprejela odlok o obveznem pošiljanju splošnih aktov delovnih organizacij, s katerim je določila, da so ji dolžne pošiljati splošne akte vse delovne organizacije z območja občine in sicer v 30 dneh potem, ko je bil akt sprejet. Ta obveznost ne velja za tiste splošne akte, ki so jih delovne organizacije dolžne po posebnih predpisih dati ali v soglasje ali v potrditev občinski skupščini ali drugim pristojnim oragnom. Delovne organizacije so dolžne poslati splošne akte, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega odloka, v 30 dneh po njegovi uveljavitvi. Končno je skupščina z odlokom predpisala tudi denarne sankcije v znesku do 500 din za delovno organizacijo in do 50 din za odgovorno osebo tiste delovne organizacije, ki ne bi poslala splošnih aktov občinski skupščini v roku, ki je z odlokom določen. Takšne prakse v naši občini doslej ni bilo. Že ustava SFRJ je v 9. členu določila, da delovna organizacija sama sprejema svoj statut in druge splošne akte, s katerimi ureja svoja notranja razmerja. Le z zakonom se lahko zaveže delovna organizacija, da sprejme posamezne splošne akte in predpiše postopek za sprejemanje statuta in drugih splošnih aktov. Z zakonom je mogoče dati pristojnemu organu družbeno-politične skupnosti določena pooblastila glede potrditve ali soglasja k statutu ali drugim splošnim aktom, bodisi k celim ali k njihovim posameznim delom. Ustava je s tem jasno določila, da delovna organizacija samostojno ureja svoja notranja razmerja, kar pomeni, da je njen akt veljaven, ko ga sprejme pristojni samoupravni organ. Obveznost, da organizacija statut ali drugi splošni akt predloži v potrditev ali v soglasje družbeno-politični skupnosti, mora biti torej določena s posebnim zakonom. Ustava določa, da delovne organizacije sprejemajo statut ali druge splošne akte v skladu z ustavo in zakoni. To, tako imenovano načelo »ustavnosti in zakonitosti« zavezuje delovne organizacije, da svoja notranja razmerja oziroma zadeve iz svojega izključnega delokroga uredijo s splošnimi akti tako, da so v skladu z ustavo in zakonom, zlasti pa s tistimi ustavnimi in zakonskimi določili, ki delovnim ljudem v delovnih organizacijah zagotavljajo samoupravne pravice. PREVENTIVNI NADZOR NAD ZAKONITOSTJO SPLOŠNIH AKTOV Naša zakonodaja ureja tako imenovani »preventivni nadzor« nad zakonitostjo sploš-Ihh aktov delovnih organizacij. Delovna organizacija Je že po zakonu sa-nem obvezna predložiti statut v obravnavo občinski skupščini pred njegovim dokončnim sprejemom (82. člen Temeljnega zakona o podjetjih). Razen tega je podjetje dolžno predložiti skupščini občine, v kateri Ima sedež samo ali njen del, na njeno zahtevo, v obravnavanje predlog statuta, drugega splošnega akta ali načrta. če je s posebnim zakonom predpisano, so dolžne delovne organizacije, ki opravljajo naloge ali dejavnost posebnega družbenega pomena, dati statut in druge splošne akte v soglasje ali potrditev skupščini družbenopolitične skupnosti. Preventivni nadzor nad zakonitostjo splošnih aktov je tako zasiguran z obveznostjo delovne organizacije, da jih pošlje v potrditev oziroma soglasje in v obravnavanje še pred njihovo uveljavitvijo. RAZEN PREVENTIVNEGA JE POTREBEN TUDI STALNI NADZOR NAD USTAVNOSTJO IN ZAKONITOSTJO SPLOŠNIH AKTOV V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Razumljivo je, da na današnji stopnji našega družbenega razvoja, ko delovne organizacije iz dneva v dan bolj samostojno urejajo vsa svoja razmerja, ni dovolj le preventivni nadzor, temveč je potrebno stalno spremljanje in nadzorovanje njihove notranje zakonodaje. O takem nadzoru govorita temeljni zakon o podjetjih in temeljni zakon o ustanovah, ki določata, da ima občinska skupščina pravico in dolžnost zadržati izvršitev vsakega splošnega akta delovne organizacije, ki je v nasprotju z zakonom, drugim na podlagi zakona izdanim predpisom ali statutom delovne organizacije. V tem primeru je dolžna občinska skupščina v 15 dneh od dne, ko je akt zadržala, začeti postopek za presojo ustavnosti in zakonitosti zadržanega akta pred pristojnim ustavnim sodiščem. Oba zakona torej pooblaščata občinsko skupščino, dà nadzira zakonitost dela delovnih organizacij. Občinska skupščina lahko izvaja nadzor v praksi ali na predlog direktorja delovne organizacije ali na predlog organa občinske uprave. Toda, če hoče upravni organ, podati ustrezen predlog, je jasno, da mora imeti možnost vpogleda v splošne akte delovnih organizacij. Prav to pa je napotilo našo občinsko skupščino, da je sprejela odlok o obveznem pošiljanju splošnih aktov. Treba je poudariti, da je ta odločitev skupščine po našem mnenju docela zakonita, saj temeljna zakona o podjetjih in ustanovah zavezujeta delovne organizacije, da pošljejo organu, ki nadzira zakonitost njihovega dela, obvestila in podatke, ki jih potrebuje za nadzor. Vsekakor ta obveza obsega tudi dolžnost pošiljati splošne akte, kadar to zahteva občinska skupščina oziroma njeni organi. SONJA OCEPEK Dr. SLAVKO MALENŠEK, vet. inšpektor: BORBA PROTI SLINAVKI IN Vse države so se dogovorile za enotno načelo zatiranja slinavke in parkljevke. Po tem mednarodnem dogovoru — konvenciji — mora vsaka država, v kateri se pojavi ta nevarna bolezen, takoj obvestiti o pojavu vse sosedne države in mednarodni informacijski center v Parizu. Države seveda takoj prepovedo uvoz živine, živalskih surovin, mesa in mesnih izdelkov iz okužene države. Posledice so jasne — tj. padanje cen živine in živalskih surovin. S tem ni prizadet samo živinorejec, ampak tudi državna skupnost na deviznem dotoku. V Jugoslavijo se je vnesla ta bolezen iz Madžarske. Naglo se je razširila v Banatu, prešla v Baranjo, Bačko, Srem in Slavonijo. Kljub poostreni budnosti veterinarskih služb v Sloveniji se je ta bolezen zaradi nepazljivosti nekaterih klavničnih podjetij vnesla v Slovenijo na Jesenice in se odtod naglo razširila na področje več občin. Trenutno je še situacija glede širjenja te bolezni v Jugoslaviji precej nejasna. Veterinarske službe so poostrile kontrolo prometa z živino, mesom, mesnimi proizvodi, surovinami, kontrolo nad klanjem živine v klavnicah itd. Pri kontroli prometa z živino, mesom, mesnimi izdelki, veterinarski inšpektorji dovolijo razkladanje pošiljke le, če je ta opremljena z veterinarskim potrdilom, da je iz neokuženega in neogroženega področja in da je vozilo bilo pred razkladanjem razkuženo. Nadalje veterinarski inšpektorji pri nakladanju izvršijo temeljit klinični pregled živine. Prometna sredstva in nakladalne rampe morajo biti po nakladanju ali razkladanju temeljito razkužene. Razkužiti je treba tudi klavnične hleve in staje. Vsako vnetje ustne votline prežvekovalcev, pri prašičih pa tudi vsako šepavost, je v današnji situaciji smatrati za sumljivo, kar je treba prijaviti veterinarju. Občanom priporočamo, da omejujejo osebne obiske sorodnikov in prijateljev v okuženih občinah. Z obutvijo in obleko se pogosto prenaša bolezen, nevarni za raznos in širjenje pa so tudi klateži psi, mačke, zlasti pa cigani, ki prenočujejo po skednjih in senikih. Pri presoji današnje situacije je veterinarski inšpektor izdal odločbo o začasni prepovedi živinskih sejmov. Nadalje je prepovedano nakupovalcem živine in mesarjem kupovati živino po domovih. Živinorejec lahko po predhodnem osebnem dogovoru s klavničnim podjetjem ali nakupovalcem prižene živino na dogon-sko mesto za odpremo v klavnico. Teleta in svinje mora s prevoznim sredstvom pripeljati v klavnico ali na dogonsko mesto. Odrejen je tudi kontumac za pse. V primeru suma na slinavko in parkljevko se proglasi veterinarsko-sanitarna zapora nad sumljivim gospodarstvom tj. nad vsemi živalmi in ljudmi gospodarstva. Pod gospodarstvom pojmujemo: zasebno gospodarstvo s hlevi, dvoriščem in stanovanjskim poslopjem, pri družbenem obratu pa vsi hlevi, dvorišča in stanovanjski prostori uslužbencev in družinskih članov. Zapora gospodarstva traja do dneva, ko preneha sum na slinavko ip parkljevko. če se ugotovi slinavka in parkljevka, proglasi občinski veterinarski inšpektor gospodarstvo, v katerem so okužene živali, za »okuženo gospodarstvo«, upravni organ občinske skupščine pa proglasi sosesko za »neposredno ogroženo sosesko« in področje za »ogroženo področje«. Pod pojmom »soseska« pojmujemo vas ali del vasi, kjer po nastanitvi gospodarstev redno ali občasno pridejo med seboj V stik živali zaradi skupnih potov, napajališč, skupne paše PROGRAM DEDKA MRAZA V decembrski številki uredništvo »Našega dela« vprašuje, »Kako se Laško pripravlja na prihod dedka Mraza« in se huduje na občinsko konferenco SZDL in Društvo prijateljev mladine, ker nista ničesar objavila o programu dedka Mraza. No, danes lahko povemo, da ima dedek Mraz program pripravljen. Za obdaritev šolskih otrok in otrok v vrtcu, bodo sredstva prispevale delovne organizacije, ki imajo patronat nad šolami in druge ter nekaj tudi občinska skupščina iz proračunskih sredstev. Uporaba sredstev za obdaritev šolskih otrok, bo letos malo drugačna, kakor je to bilo v navadi prejšnja leta. Namreč vsa sredstva bodo zbrana v skupnem fondu in razdeljena po šolah v enakih zneskih na učenca. Tako bodo letos vsi učenci enakovredno obdarovani. Da bi pa naši malčki darila tudi sprejeli, verjetno šole ne bodo pozabile naročiti tudi tistega dedka Mraza s kučmo in brado, ki jim bo s prijazno besedo in dobro željo veselje še povečal. Tudi nekatere odrasle občane bo obiskal dedek Mraz, saj bodo iz proračunskih sredstev sprejeli darila tudi nekateri socialni podpiranci, otroci v domovih, odrasli v oskrbi pri drugih družinah, otroci v reji, študijski podpiranci, oskrbovanci v domovih, uživalci priznavalnin NOV, svojci padlih v NOV in še nekateri drugi. Tako bo iz tega naslova obdarovano okrog 450 občanov z darili v skupni vrednosti 54.800 din. Kako bo program dedka Mraza realiziran, bomo zvedeli v naslednji številki »Našega dela«. JOŽE KOS PARKLJEVKI itd. Pod pojmom »področje« pa pojmujemo teritorij okrog »soseske« s polmerom 10 km. V okuženem gospodarstvu se predpiše veterinarsko-sanitarna zapora ljudi in živali (tudi kopitarjev). Vse živali, razen kopitarjev in psov, se takoj ocenijo, pobijejo in pokopljejo v neposredni bližini. Kraj določi veterinarski inšpektor. Takoj za tem je treba opraviti temeljito razkužbo okuženega gospodarstva (hlevov, orodja, dvorišča, kopitarjev, psov, oblačil ljudi, stanovanjskih prostorov itd.). Tako razkužbo je treba med letom ponoviti. Po tej razkužbi se ukine zapora ljudi, gospodarstvo pa preide v režim »neposredno ogrožene soseske«. Odstopanja od navedenega po ustrezni presoji lahko odobri in odredi samo republiški veterinarski inšpektor. V »neposredni ogroženi soseski« in v ogroženem področju se prepove promet s parkljarji (dogoni, pripu-ščanje, osemenjevanje, nakupovanje živine itd.). Klinično se pregledujejo večkrat vsi parkljarji v breme sredstev posebnega računa Skupščine občine. Cepljenje parkljarjev se izvrši na stroške lastnikov. Okoli »ogroženega področja« morajo biti postavljene na vseh poteh razkuževalne blazine in ob njih dnevne in nočne straže. Ob teh raz-kuževalnih blazinah je treba odrediti obvezno razkuževanje rok in o-butve vseh oseb, ki izstopajo iz področja. V »neposredno ogroženi soseski« se tudi na vseh poteh postavijo razkuževalne blazine s stalnimi stražami, poleg tega pa se odredi še 14-dnevna zapora gibanja ljudi. Poleg navedenih vzrokov za širjenje te nevarne bolezni, obstoja še mnogo nepredvidenih možnosti. Tako npr. prenašajo bolezen ptice, deževje oziroma povodenj itd. Zato je pri pojavu te bolezni potrebno najhitreje ukrepati. V ta namen so pri vseh občinah formirani »štabi za zatiranje slinavke in parkljevke«. Vsakemu članu tega štaba je že določena naloga, katero mora takoj izvršiti. Predsednik občine ima zakonska pooblastila, da lahko po potrebi mobilizira delovno moč in delovna sredstva. Odrejena je tudi cenilna komisija, ki bo na samem kraju ocenila vrednost pobitih živali. V vsej republiki Sloveniji se cepijo in bodo cepljena vsa goveđa. V interesu živinorejcev je, da pomagajo pri tem napornem delu veterinarski službi in sami skrbijo za to, da bo sigurno cepljeno vsako nad 3 mesece staro govedo. Vsako necepljeno govedo predstavlja nevarnost za pojav (Nadaljevanje na 10. strani) KULTURNI IN TURISTIČNI POMEN Kakor smo že poročali v prejšnji številki, je občina Laško 8. novembra slavila poseben praznik. Po skromni slovesnosti so bile javnosti prvič predstavljene na novo restavrirane freske v pođružni cerkvi Marija gradeč pri Laškem. Vsakdo, ki se zanima za ogled fresk, mn bodo to omogočili vsak dan dopoldne in popoldne LESKOVŠEK KARL, upokojenec, oziroma njegovi družinski člani, ki v hiši neposredno poleg cerkve stanujejo in hranijo ključ podružne cerkve. Freske v cerkvi Marija gradeč so znane že dobrih 40 let. Bilo je kmalu po prvi svetovni vojni, ko je takratni konservator dr. France Stele v niši za levim stranskim oltarjem ugotovil poslikavo. Sledilo je poskusno odkrivanje na severni in južni strani ladje, rezultat pa je pomenil pravo presenečenje. Odkriti opus s prizori iz Marijinega in Jezusovega Življenja je bil do takrat prvi na Slovenskem znani primer slikarstva, kjer so se poleg tradicionalnih, gotskih, uveljavile tudi nove, renesančne stilne prvine. Arhivsko sporočena letnica nastanka teh fresk 1526 je te stilne ugotovitve potrdila. S tem letom odtlej označujemo čas, ko se je renesansa v slovenskem slikarstvu prvič odločno uveljavila, saj je prof. DETAJL MOTIVA: GRESNICA IN HUDIČ Stele prav s tem spomenikom sklenil razvojno nit poznogotskega slikarstva, ki ga označujejo spomeniki sv. Ožbolt nad Jezerskim (iz 1500), Križna gora nad Škofjo Loko (iz 1502) in sv. Primož nad Kamnikom (1504). Ko je bil leta 1963 osnovan zavod za spomeniško varstvo v Celju, je videl eno svojih prvih nalog tudi v restavraciji fresk v cerkvi Marija gradeč. Zob časa jih je bil namreč Prof. IVAN STOPAR Že močno načel, poslikane površine so bile ponekod močno zasigane, marsikje pa je poslikani omet celo odstopal od podlage. Predno pa je bilo moči pričeti z restavratorskimi deli, so bile sondirane tudi ostale stene, pri tem pa se je pokazalo, da je poslikana pravzaprav celotna cerkvena notranjščina. Spričo tega je naravno, da se je restavriranju ogroženih fresk pridružilo tudi odkrivanje novih, štiriletno naporno delo je bilo letos jeseni kronano z uspehom. Pred nami je zdaj celotni opus anonimnega slikarja, opus, ki tako zaradi svoje razsežnosti kot tudi zaradi svoje kvalitete in značilnih stilnih prvin zasluži vso pozornost. Če so prizori iz Marijinega in Jezusovega življenja na severni in južni steni ladje, ki so bili odkriti že prej, v podobnih izvedbah znani tudi drugod, imamo pri novo odkritih freskah v sklepu prezbiterija naenkrat opraviti z motivi, ki so v našem gradivu povsem novi. Pustimo ob strani motiv Jesejeve korenike ali Jezusovega rodovnika, ki ga je slikar upodobil v ostenjih gotskih oken (očak Eliachim je verjetno slikarjev avtoportret). Mnogo zanimivejša je poslikava prezbiterijevih sten. Izvedena je v tehniki grisaille, ki naj vzbudi videz reliefne obdelave ploskev. Če je že ta tehnika nova in v našem prostoru izjemna, velja to še toliko bolj za upodobljene motive. ADAM IN EVA Preseneti nas izrazito renesančna arabeska, katero je slikar na prav severnjaški način prepletel s figuraliko. Tu so prekopicavajoči se dečki, kozlički, pavlihovska maska, simboli smrti, hudič in grešnica itn., predvsem pa je tu motiv dveh aktov, Adama in Eve. Obe figuri sta naslikani v svoji polni telesnosti in vsaka zase je lepotni ideal svojega časa. Adam izžareva moško silo in moč, Eva je vsa nežna in krhka ter z mehko modulacijo, izrazom in držo poudarja milino svoje ženskosti. Iz celotne kompozicije veje nekaj crana-chovskega, kar vzbuja misel, da je slikar morda delal po tujih grafičnih predlogah. Naj bo temu kakorkoli, dejstvo je, da je prav na teh freskah in v teh motivih prvič na Slovenskem zavel dih humanističnega razpoloženja, ki je tako tuj v stroge sheme ujetim predstavam naših starejših freskantov. OBNOVLJENIH Pomembno obogatitev spomenika predstavlja tudi na novo odkrita poslikava oboka. Le-tu so se okoli osrednjih figur Kristusa kralja in sv. Ane Samotretje zvrstili angeli z orodji Kristusovega trpljenja, simboli evangelistov ter podobe svetnic. Ikonografsko je torej ta strop soroden že znanim poslikanim obokom na Slovenskem, nov pa je način, kako je slikar svojo nalogo rešil. Obok ni več abstraktni nebes. Vsako polje med rebri je zase sklenjena celota, kjer praznino zapolnjuje predvsem naslikano krogovičje, figuralni motiv pa je v tem krogovičju ujet kot v nekakšnem naslikanem medaljonu. Nekdaj sklenjena metafizična celota je razpadla v mrežo dekorativnih simbolov. V čem je pravzaprav glavni pomen marijagraških fresk? Najpomembnejša je nedvomno njihova kvaliteta, ki presega domače slikarsko poprečje tega časa. Drugo je nji- ANGEL PRIDRŽUJE PLASC Detajl uničene freske »Marija Zavetnica« hova kulturno-zgodovinska pričeval-nost, saj enkratno zvesto odsevajo svoj čas — tu imamo med drugim ludi pravo galerijo tipično renesančnih, modnih noš. Tretje in morda najpomembnejše pa je to, da so freske ohranjene praktično v celoti. Ker je tudi podružnica nastala na začetku 16. stol., imamo torej v ma-rijagraški cerkvi izjemen primer spomenika, kjer slikarija avtentično dopolnjuje razpoloženje dane arhitekture, ki je nastala iz sorodnih ustvarjalnih pobud. -»»f JANUAR 1969 FRESK V MARIJA GRADCU Novo odkrite slikarije v cerkvi Marija Gradec nedvomno pomenijo novo pomembno turistično obogatitev Laškega. Če so freske iz tega časa že same po sebi element, ki danes čedalje bolj vzbuja zanimanje, imajo tukaj še prav poseben mik in čar, saj daleč naokrog ni nobenega enakovrednega slikarskega spomenika. Laško je torej z novo odkritimi fre- skami dobilo nov turistični akcent, hvala za to pa gre vsem tistim, ki so k temu pripomogli, tako zlasti skupščini občine Laško, skladu za pospeševanje kulturnih dejavnosti SRS ter posebej nadžupnijskemu uradu v Laškem, ki je poskrbel za prezentacijo spomeniške opreme in primerno ureditev arhitekture. Kako je s kulturno-prosvetno in športno dejavnostjo v občini Laško Kaj radi poudarjamo, da sta telesna vzgoja in prosvetna dejavnost del našega življenjskega standarda ter da jima moramo posvetiti več pozornosti, če hočemo dvigniti splošno kulturno raven našega človeka in krepiti njegove telesne sposobnosti. Potreba in zahteve po udejstvovanju na teh področjih nedvomno so, zato ne bi smeli ostajati le pri besedah. Kako pa je sploh z razvojem kulture, prosvete, športa v naši občini? Več ali manj je znano, da se s posebnimi uspehi niti na prvem, niti na drugem področju ne moremo pohvaliti. Verjetno so redka društva in organizacije, ki lahko to oporekajo, tako redka, da ne morejo vplivati na drugačne ugotovitve. Res je, da je to moje osebno mnenje, ker še pač nisem nikjer zasledil, da bi kdo o problemih in razvoju telesne vzgoje in prosvete v občini Laško javno spregovoril in me prepričal o nasprotnem. Ko človek o tem premišljuje, se podzavestno vpraša, kakšno je na teh dveh področjih dejansko stanje, kakšna je prava slika dejavnosti športnih in prosvetnih društev, kako se razvijajo knjižnice, kako se nalagajo sredstva sklada za financiranje kulturno-prosvetne in telesno-kulturne dejavnosti, kako in v kakšni meri usmerjajo delo odgovorni občinske zveze, ali so prepuščena društva sama sebi, itd? Če nihče drug, potem bi občinska zveza (prosvetna in športna) morale vedeti odgovor na vprašanje, kako se razvija prosvetna dejavnost, kako športne in teles-no-vzgojne aktivnosti, kaj jih pri delu najbolj ovira, v kakšno smer naj obe dejavnosti razvijata idr. Če občinske zveze delajo, če je sklad aktiven, potem njihovo delo ne bi smelo ostati zaprto v ozek krog članov. Širša javnost o obstoječem stanju ni seznanjena, zato obstoje le individualne domneve in ugibanja. Ali ne bi bile pristojne občinske zveze dolžne, da ne samo obravnavajo problematiko, da ne samo načrtujejo in vodijo delo, ampak da te probleme, svoje načrte, splošno smer razvoja v občini javno povedo, da bodo vsi, ki jih zanima prosvetna dejavnost, šport ali oboje, seznanjeni z delom društev, z načrti občinskih zvez, ^možnostjo vključevanja v delo itd., da ne bodo samo ugibanja, kako se razvijata kulturno-prosvetna in telesno-vzgojna dejavnost? »Naše delo« kot občinsko glasilo, kot list, ki ga dobivajo člani naših delovnih kolektivov, prosvetni delavci, odborniki in drugi, piše o aktualnostih, problemih, akcijah itd. z vseh področij, zato ne bi bilo odveč, če bi v njem spregovorili o telesni vzgoji in prosvetni dejavnosti tisti, ki imajo o tem najlepši in najboljši pregled. Ali pa morda problemov sploh ni? Ali so nas športni uspehi, uspehi pri razvijanju kulture in prosvete tako prevzeli, da tudi o uspehih ne pišemo? Ali ne čutimo potrebe in odgovornosti, da z našim delom, z uspehi tudi na teh področjih seznanimo naše občine? PAVEL AJDNIK KOŠARKARSKA TEKMA MED TVD PARTI- ZAN RIMSKE TOPLICE IN LAŠČANI VSE NAROČNIKE, KI ŠE NISO PLAČALI NAROČNINE ZA LETO 1968 PROSIMO, DA TO STORE BREZ ODLAŠANJA IN OSTANEK NAKAžE-IO DO KONCA LETA. UREDNIŠTVO Predlog za imenovanje ulic, Intenzivna gradbena dejavnost predvsem na stanovanjskem področju zajema vse več zemljišč okoli nekdanjih meja mesta Laško. Zazidava je v zadnjih nekaj letih tako obsežna, da se nekatera naselja v celoti ali delno asimilirajo z Laškim; to so Debro, Jagoče, Podhum, Rečica, Strmec in Marija Gradec. Posledica takega razvoja Laškega je, da se širi območje mesto tvornih površin, kakor tudi število objektov na njem. tiranje prebivalstva, družbenega in zasebnega premoženja, nudenje hitre zdravstvene in druge pomoči, hitrejšo dostavo pošte, itd. Zato so pri tej akciji najbolj zainteresirani prav upravni organi, javne službe, statistika, pošta itd. Pobuda za ureditev numeracije je že nekaj let prisotna, zato je SOb Laško na (Orožnov trg) samostojno zaključeno enoto, z večjo ali manjšo platformo v sredini. 2. Elementi ULICE so razmeroma jasnejši, le da se te včasih pojavljajo tudi tam, kjer se ne pojavi niti ena hišna številka, to pa zato, ker so vsi vhodi vezani npr. na Titovo ulico ali Trubarjevo nabrežje ali pa je predvideno, da bodo šele v perspektivi ob njej zgrajeni objekti (Vrtna in Pivovarniška ulica). Danes Ima Laško že skoraj 400 hišnih številk. Ce k temu prištejemo tudi tiste objekte, ki so že povezali periferna naselja z njim, potem je ta številka še dosti višja. Oštevilčenje hiš postaja vse bolj problematično. Sedanji sistem postaja zastarel, ker je nepraktičen in neracionalen, saj ne dopušča in ne omogoča takega sistema oštevilčenja hiš, ki bi bil enostaven in ki bi istočasno omogočal tudi njegovo izpopolnjevanje. Posledice takega sistema numeracije, kot je sedaj, občutijo najbolj tisti turisti in občani, ki skušajo iskati katerikoli naslov v Laškem. Za primer naj navedem, da je hišna št. 299 ob koncu Ceste na Svetino, naslednja številka, to je 300, pa se nahaja v bližini pokopališča. No, takih primerov bi lahko še našteli, vendar to ni naš namen. Spoznavanje naslovov po priimkih ali udomačenih imenih je tudi že precej otežkočeno ali celo onemogočeno, saj šteje Laško danes že okoli 3000 ljudi, kar pomeni, da se tudi ne moremo več poznati vsi med seboj. imenovanje ulic, trgov, cest in naselij ima precej večji pomen, kot je to na prvi pogled, saj ne predstavlja samo načina hitrejše orientacije v naseljenem kraju, temveč je to zlasti pomembno za eviden- ponovno pobudo krajevne skupnosti, posameznih podjetij in občanov, naročila pri tehnični službi Stanovanjskega po^s jetja Laško, da izdela predlog razporeditve Laškega na ulice, trge, ceste in naselja. Predlog, ki ga danes obravnavamo, je glede na obravnavo pred svetom Krajevne skupnosti Laško, komisijo za izvedbo novega oštevilčenja ter posameznimi predstavniki SOb Laško že upošteval njihove pripombe in je sedaj namenjen še širši javnosti. Pri pripravi tega predloga so nastajali nekateri nejasni momenti, zato smo sl morali vnaprej postaviti nekatere izhodiščne elemente, kot npr.: L »TRG« naj bo tisti del mestnega naselja, ki tvori po času nastanka (Glavni trg) ali po gradbeno-urbanistični celoti 3. »CESTA«. Pod tem pojmom je predvsem mišljena pomembnejša medkrajevna ali lokalna cesta, s čimer se želi poudariti predvsem smer (cesta na Svetino, Zdraviliška cesta). Izjema pri tem je le cesta XIV. divizije. JOŽE ERJAVEC, dipl. inž. arh. A" S irgov, cesi in naselij v Laškem Izjemo pri tej razdelitvi mesta bi morda upoštevali le pri naselju »Podšmihel«, kjer pa tudi ni tako izrazitih ulic z obojestransko zazidavo ali cest. 5. OBREŽNI DEL MESTA ob Savinji je južno od mostu Trubarjevo nabrežje, severno pa Savinjsko nabrežje. 6. Oštevilčenje posameznih objektov izhaja vedno iz centra, s čimer je dana smer in možnost razvoja predvsem perifernih delov mesta. vorljiva ter vezana na geografske okoliščine in osebna imena ljudi, ki imajo pomembne zasluge na kulturnem, znanstvenem, gospodarskem ali narodnoosvobodilnem področju v Laškem ali na širšem območju. Imenovanje ulic, trgov, cest in naselij naj bo povezano tudi z racionalno in funkcionalno navezavo posameznih objektov na ulico itd. Pod racionalnostjo je mišljeno, da naj ne bo preveč ulic, trgov in cest; seveda pa to ne sme iti v škodo časovne in gradbene zaokroženosti trgov ali ulic. C/1 4. Nekateri ZASELKI, kot npr.! Podgorica, Rožnik, Podkrlštof in Gradnik so urbanistično tako realizirani, da se jih ne da razmejevati na ulice in ceste. Dosedanja razprava okoli nove numeracije in imenovanja ulic, trgov, eest in naselij je pokazala, da je pravilno mišljenje, da naj vsa imena izvirajo iz krajevnih imen, ki so udomačena, lahko izgo- Pod funkcionalnostjo je mišljena nedvoumna opredelitev hiš k tisti ulici ali trgu, iz katerega je glavni vhod ali najlažji dostop ali dovoz. Nekateri predeli: kot npr, Debro — zahodno od železniške proge, danes še ne predstavljajo urbane mestne tvorbe, se pa z njimi resno računa v prihodnosti. Ob zaključku naj dodam, da je posredovani predlog v tem prispevku samo grob prikaz porazdelitve Laškega na ulice, trge, ceste in naselja ter, da bo detaljne jša situacija 1:1000, ki je v tem časopisu zaradi velike površine ni možno objaviti, razgrnjena pri Stanovanjskem podjetju Laško št. 5/1. litoti? Kdor hitro da — dvojno da Naša pomoč za žrtve potresa v Črni gori 3. novembra letos je v zgodnjih urah zajel južno področje Crne Gore potres 7—8 stopnje, posebno močan pa je bil na področju občin Bar in Ulcinj. Področje, ki ga je zajel potres, obsega 830 km!. Potres je povzročil ogromno materialno škodo, veliko večjo kot so jo ocenili v začetku, čeprav po človeških žrtvah sodeč, ni bilo tako hudo: Hudo pa je v tem, da je v tem zimskem obdobju ostalo brez strehe nad glavo in brez sredstev za življenje tisoče družin. Po dosedanjih poročilih strokovnih skupin, ki proučujejo prizadeta področja, je poškodovanih nad 80 % od skupnega števila stanovanj, oz. 5730 stanovanj. Od tega števila poškodovanih stanovanj je 2455 oz. 42 •/• stanovanj popolnoma uničenih, 3380 stanovanj ali 58 •/• pa je zelo poškodovanih, vendar jih bodo še lahko popravili. Od 61 šolskih stavb je poškodovanih 47 šol, od teh 26 v tolikšni meri, da jih ni mogoče popraviti, 21 pa je za dalj časa neuporabnih. Zaradi takega stanja 5440 učencev od 7830 učencev ne obiskuje šole, ostali pa imajo pouk v težjih pogojih. Znatno je poškodovanih 92 gospodarskih in 52 negospodarskih objektov. Po približni oceni znaša škoda 464,6 milijonov N-din. Na področju prizadetih komun Bar in Ulcinj živi okoli 50.000 prebivalcev, od teh v mestih (Ulcinj, Bar, Sutomore in Virpazar) okoli 19.000, Slinavka in (Nadaljevanje s 5. strani) bolezni in neuspeh cepljenja živine v gospodarstvu. Iz strokovnih in ekonomskih razlogov smo morali odstopiti od cepljenja svinj, kar predstavlja veliko nevarnost. Cepljeno govedo je odporno proti bolezni eno leto, dočim cepljena svinja komaj 4—6 tednov. Poleg tega bi morali svinji vcepiti šestkrat tolikšno količino cepiva kot govedu. Zato močno priporočamo svinje-rejcem naslednje: pred vrata v svinjak naj namestijo razkuževalno blazino in vedro z razkužilom za roke. Razkuževalna blazina naj bo zaboj, napolnjen z žagovino, žagovi-na pa pokrita z vrečevino. Zaboj naj bo tako dolg, kot so široka vrata, širok 60 cm, visok 15 cm. To razkuževalno blazino je treba vsak dan namočiti z 2 % raztopino lužnega kamna (na 10 litrov vode 20 dkg lužnega kamna — namesto lužnega kamna lahko uporabite tudi pepel od bukovih drv). Za razkuževanje rok uporabljajte 0,50 % raztopino halamida ali omnisana (na 10 litrov vode 5 dkg halamida). v 122 zaselkih in naseljih pa okoli 31.000 prebivalcev. Od skupnega števila prebivalcev je 24.000 črnogorske narodnosti, ostali pa so Albanci in drugi. Od skupnega števila prebivalstva, je zaposlenih samo 4900 oseb ali 9,8 •/•, kar priča, da je področje teh občin gospodarsko nerazvito in zaostalo. Okoliščina, da na ogroženem področju živi veliko prebivalcev albanske narodnosti z nizkim življenjskim standardom, številnimi družinami, pa nastale probleme še povečuje in jih dela politično občutljive. Vsa ta dejstva nujno zahtevajo organizirano akcijo vseh delovnih ljudi Jugoslavije pri odstranjevanju posledic potresa, ki so takšnih dimenzij, da jih prizadeti v okviru republike Crne Gore niti v okviru občin ne morejo reševati. Zato je Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije pričel z akcijo zbiranja pomoči za prizadete prebivalce teh področij. To akcijo zbiranja pomoči je v naši občini prevzel Občinski sindikalni svet Laško, ki je vsem samoupravnim organom v delovnih organizacijah in vsem sindikalnim organizacijam, posredoval pismo Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Jn jim priporočil, da se vključijo v akcijo zbiranja vsak po svoji moči in pripravljenosti. Predlagal je, naj se vsa sredstva nakazujejo na njegov žiro račun številka 5071-678-178. parkljevka Prašiče naj oskrbuje le ena oseba, ki se mora pred vstopom v svinjak preobleči v delovno haljo in obuti gumijaste «kornje. Haljo in škornje sme oskrbovalec prašičev uporabljati le za delo pri prašičih in jih po opravljenem delu shraniti blizu vhoda v svinjak. Nadalje živinorejcem priporočamo, da z ozirom na današnjo situacijo zaupajo tudi za domačo gospodinjstvo klanje in predelavo prašičev samo klavcu, ki bo prišel v njihove hiše primerno razkužen. Klavec mora biti oblečen v sveže oprano delovno obleko. Pri prihodu in odhodu si mora razkužiti obutev in roke. Pred klanjem in po klanju mora lastnik živali nože in drugo orodje prekuhati. Voda v loncu z orodjem mora vreti najmanj 10 minut. Pred delom in po njem si mora klavec umiti in razkužiti roke in predpasnik. Razkužiti je treba tudi gare in mesto, kjer so klali. Za razkuževanje gar, klavnega prostora in obutve je treba uporabiti 2 % raztopino luga. Ce se bodo živinorejci držali teh navodil, bo tudi borba proti tej bolezni gotovo uspešna. Kljub temu, da smo predlagali, naj bi akcijo zbiranja pomoči končali do 20. 11. 1968, pa akcija razen redkih izjem ne teče tako kot bi naj tekla, oziroma bi morala teči, če bi si vsi tisti, ki odločajo o prispevkih za pomoč, postavili vsaj v mislih v položaj, v katerem se nahaja-jajo prebivalci prizadetih področij, ki so ljudje in državljani naše skupne domovine Jugoslavije. Morda ne bi bilo napačno, da še enkrat opozorimo na predlog, kako bi pristopili k zbiranju pomoči. Pomoč bi dajale — delovne organizacije iz skladov ali v breme materialnih stroškov; — sindikalne organizacije iz svojih blagajn ali bi jih zbirale od posameznikov; — za zbiranje pomoči od upokojencev. obrtnikov, kmetov in drugih pa so zadolžene krajevne organizacije Rdečega križa. Svoje prispevke so že nakazali: 1. Rudnik rjavega premoga Laško 1.000.— 2. Člani sind. org. Voj. zdravilišča, Rim. Toplice 500.— 3. Občinski sindikalni svet Laško 500 — 4. Člani sind. org. Postaje milice Laško 175.— 5. Člani sind. org. Zel. postaje Zidani most 248,40 6. Zaposleni na ObK SZDL, ObK ZKS, ObSS in DU Laško 155.— 7. Osnovna šola Laško 100.— 8. Posebna osnovna šola Laško 100.— 9. Sind. org. TLG Rimske Toplice 200.— 10. Sind. org. DEM, obrat Prenosa Laško 100.— Skupaj 3.078,40 Doslej je na pismo in priporočilo negativno odgovoril edino samoupravni organ PIVOVARNE LAŠKO, ker ima sredstva sklada skupne porabe že v celoti razdeljena. Vsem darovalcem, ki so se s svojimi prispevki za pomoč prizadetim že odzvali, se ObSS Laško za razu-vanje toplo zahvaljuje, vse ostale delovne organizacije, sindikalne organizacije pa vabimo, da svoj prispevek, za katerega so se odločile, čimprej nakažejo na žiro račun Občinskega sindikalnega sveta Laško. TOVARIŠI, POMAGAJMO PRIZADETIM, SAJ BOMO JUTRI MORDA ENAKO POMOČ RABILI TUDI SAMI! Občinski sindikalni svet Laško BILANCA LETOŠNJE GRADBENE DEJAVNOSTI V OBČINI Letošnja gradbena dejavnost v občini je bila precej živahna in je obsegala ne le stanovanjsko graditev ampak tudi gradnjo zelo pomembnih gospodarskih objektov. Vrednost vseh opravljenih del je presegla vrednost iz lanskega leta. Od pomembnejših gospodarskih objektov bi omenili predvsem tiste, ki so bili dokončani ali pa so še v gradnji. Turistični biro v Laškem predstavlja važen mejnik v razvoju turistične dejavnosti v Laškem. Kljub nekaterim pomislekom menim, da je lokacija pri mostu zelo posrečena in da bo objekt uspešno služil napredku turizma. Pri osnovni šoli v Laškem je v teku adaptacija in gradnja prizidka, kar bo povečalo kapaciteto šole, ki je bila doslej zelo na tesnem s prostorom in je to povzročalo težave pri šolskem delu. Začetek del se je zavlekel in bodo dela končana šele v naslednjem letu. V Radečah je bil dograjen blok, v katerem so poslovni in stanovanjski prostori za postajo milice. V surovem stanju pa je dograjen še drug 12-stanovanjski blok, v katerem bodo poleg stanovanj tudi poslovni prostori za trgovino. Za zasebno gradnjo stanovanjskih hiš je bilo izdanih 138 gradbenih dovoljenj, s čemer se bo število stanovanj pomembno povečalo. Prevladujejo dvosobna stanovanja, ki najbolj ustrezajo družinam, dočim je enosobnih in večsobnih stanovanj znatno manj. Hiše so največ individualne, nekaj je pa tudi stanovanjskih dvojčkov. Med gradnjo večjih komunalnih objektov se predvsem uvršča dokončanje vodovoda Jepihovec—Laško. Težave z vodo so iz leta v leto naraščale, ker je Pivovarna Laško potrebovala Ogromne količine vode, zaradi česar je večkrat primanjkovalo vode za ostale potrošnike. Z novim vodovodom so zagotovljene zadostne količine vode, tako da Laško za daljšo dobo ne bo čutilo pomanjkanja vode. Najpomembnejše gradbeno delo pa je bilo opravljeno oziroma se še vrši na področju modernizacije cestnega omrežja. _ Naša armada opravlja rekonstrukr cijo in asfaltiranje ceste III. reda na odseku Šmarjeta—Dol pri Hrastniku, ki bo izrednega pomena za celotno Zasavje. Izrednega pomena je tudi 'začetek težko pričakovane rekonstrukcije in asfaltiranja ceste II. reda od Radeč proti Boštanju in Sevnici na desnem bregu Save. Dela bodo predvidoma končana do poletja prihodnjega leta, s čimer bo dosežena boljša povezava z občino Sevnica. Želeti je, da bi se ureditev nadaljevala tudi od Sevnice proti Krškemu. S tem bi bil dograjen znatni del zasavske magistrale in dosežena bi bila moderna priključitev na avto cesto Ljubljana—Zagreb. Izredno lepo je uspela komunalna ureditev in asfaltiranje malega trga v Laškem in nujno potrebna asfaltna prevleka glavne ceste skozi Laško- Razen tega je bila asfaltirana tudi cesta pod železniškim nadvo- zom do garaž Kmetijske zadruge v Laškem. Predvideva se dokončna komunalna ureditev zazidalnega kompleksa »Terasa« v Laškem, kjer je predvidena gradnja 15 stanovanjskih objektov. Urejeno je bilo pkolje bencinske črpalke v Laškem in izvršeno asfaltiranje. Krajevne skupnosti na območju občine Laško so zgradile nekaj cest in vaških vodovodov. Končno naj omenimo še elektrifikacijo železniške proge od Zidanega mostu proti Celju, ki je že dograjena do Rimskih Toplic. ANTON AŠKERC POZIV za vložitev davčnih napovedi in letne bilance o dohodkih, doseženih v letu 1968 Davčna uprava občine Laško v smislu 150. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-59/67 in 5-12/68) ter 12. člena pravilnika o poslovnih knjigah zavezancev prispevkov od obrtnih dejavnosti in od intelektualnih storitev (Uradni list SRS, št. 9-52/687) poziva vse zavezance, da na predpisanih obrazcih prijavijo svoj dohodek, ki so ga dosegli v letu 1968 iž naslednjih virov: • od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, • od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, • od skupnega dohodka občanov, 0 od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 0 od dohodkov od stavb, • od dohodkov oddajanja sob in ležišč, • od dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic in • od dohodkov od postranskih kmetijskih dejavnosti. Zavezanci morajo vložiti davčno napoved najkasneje do 31. januarja 1969, zavezanci prispevka od obrtnih dejavnosti, ki vodijo poslovne knjige, pa morajo predložiti tudi letno bilanco z obračunom stroškov do 25. januarja 1969. Dosedanji pavšalisti ne vlagajo davčnih napovedi za preteklo leto, pač pa so dolžni do 31. januarja 1969 napovedati predviden promet, razčlenjene stroške in čisti dohodek za leto 1969. Posebej opozarjamo vse, ki so dolžni plačati prispevek iz skupnega dohodka občanov, da spadajo v to skupino zavezancev vsi tisti, ki so imeli v koledarskem letu 1968 osebnega dohodka več kot 20,000.000 dinarjev, kamor se vštevajo: pokojnine, nagrade, vsi dohodki od delovnega razmerja, od kmetijstva, od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnostih, od intelektualnih storitev, dohodki od stavb, od oddajanja tujskih sob in ležišč, dohodki od licenc, patentov, tehničnih izboljšav, kakor tudi dohodki od pravic in od premoženja. Davčno napoved o dohodkih od stavb, doseženih v letu 1968, so dolžni vložiti vsi, ki oddajajo v svojih zgradbah stanovanjske in poslovne prostore v najem, kakor tudi vsi ostali lastniki zgradb, katerim je odmerjen prispevek za uporabo mestnega zemljišča s področja mesta Laško, Radeč in Rimskih Toplic (vključno naselja Šmarjeta in Ogeče) ne glede ali oddajajo stavbe v najem ali ne. Zavezanec, ki ne bo vložil davčne napovedi do postavljenega roka, bo plačal za 5 % ali pa 10 % povečani prispevek oziroma davek od odmerjenega zneska. Poleg tega bo za davčno nerednost — prekršek uveden upravno kazenski postopek pri sodniku za prekrške, ki lahko izreče kazen od 500,00 do 10.000,00 dinarjev. Vse tiskovine za davčne napovedi o posameznih vrstah dohodkov bodo davčnim zavezancem proti plačilu na razpolago v sprejemni pisarni občine v Laškem in pri vseh krajevnih uradih. DAVČNA UPRAVA OBČINE LAŠKO KONFEKCIJA »KORA« V NOVIH PROSTORIH povečuje storilnost in obseg proizvodnje Obrtno podjetje Konfekcija "-KORA« Radeče se je razvilo iz majhne šiviljske delavnice, ki je poslovala v okviru obrtnega podjetja »OBNOVA« Radeče. Pred domala štirimi leti se je ta delavnica osamosvojila. Ustanovitelj podjetja je matično podjetje »OBNOVA« Radeče. Ker ustanovitelj ni imel na razpolago sredstev potrebnih za obratovanje novega podjetja, se je podjetje vsekozi borilo s finančnimi težavami. Razpolagalo je le s tistimi sredstvi, ki jih je ustvarila sama šiviljska delavnica. Kljub vsem težavam pa j è s prizadevnostjo celotnega kolektiva podjetje stalno rastlo, se širilo in napredovalo, tako da bo letos znašal celotni dohodek čez 5 milijonov dinarjev. Naj večjo oviro za nemoten razvoj podjetja so do letos predstavljali nemogoči poslovni prostori. To vprašanje je podjetje rešilo z odkupom stavbe bivše radeške občine. Ta stavba je bila zgrajena leta 1845 za potrebe bivše sodnije, katastra, zemljiške knjige in drugih uradov. Zato seveda prostori niso bili primerni za proizvodnjo in jih je bi- lo treba preurediti ter usposobiti za potrebe podjetja. Kljub precejšnjim stroškom za adaptacijo je podjetje »KORA« z nakupom tega objekta rešilo problem svojih poslovnih prostorov za daljšo dobo. Skupni investicijski stroški bodo v prvi fazi znašali ca. 200.000 N-din. Druga faza adaptacije, ki bo zajemala ureditev fasade, izgradnjo dodatnih skladišč, garaž in drugih potrebnih objektov ter nabavo strojne in druge opreme, bo po predračunih prav tako znašala ca. 200.000 N-din, kar bo podjetje prav tako krilo z lastnimi sredstvi. Glede na to, da so se izboljšali delovni pogoji in povečala površina obratnih prostorov, računajo v podjetju, da se bo storilnost dela povečala za 10%, obseg proizvodnje pa se bo v prihodnjem letu dvignil za 20%, ko pa bodo nabavili še potrebne stroje, pa za nadaljnjih 30%. Prvenstveno skrb pa bo podjetje moralo usmeriti v dvig storilnosti dela in kvalitete svojih proizvodov, da bo v ceni in kvaliteti konkurenčno ostalim konfekcijam na tržišču. R. Dopisujte v naš list! dom Celje Zdravstveni RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE ZA MESEC JANUAR 1969 V času od 1. do 31. januarja 1969 bo dežurna služba zdravnikov in medicinskih sester za področje Laško in Rimske Toplice in k temu spadajoče okolice poslovala po naslednjem razporedu: 1979 Zdravnik Medicinska sestra ali bolničarka 1. 1. — 5. 1. DOLANC dr. Jože Soldši Helena 6. 1. — 12. 1. VELIKONJA dr. Tone Turin Elizabeta 13. 1. — 19. 1. PECAR dr. Samo Vlastelina Olga 20. 1. — 26. 1. DOLANC dr. Jože Sòlòsi Helena 27. 1. — 31. 1. VELIKONJA dr. Tone Turin Elizabeta »Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško 1, telefon 73-045, interna številka 4 in 6 — Cena za posamezno številko 1 N-din — Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško številka 5071-637-5 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 20. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. Potrebni obiski na domu naj se naroče pri posameznih zdravnikih do 13. ure. Vsi bolniki in poškodovanci, ki jim je potrebna nujna zdravniška pomoč, naj se javljajo dežurnim, ki so v službi tisti dan. LAŠKO PIVOVARNA ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN POTROŠNIKOM MNOGO DELOVNIH USPEHOV IN OSEBNE SREČE V NOVEM LETU 1969 PIVOVARNA LAŠKO PROIZVAJA IN NUDI KVALITETNA PIVA ZLATOROG - SVETLO PIVO 12* LAŠKI GOLDING - SVETLO PIVO 15* TERMALNI DESERT - TEMNO PIVO 15* NOVOLETNIK - SVETLO PIVO 19» JUBILEJNIK — TEMNO PIVO 18« KMETIJSKA ZADRUGA Laško Nudi svoje proizvode, reprodukcijski material, strojne in prevozne usluge ter želi vsem svojim odjemalcem in naročnikom srečno in uspešno novo leto 1969 KONFEKCIJA KORA Radeče Za cenena in praktična otroška oblačila skrbi konfekcija KORA Radeče, ki želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim tovarišem srečno in zadovoljno novo leto 1969! GOSTINSKO PODJETJE »SAVINJA« LAŠKO nudi svojim gostom vse vrste gostinskih, uslug po zmernih cenah. Za obisk v svojih obratih v Laškem in Rimskih Toplicah se priporoča in želi vsem srečno in zadovoljno novo leto Vsem občanom in delovnim organizacijam želimo v letu 1969 obilo uspehov! STANOVANJSKO PODJETJE Laško SPLOSNO TRGOVSKO PODJETJE Radeče želi vsem odjemalcem in ostalim občanom srečno novo leto 1969 Občanom občine Laško želi srečno in uspešno novo leto 1969 ter se priporoča kolektiv Obrtnega podjetja OBNOVA Radeče DRAVSKE ELEKTRARNE kovinski obrat »ELKOV« Laško — izdelava vseh vrst lažjih in srednje težkih železnih konstrukcij, — usluge na obdelovalnih strojih za obdelavo kovin, — izvajanje antikorozijske zaščite metala, — strokovno vzdrževanje in montažo novih stacionarnih akumulatorskih baterij. Telefon: LAŠKO 73-041. Vsem poslovnim partnerjem, delovnim kolektivom in delovnim l judem želimo srečno novo leto 1969! GOSTILNA JEŽ RADO Srečno in uspešno novo leto želi gostilna Jež, Jagnjenica INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV Volna Laško proizvaja vse vrste mikanih in česanih tkanin za moške in ženske obleke ter moške in ženske plašče. Podjetje proizvaja najmodernejše vzorce tweedov, posebno znana pa je raztegljiva tkanina Hel-anka, s katero lahko zadovolji najzahtevnejšega potrošnika. Vse naše izdelke dobite v renomiranih trgovinah in naši lastni prodajalni v Laškem. Vsem svojim odjemalcem in potrošnikom želimo v novem letu mnogo delovnih uspehov in osebne sreče! INDUSTRIJSKO PODJETJE PETA RADEČE Mnogo delovnih uspehov in osebne sreče v novem letu vam želi kolektiv Industrijskega podjetja Peta« Radeče PEKARNA LAŠKO čestita vsem svojim odjemalcem srečno 1969. leto in se še naprej toplo priporoča OBRTNO PODJETJE SPLOŠNE OBRTNE DELAVNICE Laško želi ob vstopu v novo leto vsem poslovnim partnerjem in občanom srečno novo leto, ter se še nadalje iskreno priporoča Gozdno gospodarstvo Celje Gozdni obrat Laško želi vsem svojim poslovnim sodelavcem srečno, zadovoljno in uspešno novo leto 1969! RUDNIK RJAVEGA PREMOGA LAŠKO nudi svoj visokovredni oligocenski premog in priporoča potrošnikom, da nabavijo premog že v poletnih mesecih. Prav tako nudimo tudi gramoz v različnih granulacijah po konkurenčnih cenah. Opravljamo tudi lastne prevoze svojih proizvodov. V novem letu 1969 želi kolektiv Rudnika Laško vsem svojim odjemalcem mnogo delovnih uspehov in osebne sreče!